154. številka. Ljubljana, v petek 10. julija. XXIV. leto, 1801. Izhaja vsak dan ave«er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs tr o-og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Jleta 4 gld., za jedetr mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom r.ifinna so po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poBtnina znaSa. Za* oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Co se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in np ravnifttvo je v Oospodskih ulicah St. V2. Dpravnifit^u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Zaradi velike preobilice domačega gradiva morali smo zopet le bolj površno poročati o državnem zboru, v katerem se nadaljuje specijalna debata o državnem proračunu. Godile so se stvari, katere ne spadajo v parlament, kakor u. pr. burni prizori mej semiti in antisemiti. Stvar dospela je tako daleč, da se je osnoval poseben odsek, ki je izrekel svoje karanje načinu, po katerem je nemške levice član, renegat VVrabetz, napadal antisemita Schneiderja. Debata bila je tako burna, da so se morala vsled tega sprazniti tudi galerije, ki bo izražale svoje, mnenje na preveč živahen način. Ne moremo se danes več spuščati v podrobnosti te burne seje, katera označuje jasno brezmeruo teroristično nesramnost, s katero se dopada jednemu delu nemške levice boriti se. Zbornica sama ni mogla odobriti postopanju poslanca levice Wrabtza, lastni njegovi pristaši morali so priznati, da je segel predaleč. Liberalna stranka hotela je preteklo soboto uničiti jednega izmej antisemitov, ki jej je najbolj zopern, Schneiderja, in Wrabetz bil je izbran, da dovrši justiflkacijo. Storil je pa to tako nespretno, da ata on in njegova stranka osramočena izšla iz tega boja. Pokazalo se je, da vsa očitanja, ki jih je metal v obraz poslancu Schneiderju, neso taka, da bi se res moglo sodnijsko postopati proti njemu. Pač pa so se nekaterim voditeljem liberalne stranke povedale take stvari, da so kar morali molčati, dokazalo se jim je, da so intimno občevali z defrav-danti in kaznenci, katere so sami morali ovajati kot tatove oblastvora, da baš ti kaznenci so najhuje napadali Scbneiderja. Liberalni govorniki pa so molčali, ker so dobro vedeli, da so ta očitanja istinita in da bi se de huje stvari utegnile spraviti na dan, če bi ugovarjali. V tej seji se je nemška levica zopet jedenkrat pokazala kot stranka, ki le s terorizmom, ne pa z liberalizmom hoče vladati, saj se že kaže povsod sad njenega rastočega upliva. Paziti bode treba vsem narodom, da ta stranka ne pride zopet do vlade, kajti zlo bi bilo za svobodo narodov, če se ta klika popne zopet do moči, klika, ki je jednako sovra-žena skoro pri vseh slovanskih narodih, kakor tudi — pri velikem delu nemškega naroda. Toliko se nam je zdelo potrebno, da omenimo, ce tudi nekoliko zakasneno o tej znameniti seji, v kateri se je pokazala nemška levica v pravem svitu. Pri poglavji »finančno ministerstvo" jo poudarjal dr. Fusb , da bi bilo želeti, da se uvede manjša plačilna jednota, in da se pomnoži drobiž, katerega je premalo. Namestu odurnih „štirakov" uvedel naj bi se denar iz nikla po 5 kr. Govoril je poslanec Szepanovski o regulaciji valute in o iatem predmetu tudi posl. Suess. Posl. Kaiser predložil je resolucijo, naj se prva dva razreda vojaške takse po i gld. in 2. gld. odpravita in se taksa progresivno uredi. Posl. Brzo rad pritoževal bo je, kako se ponemčuje pri davkarijah po Češkem, da bi človek mislil, da je sredi Nemčije a ne na Češkem, in omenjal še nekaterih drugih Btvarij na pr. znižanje pristojbin pri prenosu premoženja, o spremembi priBtojbinskega zakona, ki je tako komplikovan, da ima občinstvo mnogo neprilik. Povedal je jako drastično anekdoto, ki se pripoveduje o tem, kako je nastal ta zakon. Dotični referent prišel je k ministru z načrtom zakona in minister mu odgovori: Predloga je dobra, a to bi vsakdo razumel in potem bi nikdo ne plačal kazni. Ko pride referent drugič pravi minister: To je že malo bolje; ali kak advokat bi to vender le razumel. V tretjič pride referent s popravljeno predlogo in minister mu odgovori: Zdaj je pa dobro; zdaj sam ne razumem ničesar! Pri poglavji »direktni davki* poudarjal je posl. Schorn potrebo reforme davkarstva, posebno reformo zemljiškega davka. Posl. dr. Iieilsberg poudarjal je, kako poBtopaio finančna oblastva veksa-torično proti posojilnicam, mlekarskim in drugim zadrugam, vsled katerega postopanja je muogo tacih podjetij se zopet razrušilo kmalu po osnovanji, ker neso imela sredstva nastopiti drago pot rekurza. Navede več vzgledov. Posl. Iliegler govoril je o žalostnem stauji kmeta in malega obrtnika ter posebno poudarjal visoke zemljiške davke, ki bo pri nas tako visoki, kakor v nobeni drugi evropski državi. Kmetski stan je zadolžen tako, da je v po slednjih 30 letih vsota Bkočila od 1500 milijonov na 40O0 milijonov. Predlaga resolucijo, ker je treba pomagati srednjemu stanu v katerem je taka nezadovoljnost, kakor je še ni bilo dozdaj opaziti. O istem predmetu govoril je poslanec H o c h v češkem jeziku. Potem so govorili še razni govorniki o različnih davkih. O živinski soli govorilo je več govornikov ter poudarjalo veliko potrebo, da kmetovalci dobivajo po ceni živinsko ko I, tako baron Suttner, doktor Lang, dr. StraszevBki, ki je predložil resolucijo o tej zadevi. Potem se je obravnavalo o podporah za razne okraje na Češkem, ki so trpeli po zadnjih viharjih in povodnjih. Poročevalec dr. Kathrein je poudarjal, da je treba jednake resolucije nekako omejiti, ker država ne more povračati škod, nje naloga je samo tam posredovati, kjer je nastala vsled tacih katastrof beda. Dotične peticije Be potem izroče vladi, da se ozira nanje, kolikor mogoče. Peticijo uecega Petra Pabsta v Gušenu na Gorenjem Avstrijskem, ki je bil po nedolžnem obsojen na 1'Jletno ječo in že prestal skoro dve leti, prodno, se je dokazala njegova nedolžnost, je zagovarjal poročevalec dr. grof Kouuic ter predlagal, da se izroči vladi, katera naj jo natanko preišče ter da nedolžno obsojenemu popolno /zadoščenje. Posl. dr. Roser je poudarjal, kako potreben je zakon o odškodovanji nedolžno obsojenih, ki je že od 1. 