f uniurna plačana ▼ eotovln! * Leto LXVM št. 3 LJubljana, torek S* januarja 1932 Cena Din 1.— OVENSKI * n,n 9 h ^,n^ r?; ***** ™ praznine. - inseraa do SO petlt LS? n«'~, d° o ° T1 DlD 25°- °° lUO d0 300 vrst a D** 3—. večji inseratl petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za tnozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ollra st. 5 Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125 m 3126. pooiutmcii MARIBOR, Grajski trg St. 8 — —--CELJE.. Koctnova ulica 2. — Vhl 1W>. NOVO MESTO. Ljubljanska C tel St 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--mm Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi jam SL 10 351. ova vlada Danes dopoldne je bila sestavljena in zaprisežena nova vlada, ki štefe 14 članov — Spremembe v ressrih — Novo ministrstvo za fizično vzgojo naroda Zakaj je bil Gandhi aretiran Gandhi je nasvetoval nadaljevanje državljanske nepokorščine — Vlada bo storila vse za ohranitev miru, je pa še vedno pripravljena pogajati se z nacijonalisti Beograd, 5. januarja. AA. Snoči ob 18. ie Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci predsednika ministrskega sveta «. Petra Živkovića. 1. predsednik ministrskega sveta je pri tej priliki *>odal ostavko kabineta. NJ. Vel. kr^l? je blagovolil sprejeti ostavko, hkrati ra Je pooblastil g. Petra Živkovića, da sestavi novo vlado. Do«edan«a vlada bo opravljala še naprej svoje posle do sestave nove vlade. Sestava nove vlade Beograd, 5. jan. M. Nj. Vel. kralj je danes podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik ministrskega sveta: Peter 2ivković, ministrski predsednik na razpoloženju in narodni poslanec; Minister za zunanje zadeve: Dr. Voflslav Marinković minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za trgovino in industrijo: Dr. Albert Kramer, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za socialno politiko in narodno zdravje: Ivan Puce!j, minister na razpoloženju in narodni poslanec; ^minister za notranje zadeve: Dr. Milan Srškic, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za prosveto: Dr. Dragutin Kojfć, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za pravosodie: Božidar .Maksimovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; mmister za šume in rude: Dr. Stanko Šibenik, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za promet in pošte: Inž. Lazar Radivojević, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za kmetijstvo: Jtiral De-metrovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za zgradbe: Nikola Preka, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za vojsko in mornarico: Prvi sestanek sem Novoizvoljeni senat se sestane v ponedeljek k svoji prvi seji Beograd, 5. jan. r. Novoizvoljeni senat se bo sestri na svoje prvo zasedanje v ponedeljek dne 11. t. m. Na tem sestanku se bo izvršilo začasno konstituiranje senata, nato pa bo izvoljen ve-rttikacijsk? odbor. Ko bo verifikacijski odbor končal svoje delo. se bo sestal plenum senata k drugi seji, na kateri bo verificiral mandate. Takoj nato pa se bo vršila svečana otvoritev zasedanja narodnega predstavništva na skupni seji senata In narodne skupščine. Anketa o stanovanjskem vprašanju Ministrstvo socialne politike bo v sestnikov in najemnikov — Glasilo pokrajinske zveze društev hiš-rtih posestnikov za dravsko banov.Jno >Moj ^bxn< poroča v svoji zadnji številki, da namerava ministrstvo za socialno politiko zaradi neprestani.!h zaMev zagrebških najemnikov in deloma tndi najemnikov iz dravske banovine po ponovni uvedbi stanovanjske zaščite, odnosno zakoniti določitvi višine natfemnin v kratkem sklicati anketo vseh prizadetih organizacij, da bi prišlo do sporazuma med najemniki in hišnimi posestnitkL Zveza društev hiš-nih posestnikov za dravsko banovino poziva obenem vse hišne posestnike dravske banovine, naj nemudoma prijavijo, koliko so posameznim naoomtnikom znižali najemnine. V ostalem pa zavrača trditve najem-niikov in piše med damgim: >V zadnjem času se trdi, da mnogo najemnikov plača polovico dobodikov za stanovanje. Pa je danes še mnogo najemnikov, ki plačujejo za stanovanje samo po do 300 Din mesečno. Za onega, ki pla- kratkem sklicalo konferenco po-Stališče hišnih posestnikov ča sedaj do 2000 Din mesečno za stanovanje, znači, da more to piačati, ako pa mu je to preveč, naj si vsaaue manjše stanovanje. Največja krivda pri tom leži v tem, pravi >Moj domc dalje, ker hooc-mo vsi živeti preko svojih razmer, če pogledamo malo nazaj, vidimo, kako smo stanovali pred 40 leti, lahko rečemo, eLlta-meščani. Velika večina posestnSkov In najemnikov se je popolnoma pomirila po ukinitvi stanovanjske zaščite, kar se vidi prd policijski oblasti in pri sodiščih, kjer je bilo v dobi stanovanjske zaščite na tisoče sporov, ki jih danes ni. Hišni posestnik rabi najemnike, najemniki po posestnike. Najemniki so vzeli stanovanje po svoji eikonomski možnosti in po svojih dohodkih, a posestniki so oddali svoja stanovanja po kakovosti in to po principu zahteve in ponudbe. Mislimo, zaključuje glasilo hišnih posestnikov, da najemniki In posestnik:! prijateljsko uredimo stanovanjske odnošaje in če bo treba, pa se zopet lahko prijateljsko razidemo.< Vznemirjenje fašističnega tiska zaradi podonavskega gospodarskega bloka Fašistični tisk smatra to kombinacijo za zelo resno in se vznemirja zaradi priključka Madžarske k Mali antanti ca h, kjer je naletel Gratz, kakor pravi omenjeni Ust, na popolno razumevanje. Iz tega sklepa, da je bila ideja podunavske- Rlm, 5. jan. Poživljena akcija za osnovanje podunavskega gospodarskega bloka izziva v fašističnem tisku veliko vznemirjenje. V fašističnih krogih gledajo z velikim nezaupanjem na tc akcije in priznavajo, da je mnogo bolj resna, kakor pa se splošno sodi ter da lahko v kratkem dovede do tesnejše gospodarske združitve podunavskih držav Največ skrbi povzroča fašističnemu tisku nejasnost aH bo ta gospodarski blok imel tudi kako politično ozadje. Največji sum vzbuja v fašističnih krogih aktivnost francoske diplomacije. Ne more pa se dovolj načuditi da se baš madžarski državniki najbolj zavzemajo za to kombinacijo. Bivši madžarski zunanji minister Gratz in grof Bethlen sta najbolj iznenadila s svojimi Izjavami. »Gioraale dTtalia« se zlasti vznemirja zaradi Grat-•orega pooeta v dveh sosednih pro^olnl- ga gospodarskega bloka povsod simpatično sprejeta. Na italijansko intervencijo je madžarska vlada te dni objavila komunike, v katerem naglasa, da zastopajo to idejo neki ugledni madžarski državniki, da pa sama ni sestavila še ni kakega konkretnega načrta. Tembolj pa je fašistična javnost vznemirjena zaradi Izjave Gratza. ki je naglasil. da moraic Madžarska. Jugoslavija, Češkoslovaška, Avstrija in Rumu-nija skleniti gospodarsko zvezo, ki bi bila neke vrste carinska unija na diferencijo-nalni osnovi. ^Resto del Car lino« zatrjuje, da je Francija, ko je dala posojila Avstriji in Madžarski, stavila pogoj, da se obe državi priključita Mali antanti pod francoskim vodstvom. armijski general Dra^omir Stojanović, minister na razpoloženju; minister za finance: dr. Milorad GJorgjević, minister na razpoloženju; minister za fizično vzgojo naroda: dr. Dragan Kraljević, narodni poslanec. Zaprisega vlade Novoimenovana vlada je danes dopoldne ob 11. v novem dvoru položila prisego v roke Nj. Vel. kralja ter bo v teku današnjega popoldneva prevzela posle. Po zaprisegi je ostal Nj. Vel. kralj del j časa v razgovoru s člani vlade. Br. Kramer zastopnik zunanjega ministra Beograd, 5. jan. M. Ker je zunanji minister obolej in odpotuje na zdravljenje v Davos, je Nj. V. kralj imenoval za dobo njegove odsotnosti za namestnika zunanjega mmistra ministra za trgovino in inJustrijo dr. Alberta Kramer ja. Ocflikovanje španskega poslanika Beograd, 5. jan. Nj. V. kralj je odlikoval z Jucos'ovensko krono 1. razreda španskega poslan ka na našem -i^eru g. Ferdinanda Galianija. Španski poslanik je bil odlikovan zaradi svojih zaslug, ki si jih je pridobil ob vključitvi jugoslovesko-španske trgovinske potre, d be. Zima v Bosni traja dalje Sarajero, 5. jan. č. V Sarajevu je temperatura zopet padla rta minus 20 stopinj, v ostali Bosni pa na minus 25 stopinj. Split, 5. jan. č. V okolici Livna se je bržkone v snežnih metezih ponesrečil brat bivšega ministra g. Ivan Kujundžič. Pred dnevi se je odpeljal v soseščino, a se doslej še ni vrnil. Prav tako so v mestn okolici v snegu našli mrtvo ženo. Avtobusni promet med Livnom in Splitom je prekinjen. Sovjetski militarizem Pariz, 5. jan. AA. po vesteh iz Moskve je sovjetski vojaški proračun narasel na IG milijard 250 milijonov frankov (33 milijard D:n), skupno z dodatnim vojaškim proračunom pa 41.975 milijonov frankov (94 milijonov Din). Epidemija kolere v Iraku Pariz, 5. jan. g. Kakor poročajo iz Ba>rr, dirja v Iraka že vef tednov kolera, ki je dosedaj zahtevala 1500 smrtnih žrtev. Vec tiso? ljudi leži bolnih. Kuge dosedaj ni bilo mogoče zatreii, ker so zdravstvene zaščitne razmere zelo pomanjkljive. Huda zirna v Karpatih Bukarešta. 5. jan. g. V Karpatih in treh rum unskih komita tih pod Karpati še vedno sneži. Vsi tamošnji kraji so že delj časa odrezani od sveta. Volkovi silijo v doline in napadajo ljudi in žival;. V Karpatih je skočilo nekaj vlakov s tira. Vremensko poročilo Ljubljana, 5. januarja. AA. Vremensku poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob osmih zjutraj: Bistrica— Bohinjsko jezero —8 C, jasno, snega 30 cm, Brežice —4, jasno, snega 20 cm. Celje —4, megla, snega 25 cm, Dravograd-Meža —4, megla, snega 60 cm, Jesenice 0, jasno, snega 32 cm, Kamnik —3, jasno, snega 10 cm. Kranjska gora —5, jasno, snega 55 cm, Kočevje —7, megla, snega 48 cm, Kotorba +1, oblačno, snega 10 cm. Ljubljana gl. —3, megla, snega 10 cm, Ljutomer —2, megla, snega 13 cm, Maribor gl. 0, jasno, snega 10 cm. Novo mesto —2, jasno snega 40 cm. Št. Janž na Dolenjskem —4. megla. snega 30 cm, Tržič —3. jasno, snega 20 cm, Rakek —2, oblačno, snega 2— cm. Promet normalen. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2258.80 _ 2265.64, Bruselj 782.21 _ 784.57, Curih 1097.85 1101.15. London 185.80 _ 193.30, Newyork 5625.06 _ 56.42.06, Pariz 221.02 — 221.68. Praga 166 43 — 166.93. Trst 281.77—2S7.77 INOZEMSKE BORZE. Curih, 5. januarja. Beograd 9.10, Pariz 20.13, London 17.27. Newyork 512 37. Bruselj 71.25. MIlan 25.91. Madrid 43.25. Amsterdam 205 75. Berdn 121.15. Sofija 3.70. Praga 15.16, Varšava 57.50, Bukarešta 7.50. London, 5. jamaiarja. A A. Aretacija Gandhi ja, ki je svetoval indskerou kongresu, naj nadaljuje propagando za državljansko nepokorščino, dokazuje, da bo ind-ska vlada storila vse, da ohrani mir in red. Gandhi je bil aretiran z odobrenjem angleške vlade. Indska vlada se bo poslužila v borbi proti indski revolucijonarni propag^di vseh ustavnih sredstev, ki so ji na ri^polago. Lndski kongres je pričel z agitacijo za državljansko nepokorščino zaradi tega, ker je indska vlada izdala v treh indskih pokrajinah ostre odredbe proti nemirom. Odredbe bengalske pokraj ionske vlade so bile izdane v zaščito uradništva im občinstva proti nevarni in široko razširjeni teroristični zaroti. V severozapadni pokrajini je nastalo moono gibanje za popolmo neodvi>n ,sr, ki je resno >gro2alo mir m red v teh krajih in obrambo indskih meja na najSolj nevarni točki. Voditelji te pokraj :.ne so odklonila predloge angleške vlade za ustavne reforme, čeprav so jih odobrile vse stranke na indski konferenci. V. j i: r: i n i agitatorji v tej pokrajini so izrabili tamošnje težke gospodarske razmere in skušali zavesti k uporu bojevita plemen i v teh krajih. Zato so bUi izredni ukrepi v teh pokrajinah potrebni in ostanejo toliko časa v veljavi, dokler ne bo liporao gibanje prenehalo. V združenih pokrajinah so tamošnje podriržrvce kongresa pregovorile kmečka prebivalstvo, naj ne plačuje davkov. Politični agitatorji so tudi v teh krajih izrabili gospodarsko krizo. Vlada je v teh pokrajinah priznala težki položaj kmotskega prebivalstva, ki je zaradi padca cen poljedelskih prideEcov veliko izgukitlo in odredila, da se davki v teh krajih primerno znižajo. Mada je tako odpisala kmet-ske-mu prebivalstvu 800 tisoč funtov davkov letno. Najbolj pa je vplivalo na stališče imd-ske vlade dejstvo, da se je skušal kongres konstituirati v paralelno vlado in tako onemogočiti vsako akcijo zakonite vlade za čuvanje zakona in miru. Kongres je poziva! ljudstvo, naj se upira zakonitim določbam. Kongres je hotel tako onemogočili delovanje indske vlade. Kongres je bil mnenja, da se bo kmetsko prebivalstvo upiralo zakonom brez nasilja, vendar se to m" zgodilo. Zgodovina je pokazala, da so nemiri nasilja neizbežne posledice agitacije za državljansko nepokorščino. Zato je morala vlada takoj in energično nastopati proti voditeljem tega gibanja. Vendar je vlada še vedno pripravljena izvajati politiko, ki jo je očrtal ministrski predsednik v svojem poročilu po zaključku ind- ske konference in pomagati Indiji do po> Ji ti onega na/p redko. Trije odbori, ki so predvideni v tem poročilu, odpotujejo v Indijo 15. januarja, da bodo proučili tamošnje razmere in tako dovršili ustavni načrt V Indiji bo tud4 izvoljen posvetovalni odbor indske konferenco, ki bo proučeval druge strani indskega ustavnega problema. V tem odboru je bil rudi Gandhi. Angleška vlada stoji prej ko slej na stališču, da mora kljub zadnjim dogodkom nadaljevati pogajanja za sporazum v indskem ustavnem vprašanju in je pripravljena razpravljati o tej zadevi z vsakim voditeljem indskega javnega mneja, ki bi na to pristal. Angleška vlada poživlja vse Indijce, ld so dobre volje, naj jo podpirajo pri delu za reš tev Indije iz gospodarske krize in političnega kaosa. Izjemno stanje v Indiji Bonihay, 5. jan. g. Aretacija Crandhija ha nekaterih drugih odličnih nacionalističnih vod teljev v Indiji je ustvarila izredno kritično situacijo. Indijski podkralj je že izdal napovedane naredbe, s katerimi bo pričela vlada boj proti pokretu za nekorŠČino z vto energijo. Praktičnu pomrn'jo te naredbe proglasitev izjemnega stanja za vso Indijo vključno neodvisnih indijskih kneževin. Prva naredba vsebuje takozvani zasilni zakon o pooblastilih, ki je stopil v BomboVu in Bengaliji Lakoj v veljavo. Ta zakon uvaja predvsem poostreno EttopittM cenzuro. Pokrajinske vlade so pooblaščene, da nadzorujejo vso osebe, ki so sumljive, ih\ kršijo mir, in jih v ;\eua blaga. V bodoče bodo tudi strogo kaznovane straž« pri stavkujočih obratih, ki so jih dosedaj mirno trpeli. Ind'jski podkralj naznanja obrnem s lomi naredbami. da je slej kot prej