Dr. Jan Slavik je Češki zgodovina, je prijatelj sovjetov. Večkrat je že potoval po Rusiji in potlej jc proslavljal sovjetske »pridobitve«. Tudi letos po leti je bil tam, a ko se je vrnil na Češko, ni več pel slave sovjetom. V listu »Narodno Osvobodenije« je priobčil celo vrsto člankov, kjer pripovcdujc o revščini, tlačenju in suže_.jstvu ruskega naroda, pa tudi o uboštvu in zapuščenosti mest in sploh o vscm, kar je značilno za sodobni položaj na Ruskem. Čudno, da vsak potnik, ki je potoval po sedanji Rusiji, pišc o tamošnji revščini! Da bi rusko ljudstvo rajše prenašalo veliko bedo in pomanjkanje, lažejo sovjetski listi, da je v kapitalističnih državah še hujše. Za to se Rusi, ki pridcjo iz Stalinovega carstva, ne morejo načuditi, ko vidijo, da v naših deželah vlada svobodna trgovina tcr da za dcnar dobe blaga in jcstvin, kolikor hočejo. List »Vozroždenie« poroča, da sta iz velike ruske revščine, iz tabora za politično ujetnike pri Arhangelsku, ušla dva Rusa, Osip Moksunov in Andrej Zablockij. Na nemško ladijo pod italijansko zastavo sta nalagala les. Posrečilo se jima je, da sta se pri odhodu na ladiji skrila ter sta se tako pripeljala v nemško mesto Lubeck. Ko sta tam videla ljudi, čedno oblečene, snažno ulice, toliko kruha in toliko različnega blaga, sta mislila, da sta prišla v nebesa. In tudi iz ust samih ruskih emigrantov so nam znane izjave, kako so se čudili, iko so pri prihodu v naše kraje videli toliko obilico raznih jestvin in blaga. In g. K. poroča v zadnji številki lista »Rossija i Slavjanstvo«, da je govoril z gospodom, ki jo prišel ravno zdaj iz Rusije. Prehodil je velik del Rusije in sicer iz centralnib mest do Narimskega okraja in nazaj. PovEod je slišal psovanje na boljševike. Gospod K. piše, da se je v začetku leta 1920 peljal iz Rusije. Opazil jo takrat, da so vsi ljudje v vagonu ves čas molčali iz strahu, ker sta bila navzoča dva ali trije komunisti. Zdaj pa, tako pripoveduje dotični prišlec, je ravno nar:be. Na potu je slišal, da so vsi Ijudje v vagonu zabavljali na komuniste. In če so j.c !^a^ navzoč komunist hotel braniti, je nastala J>i'ava kanonada, da se je kornunist moral zgubiti v drug vagon. Značilen jc tudi ta-le dogodek: Dotični prišlec iz Rusije se je v nekem ruskem mestu peljal na tramvaju. Tramvaj je bil nabito poln, človek pri človeku. Na neki postaji pride v voz bolehen starček in prosi: »Pustitc notri starega buržuja!« In naenkrat so mu naredili prostor. Pred leli se kaj takega ni zgodilo, fcer so vsi vpili: »Doloj, buržuji!« Vsa mladina v Rusiji je zdaj razdeljena na boljševike in na boljševizane. V vseh cerkvah, kjcr se vrši bogoslužje, je navzoče mnogo mladine. Cerkvc so sploh vselej nabito polne. Sovraštvo do boljševikov raste. Med kmeti se večkrat slišijo besede: »O, da bi bila kaka vojska!« — »Zakaj želite vojsko?« — Takrat nam bodo dali komunisti orožje v roko in takrat bomo ž njimi obračunali. Naj sodi kdo boljševike kakor hoče, to mora pa vsak priznati, da je njihova gospodarska politika popolnoma zgrešena, ker so iz bogate Rusije naredili deželo siromaštva in pomanjkanja. A. K.