1882 bd sprožen, a ni prišel do obravnave. Potem je stavil češki poslanec Krumbholz že omenjeno interpelacijo zarad znane prepovedi pri Sokolskem Bprevodu v Pragi. Pri poglavji ,, tobak" omenjal je dr. Kraus, da je dvomljivo, je li bode podražeuje sniodk doseglo namen, ki ga je imela rinančna uprava. Večja poraba cigaret je z narodnogospodarskega in tudi z zdravstvenega stališča škodljiva. Finančni minister dr. Steinbachje odgovoril, da se bodo še le v nekaterih letih dalo soditi o uspehu tega koraka finančne uprave. Dalje pravi, da se bode vse storilo, kar bode mogočo, da se posestnikom uničenih vinogradov omogoči, da sadijo tobak. Vender to ni tako lahko, ker ni vsaka zemlja tobaku ugodna in večina želi inozemski tobak, torej ni tako lahko ustreči željam, izrečenim v tej zadevi. Govorili so Še LISTEK. Sibirija in sibirska železnica. Groza obide marsikoga in mraščalice ga sprehajajo, če sliši ali čita irau Sibirija. Pred oči mu stopijo vse tiste obžalovanja vredne žrtve, ki so morale po nedolžnem, le zaradi spremembe na prestolu, potovati v mrzlo Sibirijo in tam naporno delati, dokler se jim ni posrečilo ubežati, ali pa dokler neso učakali pomiloščenja. Domišljija mu vzbuja vse tisto strahovite povesti, katere jo v svoji mladosti čital v nemških knjižicah in ki so znale s tako živimi bojami slikati rusko okrutnost in trdo8rčuost ruskih uradnikov. Lahko je, da se celo prekriža pred Sibirijo in če je sam odvisen človek, da ga zapeče misel: „Kaj, ko bi tudi mene poslali v kako zagorsko vas, v tužno Istro, ali pa še celo tjagori kam na prusko mejo?" — Brrr! In vender je sedaj Sibirija Rusom z a želj«'na, da celo obljubljena dežela. Kar je nam zahodnim Evropcem Amerika, kamor vse hiti, kar hoče v kratkem času obogateti, to je Rusom Sibirija, posebno njeni jugovzhodni del. Tam je zdravo, solnčtio in zmernotoplo podnebje, tam je premnogo rodovitne, deviške zemlje, tam so brezmerni pra-gozdi z najlepšimi orjaškimi drevesi, in vrhu vsega tega krije tam temeljno krilo še nepreceuljive zaklade dragih kovin. Ali je čudo, da se cele družine Rusov preseljujejo v Sibirijo in da računajo že sedaj vsako leto okolu 50 000 izseljencev, ki si iščejo nove domačije v vznožji Altaja, ali ob obalih Baj-kala, ali pa v rajskem Poamarji, katero jo tako raojaterski opisal prezgodaj umrli Pfivvalskij. Iti Rusi imajo Še to prednost pred zahodnimi Evro-pci, da, čeravno se izsele, vender ostanejo y svoji domovini pod isto vlado svojega mogočuega cara, a naši rojaki pridejo v popolnoma tuje kraje, mej čisto neznano ljudi in v Bkoz in skozi spremenjene razmere. Sibirija (brez osrednji? Azije, ki spada tudi k RiiHiji) meri okolu 125.000 J/w*9, torej za jedno četrt-uko več, nego vsa Evropa. Ali dočim Šteje Evropa sedaj 380 milijouov prebivalcev, nema jih Sibirija niti G milijouov, tako da pride jedva na vsaka dva kvadratna kilometra po jeden človek! Ta ogromna zemlja se razprostira čez 30 širiuskih in čez 130 dolžinskih stopinj, je torej glede podnebja in rastlinstva kaj različna. Samo najsevernejša tretjina leži onstran severnega polarnika, je torej zelo mrzla in za poljedelstvo nesposobna. Tam imajo po zimi do 50° C mraza in v Vrhojunsku, kjer je takoimenovani mrzlotni pol, celo do — 63° C! Po teb krajih je premnogo raznih živalij, ki dajejo dragoceno kožuhovino, n. pr. soboli, hermcliui, kune, crno in bele lisice, bobri, vidre, severni medvedi itd. Srednja Sibirija leži pod isto zemljepisno širino, kot Peterburg, ali ima celinsko, zatorej precej hladneje podnebje, nego omenjena prestolica (Peter burg 4- 3° C, Tobolsk + 0'4 0 C). l'o tem predelu je največ lepih gozdov, nekaj pa tudi obdelane zemlje, .lužna Sibirija leži pod isto zemljepisno širino, kot Praga ali Lvov in ima po letu do 18° C gorkote, po zimi pa ravno toliko mraza. Najjužnejši del Poamurja leži pod istim vzporednikom kot južna Dalmacija in ima zelo blago, primorsko podnebje, zato pa je pokrit z vedno zelenimi gozdi in ima še sijajno bodočnost pred seboj. V obče pa je južna Sibirija najbogatejša razuih kopanin (zlata, srebra, platine, bakra, premoga in grafita). Tudi glede živalstva je Sibirija kaj različna, ker obsega fnuno dveh pasov: polarne in tropične živali se puso na istih pašnikih, severni jelen poleg bengalskega tigra. 