pripravljen sprejeti zastopnike imerne indijtko stranke na pogajanje. Odbor vseindijskega kongresa v Hooi-ba7u je na te naredbe indijskega podkralja odgovoril z enako oetr'mi merami s tem, da je sklenil, da se ho pretvoril v vojni svet. Na tisoče Indijcev se je že prostovoljno prijavilo temu odboru na boj proti ind jati vlndt. Po mestih se vrši živahna propagan ia za nabiranje prostovoljcev. v Rusija si zavaruje hrbet ogj:i-ii ja /a sklenitev pogodbe o nenapadanju s Francijo hi Ruimmijo Pariz, 5. januarja. Pertinax poroča v Bukarešta, 5. januarja. Med Bukarefi Pariz, 5. januarja- Pertinax poroča v »Echo de Pariš«, da je načelnik zunanjega ministrstva Berthelot zadnje dni decembra sklenil sporazum s sovjetskim poslanikom v Parizu Dovgalevskim o podrobnostih rusko - francoskega arbitražnega odbora. S tem je odstranjena ena izmed glavnih ovir, ki so onemogočale podpis pakta o nenapadanju med Francijo in sovjetsko Rusijo, ki je bil perfektuiran že meseca avgusta lanskega leta. Francosko-ruski arbitražni odbor, ki bo organiziran po vzoru ne ms k o-ruskega odbora se bo sestal 14 dni po podpisu pogodbe. Pojm napada Se nI točno definiran. Zdi se, da dela to vpražanje francoski vladi mnogo skrbi. Pertinax zaradi tega ostro napada vlado in zavzema najod-ločnejše stališče proti podpisu take pogodbe, ki bi značila preokret vsega političnega položaja, kar bi bilo zelo obžalovati, ker je bila francoska politika do sedaj absolutno konzervativna. Bukareata, 5. Januarja. Med BukareSto in Moskvo se vodijo s posredovanjem Varšave in Angore že več mesecev pogajanja v svrho sklenitve pogodbe o nenapadanju. Rumunska vlada je sedaj prejela noto sovjetske valde, v kateri predlaga Moskva direktna pogajanja med ruskim in romunskim poslanikom v Angori, odnosno v Moskvi. Rum*unska vlada je direktna pogajanja odkolnlla, toda Poljska In Turčija al zelo prizadevata, da bi priSlo čim prej do sklenitve take pogodbe. Po načrtu te pogodbe bi morala Rusija prevzeti obveznost, da v Rumuniji ne bo podpirala komunistične propagande. Zatrjuje se, da bi vsebovala taka pogodba večje garancije za mir, nego Kellogov pakt. Obe pogodbeni državi bi se obvezali, da druga druge ne bosta napadli, ter da nobena izmed pogodbenih držav, niti De bo uvedla kakih gospodarskih ali finančnih represalij. Hitler se zopet posvetuje Berlin. 5. jan. AA. Prihodnje dni prispe semkaj vodja nemških narodnih socijalistov Hitler. Nadaljeval bo pogajanja z visokimi politčnimi osebami, zlasti z ministrom Gro-enerjein Prekomorski zračni promet London, 5. jan. AA. Uradnik imperijal-neja letalstva je 'ziavil, da predlog Združe nih držav o prekoatlantskem letalskem pro metu ni nov O tem so že bib svoj čas po gajanja med Anglijo, Francijo in Združeni mi državami Letala bi letela preko Azor skega otočja n rWmut. Zainteresirane države skušaio zgraditi posebna letala za to slulbo. Angleško letalsko ministrstvo že raz- polaga z 35 tonskim letalom, sedaj proučuje načrte o novem 60 tonskem letalu za 100 potnikov. Hitrost tega letala bo 120 milj na uro. u Stran ? >SLOVFKSKl N A F O D*, One \ js^riari; St«»V ? Splošne in ženska bolnica v L 1931 Naval na splošno bolnico vedno večji, število porodov je pa lani nazadovalo LJubljana, 5. januarja. 2e zadnjič smo v poročilu o modernizaciji vseh bolnic dravske banovine omenili, da je ljubljanska bolnica nujno potrebna razširjenja in modernizacije. Naval na bolnico je vsako leto večji. Predlanskim je feolnica sprejela okrog 16.500 bolnikov. !eta "1930 18.643 in lani 19.650. Prirastek v zadnjem letu je torej znašal 1007. Zanimiva je statistika o poslovanju splošne bolnice v preteklem letu. Sprejetih je bik) kot rečeno 19.650 bolnikov in sicer 11.070 moških m S580 žen^k. Uprava bolnice je morala poleg teca zaradi prenapolnienosti prostorov odkloniti sprejem 3360 bolnikom, zavrnila je oa tJdi sprejem 5 bolnikov, ki so že med prevozom v bolnico umrli. Največ bolnikov je bilo kakor običajno ▼sako leto sprejetih na kirurgičnem odrte -kn. kjer se je zdravilo 5029 moških in 3191 žensk Umrlo je 121 moških in 37 Jensk. Na internem oddelku so sprejeli 2055 moških in 1854 žensk. Umrlo je 135 moških in 106 žensk. Oba oddelka sta bila vse leto prenapolnjena, zlasti je pa bito občutno pomanjkanje Drostora na kirurgič-nem. kjer so lani preurejali prostore. tOiub temu je oddelek sprejel mnogo več bo'ni-kov kakor predlanskim. Na otoioškem oddelku sta se zdravila 802 moška in 830 žensk. Umrlo je 9 moških ki 7 žensk. Otološki oddelek ie najmanjši rn razpolaga samo s 36 posteljami. Kljub temu je tudi lani snrejel mnogo več bolnikov kakor predlanskim. Dermatološki oddelek je sprejel 742 moških in 673 žensk, umrh" so pa 3 mošk in 10 žensk. Na okulističnem oddelku se ie zdravilo 1340 moških in 1071 žensk. Umrli sta 2 ženski. Na infekcijskem oddelku -o sprejeli 187 moških in 218 žensk, umrlo Da ie 16 moških in 13 žensk. Mnogo bolnikov se je zdravilo tudi na nevrološko-psihija-tričnem oddelku in sicer 327 moških in 218 žensk, umrlo je pa 18 moških in 30 žensk. Otroška bolnica je sprejela 588 dečkov in 476 deklic. Umrlo je 76 dečkov in 48 deklic, Vsega skupaj je v bolnici umrk) 378 dečkov in 243 deklic Zaradi poškodb je moralo v bolnico 1770 moških in 1315 žensk. Na posledicah poškodb ie umrlo 53 moških in 17 žensk. Ozdravelo je 862 moških in 379 žensk, drugi so ostali deloma pohabljeni ali pa niso zdraveli. Samomorilnih kandidatov je sprejela bolnica lani 44 in sicer 36 moških in 18 žensk. Umrla sta 2 moška in 3 ženske. Ženska bolnica Zanimiva je tudi statistika splošne ženske bolnice v preteklem letu. Sprejela je 171S bolnic, število porodov pa je znašalo 1603, to je 115 manj. nego v letu 1930. Otrok se je rodilo 1623, v 20 primerih so bili dvojčki. Mrtvorojenih je Wk> 78, kar znaša 4.80%. Od živorojenih je umrk) 77 otrok ali 4.98%. Vsega skupaj je bilo rojenih 839 dečkov in 784 deklic. Na oltar materinstva je ^otežilo življenje 13 mater. Vzrok fe bi! običajno prepozen prevoz v bo!n?co. neizbežne infekcije, srčna napaka ali tuberkuloza. Zaradi pomanjkanja prostora ie morala ženska bolnica odkloniti sprejem 307 nosečih žensk, kar dokazuje, da je povečanje bolnice nirjno potrebno. Na ginekološkem oddelku so spreieh' 151tf žensk. Težjih in večiih oneracij je bilo 216. maniših na okrotr 1OO0. Prerez trebuha je bil potreben v 216 primerih. Umrlo Je 29 bolnic, večinoma na posledicah raka ali okuženja v otroški postelji. Porodniških operacij je bilo 188, cesarski rez je bil potreben 11 krat, s kleščami so rešili življenje 25 otrokom, obrat je bi potreben 32 krat in takozvanih razkosajo-čih operacij je bilo 13 Primerov komplikacij je bilo 147 in sicer nepravilna lega 121 (prečna lega 24), nepravilni sedež placente 23 in pretrgana maternica 3. Število porodov v ženski bolnici od leta 1921 do 1931 je znašalo 11.791, število večjih operacij v tem desetletju pa 1732. Vsega skupaj je lani sprejela ženska bolnica 32,34 žensk, v bolnici se je pa rodilo 1623 otrok, torej je bilo skupaj v ženski bolnici 4857 oseb. Venerične tioleml našega delavstva Letna bremena OUZD z venerologifo znašajo približno pol milijona dinarjev Ljubljana. 5. januarja. Venerične bolezni predstavljajo med vsemi boleznimi prav posebno izjemo. Po ljudskem pojmovanju je vsako spolno obolenje nekaj skrajno sramotnega. Spolne bolezni se smatrajo splošno za znak in posledico nemoralnega življenja. Zanimivo je, da se vulgarno že od nekdaj imenuje lues >francoska bolezen« (morbiis galicus), menda zato- ker na Francoskem najbolj uspeva kult nagote (Moulin rouge. Follies bergeres, Casino de Pariš itd.). Obratno pa imenujejo Francozi lues >napolitansko bolezen« (mal de Naples) Takih nazorov ne smemo splošne generalizirati. Neizkušen mladenič oziroma dekle, ki bolj lz radovednosti kot pa iz užitka poizkusi sladkosti nih delavcih nekoliko redkejše, kakor pri slabo plačanih delavcih. Iz tega pa ne smemo sklepati, da s povečanjem plač poraste tudi seksualna etika. Najbrž bo ravno obratno, ker si boljše situiran človek lažje »kupi ljubezen« in tako lažje naleze bolezni, a obenem tudi lažje skrije sramotne posledice. V zgodovini večkrat čitamo, da so se podaniki branili poljubljati roko oziroma nogo temu ali onemu dostojanstveniku lz razloga *quia totus erat morbo galico ulcerosus«, t. j. ,ker je bil ves pokrit s sifUitičmmi izpuščaji. Znano je, da mnogo ženi jalnih ljudi umre na paralizi. Pojav je tolmačiti tako. da talentirani ljudje lažje pridejo do naslad in tako nalezejo grde bolezni. Interesantno je, da z odkritjem zan) število paralitikov m tabetikov raste. Pri injekcijah večina bacilov (spiroeheta palida) pogine, nekateri spretnejsi pa zbežijo v oddaljene in nepristopne organe, t, J. v možgane In hrbtni mozeg, kjer se zabubijo. Ko pa nevarnost po daljšem času preneha, pridejo iz svojih >trdnjav« in povzročijo paralizo in tabes. V letu 1929 je bila veneroloska morbi-li te ta v naslednjih industrijskih skupinah največja: Moška Industrijska skupina veneroloska morbiliteta Gostilne, kavarne in prenočišča (natakarji) 0.242 dni Hrana in pijača 0.243 „ Saniteta ki higijena (brivci ttd.) 0.362 „ Poligrafi ja (tipografi) 0.642 „ Ženska veneroloska morbiliteta 0.069 dni 0.089 mm (na taka - tega življenja, mnogo lažje ujame kakšno ; raznih zdravilnih serumov (n. pr. salvar-nečedno bolezen kot pa izvežban >L»ebe-mann«. Vrhu tega neumestna sramežljivost povzroči premnogokrat, da se bolezen razpase do najnevarnejšega stadija. >Ne-dolžna« okuženja na straniščih, pri stiskanju rok itd. se navadno ne vzamejo resno v pretres, ako ravno so teoretično prav lahko mogoča. Univ. prof. dr. Metod Dolenc poroča v svoji razpravi »Zdravniška tajnost v kazenskem pravu«, Ljubljana 1927 (posebni odtisek iz »Slovenskega Pravnika«), da komaj 1 odstotek naklepnih odprav telesnega plodu pride na dan, t. j. pred sodnika. (Večkrat se take stvari diagnosticirajo kot »vnetje slepiča«.) Nedvomno velja približno isto tudi za spolne okužitve. Iz enega odstotka, ki ga imamo na razpolago, pa nikakor ne smemo delati splošnih zaključkov za ostalih 99%. To moramo podčrtati, predno navajamo statistične podatke lz vsakoletne publikacije OUZD v Ljubljani. OUZD v Ljubljani je imel v letu 1929 povprečno 94.929 članov. Od teh je bilo bolnih na kapavid 234 s 7740 bolezensk. dnevi meh. Cankarju 9 z 244 prim, silili 33 z 1204 „ m Bek, srffili 31 z 1821 Skupaj 307 z 11009 bolezensk. dnevi Prt tem so upoštevana samo ona obolenja, ki so vezana z delanezmožnostjo (brez ambulantnih obolenj). Na enega moškega zavarovanca odpade letno povprečno 0.135 bolezenskih dni radi veneričnih bolezni ( t. j. takozvana veneroloska morbiliteta); na eno zavarovano žensko pa skoraj polovico manj, namreč 0.077 bolezenskih dni. Vzrok temu bo najbrž ta, da ena ženska relativno okuži več moških kot pa obratno ali pa, da znajo ženske venerične bolezni bolje skrivati. Dasi ravno znaša povprečna veneroloska morbiliteta (moških in žensk skupaj) samo 1% od celokupne morbilitete vseh diagnoz, vendar znašajo letna bremena OUZD za veneroloj»*jo čeden znesek blizu pol milijona dinarjev. Ako primerjamo venerološko morbilitete z zavarovano mezdo. t. j. z delavskim zaslužkom, vidimo, da so po statistiki OUZD venerične bolezni pri boljše plača- 0.109 0.184 0.290 0.582 Gospodinjstvo (služkinje) Kovinska industrija Gostilne, kavarne itd rice, sobarice itd.) Gradbena industrija Hrana in pijača Papirna industrija Iz teh podatkov pa nikakor ne smemo in ne moremo delati zanesljivih zaključkov, kakor zgoraj omenjeno. In razen tega tudi zato ne, ker se številke od leta do leta zelo menjavajo. Povrh tega veljajo svetopisemske besede: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« Splošno prevladuje mišljenje, da so suhi in mršavi ljudje bolj strastni in tako bolj podvrženi veneričnim boleznim kot pa debeli ljudje. Tega pa is statistike OUZD ne moremo sklepati, ker OUZD nima takih statističnih podatkov in ker pri nas — debelih delavcev menda sploh ni. Zelo verjetno pa je, da je nekaj na tej stvari. Vsak človek ima kot vsako drugo živo bitje gotovo množino življenjske energije. Pri enem človeku je ta življenjska energija pretežno usmerjena na ohranitev po-edinca (individua) in se radi tega debeli; pri drugem človeku je pa življenjska energija pretežno usmerjena na ohranitev potomstva, sam poedinec pa ostane pri tem mršav. Jubilejni koncert Glasbene Matice Letošnje leto je jubilejno leto Glasbene Matice. Ob sklepu 1. 1891. je bil ustanovljen mešani zbor Gl. a njega vodstvo je istočasno prevzel Matej Hubad. Zbor m njegov pevovodja praznujeta sedaj 401emico svojega slovenskega pevskega dela. Res, da je Matej Hubad vsled bolezni m ptrezap o-selnoeri odložil pevovod-stvo, ga poveril rokam Ravnatelja Mirka Poliča, toda Hubadov duh živi v zboru dalje, Poiič žanje in bo zel še dolgo setev, ki jo je z zlatimi rokami pose j al Matej Hubad, zato je 40ietni jubilej zbora tudi jubilej Hubada. Da bi naš najspromi-nentnejši jugoslovenski glasbeni zavod z vsemi svojimi oddelki, v prvi vrsti pa njen pevski zbor dostojno proslavil ta svoj delavni praznik je odbor Gl. ML sklenil v letošnjem letu prirediti celo vrsto svečanih glasbenih slavnosti, izmed katerih je bila prva včerajšnji koncert pevskega zbora. Ker mi o samem koncertu iz glasbenega vidita v kiratflco odmerjenem času točno ni mogoče poročati, naj se za danes omej'm le na kratek referat o zunanjosti prireditve. Kakor je bilo pričakovati in kakor je pevski zbor GL M. to seveda rudi brez vsakega dvoma zaslužil je bii poset koncerta ooMičen. Dvorana Unkma potna, kot že davno na. Program koncerta je obsegaj 25 skladb za mešani, moški m ženska zbor a cajpella m s sprean4jevanjem klavirja. Bila je to revija slovenske zborovske muzike od Gallusa do danes, seveda, davno še ne izčrpana, toda vendar v svojih tipičnih predstavnikih posameznih razdobij. Zbor je va- skladbe odpel v širokem, skoro nepretrganem razmahu do potankosti precizno svest svoji slavni pevski tradiciji m sledeč svojemu pevovodji Mirku PoHou, ki je položil v svoje dek> vse svoje veliko znanje, vso svojo osobnost, vso svojo duhovnost. Občinstvo je spremljalo vsa izvajanja z napeto pozornostjo ki topMm odobravanjem. Sredi koncerta je dr. Anton Svigelj, predsednik Huhadove župe v imenu v nji včlanjenih »borov, posebno pa še v imenu ljubljanskih pevskih zborov izročil ob asistenci zastopriScov teh pevskih zborov pev. zboru GL ML m njega dingenitju vmsrto krasnih vencev. Koniono je tudi pevski oče Matej riaabad počastil svoj nedodanja zbor z velikanskim* dragocenim vencem. Po dve in pol uri trajajočem koncertu se je dal zbor fotografirati, nakar se j« vinšid prijeten drtižaboi večer, ki ga je otvorii predsednik GL M. dr. VI. Ra C vrček za pečjoc ki bo ob 30. v drami za red EL Peter okove poslednje sanje 50tlČ n« odru naše drame. Izmed dramskih del zadnjih eeezoo je dosegla mladinska igra Pe-terčkove poslednje sanje skoro največ .predstav. Na praznik sv. treh kraljev 6. t m ima ta izvrstna mladinska božična igra svoj mali jubilej, svojo 50. predetavo. Tudi tokrat bo igral malega Peterčka Mitja Goreč, ki se je v to vlogo popolnoma užival ter jo podaja resnično, naravno, prisrčno, Ostata zasedba je običajna. Za predstavo veljajo izredno znižane dramske cene, od 20 Din navado!. Trije vaški svetniki po izredno znižanih cenah ae upnico*-e v drami oa praznik Sv. Treh kraljev dne 6. t m. ob 30. zvečer. Vaška igra je izredno zabavna m učinkovita. Zasedba znana: g. Cesar kot župan. Tndd za to predstavo veirjajo znižane dramske cene. Detektivska igra Arsene Lupin se ponovi v četrtek 7. t m. % °5i drami za rod A. OPERA, Začetek ob 20. Torek, 5. januarja Canncn. Red B. Sreda, 6. januarja ob 20. Dežela smti»1 jaja. Izven. Znižane cene. Četrtek. 