OCENE/RECENSIONI/REVIEWS
Vsekakor pa je dragoceno predvsem besedilo iz prvega dela atlasa; prikaz se začenja v 19. stoletju, ko je, preko postopnega premika od amaterskega pisanja zgodovine k oblikovanju poklica, prišlo do institucionalizacije zgodovine. Kreacija zgodovinopisja v modernem pomenu besede je bila tesno povezana z nacionalno izgradnjo Evrope; atlas zato opazuje kulturni in politični vpliv nacionalnih držav na oblikovanje poklica, ne nazadnje pa tudi občasno preoblikovanje vede v 'politično orožje', prisotnost politične in ideološke rabe zgodovine, cenzure in nadzora nad pisanjem zgodovine idr. Vprašanja hegemonije med modernimi evropskimi državami, kakor tudi poznejša ideološka delitev Evrope na vzhodni in zahodni blok, so namreč vidno, čeprav včasih dokaj subtilno, vplivala tudi na samo historiografsko ustvarjanje, tudi skozi sodelovanje znanstvenih institucij pri konstrukciji osrednjih historiografskih narativ.
V 'dolgem 19. stol.' je, v prvi vrsti zaradi političnih interesov, zacvetela gradnja ustanov s področja zgodovinopisja, v obdobju med vojnama pa je bilo sredstev za to vlaganje v državno historično kulturo sicer manj, česar pa seveda ni mogoče posploševati na vse države. Pisci besedila pa so opazovali tudi odnos med zgodovino in politiko; prelomna leta, ki so izpostavljena, so seveda izbrana zaradi ključnih političnih dogodkov (spreminjanje meja, oblasti ...), so se pa avtorji zavedali omejitev tovrstnega markiranja. Razvoj historiografije v Evropi je tudi sicer kartiran na podlagi 'merljivih' kriterijev, v kar je v prvi vrsti vključena sama infrastruktura visokošolskega izobraževanja in raziskovanja oziroma institucionalna mreža zgodovinopisja in njena raz-predenost. Avtorji sicer navajajo več vidikov, ki se opazujejo - arhivi, stolice, profesionalci na univerzah, nato raziskovalnih ustanovah, muzeji ter zgodovinski časopisi, združenja, društva idr. mreže komunikacije, poleg tega pa skušajo zajeti in reflektirati tudi pomen drugih akterjev na tem področju v širšem smislu (zbiratelji, ...), ki so ravno tako močno zaznamovali historično kulturo. Opazovane so tudi nadvse pomembne notranje diferenciacije stroke, pri čemer gre zlasti za oblikovanje specializacij za posamezne veje zgodovine ali kronološke sklope, regionalne zgodovine, ne nazadnje pa tudi razmerja med spoloma, s postopnim naraščanjem ženske prisotnosti v stroki od začetka 20. stoletja dalje.
Atlas si zadaja predvsem 'poslanstvo', da lahko ponudi podlago za na-
Atlas of European Historiography
The Making of a Profession 1800-2005
acta histriae revija 1-2-okey-Z-2.indd 267
21.6.2012 14:55:29

OCENE/RECENSIONI/REVIEWS
daljnje širše raziskave; njegova uporabnost je tudi širša, aplikativna, npr. za snovalce politik, služi pa lahko zlasti kot pregleden didaktični pripomoček oziroma priročno študijsko gradivo visokošolskega izobraževanja, tako za zgodovino poklica kot tudi za intelektualno zgodovino nasploh. Bralci lahko npr. opazujejo intelektualno-profesionalne mreže med zgodovinarji (med posamezniki, šolami, ...), spremljajo korake v karierni poti ključnih zgodovinarjev ipd. Ta atlas, napovedujeta njegova urednika, pa je pravzaprav šele začetek beleženja širših intelektualnih in kulturnih mrež(enj) - naslednja pobuda bi lahko bilo oblikovanje atlasa kulturnih institucij v Evropi. Zemljevidi iz atlasa so v pripravi tudi za spletno objavo; na voljo raziskovalcem naj bi bile tudi bogate baze podatkov (npr. seznami institucij, učiteljev, združenj, časopisov ipd.), ki so jih ustvarili snovalci atlasa in jih v knjižni izdaji ni bilo mogoče v celoti objaviti.
Urška Železnik

#
268
acta histriae revija 1-2-okey-Z-2.indd 268
#
21.6.2012 14:55:29