1)1. W i el o w ie j s k i, F ii r n k r a nz in grof B en da. Konečno je spregovoril še poročevalec Šuklje in so se vsprejeli dotični odstavki, kakor so bili nasvetovani. Tri odstavku .Lotto* stavil je dr. Roser svojo znano resolucijo, s katero v osem indv aj-se ti k rat pozivlje vlado, da konečno vender predloži načrt zakona o odpravi loterije. Dalje sta govorila še dr. Kraus in Gobn in seja vsprejelo poglavje „Lotto" nespremenjeno, istotako poglavje „mitnice". Borba Šentjakobske občine v Rožni dolini za slovensko ljudsko šolo. (Po ulogah krajnega Šolskega sveta, občinskega načclaiStva in odlokih šolskih oblaatev.) (Dalje.) Okrajni šolski svet obvestil je o tem ukazu deželnega šolskega sveta krajni šolski svet dne 12. junija 1883. Krajni šolski svet izvedel je o tem dne 24. junija 1883 iu je due 1. julija istega leta napravil ulogo na deželni šolski svet, v kateri je vztrajal pri prvi svoji zahtevi, da se namreč slovenščina uvede kot izključni učni jezik za vse razrede, nemščina pa da je samo učni predmet. Preden se je ta uloga rešila, odločilo je mi nisterstvo o rečen eni prizivu na nepričakovan način. Dotični ukaz okrajnega šolskega sveta z dne 9. avgusta 1883, štev. 1189, slove: Visoko c. kr. ministerstvo za pouk in bogočastje odklonilo je z naredbo z dne 21. julija 1883, Štev. 10938, priziv kraj nega šolskega sveta Šentjakobskega v Rožni dolini proti odločitvi visečega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 18. juuija 1882, štev. 1100, tikajoči se učnega jezika na ljudski šoli Šentjakobski v H>žni duliui, ker rečeni krajni šolski svet v tej zadevi nema prizivne pravice. Vsled tega popolnoma nepričakovanega odloka od strani c. kr. ministerstva zavrnil je tudi deželni šolski svet prošnjo krajnega šolskega sveta z dne 1. julija 1883 in jo dal nazaj 8 tem, da deželni šolski svet nema povoda predrugačiti določbe svojega ukaza z dne 7. juuija 1883, štev. 2879. Krajni šolski svet obrnil se je dne 8. decembra 1883 zopet na okrajni šolski svet s prošnjo, naj se uvede slovenščina kot učni jezik. Prošnja se je zavrnila. Ali se je o tem pritoži deželnemu šolskemu svetu, se iz predloženih aktov ne da po-sueti. Toliko pa je gotovo, da deželnega šolskega sveta določbe z dne 7. junija 1883, Št. 2879, na ljudski Soli Šentjakobski nikdar neso prišle v veljavo. Zaradi tega obrnil se je krajni šolski svet dne 10. januarja 1S8G zopet s prošnjo na deželni šolski svet, naj se mesto popolnoma nemškega berila uvede „Drugo berilo in slovnica". — Deželni šolski svet pa z ukazom z dne 23. oktobra 188G, štev. 2117, ni ugodil prostiji krajnega šolskega sveta, da bi se upeljalo popolnoma slovensko „Drugo berilo in slovnica". To pa iz nastopnih nagibov: Predloženo čisto slovensko berilo in slovnica pridružuje se abecedniku slovenskemu kot drugo berilo in se uporablja na takih šolali, na katerih se po učnem načrtu ne skrbi za pouk v nemščini. Na ljudski šoli Šentjakobski pa ima v petem Šolskem letu nastopiti nemščina kot učui jezik, kar je Kuai so začeli že pred tremi stoletji Sibirijo osvajati. Prvi je bil kazaški hetnaan Irmak, ki je v kratkem času (1578 —1584) podjarmil vse za-hodnosibirBke rodove in kmalu potem so začeli RuBi mesta utemeljevati po Sibiriji. Že 1. 1G39 prispeli so prvi kazaki čez Irkutsk do Ohotskega morja, ter 1. 1043 se naselili ob Pajkalu, IG 14 pa ob Amuru. Nazadnje je objadral kazak DeŠnev 1. 1648 Vzhodni rt in prispel v zaliv Anadyr moj Kamčatko in Čučkim polotokom. L. 1G89 sta sklenili Rusija in Kitajska prvo mejno pogodbo, v kateri je bilo določeno, naj bo J ab Ionov hrbet (pod 54tim vzporednikom) meja mej obema državama. L. 1097 so se naselili kazaki na Kainčatki in 1711 —1713 na dolgem nizu Kurilov. Poumurje so pa začeli še le 1. 1831 bolje preiskovati. L. 1852 so utemeljili Kum Nikolajevsk ob izlivu Ani ura, od koder so se potem polastili otoka S a hali na ter na njem utemeljili unBelbino za vojaške kaznjence. V mejni pogodbi od 14. novembra 18G0 odstopili so Kitajci Kusom vbo deželo na vzhodni strani Usu rij a (TJsuri je plovna reka, ki teče skozi jezera ll.uk a in se izliva od desne strani v Amur). Na to utemelji' leta 18G8 ob zalivu Petra Velikega meBto Vladivostok, katero šteje že Bedaj 18—2O.0OO prebivalcev. Dočini je luka v Nikolajevsku sedem le tedaj mogoče, ako se je otroci poprej nauče. To pa se z rabo čisto Blovenskih beril ne more doseči. Upeljava te knjige kot pomožne ali postranske knjige, bi po nepotrebnem podražila troške Ijudsko-šolakega pouka in bi nikakor ne bila prikladna, d« bi se priklopila Prešerna slovensko-neraškemu abecedniku, kije uveden na tamošnji ljudski šoli. Ako pa „Drugo burilo" ne spada mej brezpogojno potrebna učila, istega po določbah naučno ministerske naredbo z dne 16. decembra 1885, št. 23323, ne treba omisliti. Da pa krajni šolski svet želi, da se posebni pouk v .slovenščini uvede z gotovim številom tedenskih ur za gorenje razrede, oziroma oddelke kot neobligaten predmet, tega v svoji ulogi z dne 10. januvarja 1886 ni povedal." Ko se je tako krajni Šolski svet Šentjakobski osem let (1878—188G) za Blovensko ljudsko šolo zaman boril, zjedinili so se krajni šolski sveti v v Šent Jakobu, Podgorji in Ledenici z občinskim zastopom, da skupno morda z boljšim uspehom nadaljujejo borbo. (Dalje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 10. julija. Iz državnega zbora. Po dolgi in precej živahni debati vsprejelaje zbornica z 168 proti 65 glasom uovo pogodbo z avstrijskim Llovdora. Ugovarjalo se je od raznih etranij zaradi slabega gospodarstva, ki se je kazalo zadnji čas pri tem jediuem zavodu, ki ima pospeševati avstrijsko svetovno trgovino. Skrajna levica posebno je hudo napadala Lloydovo gospodarstvo, ter hotela zabraniti podporo države. Ker bode dajala država Lloydu po več milijonov podpore na leto, pridržala si je tudi pravico nadzorstva in volitev predsednika in dveh upravnih odbornikov, tako jej bode vedno mogoče imeti svoj upliv na zavod, ki je tolike važnosti za avstrijsko pomorsko trgovino. Odpravil prosto luke v Trst u m Iz Trsta prihajajo pritožbe, da navzlic temu, da se je prosta trgovina začela že s 4. t. m. vender finančni organi še vedno nadaljujejo svoja preiskovanja pri trgovcih in tudi pri privatnih osebah ter postopajo prav rigorozno. Javno mnenje je zaradi tacega pcstopanja posebno nevoljno, ker je znano, da na Reki pri privatnih osebah ni bilo skoro nikakoršnih pregledov, pri trgovcih pa so tudi že končani. V Trstu pa se je baje še zdaj bati privatnim