7. januarja: Ob 16. uri Vojaška predstava Petek, 8. januaroa: Sokolska slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne NJ. Vel. kratice Marije. Izven. Dramske cene. Carmen. Dreva ob 20. se poje v operi »Carmenc sa red B. Naslovno vlogo poje ga. Thierrvjeva, Micaelo gdena Maj-dtčeva, Don Joseja g. Jvić, EJscamila gosp. Primožič. Ostale večje vloge: gg. Zunan. Tvelja Rus. MagoMč, Rameakova in Ber-not - Golobov a. Dirigira ravnat ad Po kič. Režija je Kreftov* >Dežeia smehljaja«, '^eharjeva opereta >Dežela smehljaja«, simpatična po svoja vsebini, v muzi kalnem pogledu pa izredno Lepa, z lepimi arijami In skoro operno glasbo, se poje v nas: operi na praznik Sv. Treb kraljev 6. t. m. ob 20. uri zvečer po znižanih cenah. Glavne vloge: Policeva, Ribičeva, Banovec, Peček in Zupan. Veliko Ln Peno vlogo uma v ve«m deln tudi baletni zbor. Dirigira kapelnik Neffat, rei-J*i je Golovlnova Cene znižane, operne. ■■■BaVnnHBR Kino Ljubljanski dver Telefon 2730 Premiera* Popolnoma novo! DOLORES DEL RIO v velikem in prekrasnem ljubavnem tlimu EVANGELINA Predstave danes ob 4., ^ 8. in 9. uri zvečer — jutri na praznik ob S., *4 5^ &* $6 8. in 9. uri zvečer. Cene 4 in H Din. Za »Pomožno akcijo" v Ljubljani so darovali v d-ertacjn: Dr. Drmko Puc, župan 1000 Din, BonaČ Franc 1000 Din Delavska Zborniaa v Ljubljani 10.000 Din. Trbovoljraka p roino^o k opna družba v Ljubljani 10.000 Din, Drž železnice dr. Borko 300 Din, inž. Dukič 500 Din, Ognm Ivan, trg. Laveroa prj Ljubljani 200 Din, Kuk-mon Fran II. darilo, Jeghceva uhca 40 Dm. Lutov Sonjej mag. uradnik II. darilo EHn 25, Maruši č J. ni&rik boL za silo 20 Din, dr. Ivan Slokar 100 Din, g. Podobnik 100 Ddn, Ga, Toniess 100 Din, Ponož Benedikt 10 Din Kuk man Fnan I. darilo 20 D'n, g. Jojtov S. mostni uradnik 30 Din, g. Favaj Ficko 20 Din, g. Daobs Ivan obč. 6vet*vk 50 Din, nadalje ceobje tvrdk, podjetij rbd. Drž. že&aznice general računov pni direkciji v Ljubljana 390 Din. drž. žel. na do. kolodvoru 61 Din, Udruženje strojevodij 500 Din, Pošte in telegrafa v L juhi jam I. 758.10 Din, Predsedstvo vft. dež. soois?Sa 641 Din, Ljubljanici peka — pekovdci mojstra 1020 Din Uslužbenci OUZD, IL zbirka EHn 133.60 U radništvo kome rel jalne banike 150 Din Uredništvo mestne hranilnice 1068-50 E>n, uradništvo Narodne banke 565 Din, UradnJStvo OUZD L zivr-ka v LjuHljani 7574 Din. Uradndsvo Jadranske zavarovame družbe Din 250, urud-onštvo Vzsajemne pomoči 440 Din, uradniki Dni. h potek, banke 100 Difr, uradnik" za-vuTovarne družbe »Dunav« 500 Din, urad-nloi zorvarovakie družbe »Triglav« 150 Din, urojdn»iflci zav. dručbe »Croatia* 200 Din, uradno&tvo ipoštne hranilnice 612 Din OT»druiA^vo Trboveljske pcemog<-tvodenih 20 Din. V blagu ao darovali: Tvrdke Fran al Henrik pletenine v vrednosti Din 1500, L Saks, konfekcijska trgovina, 5 decjih jo-pdcev, čeanik Janko dva mala zavoja blaga, tvrdka Kari Pollak d, d. 30 parov ženskih Čevljev, tvrdka Kovač Ivan, trgovina g dišavami 5 kg Čaja, tvrdka Mencinger Tomaž 3 zavoje makaronov, tvrdka dober Viktor, Sv. Jakoba trg 4 10 kg suhih sliv ln 5 kg testenin, Ljubljanski mesarji cca. 100 kg svežega in presuSenega mesa,, G. Čermelj, trgovka s sadjem (branjevka pred >Figovcem< darovala košaro jabolk, pomaranč, fig, orehov itd., g. Rozman Metod 60 kg koruzne moke, prodajalke sadja na trgu več košar sadja Prometni zavod za premog 1 vagon premoga, I. Pogačnik, trgovina s kurivom. Bohoričeva u4. 1 vagon drv, Šuštar Ivan lesni trgovec 10 vozičkov lesnih odpadkov ter posamezniki deloma neimenovani so darovali več stare ponosen e obleke, perila, obutve itd. ter gosp. 1 Marinsek daroval 100 kg konjskega mesa. Nadalje so darovali Rozman I., manufakturna trgovina, već manufakturne ga blaga ter Vokač Fran istotako manufakturno blago. Mavrica. — Papa, kaj na Domecri ta velika reklama na nebu? vpraša sinček oče- I ta in mu pokaže mavrico. KOLEDAR Danes: Torek. 5. lanuarja, katoličani: Telesfor, Grozuana pravosiavni 23. decembra: Tucin dan. Jutri: Sreda. 6 januarja, katoličani: Sv. Trije kralji, Svetozar, pravoslavni: 24. decembra: Badnji dan. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Senzacijonalni kriminalni velefilm Fritza Lan ga »M«. Kino Dvor: Evangelina. Kino Ideal: Noći na Bosporu. ZKD: »Tabu« ob 18. v kinu MaticL Društvo »Pravnik«: Pred n van je dr. Metoda Dolenca ob 18 na sodišču soba 79. Bozičnlca s sejmom Propagandnega društva v dvorani Uniona ob 20 PRIREDITVE NA TREH KRALJEV Kino Matica: Senzacijonalni kriminalni velefilm Fritza Lan ga »M«. Kino Dvor: Evangelina. Kino Ideal: Noč* na Bosporu. ZKD: »Tabu« ob 11. dop v kinu Matici. Lutkovno gledališče Ceskoslov, Obče v Ljubljani: Otroška predstava ob 16. v Narodnem domu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Jutri: Trnkoczv, Mestni trg 4; Ramor, Miklošičeva cesta 20. Odbor TKD Atene Na prvi odborovi seji, ki je sledila 31. občnemu zboru TKD Atene dne 24. novembra t. 1., se Je konstituiral naslednji odbor: Odbor TKD Atene za leto 1931—1932. Predsednica Franja Tavčar, podpredsednica Minka Krofta, tajnica I. Vera Adleaič, blagajničarka I. Ivana Turk, blagajničar* ka n. Vera Vršeč, gospodarica I. Mara Mlejnik, gospodarica II Mlnka GaŠperlin, zapisnikarica Mira 2i ravnik arhi varka Albina Potokar, upraviteljica igrišč Helena Pajnič, odbornice: FrančiSka Baebler, Berta Burian, Julija Forjančič. Vida La-pajne, Ferdinanda Majaron, Marija Ražem, Marica Sladonja, Karla fiaplja, Nita Vran-čič, Angela Mahkota in Milka Martelanc Tehnični odbor: L Hazena odsek: načelnica Slavi ca Jelene in tehnični odbor, izvoljen iz vrst atenskih hazenašic 2. Lahkoatletaki odsele: načelnica Sia-vica Jelene. 3. Marijonetnl odsek: načelnica Berta Burian ln odbornice: Julija Ferjančič, Ferdinanda Majaron, Mary Stare, Olga sev-člk, Mira žirovnik. 4. Ortopedski zavod: načelnica Ivana Svetlič, vodja primarij dr. Minaf, odbor* niče: Berta Burian in Marija Ražem, 5. Otroško igriSće: načelnica Ivana Svetlič, odbornica Marija Ogoreutz. 6. Plesni odsek: načelnica Karla ftaplja, odbornice: Vera Adleaič, Masa Slavec m Marica Sladonja, 7. Prehranjevalni odsek: a) doteka kuhinja: predsednica Franja Tavčar, podpredsednica Olga Puc. podpredsednik dr* Ivo Pire, tajnica Nita V ranči č, blagajničarka Minka Gašper lin in gospodarica Minka Krofta; zdravniški nadzor dr. Lo-načkova; odborniki: Julija Ferjančič. Alojz Sedej in Jerica Zemljan. — b) Vodstvo kuharskih tečajev: vodi tel lica Albina Traven, tajnica Nita Vraneic, bdagajničarka Julija Ferjančič. 8. Prosvetni odsek: a) Belo - modra knjižnica: upravnica Mlnka Krofta, tajnica Marija VVirgler, organizatorica Vida La-pajne, blagajničarka Ivana Turk, odbornice: Julija Ferjančič, Ivana Kalin, Marijana Kokalj-Zeljeznova; b) pravljični odsek: načelnica Vera Adlešič, odbornice: Van da Goreč, Marija Golobic, Marija MUčinska, Toni Nebenfiihrer, Maša Slavec, Nita Vrančič. 9. Telovadni odsek: načelnica Nita Vrančič, odbornica Marija Ražem, 10. Tennis odsek: načelnica Frančiška Baebler, tajnica Silva Schvvarz, blagajničarka Milka Banovec, N. Baraga, Tehnični odbor: predsednik g. Vaao Zajec in izvoljeni tennis igralci Atene. Ob tej priliki moramo pripomniti, da m Je občnega zbora po svoji zastopnici g. Čirih fetebijevi udeiezil tudi Jugoslovenski narodni ženski savez. V poročilo občnega zbora, objavljenem v »Slovenskem Narodu«, se je vrinila pomota katero danes popravljamo: TKD Atena ni izstopila, kakor je bilo javljeno, iz bazenskega podsaveza-Novoizvoljeni odbor je že začel poslovati in se zaveda resnih d o lin osti in visokih ciljev, ki jih smotreno zasleduje da vzbudi v svoji domovini smisel za zdravi sport in po-duhovljeno kulturo telesa. Nadaljevati hoče tudi z vso vnemo svojo vieoko socialno in humano nalogo. 8m Ceh o knjigi »Pomen in razvoj alpinizma« GlasrSk> eeskoatovađke smučarske zveze »Zwn*!oi sport« objavlja ▼ svoji 2. zimski številki daljšo oceno dr. Henrik Tumunc knjige »Pomen m razvoj alp.nizma«, ki jo je lorti za.oiil in izdal turistovski klub Skaka. Avtor dr. J. terma k pravi, da je knjtjja pisana zelo poljudno, avtorjeva svetovna naobraženost, temeljito poznavanje literature m bogate izkušnje v alpnzmu — vse to je pripomoglo, da je napisal knjigo, ki najbrž ne bo oetala satno v ozkem rogu slovenskih turistov, temveč bo vzbudila zanimanje alpinistov vse*»a 9veta. V uvodu prinaša dr. Cermak kratko avtorjevo hio-grafijo. navaja tudi nekatera dru£« njego-v dela in h koncu opozarja Cehe na Tumi-no delo. poudar»ajoč, da je dr. Turna podčrtal zasluge čeških turistov in izletnikov za razvoj turizma v Sloveniji in da je tudri sam vsttopil v SPD pod vp!ivo*n bratskih češkoslovaških turistov. Poroka na smučeh Letos poleti 6e je smučki učitelj Joset Hildebrendt iz Merana. navdušen m strasten smučar, poročil na omučeh. Tud' nevesta je navdušena smučarka in 'Jclensa sta napraviti žemtovanjsko potovanj na smučeh. Ker v nižavah takrat ni bilo f»nei^a in je tucV že v vise ležečih krajih kopnel, sta se povzpela 9koraj 2.000 m /isoko na hrib Ifinger nad Meranom, kjer je >ezioana lična gorska cerkvica. Vsi svatje n priče so prišle na tmučeh, aamo duhovnik jih tyi imel. Postani in ostani član VortrJiiVove ttroibe! ^tev. 3 Američan o Ljubljani in Sloveniji najbolj snažno mesto na Balkanu — Uspešna propaganda za naše kraje SLOVENSKI N ARO Dc, dne 5. januarja 1932 Jtr* 3 Ljubljana, 5. januarja. Na povabilo slovenskih esperantistov je prišel k nam g. Joseph R. Scherer, časnikar iz Los Angel esa, ki je prepotoval ie skoraj ves svet in povsod prireja skioptična predavanja o Ameriki in svojem potovanju, Pn nas v Sloveniji je imel prvo tako predavanje v Celju. Cei je je napravilo nanj jako dober vtis. Prav posebno zanimiva se mu ;e sdela vožnja od Zidanega mostu do Ljubljane. Drugo predavanje o Japonski, Kitajski in Indiji je imel na Jesenicah 30. dee. m. L v risalnici osnovne šole. Kljub pozni in ne- znatni reklami se je zbralo nad 100 poslušalcev. Opazili smo zlasti inteligenco, delavstvo in obrtnike. Ker je bik) zelo slabo vreme, st I predavatelj ni mogel ogledati okolice, dasi bi se zelo rad popeljal na Bled in Bohinj, o katerih je že mnogo slišal in čita L 31. dee. 1 in 2. jan. t. 1. se je mudil g. Scherer v Ljubljani, kjer je imel 3 predavanja, v radin, interno za člane esperantskega kluba in javno 2, jan. v Kazini, ki ga je priredilo SPD. V svojem prostem času si je g. Scherer s tukajšnimi esperantisti ogledal naše mesto ter spoznaval naše življenje, Z našimi eaperantiti se je udeležil silve- strovega večera v Kazini, ki ga je priredila >Soca< skupaj s pevskim društvom ljubljanski Zvon<. Tu ga je posebno zanimata naša slovenska pesem, o kateri je že slišal po svetu, O Slovencih se je izrazil, da so vljudno in zdravo ljudstvo. Naša mala Slovenija je pravi raj in mi sami ne vemo, kaj imamo. G. Scherer se je izrazil, da bi morala naaa tujsko-prometna društva posvečati večjo pažnjo in bolj zainteresirati inozemstvo za lepote naše zemlje. Kakor je sam izkusil po svetu na svojem dolgem potovanju, je esperanto najbolj primerno sredstvo. Celo Amerika se ga zadnje čase močno poslužu je v svrho tujske propagande. Prav poseben vtis pa je napravila nanj naša Ljubljana. O njej pravi: Ljubljana ni veliko mesto, toda dosti veliko, da se prebije v njej prijeten oddh. Je zelo lepa rn snažna, najbolj snažna od vseh mest na Bal kanu. Ko ne bi vedel z zemljevida, da leži na Balkanu, bi prisegel, da je Ljubljana ali solidno nemško ali pa Švicarsko mesto. O. dr. Reva, podpredsednik esp. kluba, ga Je peljal tudi na Grad. Bil je krasen solncen dan. Naravnost očaral je g. Schererja pogled na naše zasnežene, v solncu se lesketajoče Kamniške planine in razgled na ljubljansko barje, ki je izgledalo kakor eno samo ogromno jezero. Posnel je s svojo kamero na filmskem traku več posnetkov. Tudi iz mesta sameua je napravil kakih 40 slik. Naše ceste pravi, da se lepe in dobro tla kovane. Ker je ravno zapadel sneg, je imel priliko opazovati odmetavanje in čiščenje, kar ga je tudi zelo zanimalo. Nikjer še m videl, da je bilo tako hitro mesto očiščeno snega kot ravno pri nas. O naših krajih bo predaval in kazal slike po ameriških mestih. Pisal bo tudi v ameriških novinah o nas. Od vseh časopisov, ki so prinesli Sanke o njem si je pri držal 7 izvodov in bo dal po 1 izvod trgovski zbornici v Los Angelesu, 1 izvod mestnemu županu, filmski industriji iz Hollywoda m mednarodnim esp. organ zaci jam. Njegov obisk je za naše mesto kakor tudi za Slovenijo velikega pomena, vzbudil bo o Slovencih pozornost in zanimanje za naše kraje. Osnova velike Ljubljane Ali je načrt poglobitve ljubljanskega glavnega kolo dvora izvedjiv? Ljubljana, 5. januarja. V zadnjem času smo večkrat čitali o projektu preložitve ljubljanskega kolodvora v vertikalni smeri, in sicer v zemljo, v velikanski usek, v svrho, da se olajša mestu razvoj na severno stran železnice. Ne da bi se spuščal ia široko v slabe ah dobre strani tega projekta, mislim, da je umestno, da opozorim na nekatere okolnosti, ki so odločilne, pn čemur tudi lahko rečem, da zastopa isto mišljenje direkcija državnih železnic v Ljubljani in da tudi mero-dajne oblasti v Beogradu o tej zadevi ne mislijo mnogo drugače. Le mimogrede naj omenim, da je nameravano prestopanje pri projektiranem tramvaju na prelazu čez Dunajsko cesto res postranska stvar, kateremu se moremo izogniti tudi na cenejši način, in kar se tiče higijenske zahteve po odstranitvi kurilnic, se dajo te preložiti tudi brez poglobitve kolodvora- Higijenske ugodnosti pa pri poglobitvi ne bo. Dim strojev uhaja sedaj iz dimnikov v višini približno 5 m nad zemljo, potem se bo pa kadilo izpod okoli škega nivoja in vsa okolica bo mnogo bolj zakajena kakor sedaj, kar ne bo boš v prid higijeni. Do elektrifikacije naših železnic pa iz različnih razlogov ne bo prišlo tako kmalu. Ako bi hoteli poglobiti giavni kolodvor, morah bi izvršiti v glavnem dela po sledečih točkah: 1. Znižanje glavne dvotirne proge Rakek —Maribor v skupni dolžini okroglo 3 in pol km na obeh straneh kolodvora v obl;ki dveh ram p do največje globine približno 7 m. 2. Znižanje gorenjske proge isto tako v dolžini 1 in tričetrt km. 3. Znižanje kamniške proge v dolžini pol km, 4. Znižanje gorenjske proge v dolžini poi km 5. Poglobitev samega kolodvorskega prostora v vsej širini in dolžini od Dunajske ceste do onkraj šmartinske ceste za približno 7 m, 6. Odvažanje 1 in poi ra Hi Jona nr* izkopanega materijala, 7. Gradbe opornega zklovjn na mnogih mestih v usekih. 