osebam, da jim ne delajo finančni organi vsakovrstnih neprilik. Nadejamo se pač, da bode to neprijetno stanje fikoro prenehalo. Iz iHjer&kega, državtietja mbovu. Generalna debata o reformi uprave končala se je te dni v ogerski poslaniški zbornici. Trajala je 40 dni in je govorilo 110 govornikov, 73 proti predlogi vlade in 37 zanjo. Nekateri govorniki levice govorili so nad dve uri, Ebtvos Bkoro celo 4 ure, namreč 10 minut manj. Po končnih govorih poročevalca in generalnih govornikov prične se specijalna debata. Vlada misli na vsak način pospešiti jo, četudi bi skrajna levica res imela namen pričeti obstrukcijo, da bi tako zavlekla vso debato in preprečila rešitev. \ nanje države. Metropolit Mihael, Če se ame verovati poročilom nekaterih liatov iz lielegagrada, je stališče metropolita Mihajla oma- in pol mesecev zamrzneua, je pristop v Vladivostok navadno celo leto prost, le včasih zamrzue tudi njegova luka za tri zimske mesece. Sibirija je Bedaj politično razdeljena na osem gubernij: Tobolsk, Tomsk, Jenizajsk, Jakutslt, Irkutsk, ZabajkalBka, Poamurje in Primorje. Največje mesto je Irkutsk (48—50.000 prebivalcev) na plovni reki Aogara ali durenja Tunguska, blizu tam kjer prihaja iz Dajkalskega jezera, ki je srpasto zakrivljeno, GGO feffl dolgo in IG— $Q km široko in okoli in okoli z visokimi gorami obdano. V Irkut-sku najde tudi najrazvajenejši Evropec svojo zlož-noBt, da se počuti kot v največjih svetovnih mentih. Zaradi tega in zaradi lahkoživnosti prebivalcev imenovali bo Irkutsk „sibirski Pariz". Ker je blizu tam mejno mesto K jaht a, zato ima Irkuts velikansko trgovino s Kitajsko. Poleg tega so peča tudi ?. vrtnarstvom in v mostu bo nahaja velika talilnica zlata. Drugo mesto v Sibiriji je Tomsk (45.000 prebivalcev) na plovni reki Ob. To bogato mesto ima veliko kupčijo z usnjem in kožuhovino. 26. avguste 1886 odprli bo tam sibirsko vseučilišče. Nekdanje prvo meto sibirsko, T o b o 1 s k , stoji sedaj na tretjem mestu in le počasi napreduje (25.O0O preb.) Sezidano je na razvalinah tartarskega ineHta „Sibir", po katerem je vsa dežela svoje ime dobila., in je jeno in se govori o njegovem odstavljenji, ker se upira novim cerkvenim zakonom. Tudi z naučnim ministrom je baje v razporu zarad oddaje nekaterih služeb. it u mani ja in nje .sosedinje. Rumunski politik Jonescu izdal je brošuro, v kateri razpravlja uprašanje, na čegavi strani bode stala Romunija v slučaji vojne, jeli na strani Avstrije ali Kusije. Na to uprašanje odgovarja v zmislu, ki ni prijazen Rusiji. Ruske „Novosti" govoreč o tej brošuri priznajo, da Rumunija za Busijo, kot Blovansko državo, nema posebnega nagnenja, vender pa se ne da tajiti, da Rumuni gledajo na Ogersko kot bodoči njih plen. Če se ne utrjujejo proti Avstro-Ogerski s trdnjavami, je to le zaradi tega, ker se jim zdi uepotrebuo graditi jih na meji Sedmograške, ki bode nekdaj pripadla njim. Rumunija obrnila se bode konečuo na ono stran, od katere pričakuje večji dobiček. Novi ruski carinski titri/t. Skoro vsi ruski listi se izražajo ugodno o novih carinskih taritih, ker imajo svrho povzdigniti domačo industrijo in jo storiti neodvisno od inozemskega upliva. Jedine „Novosti" izražajo se nasprotno, ter pravijo, da se bode Število protekcijo-nistov na Ruskem skrčilo, ko se bode pokazalo, da novi turiti neso dosegli svojega namena. ,f Pameten JPrancoz". Tako imenujejo nemški listi pisatelja necega članka v „Gil Blasu" v katerem se pripoveduje o nekem pogovoru z nekim neimenovanim senatorjem (bržkone nekdanjim ministrom vnanjih zadev Saint-Uilairom.) Ta senator se je baje izrekel ostro proti zvezi Francoske z Rusko. Trojna zveza itna namen braniti civilizacijo proti moskovitskemu barbarstvu. Tudi če se Angleška pridruži trojni zvezi, se neutralni Franciji ni bati ničesar. Ona mora odvrniti zvezo z Rusijo, ker bi zmaga pomenila zmago barbarstva. Će bi tudi zmagala, bila bi vedno odvisna od ruske barbarske države. Da to ugaja Nemcem je naravno, istotako pa je gotovo, da velika večina Francozov neče biti tako pametua (!) kakor omenjeni senator in ne bode Nemcem storila tega veselja, da bi jo oni imenovali pametno. Ostala bode raji nespametna a prijazna Rusiji. ObtHnsh'e volitve v Alzacljl in Loreni* Nemški listi neso prav zadovoljni z izidom občinskih volitev v državnih pokrajinah Alzaciji in Loreni. Staronemški kandidatje stali so si nasproti v raznih okrajih in tako bodo treba več ožjih volitev. V Stra8sburgu so se glaBovi zelo cepili. Socijalni demokrati kandidovali so v vseh razredih v Strassbuigu iu pridobili kakih 100O glasov. Tudi v Metzu ni šlo Nemcem prav po volji in dolže zdaj klerikalno stranko, da je to zakrivila. Voljenih je samo G Staronemcev in 10 domačinov, za IG mandatov bode pa treba ožje volitve. Sicer se pa tolažijo Nemci s tem, da Nemštvo ni nazadovalo v državnih pokrajinah. Slaba tolažba, ko imajo vso moč v svojih rokah. Ani/leškl parlament. V poslaniški zbornici izjavil je tajnik Fergusson, da so se vršili pogovori mej francosko in augleško vlado glede na status quo v Sredozemskem morji. Za javno obravnavanje pa neso pripravni. Dalje je naznanil, da angleško kitajske trgovinske pogodbe nobona stranka ni odpovedala. Židje v Jeruzalemu. Nasproti poročilom, da vsak teden dohaja 200 do 300 židovskih rodbin v Jeruzalem in da so nastale tam vsled tega bolezni in lakota, poroča se iz merodajnega vira iz Carigrada, da turška vlada dovoljuje samo takim Židom, ki gredo na božjo pot v Jeruzalem, da se izkrcajo v Jaffi in Beirutu. O glavno skladišče za kožuhovino. Poleg teh treh meBt sta važna fio K ras noj ar sk (22.000 preb.) na plovnem Jenizaju (živahna trgovina) in T ju