8. Gornji ustroj (gramoz, pragovi, tirnice, kretnice itd.). 9. Gradba novega kolodvorskega poslopja in otočnih peronov. 10. Gradba skladišč, nove kurilnice, napajalnih naprav, kanalizacije itd. 11. Signalne in varnostne naprava 12. Naprave, ki omogočajo nemoteni m varni osebni in tovorni promet v celem Času gradbe. 13. Gradba 5 cestnih mostov preko kolodvora. Projektant sicer misli, da bi sedanje kolodvorsko poslopje lahko ostalo in naj bi se samo nekaj prizidalo, ravno tako tudi skladišča. No to bi bilo mak) čudno, ako bi to starinsko poslopje pustili, ako gradimo celi ostali kolodvor v tako ogromnem obsegu na novo; pa tudi sedanja lega skladišč bi bila potem malo nerodna. Moramo že napraviti nova skladišča in dovozne ceste do njih. Ako se lotimo že tako ogromne naloge, hočemo vendar vse naprave sploh tudi povečati in modernizirati. Bojim se tudi, da projektant ni zadostno premislil in vpošteval ogromne težkoce, ki bi izvirale iz točke 12; te bi nam delale najhujše preglavice. Tako računam, da bi za vso navedeno preureditev kolodvora skoraj ne zadostovala svota 150 milj. EHn, in ne vidim, da bi mogli izhajati s 106 milj. Din. Naprave za osebni promet na ljubljanskem glavnem kolodvoru že dolgo ne odgovarjajo. To je železniška uprava uvidela in zaradi tega namerava zgraditi novo kolodvorsko poslopje in otočne perone, kar bo stalo čez 30 milj. D»n. Res je, da boderno morebiti pozneje preuredili Še ostale kolodvorske naprave, ki tudi že dolgo iiifo več idealne, kar bode prav lahko stalo zopet 30 milj. Din ali še več, toda do tja bode gotovo minila še dolga vrsta let. Realizirala pa se bo v doglednem času le pregradite naprav za osebni promet. Razlika proti gornji 6voti znaša torej nekako 120 milj. Din, ki bi morala biti na razpolago že takoj oziroma v bližnji bodočnosti. Tudi neglede na sedanjo krizo, ki bo še trajala, in na skromnosti naših državnih financ, mislim, da železniška uprava sploh ni dolžna potrošiti tako veliko svoto za čisto specialne lokalne interese, ker se sploš-nosti, t j. ostalih državljanov-davkoplače-valcev, ne tičejo. Železniška uprava vendar ne more izdati toliko svoto za ljubljanski kolodvor, ko primanjkuje denarja za mnogo bolj važne železniške naprave v Dravski banovini, n. pr. za razširjenje in dopolnitev mnogih postaj, za obnovo gornjega ustroja, za drugi tir Zidani most—Zagreb itd. itd., da o gradbi tako zelo potrebnih novih prog' niti ne govorim. Kdo torej naj da to velikarudo svoto na razpolago? Mislim, da banovina, to so vsi slovenski davkoplačevalci, tudi nima posebno velikega interesa na tem specijalno ljubljanskem vprašanju. Ostane torej v glavnem ie še občina ljubljanska, ki naj torej izda za olajšanje (ne za ustvarjanje možnosti, ki tudi danes že obstoji) razvoja mesta proti severu recimo 100 milj. Din. Saj so tudi druga mnogo večja mesta glede lege železnice v enakem položaju, ali povsodi se zadovoljujejo le s pod- ali nadvozi preko železniških naprav. Mislite, da baš občina ljubljanska nima nobenih drugih nujnih, krvavo potrebnih in važnih stvari, ki bi jih morala izvesti? Odgovor na to je odveč. Isto velja za banovino. Iz teh razlogov mislim, da je projekt za poglobitev ljubljanskega kolodvora v bližnji in daljni bodočnosti neizvedljiv in ga zategadelj smatram le za neko interesantno, že precej staro akademičoo rešitev vprašanja ljubljanskega kolodvora Končno ne verjamem, da bi vojaška oblast poglobitev dovolila, ker se ustvarjajo ž njo vsekdar novi nevarnostni momenti (plini in številni cestni mostovi preko kolodvora).nž. M. Klodir. Danes ob 6. uri zvečer in jutri ob 11. uri dopoldne zadnjikrat TABU (ZKD film) v Elitnem kinu Matici Pred športnim praznikom v Kamniku Jutri popoldne bo svečano otvorjena smuška skakalnica — Kako se Kamničani pripravljajo na svečanost ko je Palme v velikem loku a Ljubljana. 3 januarja. Jutri bo slovesna otvoritev in blagoslovitev snvuške skakalnice, ki jo je letos zgradil agilni SK Kamnik. Zanimanje za skoke je v Kajranlku zelo veliko. Ko sem se mudšl v nedeljo v Kamniku, je vse povprek govorilo, da pride- dopoldne v Kamnik naš najboljši skakalec g. Šramel, ki bo preizkusil skakalnico. Skoki so bili določeni za 11. uro dopoldne. Hajd na dilce in pod Zaprice, kjer je naša »bela dolina«. Sm i: ča rji so že od jutra popravljali izvoz in teptali sneg, prav dobro jim je služila pri tem 50 m dol^a vrv, ki jo je klubu poklonil za malo odškodnino g. Adamič Lz Domžal »kot star Kanmičan in sp^rmik«, kakor }e napisal v pismu g. županu Kiratnarju. Mesto Skramlja pa je prijel v Kamnik g. Pahne iz Lktvljane. Ofo ieivozu se je zbralo precej K:;:r,ni-čanov, športnikov in meščanov, ki jim leta več ne dopuščajo poprijeti se smučai-stva. Ko so videli majhnega smučarja v kratkih modrih hlačah, modrem sviftrj z bdim pasem m tesno priilegajočo se čepico, so ga nclurte primerjali skakalnici, češ, ali ji bo ta Ljubljančan kos? Nekako ob 11. se je izpraznil prostor ob Izvozu na dohodni strani, od mostu pa se je povzel do srede zaleta g. Pakne. Nekaj trenutkov zatem se j-e spustil s precejšnjo brzino k mostu, se močno ^klonil v počep in švigo&f čez mostišče. »Bela dolina je onemela. Začu! sc je samo udar smučk ob hrib in Pahne jc po lep: kn>oii vožnji pristal zopet pod skakaIn-ico. Tedaj so šele oživeli glodalci in /ivio> klici niso prenehali S skakalnice se je začulo: 20 metra v. Ljudje so zmajati z glavo, ni jiim šlo v glavo, da je res . . . Kmalu smo zagledali Palmeta zopea" na startu, tudi tedaj ob polovici zaleta. In zopet je vse utihni!,,! Palme je prav tako sigurno skočil, zopet 20 m. To pot so tudi gledalci malo preje oživeli m živahno pozdravljali majhnega moža, ki je v hipu pridobil vse simpatije sportn-ikov in gledalcev. Nekaj po 11. uri je sledil tretji skok. Palme se je pojavil prav na vrhu. torej ob pravem startu, odvozil lepo in skočil nekaj nad 30 m — ter padel . . . Gledalci so bili mnenja, da je sedaj gotovo ves strt in polomi j en, a Palme je nekako v zadregi vstal in se zopet povzpel k mostu! Ln ta skok je žel največje priznanje. Ko so bili skoki končani, so jeli Kamničani šele prihajati in »bela dolina« je bila polna radovednežev, ki seveda niso bili točni in so bili ob izreden užitek. Ko so jim povedali, da se bodo skoki ob 2. popoldne ponovili, so odšli. Kamniški smučarji so pa odšli s Pal-metom na Poljane, kjer imamo manjšo skakalnico za kakih 15 m. Naši skakača, naš up in naša nada v tem in prihodnjih letih, so tam pokazali, kaj znajo. Pa glej vraga! Po prvih skokih se je videlo, da skačejo vsi napačno! Palme jih je koj pričel učiti in si prizadeval odpraviti vsaj one grobe napake, kojih posledice so bili redni pade L ln po dobri uri učenja se je videlo, da bo šlo. Mnogo preglavic je delal vsem našim skakačem počep in odgon. No, seveda, bilo je pa tudi mnogo smeha pri »pikah«. Največ seveda pri »plavalnem« skoku. Toda naši dečki so trdni in ne odnehajo, sklenili so, da bodo popoldne preizkusni tudi veliko skakalnico. Ob pol 2. popoidne se je pričelo v dolinici pod skakalnico živahno vrvenje. Smučarji in brhke deklice v hlačah so prišK prvi, za njim pa številno občinstvo, ka je zasedlo ded nasprotnega hribčka 2al m notranji kot ob izvozu. Do druge ure je bilo že voe zbrano m z napetostjo so čakali začetka . . Pa jo prima'tata po prvem vlaku dva smučarka s skuJealnimi smučmi na ramah m jo u teret a naravnost k mostu. Zanimanje se je stopnjevalo, čim se ;e zaznalo, da bosta skakala tudi dva Bohinjčana. gg. Lisjak in Novšek. Reditelji ob izvozu so imeli dovolj dela, da so prepričali Ij-i-di. da mora biti ob dohodu vse prosto, ker m izključeno, da bi skakač zavozil med nje! No, po dolgem oklevanju so se umaknili, verovali pa niso tja do prvega skoka, ^ozil. Do 4. ure so skakati vsi trije. Palme ;e držal lepe skoke na 30 m, Novšek do 25 m. Lisjak pa do 20, kamed Kamničanov pa sta se pripravljala Lado Stergar m Miloš Le-vičnik. Po večkranrnh, neuspelih skokih se je posrečil zot prvemu Kamni čamu skok *n .zvoz brer padca LeviĆniku. Koj rwm pa je skočil m lepo izvozil rudi Stergar. Skoki so bili majhni, pa so vendar bili . . . vražji dečki, so pravili ljudje. Oba prva domačina sta bila deležna burnih ovacij, ni vrag, skakalnico imamo. m aH naj skačejo le tuji gostje na njej Skoki so nekako zrevoltirali mirni kanni-ški živdj . . . Videl sem nrvrnega »purgarja«. kako y gledal od sprsdaj celo uro. nato pa se jf povzpel prav do mostu, da se je overi1 rrav tečno, da ni vse skupaj le varao)^ ln beseda takega »očividca« mno^o Uže, siguren tem. da ne bo izostal od nobenega tekmovanja. Prav tako! Niš«sl bo mnogo posnemalcev. Vprašal sem skakalce, kako Jim ugaja skaka niča, Bohmjčana *ta odgovorna, da »že gre«. Palme pa pravi, da bo treba most malo podaljšati m na spodnjo krrr no ranesti snega. Drugače je pa zadovoljen. Tu se je »odoahnrl« g. Ferdo Srnic ki je Stir nštruva? skakalnico, kajti onv :r...ih korektur hi nrti ne bilo trebi čr h :biio še malo već snega. Gleda!ci so /z*u jadi do pol 5. t*re na svojih mestih. >ib.\ ali so veseli n »e d: vili drznosti nass naadine. 7u/n ob 1L1G oo torej pričetek star cestne orvo- 'vc. Udrieibm bo v? tka L bodo skakali naši najboljši skakači! Naj mi ce ne zamudi! K Ko* Davek na rente Davčna uprava za mesto v Izubijani razglasa naslednji poziv k vložitvi prijav dohodka, ki je zavezan davku na rente za davčno leto 1932 Vsi, ki imajo dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo vložiti prijavo teh dohodkov v času od 15. januarja 1932 do vštetega 15. februarja 1932. Davek na rente se plača od dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezani nobenem« drugemu davku, to je zemljarini, zgradarini, pridobil i ni, družbenemu in uslužbenskemu davku. Taki dohodki so zlasti: 1. ) Obresti in rente obveznic (obrhraclj) države, samoupravnih edlnic, delniških družb, fondov itd., ako niso oproščeni tega davka s specialnim zakonom. 2. ) Obresti od posojil v kakršnikoli obliki, n. pr. posojila na zadoLžnice ali brez njih, menična posojila, hipotekama posojila, kratkoročna posojila itd. 3. ) Obresti od zaostalih knpntn. 4. ) Obresti hranilnih vlog1 v kakršnikoli obliki. 5. ) Začasne ali dosmrtne rente, alimentacije, rente med sorodniki. 6. ) Rente za odstopljeno pravico izkoriščati izvestne patente, privilegije, dalje rente za odstop pravice kopati rude, izkoriščati rudninske vrelce itd. 7. ) Obresti in rente ter drugi prejemki iz imovine podjetij ali pravic iz inozemstva. 8. ) ZaJcupnine in vsakovrstni drugi dohodki iz imovinskih predmetov in pravic, kar jih ni zavezanih drugemu davku (n. pr. najemnina za izposojeni fabriški inventar, najemnina za kopališča, kavarniško, trgovsko opremo, zakupnino za dovolitev oglasov in javnih nabitkov, za prehod čez tuja posestva (servituti) itd. 9. ) Zakupnina za zemljišča, ako je ta večja od katasterskega čistega donosa. Davčnih prijav ni treba vložiti: 1. ) Za obresti državnih in samoupravnih in od obveznic delniških družb in fondov. 2. ) Za obresti prioritetnih delnic del ni -Skih družb. 3. ) Za obresti in rente, katere izplačujejo delniške družbe, država, sainuopravne edinice, fondi m kumulativne sirotinske blagajne. Ce izplačujejo obresti in rente država, samoupravna edini ca. javni fondi, delniške družbe in ostale osebe, ki plačujejo davek na dobiček (družbeni davek) in kumulativne sirotinske blagajne, pobira ta davek redno in v vsakem primeru dotična blagajna (dolžnik) o priliki, ko Izplačuje obresti in rente. Davčna osnova za davčno leto 1932 so vsi faktični dohodki leta 1931. Davčno prijavo mora izročiti upnik, to je oseba, kateri ti dohodki pri tičejo. Ce biva upnik v inozemstvu, mora vložiti prijavo dolžnik, ki mora tudi namesto upnika plačati odpadajoči davek. Davčno prijavo se mora vložiti pri podpisani davčni upravi ali pa pri mestnem načelstvu v Ljubljani. Ce davčni zavezanec ne predloži davčne prijave v roku. določenem v tem pozivu, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10% od odmerjenega osnovnega davka. Ako se v davčni prijavi z namenom, da bi se izognil plačilu davka navedejo neresnične izjave (podatki), ali ako se zataji kak objekt aH vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142 zakona o neposrednih davkih. ▲ko davčni zavezanec ne zna pisat; ali ne zna prijave Izpolniti, poda lahko napoved na zapisnik pri mestnem načelstvu ali pri davčni upravi. Vloži tel ju davčne prijave se prejem potrdi Končno ae vse rentnini zavezane moške osebe opozarjajo, da morajo po členu 6 zakona o davku na neoženjene moške osebe v svoji prijavi za rentnlno navesti njih starost, da-11 so oženjeni, neoženjeni, vdovci brez otrok, odnosno loče m in če vzdržujejo ženo in zakonske otroke. j Zvočni kino Ide?r £ Trio največjih umetrokov Conrad Veidt Heinrich George Trude v. Molo v filmu, izdelanem po romanu Clande Farevre-a Noči na Bosporu Film velike ljubezni in trpljenja težko preizkušene žene iz diplomatskih krogov Predstave danes ob 4M $£ 6., % 8. in 9. uri zvečer — jutri na praznik ob 3^ V. 5^ 6., % 8. In 9. uri zvečer. Senzacijonalni film „M" Ljudje čislajo kriminalne zgodbe že zaradi tega, ker dražijo živce, vzbujajo radr»~ vednost, najmočnejši instinkt, ki tako pogosto prevzame človeka, da v njem otopi ifce-raj vse drugo. Namreč predvsem, če spremljamo napeto kriminalno zgodbo. Naj se delamo sveti §e tako — pred človeško družbo in seboj, vendar smo še ved-m bitja, ki nam vladajo nagoni. Ti nagoni seveda večinoma niso plemeniti. Zato tudi ljudje ne kažejo navadno zanimanja za zločinske zgodbe zato, da bi se zgražali nad zkočinci, nego iz drugih, manj moralnih razlogov. Zdi se, da še m prevtednlo »poznan j et, da bomo zločinstvo odpravili le, če nas bodo zločini zdramili, da bomo potekali njih globlje vzroke in jih odpravili. Zato bi tu ii noben zločin ne smel biti predvsem le snov za roman ali film, ampak bi ga morali um.