me u jugozaboduo od Tobolska (20.000 preb), do kamer sega že sedaj železnica iz Perma preko Jekaterina-burga. Barnaul na severnem podnožji Altaja, stoji v rodovitnem predelu s primeroma mehkim podnebjem in jo najimenitnejše rudarsko mesto v Sibiriji. Derezo v ob levem bregu dolenjega Oba je najstrahovitojši kraj za sibirske pregnance. Kakor Btari Rimljani, tako imajo tudi Rusi to svojstvo, da se koj nasele v deželi, katero si podjarmijo: „ubi Romanus vicit, babitat". Prvi pogoj za naselitev pa je, da napravijo skozi dežele ceste, brzojave in železnice. In ravno sedaj bo ae lotili Rusi velikanskega podjetja, katero se bode po pravici prištevalo čudežem novega sveta. Kakor imajo Amerikanci svojo „ Pacifik"-železuico, to je železnico, ki vodi do Tihega oceana, tako nameravajo tudi Rusi sedaj spojiti Petrovgrad s Tihim oceanom. Razloček mej ameriško in sibirsko „Pacifik-železnico" ne obstoji samo v daljavi, nego posebno tudi v tem, da prva vodi po stepah in puščobnih skalnatih predelih, druga pa bode vezala rodovitne in produktivne kraje mej seboj. (DhIjo prib.) gotovo določenem času pa morajo zopet zapustiti Jeruzalem. Domače stvari. — (Dr. J. Bleiweisa slavnost. ) Slavnostni odbor je določil, da pri sprevodu koraka na Celu Ljubljanski „Sokol", za njim pevsko društvo „Slavec", potem vnanja društva in deputacije in končno Ljubljanska čitalnica in odbor „ Pisateljskega društva". Za večerni koncert bode vrt lepo okrašen. — („Slovence") ima zopet Brbečico in čuti potrebo, Čohati se. V včerajšnji številki pripoveduje, kako so StarČevićevci v odboru akademijskega društva »Zvonimir" dobili večino in takoj potem vrnili list „Obzor", katerega so dobivali brezplačno, potem pa izveli še drugo junaštvo, da so odstranili sliko Strossmaverjevo iz društvenih prostorov. Ko je vse to povedal, pa piše doslovno: „Taka je današnja mladina, ki se dri. nerazsodna trapiti od pouličnih političnih kričačev. Ako pomnimo, da je stranka prava jako liberalna stranka, tedaj se ne čudimo, da tem liberalnim hrvatskim pravašem ne ugaja narodno delovanje prvega Hrvata in največjega dobrotnika hrvatskega naroda. — Katoliški škofje liberalcem niso po godu nikjer, tako tudi ne pri Hrvatih in ne pri Slovencih". — Kdor te vrstice pazno čita, opazi takoj skrajno perfidnost, ki tiči v njih. Hrvatski pravaši nazivIjejo se liberalci, samo da bi se s tem naslovom našla dozdevna zveza z našo stranko. Vsakdo zna, da za stranko prava treba druzega pridevka, nego liberalci, a kaj to briga „Slovenca", njega srbi, zato se Čoha, nerodno čoha, zato bi s StarČevićevci, ki so odstranili podobo Strossmaverjevo, rad v sklad spravil nas, češ, katoliški škofje neso liberalcem nikjer po godu, ne v Hrvatih, ne v Slovencih. To je že več nego farizejstvo. Ves slovenski, ves jugoslovanski svet imamo za pričo, kako smo vedno poudarjali velikanske zasluge Strossma-verjeve in da smo v tem oziru imeli celo par kontroverz s „Slovencem" samim. Nepobitna resnica je tudi, da bo nam katoliški škofje kut taki po godu, da smo visoko čislali n. pr. pokojnega Dob rilo, dr. Zlatousta Pogača rja, da smo ob Antonu Alojziju AVolfu vedno pisali z največjim spoštovanjem, da nam je Anton Martiu Slomšek bil in nam je še uzor slovenskega vladike, da smo pošteno proslavljali spomin Mateja Ravnikarja in da smo celo o pokojnem Ste-pischneggu pisali, da je on najboljši škof na Slovenskem. Ako se izmej druzih nihče ni dokopal do epiteta „najboljši", to ni naša krivda, ako je pa morda Poreški dr. Flapp „Slovencu" po-Kebno na srce priraste!, je to pač oseben ukus, za kateri ga ne zavidamo ne z narodnega, ne z verskega stališča. Iz rečenoga je jasno, da mi nesmo nasprotniki katoliškim škofom, da se pa ne moremo ogrevati n. pr. za Nakiča in pa za take višje pastirje, ki so nam v narodnem oziru nasprotni, katerim mej drugim že p ro sla v 1 j e nj e sv. Cirila in Metoda preseda (!!), je pa več nego naravno. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) došlo jo 8 gld. od vesele družbe iz Trideuta na Tirolskem. Pri tem povdarjnmo, da jo darovala k svoti tudi gospa, rodom Italijanka, omožeua Slovenka, svoj obolos. Gospod pošiljatelj nam piše namreč: »Blagovolite vsprejeti svotico 8 gld., katero Vam pošilja mala družba iz : gospo Italijanke, omo-žene Slovenke; vrlega Oelm in treh Slovencev iz Tridento, za cenjeno Vašo družbo z vroče Željo: »Bog blagoslovi družbo sv. Cirila in Metoda!" — Slava domorodni veseli družbi in osobito vrli gospe! Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. — (Na tukajšnjem učiteljišči) za-ključilo Be je šolsko leto denes. Jutri prično ustni zrelostni izpiti, h katerim se je oglasilo 17 četrto-letnikov. — (Konec šolskega leta) in ob jednem javna skušnja učencev orglarske šole (št. 13 na Starem trgu) bode v ponedeljek 13. julija ob 9. uri zjutraj. Vabijo se k uji vsi prijatelji cerkvene glaBbe. Začetek novega šolskega leta bode 16. septembra ob treh popoludne. — (Kranjsko druStvo za varstvo lova) šteje že 98 članov^ mej njimi 16 ustanovnikov, ki so uplačali po 50 gld. — (Za okrajni zastop ptujski) razpisane so zopet volitve. Veleposestniki volijo dne 16., občine dne 23. t. m. Volitev se vrši v slo ♦ v. - o - k i šoli za Gradom. Obakrat zbirajo Be volilci jedno uro pred volitvijo v „Narodnein domu", da se dogovore zaradi volilne komisije. — (Na slovenskih paralelkah gimnazije Mariborske) bode upisovanje v prvi razred v Bredo in četrtek, dne 15. in 16. t. m. od 9. ure naprej, vsprejemni izpit pa v četrtek popoludne ob 2. uri. — (Ilvmna Sokola ) Za spomin na drugi Bhod vsesokolski izdal je Fr. Horalek „Sokolsko himno", za katero je besede zložil slavni pesnik Jos. V. Sladek, napev pa znani skladatelj K. Še bor. Proste, iskrene besede pesnikove prevevajo krepki zvoki Češke glasbe in zaradi tega bode ta skladba ne le priljubljeua pesem Sokolom na izletih, ampak sploh himna vsega češkega naroda. Napev in besede te bimue v lični obliki prirejene — izvod po 10 kr., s pošto po 12 kr. — dobivajo se v vsaki knjigotržnici, kakor tudi pri izdatelji Fr. Horaleku, članu ,Sokola** Praškega (Kr. Vino-hrady č. 535.) — („Vrtec) Časopis s podobami za slovensko mladino" ima v 7. štev. nastopno vsebino: Nova traje«. (Fr. Krek.) — Vse hvali Boga. (Al. K. Sežuuov.) — Sv. Alojzij, varuh mladine. — Materino solze. (A. Pin.) — Jagode. — O zvitem krojači. (F. G. Podkrinski.) — Maj beri o in veliko. — Jež in srna. — Listje in cvetje. — (Polu letni sklep „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice") v Ljubljani izkaže: Terjatev pri zadružnikih je 144.041 gld. Hranilne uloge znašajo 147.7f>0 gld. 81 kr. Denarja naloženega pri denarnih zavodih je 21.197 gld. 25 kr. Skupni reservni fond znaša 7993 gld. 9 kr. —(V Begunjah na Gorenjskem) priredila je v nedeljo tamošnja kmetijska podružnica veselico s tombolo, petjem, predavanjem iu plesom. Gosp. tajnik Pire govoril je jako poučno o sadjarstvu, pevsko društvo „Triglav" iz Radovljice pelo je par krasnih zborov, pri tomboli pa so se kot jako praktični dobitki delila razna kmetijska orodja. — (Županstvo v Medvodah) nam piše : Dno 9. t. m. ob 7. uri zjutraj treščilo je v hišno poslopje v Vašah, občina Medvode. Ker se je ogenj hitro siril, pogorelo je poslopje in vse seno in klaja za živino. Škode je 850 gld. Da neso pri tej priliki pogorela s slamo krita poslopja druzih posestnikov, zahvaliti se je postaje načelniku g Mitter-vvurzerju, ki je z osebjem, službe prostim in z jedno brizgalnico hitro došel na pomoč in izvrstno delal, da se je preteča nevarnost omejila. Županstvo torej izreka rečenemu gospodu in p. n. železniškemu osebju v imenu prebivalstva najgorkejšo zahvalo. — (Iz Konjic) se javlja, da je v nedeljo popoluduo ob 2. uri nastala grozna nevihta z viharjem in točo. Hudo poškodovane so občine: Stanica, Zreče, Malahora, Gorinčni Vrh, Oplotnice, Ogoška gora, Slogona in Prihova. Nevihta vlekla se je potem čez Visovlje in Venčesl na Ptujsko polje. — (Orjašk morsk volk.) Dva finančna stražnika, ki 8ta bila dne G. t. m. v malem čoln i č i na morji, zagledala sta hkratu orjaškega, po njih mnenji 7—8 metrov dolzega morskega volka v morji. Vse Bile 8ta napela in veslala kar sta mogla, da sta v par minutuh prišla na kopno in se otela grozne nevarnoBti. — (Odbor učiteljskega društva za postojinski šolski okraj) je za tekoče društveno leto tak-le: M. Zamik, prvomestnik: Št. Jelenec, nnmestnik; J. Verbič, tajnik; Fr. Zaman, namestnik; Ivo T r oš t, blagajnik; D. Če 8 ni k, pevovodja; L. Požar, namestnik. — (Dnevni red učiteljske skupščine za novomeški okraj,) ki bode v sredo dne 28. julija ob 9. uri zjutraj v Novem mestu v prostorih dekliško šole: i.) Določitev predsednikovega namestnika iu volitev dveh zapisnikarjev. 2.) Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o zaznavanji pri nadzorovanji šol. 3.) V katerem obsegu je moči poučevati realije na jednorazrednicah ? Poročevalca določi žreb izmej učiteljev na jednorazrednicah. 4.) Razgovor o uprašanjih, ki bo na dnevnem redu letošnje deželne učiteljske konferencije. 5.) Poročilo knjižniškega odbora o stanji okrajne učiteljske knjižnice, o zvršenem nakupu knjig in o računih. G ) Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. 7 ) Volitev a) dveh revizorjev računov, h) stalnega, c) knjižniškega odbora. 8.) Volitev dveh odposlancev k deželni učiteljski konferenciji. 9.) Samostalni predlogi, katere pa je treba najmenj tri dni pred zborovanjem pismeno naznaniti pri članu stalnega odbora, čast. gosp. p. Flo-rentinu Hrovatu. — (Na Slatino) došlo je do 5. t. m. 526 strank z 801 osebo. — (Za mestni vodovod Ljubljanski) razpisuje se dobava jednega parnega stroja, črpaluic in jednege parnega kotla. — Ponudbe uložiti je do 20. avgusta t. 1. mestnemu magistratu Ljubljanskemu. Pogoje, načrte iu sploh vsa pojasnila dobiti jo pri upravitelj8tvu mestnega vodovoda Ljubljanskega. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Gleichenberg" 9. julija. Veliki knez Peter Nikolajevič došel je semkaj za dlje časa s svojo soprogo, veliko kneginjo Milico Nikolajevim in se nastanil v vili Wickenburg. Bel i grad !). julija. Pohod kralja Aleksandra pri cesarju Franu Josipu bode v [schlu okolu 10. avgusta, vender dan še ni določen, Grof Kalnokv izjavil srbskemu poslancu Sirnicu, da se cesar živo zanima za dinastijo Obrenovićev in da ga bode jako veselilo, mladega kralja spoznati osebno. O potovanji na Rusko se javlja: Car zaukazal: Kralj in vse spremstvo so od onega trenutka, ko stopijo na ruska tla, carjevi gosti. V Odesi bode pripravljen carsk dvorni vlak. V Peterhofu pripravljajo se za kralja sobe v carskem dvorci. Za pohod v Peterburgu pripravlja se del zimskega dvorca. Ves čas bode kralju carsk jaht na razpolaganje. V spremstvu kralja bodo: guverner njegov, polkovnik Mišković, krilni pobočnik major Mihajlović, bivši Icgacijski tajnik v Peterburga in regentstva tajnik Branko Petrovič! Poslednji bode posloval kot potni maršal. Varšava 0. julija. V bliskovnein vlaku mej Varšavo in Peterburgom bil včeraj po noči mej postajama Sokolska in Grodno v vagonu prvega razreda 251etni grasčak in veleobrtnik grof Mihael Plater, rodom iz Rialistoka, umorjen in oropan. Zlodejec razbil mu je lobanjo s topim orodjem. Morilec je ušel. Charleroi 9. julija. Rudniških delavcev strajk, ki je trajal 70 dni j, je