* trati za mementn, da zastruplja človeštvo neka bolezen, ki jo je treba odkriti in odpraviti. Govorimo, da so zločinci rzvrfki človv-Stva, ne smemo pa pri tem pozabiti, da se rekrutirajo vseeno iz človeške družbe. In moramo vedeti, da je tudi zločinska narava produkt izvestnih sil, prilik, v katerih je zločinec ra3tel, živčnih pretrt**ov, čustvenf*-ga, seksualnega in umstvenega neravnovesja, pa tudi podedovanih pa ta loških nagnen^. Človek nima proste volje, na njo vplivajo činitelji, ki so nad njum, nekakšne višje st-le, katerim je Dodvržena tinti naš« mwodS-nost. Ako torej uničimo takšne trvržke človeštva, se stvar v bistvu prav nič ne aprecn«*-ni, koreria zla nismo s tem odpravili. Zlo se samo odraža v zločinskem dejanju m ne prizadenemo zla, č> kaznujemo dejanje. Človek je presenečen, ko vidi kriminalno snov, obdelano v filmu ne le v svrho zabava, temveč pokazano tudi od preblematične strani. Kriminalnih filmov, ki vzbujajo lahko le zverske instinkte, bi sploh ne smelo bih ter bi kriminalni filmi moral «*hižiti viSfi »vrhi, kakršen je film M. Drama je in, čeprav je v njeni glavi m vlogi >zver v človeški podobi.< vendar re človeška. Zločinec je orodje svoje anorm:il-ne narave, pred katero beži, beži sam pn i seboj, toda ne more pobegniti Padajo žrts. grozo, žalost, trpljenje in sovraštvo se»*» >zver v človeški podobi«, vse je vznemir/ no in v napetosti Tedaj se pa dvignejo poklicni zločinci, vlomilci in tatovi, da uničijo morilca, ki ga ne more nihče izslediti - -seveda iz lastnih interesov. Pri tem nam je pa režiser pokazal najznačilnejše, kar je v zvezi s problemom stvari; genijalna poteza: >podzemlje< so 11 zločinca, ki so ga izsledili kriminalni tipa. Sodijo seveda predvsem iz lastnega interesa, toda v bistvu prav lahko kot prava oblast; sodijo ga, ker je škodljiv družbi ter ga je treba zaradi tega uničiti Dali so mu pa zagovornika iz svojih vrst. In ta zagovornik izreče besede, ob katerih bi se moral marsikdo zamisliti: >Ce je moril proti svojt volji iz patološkega naenenja, tedaj ga nimate pravice umoriti in ne spada v ječo, nego med bolnike, ozdraviti bi ga morali!< Vsi so se dvignili proti zagovorniku, žej-ska je pa kričala, da naj sovore matere umorjenih otrok, naj sodijo one, kajti le one vedo in čutijo, česar ne more nihče drugi — kaj pomeni izgubiti svojega otroka, in da b-gotovo zahtevale njegovo smrt. Ko so pa pred pravim sodiščem obsodili morilca na smrt, je pripomnila man' umorjenega otroka: — Zaradi njegove smrti no bodo oživeli umorjeni otroci t Zdaj nič v^č ne pomaga, prepozno je! To bi morali razumeti ljudje, razumeti, da je po toči zvoniti prepozno! Film predvaja kino Matica. V Najboljše, najtrafnef^c. Stran X >SLOVEN8KI NAROD«, dne 5. januarja 1932 -'tev 3 Dnevne vesti Tudi predpust v krizi Letos mineva predpust brez običajnih maškerad in ve« selic — Ljudem ne gre v glavo, da so še ob to veselje Vsem čitateljem m inserentom pravoslavne vere želimo: Sretan božič. * — Poslanik Lazarevi* o tujskem prometu v naši državi. Naiš poalacritc v Varšavi Branko Lazarevie je dal poij^kini lastom obširno izjavo o tujskem prctnetu v Jugoslaviji. V uvodu omenja razvoj tujskega prometa pri nae Od osvobojen ja in naglasa velik napredek v zadnjih letih. Poljsko javnost informira o ugodnostih, ki jih ;majo inozemski turisti na naših železnicah, končno pa nagla?» pomen turizma kot važnega činitelja za medsebojno spoznavanje in zbližan je narodov. _ Registriranje motornih vozil. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša: Po veljavnih predpisih morajo biti vsa motorna vozila, t j. osebni in tovorni avtomobili ter motorna kolesa v začetku leta 1932 na novo registrirana ter dobiti nove evidenčne tablice. Vs! lastniki motornih vozil morajo zato vsaj do 20. t. m. prositi pri pristojnem »roškem načelstvu (upravi policije v Loubljani. predstojn/i-štvu mestne policije v Maribora ln Cetfu. sreski izpostavi v skofji Lrote:) za dodelitev novih tabHc. Prošnja se vloži po predpisanih obrazcih, ki se dobe pri Imenovali th oblast v i h Prošnja je prosta takse. _ Kmetijski pouk po radiu. Prosrram se spremeni v toliko, da odpade v četrtek 7. januarja ob 18. predavanje o gospodinjstvu. Mesto tega govori inž. Lah >0 pridelovanju krme na njivah«. _ Konkurzl in prisilne pravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do taci. 31. decembra 1931 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretočenega leta): Otvorjeni konkursi: v dravski banovin* 2 (1), v savski 5 (2), v primorski _ (2), v driski 2 (2), v dunavski 3 (1), v moravski _ (1), v vardarsiki 2 (2), Beograd, Zemun, Pance-vo 1 (1). — Otvorjene prisilne poravnave izven konknrza: v dravski banovini 10 (—), v savski 4 (5), v primorski 2 (—), v drinski 3 (1), v dunavski 9 (4), v moravsiki 1 (_), Beograd, Zemun, Pansvo 3 (—). — Odpravljeni konkurzl: v dravski baoo /imi 1 (_), v savski 1 (_), v .primorski _ (1), v drinski 2 (1), v dunavski 2 (3), v moravski 7 (1), v vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (6). — Odpravljene prisilne poravnave izven konknrza: v dravski banovini — (1), v savski 2 (_), v vrbaski 1 (—), v primorski 1 (_), v dumavskJ 5 (2), Beograd, Zemun. Pančevo _ (1). — Tečaj za smuške vaditelje na Krvavcu (1700 m) pod vodstvom g. inž. Kou-delke se vrši od 13. do 24. januarja t. 1. Ln ne od 6. do 17. januarja t. 1. kot je bilo pomotoma javljeno. Prenočnina za člane v sobah po Din 20, na skupnem ležišču s perilom po Din 14, za nečlane po Din 30, odnosno Din 20. Celodnevna prehrana Di . 40. _ Člani SPD imajo 25% popusta. _ Registracija izvoznikov živine v kontingentu. V smislu § 5, zakona o organizacij! in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov se pozivajo vsi izvozniki ž'vine in živinskih proizvodov, da predložijo do 10 januarja 1932 Zavodu za pospe sevanje zunanje trgovine v Beogradu, Miloša Velikog br. 42, prijavo v svrho registracije za izvoz živine in živaLskLh proizvodov v kontingentu, da b* se mogli poslužiti ugodnosti. zajamčenih v trgovinskih pogodbah. Prijava mora vsebovati: JL) Ime in naslov podjetja, zadruge in osebe katera želi izvažati. 2.) Potrdilo o prot-okciaciji podjetja, odnosno zadruge ln zadružne zveze, da je registrirana; za producente pa potrdilo občine, potrjeno od pristojno upravne oblasti, da je živina, katero hočejo izvoziti, njihova last. 3.) Označba vrste živine, katero želijo izvažati (govedo, krave, voli, bi»ki. konji, svinje i. dr.) in v katero državo. 4.) Izvlečki Ga knjig, na podlagi katerih se more dokazati, koliko je prošnjik od leta 1925, odnosno ako se je podjetje osnovalo kasneje, od dne osnovanja, pa do ine predložitve prijave izvozil in to za vsako leto in državo posebej, po vrsti in količini. — Zahvala. Ob odhodu i/ Kamnik se mi ni bilo mogoče posloviti od vseh pajacem tem potom zbogom! Prav tako se za- j*. . dem, K.» 6o me kot večletnega v" -> -nik-.i »Slovenskega Naroda« &>i »Jutra« kakorkoli podpirali. Iskreno zahvalo vi tn ".: Sp. kdufoa. tci so nv prireilili prav prisrčen posAovimd večer. \ -cm in za vse še enkrat iskrena hvala! Ki.... t. .v..-, j «o. iti«-i — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma obiačno. sicer pa nespre-memjeoo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, deževalo ■je v Beogradu, snežilo pa v Sarajevu. _ Najvišja Temperatura je znašala včeraj v Splitu 10.3. v Zagrebu 9.8, v Beogradu 7.9, v Skopiju 4.&, v Ljubljani 4.6, v Sarajevu 2.4. v Mariboru 1.0. _ Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.5, temperatura je znašala _JS.0. — Smrtna kosa. Davi je umrl v Lju.b Ijani g Anton Zabukovec, sin znanega po kojaega gostilničarja Zabukovca. Pogreb bo jutri ob 15. izpred mrtvašnica splošn* bolnice. — Na novega leta dan je umrl v Lrjub'jani dolgoletni uslužbenec tvrdke J Schumi gosp. Franc Oven. K večnemu po čitku so ga položili v soboto. Blag jim spomin! žalujočim naše iskreno sožalje!' — Roman nesrečne žene in matere. Včeraj se je zagovarjala nred Aoxl£6ceni v Osijeku 32 letna Danica Korda, ki je lai'i 1. novembra utbila svojega moža S 6ekiro mu je dvakrat presekala glavo, dru^i dan se je pa sama pn javila po'iciji. Razprava je pokazala, da je mož zelo grdo ravna1, z ženo, da je prišel usodne noči pijan domov m jo hotel pretepsti. po jc v za dr jem hipu pograbila sekiro in tja udarila po glavi. Sodišče jo je oprostilo, ker se jc prepričalo, da se je v smrtni nevarnosti samo branila . — V 11 mesecih je rodila 4 sinile. Hloipou kmeta Karabine blizu Subot:ce je rodila žena v 11 mesecih 4 sinčke. Lani v februarju mu je roaila dvojčke, ki sta živa in zdrava zdaj pa je rodila že drugič dvojčke. Mati m novorojenca so zdravi. Iz Liubtjane _*j Dobrodelna akademija. Kakor je bilo že objavljeno, priredita mestna občina ljubljanska, Krajevni odbor Rdečega križa in odbor Pomožne akcije v LDobro-delne akademije«: tudi sigurno udeležiti in na ta način priskočiti naflbednejšim na pomoč. _U Za znižanje dopolnilnega davka zemljarine se vlagajo prijave pri mestnem načelstvu v mestnem odpravnistvu. Mestni trg 27-III., soba 48, do 31. januarja 1932 Več je razvidno iz razglasa, ki je na.brt na mestni deski. —Ij Kompresor zopet drdra pri tro-mostju. Včeraj so začeli odkopavati z dleti na stisnjeni zrak električni kabel na frančiškanskem mostu. Kabel leži v obeh trotoar ji h. Ko bo tromostje poool/noma preurejeno, bo srednji most služil samo vozovnemu prometu ter bi njegova hod nika itak razbili. Zdaj pa mora-o kabie preložiti tuda zaradi napeljave toka k novim sveti Irj nikom. Delo vzbuja seveda mnogo zan.'mamja ter se ob pozorl.seu zbirajo množice ljudi kot je pri nas že v navadi. _U Ga. Pavla Lovšetova in njena hčerka Majda bosta nudili na svojem ponedeljkovem koncertu zelo obilen in zanimiv spored pred ljubljansko koncertno publiko še ne.zvajanih pesmi, opernih arij in duetov skladateljev svetovnega slovesa. Imena Rimskij-Korzakov, Čajkovski, Moszkowski. Rihard Strauss. Glinka, Debussv, Gounod. Schumann izvajalki to koncertni sprem Ijevalec amčijo za najpopolnejši umetniški užitek. Posebnost ge. Lovšetove je izbira programa. Umetnica prinaša vsako leto enkrat tukansnji publiki po večrni še ne znane skladbe slovanskih in drugih narodov. Vstopnice od 30 do 5 Din in besedila so že na razpolago v Mafčni knjigarni. _Ij Belokranjci! Odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini sporoča vsem rojakom, da se vrši prihod nji sestanek namesto v sredo Šele v Četrtek dne 7. t. m. ob 20. v restavraciji Zvezda in prosi obilne udeležbe. _ij Smučarska sekcija SK Ilirije. Sestanek odbora se vrši v četrtek 7. t. m. ob 20. uri v kavarni Evropa Vsi In točno! _Jj Premiera »Krsta Jugovićev«. V pe tek 8. t. m. se bo vršila zvečer v oper nem gledališču premiera Maničlne. sokolsko propagandne narodne igre >Krst Jugo vičev« Ponovno opozarjamo vse brate in sestre, vsa naša ljubljanska in okoliška društva, da prireditev posetijo polnoči* vilno. —aj Motokolesarski klub >HiriJa< bo ianal v nedeljo 10. t. m. običajno vsako letno razdelitev nagrad skupno s Triglavskim pododborom. Načrt razdelitve je raz grnjen pri tajništvu kluba ter naj si istega gg dirkači do nedelje ogledajo, ker sp na poznejše reklamacije ne bo moglo ozirati Začetek razdelitve bo ob 15 uri v restavraciji >Slepi Janez«. Po razdelit^ običajna športna zabava. Postajališče av tobusov in električne železnice. — Foto - sport zadovolji vsakogar B kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. LJubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno —Ij Angleško pranje, svetlolikanje ovratnikov ŠIMENC, Kolodvorska u. 8. _Ij Zadnje peedatave velefilma »Tabu«. ZKD sporoča vsem, ki de niso utegnili ogledati si prekrasnega titana »Tabuc, da ga predvaja Se drevi ob 6. v Elitnem kinu Matici in jutri nepreklicno zadnjikrat ob 11. dopoldne. Peeem prepovedane ljubezni dveh mj.ad.ih prostih dud, spev pravljično lepe deiele samca ln palm, naddo-vrienejAe veledek> mojstra F. W Mur-nana naj si vsakdo ogleda. Ta film je bil labodja pesem tvorca, ki nam je ustvaril globoka filmska dela. kakor >Ob zori*. kSedma zaipoved«, >Na5 vsakdanji kruh« itd. >Tabn« Je bila krona njegovega dela, zadnje delo vedkega mo4a. ki ga je neizprosna roka usode prezgodaj položila v grob. >Ta.bu< je btl vsepovsod deležen naj večjega občudovanja ln po pravici. Z današnjo in jutrišnjo predstavo se tore} poslavlja za vedno mož, ki je kljub svoj' mladosti mnogo storil za film in njegovo umetniško poglobitev —Ij Prikrojevalni tečaj za šivilje v Ljubljani, ki ga prredj banska uprava pod vodstvom strokovnega učitelja g. Knaflja Alojzija v prostorih tehniške srednje šole. prične 11 t m. ob 18 Kdor se še namerava priglasiti, naj se takoj javi pri bansk; uprav., referat za pospeševanje obrti. Ljubljana, Stari trg 34-1, desno. —Ij Prikrojevalni tečaj za čevljarje v Ljubljani se namerava čim prej otvoriti Vodil ga bo strokovni učitelj banske uprave, g. Steinman Josip. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustno aH pismeno banski upravi, referat za pospeševanje obrti, Ljubljana, Stari trg 34-1. desno, najkasneje do 11. t. m. ^_lj Društvo upokojenega učiteljstva v dravski banovini ima svojo redno sejo v četrtek 7. t m. ob 4. popoidne v restav raciji pri Novem svetu. Vabljeni k udeležbi tudi v Ljubljani in najbližji okolici stanujoči tovariši. _d Socialno - politični tečaj ženskega Pokreta prične v četrtek 15. t. m. ob 18. v društveni sobi v šelenburgovi ulici 7-11 Iz Celja _c Otvoritev umobolnice v Novem Celju. Glavna adaptacijska in removacio-stka dela na bivši gTaščini v Novem Celju pri Žalcu so v glavnem gotova .In bodo prispeji prvi bolniki v zavod že v prihodnjih dneh Računa se, da bo v tekočem mesecu mogoče namestiti v zavodu do 100 bolnikov s Studenca pri Ljub gani Med tom pa bodo končno dovršena tudi tekoča dela v glavnem poslopju, kjer bodo namestil; še 300 bolnikov. Bolnike bodo prevažali s Studenca z avtomobil! avtemobilskt kolone Rigaj en sikega zavoda v Lj ubijani. Zavod je moderno urejen ln je oskrbljen s centralno kurjavo, vodovodom, električno razsvetljavo, kopalnicami itd. Zdravstven' šef novega zavoda bo speeva'.Ist za duševne boezni g. dr. Pestotni-k iz Lijubla-ne, upravnik zavoda pa je g. Anton Man-freda, ki je pred dnevi že nastopil svoje mesto. Bolniško strežbo in oskrbo imajo v rokah usmiljen-ke, od katerih so štiri že nastanjene v prenovljenem poslopju. _c Razglas. Huda zima je povečala bedo mnogih naših že itak veliko pomanjkanje trpečih someščanov, brezposelnost pa je potisnila v vrste siromakov mnogo, ki so se še nedavno preživljali z delom svojih rok. Zato se je mestna ob-C:na celjska odločila izvesti skupno s celjskimi humanitarnimi društvi pomožno podporno akcijo, koje namen je hitro priskočiti na pomoč najbednejšim s prispevki v denarju, kurivu, živežu in obleki. Izdatna pomoč bo pa mogoča ie tedaj, če bo pri tej prepotrebni akciji sodelovalo celo mesto. Zato vabim in pozivam vsakogar, kojemu razmere le količkaj dopuščajo, da se udeleži te človekoljubne akcije. Darove sprejema v denarju, ob'eki, živežn in kuriv m mestno načelstvo celjsko v sob" st. 2 med navadnimi uradnimi urami. Na željo daro-vateljev bo mostno načelet/vc po svojih organih preskrbelo pTenos 'larii. NBcao nađ ne pozabi starega reka: Kdor hitro da. ta dvakrat da!« — Mestni župan dr. Gc-ričan. —c Društvo žsndarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani sklicuje za svojo krajevno skupino v Celja 10. t. m. redni občni zbor ob 15. uri v pro-štorih tovariša g. Franca ^eskovška v Ga berju pri Celju. Mariborska oeata 36. Vsem stanovskim tovarišem se priporoča, da B€ zbora v lastnem interesu gotovo u leleže. _c Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 3. t. m. 75letni preužitkar An dreo Jatvornid: iz M^stinja in pa 731etni de la-vec Franc Sajovi<- iz Žalca. N. v m p.! _C Izgubljeno. V vlaku v soboto 2. t m. popoldne med Sv. Jurijem ob ju/, ži 1 Ln Celjem, oziroma ua poti od kolodvora do Aleksandrova aUee je bila htgul I'< na rjava oontjata listnica s T3*» ?>iu gotovi!]* in orožnim listom na itme BUiž ćator. Pošten najditelj naj najdeno odda pri celjski mestni policiji. _C Občni zbor invalidske organizacije. Krajevni odbor Udruženja vojnih mva dov v Coiju bo imel svoj letošnji redni tet ni občni zbor Jutri ob 9. dopoldne v mai. 1vora.ni Narodnega doma. člani se pozivajo, la se občnega zbora polaoStevIZiK) udeleže g!eii+> na važnost vnr;i-šanj, ki bodo obravnavai;"! ^c Smrtna nesreča otroka. Pre-i dneva so se igrali otroci v stanovanju kočai-ja Beieta na Donački gori. Med njimi > bila tudi enoletna Beletova hčerkica Ana. Nenadoma so otroci prevrnili s štedilnll-. lonec kropa in oparili z njim malo Anic< Otroka, ki je bil strašno opečen po desn; strani telesca, so prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je v nedeljo umrl. —c Obnovite nemudoma srečke III. razreda državne razredne loterije, ker trajr. obnovitveni rok le do 10 t. m. žrebanje se prične že 15. t. m. Na raznolasro j*1 še ne kaj novih srečk. Iz Ptuia _ Esperantski tečaj se bo ott\ ofil v četrtek 7. januarja 1932 ob 19. v tukajšnji gimnaziji. Trajal bo 3 do 4 mesece in st bo vršil redno vsak četrtek od 19. do 21 ter vsako nedeljo od 16. do 18. v gimnaziji. Priglasi se lahko še vsakdo. Ljubljana, 5. januarja. Sčasoma se človek vsega privadi kot ci gauov konj stradanja ter marsikaj prene«*-, o čemer ee mu prej ni niti sanjalo. Tudi s> krizo smo se že sprijaznili, kot da je sploh ni vee. odnosno bi se sprijaznili, če bi stvar ne postala nekoliko preresna celo za resne čase. Ve>e je prav in dobro. Če je kriza samo tako. da se lahko o nji govori mirno kot o vojni v Mandžuriji in če je le nedoiž»*n predmet za tarnanje ali sploh za pomenke kot je n. pr. vreme. No. doslej ^e je zdelo, da res ni bilo hujšega ter smo na krizo navezovali razne, najnedolžnejše marnje, sploh je bila samo neke vrste >modernac bes.- ta kot včasih >šimi«. Kaj bi tajili, celo blagro vali smo jo pc tihem, podjetnejšl so pa Seveda kovali iz nje tudi zlatnike. Prišel pa je predpust. Žolč in nevolja ie nabirata čedalje bolj v nas, čutimo, da Btvai ne sme iti več tako naprej. Vse, kar je prav; Katastrofa je pred durmi. Saj vendar razu mete, tudi kriza mora imeti svoje meje, tudi nji mora biti nekaj sveto in če j ni nič drugega, ji mora biti vsaj predpust! Da, do sem je bilo še vse dobro in prav, zdaj je pa kriza prekoračila svoje meje Ljudje so žrtvovali vse, kar se je dalo. ie ducirali so vse proračune in potrebe, odrekli se celo raznim tradicijonaHim dajatvam o Miklavžu ln božiču in vsakemu so radevoli" pritrdili, če je tarnal o krizi — ene^a si pa nikakor ne puste vzeti, predpuedu se ne morejo odreči. Če ni drugače, saj bi pustili tudi, da bi rezali jermene z njihovih pleč toda tu se pa mora ustaviti tudi kriza -stop! — predpust je predpust n ostane! Tako smo se končno zavedli, da je predpust ogrožen, da je postala kriza celo meso in kri. Tega si seveda ljudje ne dajo dopovedovati, da bi jih smela kriza prikrajšal za predpust 13 njegove dobrote, s pratiko vendar ne sme imeti opravka in sploh mom v glavnem ostat , kar se predpusta tiče, rac pri starem; če Človek tarna, je vendar že dovolj, da bi pa moral v resnici trpeti — to preseda vse meje! Skratka, v ljudeh kar vre n se ne morejo potolažiti. Čedalje boli so zmedeni od nenadne nesreče, da že celo zamenjav*ju pojma krize ;n predpusta drug z drugim. Medtem pa mineva predpust. >čas presneti , v znamenju vražiega časa. mineva naglo kot še ni nikdar, ko je bilo v {>redpu- atu ako imenitno, da so bil ljudje kar zamaknjeni v deveta nebesa To pa ie nt najstrašnejše; najhujše je, da izgublja *voj vzvišeni pomen in namen ter ie lahko m tega izrtmijo aadegladM poala^laa ^krbnt roditelji si pulijo last* v skrbeh, kaj bo s niihovimi Že zdavnai polnimi hčerkam!, razne n tudi zarjavel* leve so pa reki nč dne do dne bolj osivele ,.\ gorja, ki *e ž«» vleče v desetletja Kai b> van railapall, *aj v*» vsak da je bi1 doslej pre;is>h je raiala. pie-^ala, se opajala z Ijnb.mno in z dnuj'm1 poet;?nim zadevami, ie videla v ple*»n «i Četek in konec ■vejaga nehanja in vrtenja sreče, svetlih vzorov itd., bila ji vsa v ognju navdušenju ter v poletu — ^tan so jo morali seveda kar b'agoslavljati n bla^rovati — skratka, vsa stvar je bila tako ganljiva, ra je zdaj kar tragična Dovolite nam samo, da vas spomnimo na anketo »Ali naj mladina ple^e?* pa se lahko takoj prepričate, da je bil mladini ples več kot pol mliena b da ji je gotovo še vedno. V obramb«) ple^a *o se postavili ne samo številni njegovi 7.igo-verniki, temveč tudi odi Čni. Ojenj in žveplo sta deževala na nasprotnike p!.-:i. >ro» akeijonarce« in >neotesance< ter so zagovorniki kar triumf rali nad a|iatl v -\<\i vznesenosti in navdušenju.. Zato je ta stvar letos t a ko tragična. Predpust mineva kot bi ga sploh ne bilo — m nihče se ne zavzame zanj. Vsi nešteti zagovorniki ple*?a rnoTe. nh.V ne stopi na branik za svo'e svete pravice Ab res nihče ne misl . da bo vzel vrag ves pie>lpust in «3» ni nikogar, ki bi zaklical. da je treba dati še celo psu, kar je pasjega, pa bi ne postiti ljudem niti predposta? >Zaradi krize letos ne bomo noreli,« nam napovedujejo dru^va. To aevada no gre v gsave ljudem. Kaj pa brign liniji kr za, če je čas za be7ljan;c in aorenji tu! In k ro more kriza prisilili ljudi, da ne boiio noreli, če jih leta in leta ni mogla niti laatM [vtmet I Ne gre jim v glavo in ne gre.. . So p * ?tvari med nebom in zemlio, ki jih ČloveK ne more nikBrindisi« ni dosegel svojega cilja Nekaj minut po 8. uri je strašna eksploz;ja pretresla parnik in ogromen val je pljusknil Čez krov. Parnik je bil zavczH na mino. Zaturila je sirena in parnik se je začel nagibati. Strahotni prizori so ge odigravali na krovu. Obe Čehinji in Svnaček so se spustili v rešilni čoln, ki se je pa pri nerodnem spu-Scainjd prevrnil. Vsi sr podli v ledena valove Le mlada Slovakinja je splezala nazaj na nagnjeno ladjo. rErindisi« se je hitro pogrezal in zadnji brodolomci so kmalu stali do kolen v vodi. V nepopisni panik1 so si nekateri končali življenje z revolverji. Ostati na parniku je pomenilo sigurno smrt. Potnikom nj preostajalo drugega, nego poskakati v mrzlo vodo in odplavati čini dalje cd potapljajoOega se parnika. Po tri ure trajajočem boju z ledenimi valovi je priSla rešitev Na malem parniku, ki je priplul brodolomcem na pomoć iz meduan-skega pristanišča, je bila že zbrana gruča rešenih. Eni so skušali intonirati črnogorsko himno, pa so jih drugi prekrivali. Ko smo stopili končno na suho. pripoveduje rešena, zdaj žena češkoslovaškega polkovnika, sem začela krčevito plakati, vendar sem pa zbrala vse svoje sile in krenila z drugimi proti obali proti Sv. Ivanu Me-duanskerau. Sedli smo k ognju in nekdo mi Je ponudi1 čašico konjaka. Izmed 400 Črnogorcev se jih je bilo rešilo samo 143. Oba zdravnika sta se bila rešila lo-la svnaček in gdč. Hamplova sta naš'a | v ledenih valovih. Drugi dan je vrglo morje Hamplovo na peščeno obalo. Za bHim nm-tom je imela medallonček s sliko ■ ženina, ki je že počival v srbski zemlji (a ki ga je hotela posetiti vsaj na grobu Brodolomci so odšli v Skader. ki ja on v znamenju katastrofe srbske armade }••>-tem so bili nekaj časa v goFteh pri črnogorskem kralju Nikoli, toda končno jim ni preostajalo drugega, nego pridružiti se Srbom na umiku čez Albanijo. Prt ž; ve M so vse grozote tega umika, šele v Valon se odkrcali na ladjo in odpel ja'i na Mariena Lamoševa se je pa znova nap - a • v Evropo in skrbela za srbske etiota ne-I dolžne žrtve vsenaredne katastrofe. Ko je bila končno organizirana v Franciji češkoslovaška armada, se je poslovila od srbskih otrok in ustanovila s pomočjo ameriškega Rdečega križa v Cognacu češkoslovaško vojaško bolnico potem je pa s češkoslovaškimi in srbskimi vojnimi odi kovanji s francosko legijo prispela v osvobojeno domovino. Četrtek, 7. Januarja. 12.15: Plošče: 12.45: Hnevne vesti; 13: Cas. plošče, borza: 17..^): Plošče; IS: Gospodinjstvo: S. Izabela Gosak: Drago Uaga: Gimnast čne vaje; 19: Dr. Anton liajec: haJiianSčira: 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; ?0: Vaida V'adim:r: Ukrajinsko slovstvo; 20: Komorni trio. izvajajo člani opernega orkestra: 21.30: Sla-srerje noje g. Mirko Premeič; 22: Magi-stro\ iramel kvartet; 22.30: Cas. poročila, napoved pr igrama za naslednji dan. Petek, s. Januarja. 12.15: Plošče: 12 45: Dnevne vest;: 13: Cas, ptošCe, bona; 17.30: Salonski kvintet; iaa>: Gospodinjska ura (Krekova gosp. šola); 19: Prof. L. Sušnik: francoščina; 19.34): Dr. Lojze Campa: Pravni kotiček; 20: Erce: Narodno gospodarstvo; 20.3U: Prenos iz Beograda: 22.30: Cas. poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 9. Januarja. 12.15: Plošče; 12.-J5: Dnevne vesti: 13: Cas. plošče; 17: Sa'onski kvintet. Viktor Pirnat: Žumberaški Uskoki; 18.3'i Pedagoška ura: Napake Uroka (Pero Horn); 19: Ga. Orthaber- Angleščina: 19.30 Pod-bevšek- Trgovska rektana: 20: Dr. Lov-renčič. predsedn'k lovskega druStva: Novi iovski zak-n: 2H.30: Večer š'ageriev. poje g. Mirko Fe'ač;n: 21: Trobenta v naravi n ;mitacijl: 21.45: Kuplete noje g. "iučar: 22.15- Cas in poročila, plošče; 23; Napoved programa za nas'ednj; dan. Pred sodiščem Sodnik f>bso'>ncu: Lihkn v1 Vt* ničnostno pritožbo nroti Dbsodbi višjo instanco, lahko se i: p u 'ud1 od-reStote. OS^ojenec: Torej se odrečem ted obsodil, gos;xxi sodnik. 8tev Bat'a priletel v Indijo Od Bagdada do Karači je rabil tri dni — Bafa in Gaadhi Najtežavnejši del poeta Tomaža Bat'e v Indijo je bila iz Bagdada. V sredo, kmalu po prihodu v Bagdad, se je dvignilo letalo te edinstvene trgovske ekspedicije m hoteč izognit' se Basri. kjer razsaja kuga. je skuhalo prileteti v perzijsko mesto Škas Vis lfce gore so pa prisilile nočno 'etalc tipa Fokker s tremi motorji dvigniti se 4S00 metrov visoko. Toda v suhem in redkem zraku so začele odpovedoval svečke. Pozneje so se tako razgrele, da so prežigale izolacijo. Ker ni b;io mogoče dobiti zveze z nobeno radio-oostaio. da bt se domenili o o- rnernem kram, kjer bi se letalo lahko snus-zilo. se je moral Bat'a vrniti v Bagdad 2e v četrtek se je pa .etalo znova dvignilo in odletelo proti Basn. Bafa je bil trdno sklenil sploh ne zapustiti letala in nadaljevati polet takoi. da se reši karantene. V Basri mu ni bilo treba spustiti se. letalo je srečno preletelo Perzijski zaliv in se spustilo v perzijskem pristaniškem mestu Buširu. V petek je doseglo pristanišče Ovatar na meji Beludžistana, v sobo:o je oa znova startalo in doseglo še istega dne indijsko mesto Karači. Iz Bagdada do štiri usmrtitve v eni noči Te dni so bili usmrčeni v Chicagu v kratkih presledkih štirje zločinci in sicer vsi štirje ponoči. Najprej so posadili na električni stol zločinca Jordana v sami srajci, spodniih hlačah in čevljih. Ko so spustili električni tok. je postalo njegovo telo najprej rdečkasto, potem pa bledo. Zločincu so se napeli očesni živci, od elektrod se je dvigal prozoren dim in na kratko ostriženi zVočinčevi glavi je začela koža vidno ogleneti. Liki kupček neživega mesa so odnesli štirje jetniški pazniki iz smrtne dvorane Jordana, ki je bil odklonil na zadnji poti vsako duhovno uteho. Potem so privedli v spremstvu duhovnika in nosi-lca kTiža na morišče morilca Rocca, ki je umoril nekega bankirja. Mirno, krčevito stisnjenih pesti, kakor Jordan, je sedel tudi Roc-co na električni stol. Njemu je sledU Sullivan. Predno so prvič spustih' električni tok, je s prsti lahno bobnal po električnem stolu, kakor bi se kratkočasil. Naenkrat so mu pa prsti otrpniti, koža je postala rdečkasta in Sullivan je bil mrtev. Zadnji je bij usmrčen Roccov tovariš Popescu. Tudi on je bil mrtev v nekaj minutah. Usmrtitev vseh štirih zločincev je trajala komaj 37 minut. Po Chicagu se pa govori, da dobivajo na smrt obsojeni pred usmrtitvijo močne doze morfija ali kokaina, da jim smrt olajšajo. Ravnatelj in nradniiki kaznilnice to vest seveda zanikajo. Strah pred atentati v Rusiji Švedski princ Karel priobČuje spomine na čase, ko je bil poslanik v Moskvi. Princ pripoveduje, kako so se na ruskem dvoru bali atentatov in kako so povsod videli in vohali bombe ni-hilistov Za kronanje Aleksandra III. 1. 1SSI so priredili na dvoru velik ples. Zbrala se je najodličnejša družba, vi-soha gospoda je plesala in rajala, vse je bik> zidane volje, ko se ie naenk-at pojavila na parketu plesne dvorane nekakšna krogla, ovita z jekleno žico. »Bomba! Nihlhsti!