končan. London 10. julija. Nemški cesar in cesarica bila prisotna v Alberthallu pri velikem koncertu, katerega jo kraljica zaukazala cesarski dvojici na čast. Navzočni bili princi in princesinje in iinjodličnejc občinstvo. Cesar in cesarica pri prihodu in odhodu naudušeno pozdravljena. Razne vesti. * (Z a tožen i dijaki.) Osemnajst dni trajala je v K rakovu tajna obravnava proti desetim dijakom, ki so bili obdolženi, da delajo soeijalističuo-revolucijonarno propagando. V javni seji proglasila 60 je razsodba, po kateri so bili vsi oproščeni. Hiz-Bodho čitčil je deželne sodnije svetnik Loziimki. V razsodbi je izrečenu, da nt dokazane, da bi se bili dijaki udeleževali tajnih društev, tudi se mesečnik akademiškega društva „Ognisko" ne moro smatrati organom kake tajne socijalistične zveze, ker ni izhajal tajno. * (Samomor v zbornici poslancev.) Mej včerajšnjo sejo začul so je strel. Poslanci skočili ho po konci, galerija bila tudi silno razburjeno in vse je gledalo, kaj to pomeni. Kmalu [ta so našli na tleh ležečega moža, ki se je bil z revolverjem ustrelil v desno sence. Bil je to 53 letni Anton Schupp. bivši knjigovodja v hiši Uothschildovi. * (Ne si« urnost v okolici Graški.) Prebivalci letovišč v okolici (Iraški so že nekaj časa vznemirjeni, ker se klati nekaj delomrzuih lopovov po vrtovih in so Hkušali že nekaterikrat ulomiti v hiše, pa so jih dozdaj še vedno prepodili. Kakor se sumi, sta v tej družbi dvu moška iu jedna ženska. Žandarmerija se je o tem obvestila in hode gotovo kmulu djala drzno ponočne tičko pod ključ. *(Utopljeuo ladijo „ U t o p i a,) ki je ponesrečila s tolikimi izseljenci nedavuo blizu Gibraltara, bodo, ko so vodo izsesali iz notranjih prostorov, v kratkem zopet dvignili na površje morja. * (Nesreča na vodi.) Prostovoljno ves-larsko društvo iz Olteua in Solothurna v Švici hotelo se je preteklo nedeljo iz Biela do Oltena voziti po dereči Ari. Udeležilo se je te vožnje 36 mož. Pri vasi VVargen prebrnil se je čoln, ker je zadel ob most in vsi padli so v deročo reko. Štirjo obdržali so se ob mostu, druge zanesla jo voda navzdol. Začeli bo v vasi zvouiti plat zvona in prihiteli kmetje izvlekli so več ponesrečenih z raznimi orodji na suho. Nekatere izvlekli bo 4 kilometre daleč od kraja nesreče. Jednajst pa jih je utonilo. * (Telefoni pri nevihtah.) Akopram no vsi telefoni preskrbljeni z jako občutnimi aparati in strelovodi, je vender mej nevihto nevarno posluževati se jih, ker so se že mnoge nesreče dogodile o tacih prilikah. Zatorej se priporoma, da si ob priliki hude ure telefonske zveze ne rabijo in se ne dotika ob tacih slučajih telefonskih aparatov in zvez. * (Sultan Zanzibarski) bil je v nevarnosti, ko se je vozil od neke slavnosti, katere se je udeležil v navzočnosti angleškega admirala in angleških častnikov. Konji so se splašili vsled streljanja topov in sultan poškodoval se je na glavi in nogah, ko je skočil z voza. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. wppw i111111 n t>»»»»+»«wmi mmmm Javna zahvala. V akademijskom letu 1890/01. blagovolili so še darovati „ 1*odpiralni zalogi slovenskih vsoučilišč-n i k o v v Gradci": Gosp. Josip Kn>.uh, profesor na c. kr. vadaici v Kopru..............10 gld. . Flor. Kleine, profesor in /upnik v pok. v Mariboru.............5 „ „ dr. Ivan Svetin*, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani.............«r> « „ Fr. Žele'inger, c. kr. gimn. profesor v (Jradci 5 „ „ dr. Fr. Žižek, zdravnik v Gradci .... 5 „ „ A. Koinul pl. Sočebran, c. in kr. major v pok. v Gradci . . •........2 „ Za te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralno zaloge slovenskih vseučilifiunikov v Gradci" plemenitim dariteljcm najtoplejšo svojo zahvalo. V Gradci, dno 9. malega srpana 1891. Dr. Gregorij Krek, c. kr. vsenćiliscni profesor in zastopnik akad. sonata, predsednik in blagajnik. Bogomil Krek, drd. [ar., t aj ni k. I mrli so v Ijubljanl: H. julija: Peter Pavlin, posestnikov sin, 14 dnij, Pred konjašuico St. 7, božjast- 9. julija: Kirol Koronean, mizarjev sin, 2 loti, Karolinška zemlja št. 12, katar v črevih. V deželni bolnici: 9. julija: Martm LcBkovar, kovač, 25 let, tvphus inter. — Fran Knstelic, delavec, 73 let, starust. Tujci: 9. julija. Pri .Malici: Pl. Digorizia, Haas, č'apic iz Zagreba. — Winter z Dunaja. — Goritsoher it Celja. — Engelman iz Brna. — Bratu*, Mitter iz Idrije. Pri Minnn: Fischel, Wolf z Dunaja. — Bruner iz Trsta. — Seiek is Novega Mesta. — Hajek it Kamnika. — Narobe iz Divače. — Zupan is Kamne gorice. — Kisić iz Banjaluke. — Košar z Dobrave. — Stern iz Gradcu. Pri bavarskem dvoru: Steinberger b Koroškega. Pri avMlrl|Mkem cesarji: Gerer z Dunaja. — Holt-man, Piotter iz Berolina. — Dompa iz Trsta. Pri Juinem kolodvoru s Reicbl is Krnova. — Schulz z Dunaja. Meteorologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 9. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734 7 m. 734 ti mm 7344 mra. 14-8« C 17-4<> c 15 6° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. dež. obl. 17 Os«. 1 dežja. Srednja temperatura 15*9°, sa 2-9' pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke s dne 7. julija 1891. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 410,480.000 gld. (-f- 5,476.000 gld.) Zaklad v gotovini . 244.2til.0O0 p (-f- 130.000 „ ) Portfelj..... 148,901.000 , (-f. 494.000 - ) Lombard..... 24,405.000 „ (-f 1,270.000 „ ) Davka prosta ban- kovčna roserva . 41,625 000 , (-- 2,234.000 , ) IO-u.2^aJslsa. "borza. dne' 10. julija t. 1. (Isvirno tolografično poročilo včeraj Papirna renta.....gld. 9260 Srebrna renta...... 9265 Zlata renta.......111-— 54/„ marčna renta .... , 10275 Akcija narodne banke . . „ 1032'— Kreditne akcije.....» 