« P'es so tako' prekinili m nastalo je panično pričakovanje, tidai bo bomba eksplodiral*. Nekateri strahopetnejši gospodie so jo hkro popihali iz dvorane. l)va najhrab-rejša častnika sta pa »tvegali življenje«, planila sta na bomo j -n '.o vrg^a skozi okno. Vsi so si a:,cboKO odJannii in kmalu se je zabava nadaljevala. Šele pozneje se je zvedelo, kaj je bila v resnici nevarna »bomba«. Soprogi znanega ruskega ge-ierala Sko-beleva se je bil med o.esom odpel steznik m ji padel na tla. Takrat so namreč nosile dame čudne, res nekakšnim bombam podobne steznike, preprežene z žico. Gospa generalova je takoj zapustila ples, toda govorice Karači je rabil Bat'a tri dni. Ta ieta'-ski uspeh je tem večji, če pomislimo, da je znašal akcijski radij letala 1000 km in da je zadostoval zlasti v zadnjih treh etapah komaj za dosego najbližje stanice. Na Silvestrovo. ko so na Češkoslovaškem mnogi pili na zdravle Bafe in na srečo njegovega poleti, najbrže nihče in tudi Bat'a sam ai slutil, da s& govori o njegovem poletu v dežeii. k: ;ma na zemljevidu obliko čevlja, namreč v Italiji, med politiki ;n novinarji /tot o najvažnejšem dogodku zadtjega časa. V Rimu so namreč govorili, da 'e Bat'a sklenil organizirati polet v Indijo na pobudo znanega intervjuva glavnega urednika »Giornale d' Italia«. ki modri Gandhi o njem ni hotel nčesa-vedeti. dokler je bil na krovu italijanskega parnika. Italijanski novinar se je v tem intervjuvu tolažil, da londonska konferenca ni bila pomirjevalno sredstva za žilavega Mahatmo. niti narkoza za 350 milijonov Indov. Dejal ie, da izbruhne kmalu revolucija v domovini modernega indijskega M jsije odn isn> da začno Indi dosledno bojkotirati angleško blago, torej tudi čevije, ou-ten. pa napoči zlata doba sodelovanja z Gandhijem. Še predno je izrekel to prorošRo resnico rimski list, so si jo šepeta'« med seboj pred Silvestrom rimski politiki. Italijanski gospodarski krogi so videli že cele ladje polne italijanskih sandal, čevljev in copat. Naenkrat ;e pa udarila v njihove sanje vest. la je prvo letalo veleindustrijca Bate že la-leč na potu v Indijo. V trenotku. ko je vrgel Gandhi v Bombayu svojo politično petardo proti Angliji, brne mo:or-ji Bat'inih letal, ki z njimi prehiti Italijo. Letala pripel>ejo v Indijo organizatorje trgovine, kmalu začno morda graditi nove tovarne za čevlje in italijanski izdelki bodo izpodrinjeni. Vse italijanske politike je težilo vprašanje, kaj stori Gandhi. morda bodoči predsednik republike s 350 mi-i(o-ni prebivalcev, z Bafo, ko se posreči izumiti ceneno in higijenično obutev -?a Inde, O tem je pisal tudi rimski poldnevnik »Tevere« in pripominjal, da bo treba to stvar temeljito proučiti. Gandhi in Bat'a bosta baje politično gospodarski problem L 1932. Strah ima veii'ke oči. o njeni »bombi« so se Širiie Še dolgo pov dvornem plesu in ljudje so se na ta račun imenitno zabavali. Nekoč je dobil moskovski policijski prefekt obvestilo, da bo me 1 svečanim kronanjem eksplodiralo več sveč. Eks-ploz'vna snov je bila baje primešana stearinu ki je bilo iz njega narejenih nekaj sveč. Nastalo je vprašanre. katere sveče so narejene iz nemarnega stearina. Policija tega seveda ni vedeia. !l zato je bilo sklenjeno, da sveč spioh ne bodo prižigali. Ce bi se pa katera opomnila, da bi eksplodirala ne da bi jo prižgali, bi bila seveda nesreča neizogibna. Zato so razmestili tuje kneze, med njimi je bil tudi švedski princ, neposredno pod kronskim lestencem, da bi jih raztrgal ta, če se katastroa že ni dala odvrniti. Seveda se n nikomur nič zgodilo in policija je morala spraviti v žep novo blamažo. Japonski poslanik v Moskvi HLrota Stanovanjska kolonija na vodi Doslej smo vedeli za stanovanjske kolonije na vodi samo na Kitajskem. Zadnja leta je pa zrasla taka plavajoča kolonija stanovanjskih hišic tudi na Reni blizu mesta Bingen. Kolonijo so zgradili na pontonih in splavih, ki so ostali po gradnji renskega mostu. To so primitivne lesene hišice, obstoječe iz kuhinje, sobe in spalnice, vse v enem m stoječe na starem splavu. Seveda te hišice nimajo niti kanalizacije, niti kleti, pač pa cenene in udobne kopeli in kopalnice takoj za oglom, seveda samo poleti. Pozimi take kopeh niso priporočljive. Stanovanjska kolonija na vodi ima pa električno razsvetljavo in radio, nekatere hišice celo hleve za drobnico in kurnike za perutnino. Najzanimivejše je pa, da se te hišice ne dajo obremeniti z davki. Davčni predpisi namreč ne predvidevajo hiš na vodi in zato stanovalcem kolonije na Reni ni treba plačevati niti zemljiškega,-niti najemninskega davka. Dno reke Reoe «e i Jmore veljati za zemljišče, ki na njem kolonija stoji. Ce temu ai. onemu stanovalcu ni kaj po volji, se preseli nekaj metrov naprej in zadeva je urejena. Umor v pariških katakombah Pariz ima novo senzacijo. Vse mesto govori o skrivnostnem zlc>cinu, ki ni bil izvršen v elegantnem damskem bu doarju, temveč v mračnih katakombah pod Parizom. Gre za ostanke srednjeveškega kamnoloma, ki so postali med veliko revolucijo pribežališče zločincev, pa tudi političnih preganjancev. Pozneje so porabili katakombe za gradnjo vodovoda in kanalizacije, zdaj pa vozijo po njih vlaki podzemne železnice. V pariških katakombah se je dolgo skrival pred detektivi tudi Mirabeau. Zdaj si la hko človek ogleda v Parizu samo del katakomb. V njih so bile položene k večnemu počitku kosti umrlih z raznih opuščenih pokopališč. Tu počiva okrog 7 milijonov mrličev brez teže grooa nad seboj. V katakombah, ki spadajo med največje zanimivosti Pariza, je bil izvršen te dni tudi senzacijonalen zločin. Ko je uradnik kakor običajno pregledoval vhod v katakombe, predno ga je odprl posetnikom, je našel na tleh truplo. Bilo je truplo lepo oblečenega moškega, ki je bil očividno umorjen in so ga morilci prinesli k vhodu v katakombe, kakor so pričali sledovi. Popoldne katakombe niso bile dostopne občinstvu, ker so oblasti takoj uvedle strogo preiskavo, žrtev zagonetnega zločina je mož 35. let, ki ni imel pri sebi aiti denarja, niti dokumentov. Samo na perilu je imel začetnici R, S. Truplo so morali zločinci vleči po tleh in sledovi so vodili daleč po podzemnih hodnikih. V Parizu je pa mnogo hiš, ki imajo v kleteh neposredni vhod v ka takom oe. Splošno so ti vhodi zazidani, toda vhod se da prav lahko odpreti. Pariške kata-kombe se razprostirajo približno 10 km daleč, tako da je treba dolgo preiskovati, predno se ugotovi, kje je bil zaadani vhod v katakombe odkopan. Preiskava je dosegla prvi uspeh. Fotografijo umorjenega so priobčili vsi pariški listi in opozorili javnost ia začet niči R. S. na umorjenčevem perilu. In takoj se je priglasila mlada dama, češ, da je umorjeni njen bivši zaročenec Španec Ricardo Sarpino. Mož se je mudil v Parizu 8 dni po trgovskih opravkih. Bil je zelo bogat in ni izključeno, da so ga zločinci zvabili v hišo, ga umorili in oropali, truplo pa spravili skozi tajni vhod kleti v katakombe. Morda je bil pa Sarpino umorjen šele v mračnih, vlažnih podzemnih hodnikih. Bil je zelo navdušen za senzacije in nekoč je dejal svojim znancem, da bi rad posetil katakombe ponoči. Tako meni bivša njegova zaročenka kot edina priča, ki utegne policiji pomagati razjasniti umor v katakombah. Rejci malih živali španska letalca Rodrignez in Haya, ki sta srečno preletela progo Sevilla Bata na španski GninejL . V spanju govoriti ni dobro Neki francoski trgovec ima navado v spanju govoriti. To mu je prineslo že mnogo sitnosti m ga spravilo ~eio pred sodišče. Nekoč je moral namreč po trgovskih opravkih v Pariz in spotoma se je seznanil z lepotico, ki jo je povabil Čez noč s seboj v hotel. Ln tu se je začela trgovčeva nesreča. Mož je sladko spal, ko mu je usodna navada naenkrat izvabila iz ust besede: »Pa mi vendar ne bo ukradla iz denarnice treh tisočakov?« Ko se je prebudil, je spoznal, da njegov strah v spanju ni bil zaman. Lepotica jo je bfia s trgovčevimi tisočaki popihala. Ves obupan je hitel trgovec na policijo, kjer so ga sicer tolažili, obenem pa opozorili, da mu zaenkrat ne morejo pomagati. Iz strahu, da bi si kaj ne storil, so ga obdržali Čez noč na policijski stražnici, kjer so ga pa sotrpini vrgli iz sobe, ker je neprestano tarnal tako. da niso mogli spati. Doma ga je pa čakala nova nesreča. Ko je ponoči proti svoji volji priznal svojo pariško nustolovščino. ga je žena zapustila in vložila tožbo za ločitev zakona. Siromak se je zatekel v nesreči k svojemu očetu, ki mu je Da zagrozil, da ga razdedini. Zadeva bi dišala močno po izmišljotini, da ni policija kmalu aretirala dotične lepotice in jo izročila sodišču. Pred sodiščem se je izkazalo, da je trgovca v hotelu res olajšala za tri tisočake. Da se le občinstvo na razpravi imenitno zabavalo na trgovčev račun, ni treba še posebej omenjati. organizirani Vrednost perutnina rs tva znaša v naši državi 2.021 milijonov 912.048 dinarjev Ljubljana, 5. januarja. Vsi sloji, stanovi in ljudje s skupnimi interesi ter težnjami čutijo vedno bolj potrebo po združitvi, organizaciji, in se čedalje bolj zavedajo pomena organizacije. V nedeljo dopoldne so rejci malih živali ustanovili svoje društvo na ustanovnem občnem zboru v restavraciji >Novi svet«. Udeležba je bila zelo lepa občnega zbora se je udeležilo tudi precej rejcev z dežele. Pripravljalni odbor so tvorili gg.: predsednik Fr. Krištof, podpredsednik Avg. K r e g a r, tajnik Alf. Inkret in 5 odbornikov. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Krištof. Pozdravil je navzoče izražajoč veselje nad lepo udeležbo, potem je pa na kratke utemeljil pomen in namen društva Reja malih živali (perutnine, kuncev, golobov itd.) ima posebno v današnjih težkih časih velik pomen zlasti za malega človeka in sicer praktičen pomen, ne glede toliko na ljubiteljstvo. Pametna reja lahko prinaša tudi malemu človeku lepe dohodke. Zato je pa treba organizacije, smotrenega dela. Pouk o reji malih živali najde sicer rejec v strokovnih knjigah in časopisih .vendar je za smotreno in uspešno rejo treba pomoči strokovne organizacije. Zaradi tega se ustanavlja to društvo. G. Inkret je podal pregled predzgo-dovine društva. Rejci, ki so zdaj ustanovili svoje novo društvo, so ob priliki reorganizacije Kmetijske družbe ustanovili njen perutninarski in kuncerejski odsek. Pozneje je prišlo med glavnim odborom in odsekom do nesoglasja, ker je družba propagirala predvsem rejo rjave štajerske kokoši, d očim so rejci hoteli rediti tudi druge pasme. Rejci so hoteli tudi stopiti v zvezo z drugimi perutninarskimi društvi in se včlaniti v zvezi sorodnih društev ter so vložili tozadevno prošnjo na glavni odbor KD. Prišlo je pa baje do nekega nesporazuma v adminis trati vnem poslovanju glavnega odbora, ki je ukinil kuncerejski odsek in imenoval novi odbor brez ožjega sodelovanja prejšnjih odsekovih funkcijo-narjev. Ustanovitelji kuncerejskega odseka so torej osnovali samostojno društvo. Ker bo društvo imelo več odsekov za razne panoge reje malih živali, so posamezni funkcijo-narji teh odsekov govorili o smernicah društvenega delovanja v posameznih panogah. G. Inkret je govoril o kuncereji. Društvo bo prirejalo predavanja, razstave, organiziralo prodajo, vodilo prodajno knjigo, rejci bodo morali voditi rejno knjigo tn sploh bo društvo organiziralo kuncerejo, da bodo uspehi čim lepši. O nalogah perutninarstva je poročal g. A d a m č i č. Naglašal je, kako velikega pomena je reja perutninarstva, saj lahko 500 kokoši preživi vso družino. Reja pa mora biti seveda smo trena, sicer ni uspehov. Predvsem je treba gojiti čiste pasme. Nemogoče je pa izvesti in zahtevati, da bi gojili samo eno pasmo, temveč naj vsak perutninar redi, kakršnokoli pasmo, treba je pa skrbeti, da je pleme Čisto. Treba bo posvečati mnogo pažnje cenam, organizirati prodajo, prirejati razstave in predavanja po deželi, skrbeti za ceneno nabavo krme, orodja, dobrih plemenskih živali itd Društvo mora tudi misliti na svoje glasilo tn predvsem razširiti delovanje čim bolj, pritegniti čim več članstva, zato se naj vsi novi člani pop rime jo intenzivnega dela. Nato se je priglasil k besedi predsednik perutninarskega odseka Kmetijske družbe, g. J. S e h e r. ki je pozdravil navzoče v imenu odseka in razložil stremljenje KD glede perutninarstva. Naglašal je potrebo, da se naj novo društvo zavzame za delovanje v korist narodnega gospodarstva ter mora biti njegovo delo v interesu sploš-nosti, ne le ljubiteljev malih živali. Dejal je, da so za naše podnebje primerne le domače pasme kokoši, predvsem štajerska rjava kokoš, tujerodne pasme so pa pri nas degenerirane. Za rejo perutnine je treba mnogo znanja in je zaradi tega težko verjeti, da bi perutnlnarji kar tako lahko redili tuje pasme, da bi ostale čistokrvne. Govornik je pozdravil novoustanovljeno društvo in mu želel mnogo uspehov. Po kratki debati glede reje kokoši je stopil med zborovalce nenadoma referent živinorejskega odseka ministrstva poljedelstva ing. agr. prof. Drag. J. G r u j ič. Predsednik ga je predstavil prisotnim, ki so ga živahno pozdravili. Posebej ga je pozdravu" predsednik perutninarskega odseka g. Seher ter ga prosil, da se naj zavzame za težnje našega perutninarstva in za ugodno rešitev prošnje, ki so jo poslali železničarji perutninar ji na poljedelsko ministrstvo. G. referent je izrazij veselje nad lepo udeležbo ln zanimanjem, ki ga goje prisotni za rejo malih živali, obljubil je svojo pomoč našim penitninarjem potem je pa govoril o velikem pomenu perutninarstva za narodno gospodarstvo ter podprl svoja izvajanja s statističnimi podatki o perut-ninarstvu v naši državi. V začetku L 1930 je bilo v na« državi 16.271.636 kokoši. Od teh smo Jih porabili v državi okrog 14 milijonov, izvozili pa 9.518 ton. Kure so znesle okrog 1.450,000.000 jajc. ta smo jih izvozili 610.000.000. 