296-— London.......„ 117*40 Srebro........„ —■— Napol.........„ 9-31 C. kr. cekini....... S 59 Nemike marke......f>7 G7' 4°/0 državne »ročko ls I. 1854 250 gld. Državne »ročke is I. 1864 100 , 8gerska zlata renta 4°/0....... gerska papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srečke 5°/, . . . 1O0 gld. Zeinlj. obč. avatr. 41 t" '„ zlaU tast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Tramway-druat. vel}. 170 gld. a. v. . . . ) — danna — gld. 9280 — , 92-76 — , HI- — „ 10275 — „ 1030 — — „ 296 50 — , U740 — J 931 — . 6-59 — , 57 70 133 gld. 75 kr. 179 „ - , 105 . 35 „ 101 , 65 . 120 „ - „ 115 „ - , 186 , 50 , 20 „ - „ 158 , 25 , 229 . — H \ekaj (569—2) vozovničnih zvezkov na nanaj In naia| po 11 «ld. in već je dobiti v Jos. Paulin-ovi potovalni pisarni. Bralno druitvo -v Tržlćl namerava omisliti si za ugodno ceno kateri jo bil že sicer rabljen, a jo še vedno dobro ohranjen in ima krepak glas. (572) D" JULIJ SCHUSTER ima čast naznanjati, da odide dne lO. Julija na počitke ter se povrne dne 31. |itll|a. (573) Diurnist zmožen nemškega in slovenskega jezika, z lepo, lahko Čitljivo pisavo, vsprejme se takoj za neko Graško pisarnico. Nadaljni pogoji so: prosilec mora biti samostojen, hiter delavec, neomade-ževane preteklosti, nezadolžen, samec in povsem zdrav. (558—3) Prošnje, pisane slovenski in nemški, katerim so priloženi prepisi svedočb, poslati je pod znamko „150" V Gradec, poste restante. Ljubljana, Špitalske ulice štev. 10. Šolsko orodje: S^fiK knjige, držala, čkatljice za peresa, Žepni noži, pisalci, kleja. I^emeno orodje za rlaauje : risalnice, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, beležuice, palete, zvezki za prepa-racije, risala, risuiki, skrilove deščice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, šolska tinta, mapa za zvezke, tuš, risalni skladki, risalni brisati, risalni papir, plovci, držala za svinčnike, bran je vale i za svinčnike, ostrila za svinčnike in za pisalce. (456— St. 104 1.SD1. Natečaj. (559—2) Povodom preustroj en j a glasbene šole narodnega deželnega glasbenega zavoda v Zagrebu namestiti je z dnem 1. oktobra 1891 deset rednih učiteljev in sicer: 1. Dva učitelja petja z letno plačo f)00 gld.; 2. jeden učitelj petja z letno plačo 720 gld. ; 3. jeden učitelj goslanja z letno plačo 900 gld. ; 4. jeden učitelj goslanja z letno plačo 720 gld.; 5. jeden učitelj violoncella in kontrabasa z letno plačo 720 gld.; (5. jeden učitelj klavirja, harmonija in cvcntuvalno kompozicije z letno plačo 900 gld.; 7. jeden učitelj Bviral (flavte itd.) z letno plačo 720 gld.; 8. jeden učitelj kositernih glasbil z letno plačo 720 gld.; 9. jeden učitelj cele glasbene teorije, eventualno i katerega glasbila z letno plačo 900 gld. Za popolnitev vseh teh mest razpisuje se natečaj , znilontujoč za uiilaimku obleko, juko trajno samo gld. 9'—. Motra 2, ma ogrtač, v naJAncjilh barvali in blagtiili vratah, iaino nlJ. 0"—• Urcbonatto blugo ca pranja (,u «o smo prati, so jamči), v najtiovoJHili imriuih iu barvah, mdtrov 640, tu culo moiko obluko iiamo u 1 ■ I 3'—. ONlitilttk platnenega blaga, Diikančovo blugo, ki ao amo prati iu v čudovitih uzorcih motroT i. i", ca colo moiko obleko aamo gld. 4-—. 0|friiijl»lo iz atikanoa, U čotrtiuk dolgo, gld. 1 ■-'.■>, čJBta volna 10 čotrtink dolgo gld. 4'— -, popolnoma črno a avilnouimi rosami (kaimiruki robec za žalovanje) gld. 4 60. Blago za ženske obleke v vseli načinili tkanja, isvrlbah In lnirvab, iiHJ-novejifl in naj«le/;ant-m-.i-i- za ])(iiiiladanHko in poletno Miono isni/92. Za celo obleko, dvojno sinko, v dobri bazi 10 m, gld. 3..r)0 v boljfti bazi 10 t« „ 6*— v line j Si bazi 10 m „ 8*— v najfinejši bazi, čisti volna 10 m „ 9- — v velcfini bazi, čiata vulna 10 m „ 13*— francosko blago. Črni kašmir, bakfiuiiKki izdelek, gladuk, progast ali ro^.ast: 1 obloku 10 tn, gladek gld. 4B0. 1 obleka 10 m, progast gld..r)-.r)0 do najlin. vrbte. Angleški sefiri (platno), nnjiiiiojSc in inijpraktifnejo za domače in cestne obleke. Novo! 1 cela obleka v Ia. bazi 10 m gld. f)*50. 1 cela obleka v Ha. bazi lO i« gld. 4-—._ Francosko blago, (■atlnl), ki se sme prati, za kar sc jamči. Za celo obleko, 10 metrov: v dobri bazi . . gld. 2'80 v fini bazi .... „ iif>0 v najfinejši bazi „ 4'ftO v utlasaHti bazi . „ G' — Jutni zastori, tnrski nzorec kompletne dolgosti prve bažo gld. 8*60 drugo bažo gld 2 50. Tuniški zastori, ■ zlatom pretkani, z vcle-tinimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseli barvah gld. 4 50. Garnitura, 2 posteljni pregrinjali in prt i/, jute .... gld. 8*60 iz ripsa ... „ 4 50 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10—U m gld. 840. Platneno blago kos «10 Dunajskih vatlov. Cena kosn: ' RumbiirSko stat vino platno, 5 čotrtink ftiroko gld. G"50. Bnmbariki okiford, pristno barve, Ia gld. »i'50. HumbnrSki oksford, pristno barvo Ha gld. '!:'>(>. Sifon, dobre baze, a gld. 4 '50, 5 50, G 50 do gl. 9—. Domačo platno, Btiri čotr-t i ti ko široko, gld. 450, 5 čotrtink gld. 5 50. ŠtefaiiiJHko platno, pet če-trtink široko, popolno nadomestilo za platneno tkanine gld. 9'—. Atlasasti gradi M postoljno prevlake Ia gld. 8'60, Ha gld. 5 50. Platnene rjuho brez fiivi, komad 2 m dolg gld. 1.10. Kanefas, la bažo za posteljno prevlake gld. 0.—. Žensko srajce iz Sifona ali milnega platna, h čipkami, '> komadov gld. 8'50. iz najboljfio RumburSkc tkanino s švicarsko vezenino ti komadov gld. G1—. Ilustrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzorci poBljejo so na zahtevanjo od vsega blaga ztiBtonj in franko. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodno Titkarne". 559677 64