690,000.000 konzumirali za hrano in 150.000.000 porabili za valjenje piščet. Skupna vrednost perutninarstva znaša torej po teh številkah, ki so vzete najnižje, 2.021.912.048 Din. V dravski banovini je 66 kokoši na kma. V d"eh letih smo vzredih 200.000 komadov čistokrvne perutnine. Perutninar je lahko vsak, ker lahko začne z malim ter ima zato perutni-narstvo še poseben pomen. Ministrstvo poljedelstva je seveda že uvidelo velik po- men perutninarstva. vsega pa državna uprava ne more storiti, nego samo lahko podpira privatno Inicijativo. Govor g referenta je bil sprejet z živahnim odobravanjem nakar Je g. Inkret prečita! društvena pravila, ki so bila sprejeta z Izpopolnitvijo, da se pod društvom snujejo še podružnice v podeželskih krajin. Določili so tudi soglasno članarino Med člane je vstopil tudi g. ing prof. Grujić, ki so ga potem prisotni soglasno izvolili za častnega člana Sprejet je bil predlog da se društvo na kratko označuje »Zivalica«, namesto celega oficijelnega imena »Društvo rejcev malih živali za dravsko banovino v Ljubljani«. V odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: predsednik Krištof, podpredsednik dr. Jenko, I. tajnik Inkret, n. tajnik A d a m č i č. m. tajnik K e 1 n a r ič, blagajnik L e n a r d i č, namestnik blagajnika Kregar, odborniki pa: R oh rman, Devetak in Vidmar. Pri raznoterostih so člani in odborniki sprožili več umestoh predlogov o društvenem delovanju in nabavi plemenskih živali. V splošnem so se zavzemali, da je treba podpirati domače rejce, ki imajo prav tako dobro perutnino in kunce, kot je inozemska. Tudi g. prof. Grujic je zastopal to stališče ter poudarjal, da je v Beogradu farma angorskih zajcev, ki so celo lepši ln boljši kot so angleški, čeprav so prišli tx Anglije, naše podnebje je namreč primernejše za njih rejo. Predsednik g. Krištof je zaključil občni zbor z zaključnim govorom ln se zahvalU prisotnim za udeležbo, zlasti pa g. referentu prof. Grujiću za počastitev in naklonjenost, ki jo je izkazal društvu s svojo udeležbo. Mož, ki hoče Izdelovati zlato. Poljski inženjer Jan Dunikowski pravi, da se mu je posrečilo odkriti način Izdelovanja umetnega zlata. i Senzacijonalni kriminalni velefilm FRITZA LANGA i Kriminalni slučaj, ki je držal v napetosti ves svet! Predstave danes ob 4„ *4 8. In 9 hi zvečer — jutri na praznik oh S., 5., 7. in 9. uri zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in Jela.no sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo- da ie »FVanz Josefova« voda i. lične vrednost? tudi za duševne delavce, -rivčao oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droET jah in špecerijskih trgovinah. Stran <5 >S L O V E N S K T NARODc, dne 5. januarja 1932 ^tev 3 Emile Gaboriau: 124 velemesta Roman Ni pa povedal vsega. Zamolčal je vse, kar je mogel zamolčati o zločinu in moralnem padcu vojvode de Champdo-ca in grofice de Mussidan. Hotel je pri-Jiraniti Andreu razočaranje. Slavni policist je baš končal svoje pripovedovanje, ko se je kočija ustavila, nasproti rue Matignon. — Izstopite, — je dejal Lecoq Andreu, ki se mu je kar v glavi vrtelo, — In pazite na roko. Andre je mehanično ubogal. — Zdaj me pa ćoro poslušajte, — je nadaljeval policist, ki je bil ostal v kočiji. — Grof in grofica de Mussidan vas pričakujeta danes dopoldne ob enajstih k obedu. Evo, tu je vabilo, ki naj ga izročim vam. Vendar se pa nikar predolgo ne mudite pri gospodični Sabini. Ob štirih bodite v svojem ateljeju... predstavil bi vas rad vašemu očetu. Dotlej pa nikomur niti besedice. Mladi slikar je hotel odgovoriti, zahvaliti se, reči kaj, pa ni mogel. Lecoq je tlesknil na svoj poseben način z jezikom, izvošček je pognal konje in kočija ne je kmalu izgubila v množici drugih kočij in vozov. Andrea je tako nepričakovana sreča kar omamila. Mlado dekle, ki jo ljubi, eno najslavnejših imen Francije, ogromno premoženje, vse to je dobil naenkrat. Toda ta opojnost ni trajala dolgo. Zardel je, krenil po rue Matignon in pritisnil na zvonec pozlačenih vrat palače Mussidano vih. Končno pride v to palačo, kamor so mu bila vrata tako dolgo zaprta. Kak- šen sprejem ga čaka? Ali se spomni grof de Mussidan svojih obljub, ali pa se zadovolji s suhoparno zahvalo zdaj, ko je nevarnost že odstranjena. Prišli so mu odpret in prijaznost služinčadi je pričala, da so ga pričakovali. To je bilo dobro znamenje. Komornik je odprl vrata velikega salona in izgovoril njegovo plebejsko ime: — Gospod Andre! Na steni nasproti vrat je visel Sabi-nin portret, tisti portret, ki ga je Andre tako skrivaj slikal. Kako je prišel sem? V tem je spoznal Sabinino idejo in Lecoqovo roko. Grof de Mussidan je k sreči razumel njegovo silno zadrego, stopil mu Je naproti in ga odvedel h grofici, rekoč: — Diana, dovoli, da ti predstavim soproga najine hčerke. Andre se je globoko priklonil in za-jecljal nekaj besed v zahvalo. Toda grof ga je znova prijel za roko, mu jo položil v Sabinino in dejal ginjeno: — Če more biti sreča na tem svetu plačilo za trpljenje, bosta srečna! Šele čez nekaj časa si je Andre toliko opomogel, da se je lahko ozrl na Sabino. Ubogo dekle! Po celem mesecu silnih muk, ko je bila s težkim srcem sklenila trpeti Croisenoisovo vsiljivost, je je bila sama kost in koža. — O, draga! — ji je zašepetal Andre na uho, — kako ste trpeli! — Vidite, da nisem lagala, — je odgovorila skromno, — tc bi bila moja smrt. Andre se je moral ves dopoldan premagovati, da ni izdal svoje tajne ljubljeni grofovi hčerki. Ko je pa odbila ura pol treh, je moral napeti vse sile, da je mogel oditi. Bil je šele pet minut v svojem ateljeju, ko se je začulo trkanje in vstopil je Lecoq z dostojanstvenim starcem. Ta starec je bil vojvoda de Champdoce — Norbert. — Gospod, — je dejal Andreu kar naravnost, — znani so vam razlogi, ki so me napotili k vam. Veste, kdo ste in kdo sem jaz. Andre je prikimal. — Ta gospod, — je nadaljeval vojvoda obrnjen k Lecoqu, — je vam sporočil, v kakšnih obžalovanja vrednih razmerah sem se ločil od vas, ki ste moj sin. Ne bom se opravičeval. Sicer me I je pa zadela kruta kazen za ta zločin. Le poglejte me... star sem komaj oseminštirideset let. Človek bi mu bil prisodil najmanj šestdeset let in Andre si je lahko mislil, koliko je moral pretrpeti ta mož, njegov oče. — In posledice čutim še zdaj, — je nadaljeval vojvoda. — Zdaj, ko je to moja najbolj vroča želja, vas ne morem priznati za svojega sina. Zakon mi dovoljuje samo zapustiti vam premoženje in ime. Mladi slikar je molčal. Vojvoda de Champdoce je nadaljeval: Vem, da bi se lahko zatekli k sodišču, da bi vam bilo vrnjeno vaše ime, toda v tem primeru bi moral reči, moral bi priznati ... — Ah, gospod, kaj si pa mislite o meni? — ga je prekinil Andre. — Kaj? Še predno bi sprejel vaše ime, ki je tudi moje, naj bi ga onečastil? Vojvoda si je oddahnil. Andreev pozdrav bi bil učinkoval nanj kakor mrzla prha. Kolika razlika med to dostojanstveno rezerviranostjo in patetičnim Paulovim nastopom prejšnji dan! — Vendar vas pa prosim, gospod vojvoda, — je nadaljeval Andre, — da mi dovolite nekaj pripomniti: — Pripomniti? — Da, gospod vojvoda, nisem si upal reči, da imam v mislih pogoje; toda prepričan sem, da me boste razumeli. Tako na primer nisem nikoli imel nad seboj gospodarja. Svojo neodvisnost sem plačal predrago, da bi se ji kar tako tebi nič meni nič odrekel. Sem slikar in za vse na svetu bi ne opustil slikanja. — Saj ostanete svoj gospodar. Kakor prvi hip oče, tako je zdaj okleval Andre: zardel je do ušes. — To pa še ni vse, — je nadaljeval, — ljubim mlado dekle, ki mi ljubezen vrača; najin zakon je sklenjen, mislim ... — Mislim, da morete ljubiti samo ženo, ki je vredna našega doma, — se je oglasil vojvoda. Mladi slikar se je otožno nasmehnil. — Včeraj nisem bil še nič, — je dejal tiho, — toda pomirite se, gospod, ona je vredna imena Champdoce tako po svojem imenu, kakor tudi po svojem premoženju. Kar se tiče družabnega položaja, je stala visoko nad menoj. Dekle, ki jo hočem vzeti, je... hči grofa de Mussidana. Pri tem imenu je vojvoda strahovito prebledel. — Nikoli! — je vzkliknil, — nikoli! Raje bi vas videl mrtvega, kakor pa poročenega s hčerko grofa de Mussidana! — Jaz, gospod, pa raje tisočkrat umrem, kakor da bi pustil njo. — Če bi vam pa odrekel svoje dovoljenje, če bi vam branil... Andre je odkimal z glavo. — Nimate pravice braniti mi, gospod vojvoda, — je dejal samozavestno. — Nimate mi kaj braniti. Očetova avtoriteta se odkupi z leti u danosti in zaščite. Vi mi pa niste ničesar dali in zato vam ničesar ne dolgu jem ... Pozabite name, kakor ste bili pozabili doslej ... pojdite svojo pot, jaz pa pojdem svojo. Vojvoda de Champdoce je molčal. V njem se je bil strašen boj. Razumel je še predobro, da se bo moral odpovedati sinu, ki mu ga je bilo čudežno naključje komaj vrnilo, ali pa dovoliti mu, da se poroči s hčerko grofa de Mussidana. Oboje se mu je zdelo enako grozno. — Grofica ne bo nikoli privolila v ta zakon, — je dejal tiho. Lecoq, nema priča tega prizora, je spoznal, da je nastopil trenutek, ko mora poseči vmes. — Kar meni prepustite skrb izposlo-vati dovoljenje gospe grofice, — je pripomnil. Vojvoda ni več ugovarjal, bil je premagan. Razprostrl je roke. rekoč: — Objemite me, dragi sin, zgodi se vaša volja. Toda mladi slikar se je kmalu oprostil iz tega objema. Ni se mogel več premagovati. — Moja mati! — je vzkliknil, — odvedite me k moji materi! Tistega večera, objemajoč svoiega toli objokovanega sina, je Marie de Puvmandour, vojvodinja de Champdoce spoznala, da sreča ni prazna beseda. Vojvode slutnja ni varala. Čim ie zvedela, da je Andre Norbertov sin, je grofica de Mussidan izjavila, da ne more privoliti v njegov zakon s Sabino. Toda Lecoq ničesar ne obljubi zaman. V papirjih B. Mascarota je bil našo! grofici ukradena pisma. Prinesel jih je in za nagrado je dobil njeno dovoljenja Slavni policist zatrjuje, da to ni Izsiljevanje. Andre in Sabina živita zdaj srečno v krasno opremljenem gradu Mussida-novih. In krasni bivronski gozdovi, priče njune prve ljubezni, so se jima tako prikupili, da se morda naselita tu trajno. Nad balkonom svojega gradu Andre rad kaže gostom ono spojno girlando, ki jo je bil začel delati, da bd opravičil v grof o vih očeh svojo navzočnost, pa je ostala nedovršena. Zagotavlja goste, da jo bo nekega lepega dne dovršil, kar je pa dvomljivo, kajti zdaj se je zelo polenil. Gotovo pa je, da ne bo minulo leto dni, pa bodo imeli pri Mussidanovih krst, KONEC. „Lucifer" Lucifer4' Peci KiKfenia „LXTCI PER" Bi e Si vam sigurno niso še tako dobro znane, pač pa smo prepričani, da ne boste v stanu iste prehvaliti ako si jo nabavite. Daje vam pri mali uporabi kuriva peklensko toploto. — Prepričajte se in uvideli boste, da je to res. — še danes pišite na BULC & ADANA, LJUBLJANA, Gajeva ulica št. 91, industrija emajliranih peči, napisov črk in izdelkov sploh Lucifer44 „Lucifer41 B ■5 NAROČAJTE M6SEČNA NAROČNINA DIH 12.- SSSSB Din $40.- do Din 800.-Modroci Din 230.— do Din 350.— Najboljša in najsolidnejša izdelava — Cene solidne Nudi samo Kari Sitar LJUBLJANA, VVolfova cilica 12, dvorišče V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni brat in svak, gospod Zabukovec dne 5. t. m. ob 4. uri zjutraj po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dne 6. januarja 1932 ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. januarja 1932. PAVLA, ANICA, MAKS ZABUKOVEC ZORA in VINKO ANŽIČ >mMa1i og1asi< Vsaka beseda 5© p«*. Plačo me lahko tudi v snamkah. ta odgovor znamko t - Na rpraianja brem momke m* ™«-T» nfipntmrfnmn Hafrrtani& n&a* Ots» 5*—* ~mm~ ELEKTRIČNA PEC naprodaj. Poizve 3e v trgovini Sever, Marijin trg 2. 497 STENSKO URO nihalno, lepo, event. starinsko, kupim. Ponudbe na upravni-. štvo pod »Ura«. 493 LOVCI! Pravi češki sistem pasti za jerebice Vam nudi najceneje Bogdan Žilic, Ljubljana, Dunajska c. 11. 494 BUKO t \ DKVA TBBOVELJSK1 PREMOG pri tt. „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 l na Balkanu > Telefon 34—34 Dobrega nakupovalca za dober potreben artikel, kateri se z lahkoto kupuje po deželi, sprejmemo takoj nakupovalca s potrebnim kapitalom Din 10.000.—. — Ponudbe pod >Zaslužek dober in stalen/499*, na upravo j Slov. Naroda«. Lokal V SREDINI MESTA primeren za trgovino ali pisarno, oddam s februarjem. -Naslov v upravi „SL Naroda44« KUHARICA skromna, čez 30 let stara, ki se razume na gostilniške posle, dobi s 15. januarjem mesto v gostilni v industrijskem kraju na Hrvatskem. — Takojšnje ponudbe na naslov: Stjepan Zajec, Golubovec pri Varaždinu. 495 la BUKOVE CEP ANICE popolnoma suhe in zdrave, kupujem stalno v vsaki količini po 1850 za 10 ton franko vagon Zagreb, proti takošjnje-rmi plačilu. — Drvara Ciril Praznik, Zagreb, Draškoviće-va ul. 54. 496 Sčetke raznovrstna omela, žimnate metle, čopiče i. t. d. — izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kino Matice) ŽIMO za modroce d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 492 Klavirji! pianini Kupujte na obroke Din 400.— prve svetovne tabrikate: Bd--»endorfer, Stelnway, Forster, Petrof, HoL/.i, Stingl original, :Ci so nesporno najboljši! (Lah-tta, precizna mehanika. > Pro-iaja jih Izključno le sodni tz-vedenec ln bivši učitelj Glas-oene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št 7 (voga« Beethovnove ulice » Wlafiu£atutni paph V*odaia uptatra f&Covens&cga 7la\odaf Lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske In ribiške potrebščine F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA. Kongresni trg 9 Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa. Šivalni stroji ln motorji. Velika Izbira. Najnižje cena Ceniki franke. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles m otroAkih vozičkov, Ljubljana, Karlov&ka cesta 4. Smučarske In vsakovrstne Športne obleke izdeluje DAMSKI MODNI SALON E L Y S E E LJUBLJANA, Novi trg &U 5 hitro, moderno, solidno in poceni p-mmi miiiiimmiimniiiiiiiiiiiiin Mojim dragim tn cenjenim gostom vljudno sporočam, da sem l« januarja t« L prevzel 4c o Jod«? Office retfaoroci'o v Ljubljani, Glavni kolodvor Zagotavljam, da bom storil vedno vse, tako da bo v vsem kar najbolj zadovoljiva postrežba. Priporočam se za obilen obisk in želim vsem prav srečno in veselo novo leto. CIRIL MAJCEN, dosedanji kolodvorski re sta vrate r t mostu Zidanem a b h ■ u ■ » i n n n 11 i m n u m k m i ii i n n 11 n n V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest o smrti našega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka Ovna dolgoletnega uslužbenca tvrdke J. Schnmi ki nam ga je kruta usoda iztrgala 1. januarja t. L Pokopali smo ga 2. januarja na pokopališču pri Sv. Križu. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka ranca Ovna se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, nadalje se zahvaljujemo preč. duhovščini, osobju trgovine ln tovarne Schumi nasl. Hribar. Prav posebno pa se zahvalimo se rodbini Drag. Hribar ter gospe j in gospodu Schulz ter vsem darovalcem vencev ta cvetja. Lj ubijan a, 4. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALA PredttsKana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—. Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—. prtički od 1.— Din naprej, blazine, mili* itd. Novi vzorci, cisti tisk. dobro blago Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanie, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 3.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 8.— Standard oil Company of Jugoslavija skladlftče In zastopstvo B. TONEJC. PTUJ Urejuje Josip Zupančič. — Za >N a rodno tiskarno« Fran' Jezersek. — Za upravo ta mseratm dei usta. Oton cnriatot, — Vsa ? Ljubljani.