Murska Sobota, 11. januarja 2001, leto LIH, št. 2, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
NAGRADNA igra
»aram na
d.d. Murska Sobota
NAROČNIK
o 5 o rn o > z; to 31 zz to > z
zj M to 2 to 5®
PBS......-
Kolikšna pa je vloga tožilca prij razkrivanju afere Makoter? ;
।	To je bilo delo policije
in tožilstva, ki sta ga oba organa opravila ^v okviru svojih pooblastil.
Odlično viden Lunin mrk
Soboški tožilec Ludvik Gornjec - stran 10
Iz zakulisja Zlate lisice - stran 16
. A z A IciSuK at«3
’,T’'
6.	januarja 2001 ob 11.00 je bilo v blagovni hiši Šoping v Slovenski ulici v Murski Soboti veliko žrebanje nagradne igre, ki je potekala decembra v vseh njihovih prodajalnah.
Rezultati žrebanja
1.	nagrada: 064793 - osebni avto Clio
Kupon je bil izdan v samopostrežnici Park v Murski Soboti.
2.	nagrada: 119004 - TV sprejemnik
Kupon je bil izdan v Diskontu v Murski Soboti.
3.	nagrada: 005920 - pralni stroj Gorenje
Kupon je bil izdan v blagovni hiši Ravenka v Beltincih.
Dr. Janoš Voroš -soboški zdravnik z izkušnjami kosovske drame o balkanskem sindromu in povečani obolevnosti Italijanov za levkemijo str. 2
Prvi popoln Lunin mrk v tem letu je bil odlično viden tudi pri nas. Mrk so poleg prebivalcev Evrope opazovali tudi v Afriki, Aziji in delu obeh Amerik. V Murski Soboti je organiziralo opazovanje pod strokovnim vodstvom domače astronomsko društvo Krnica, ki je postavilo pri drugi osnovni šoli dva teleskopa. To je bil edini popolni Lunin mrk, ki smo ga lahko videli letos pri nas.
str. 3
Tomo Koles, foto: Jure Zauneker ■



z AKTUALNO OKOLI NAS 11. januar 2001 mna
Pomurci in kadrovske spremembe
Varčevalne ukrepe avstrijske vlade bomo čutili tudi Slovenci
renutno se nova vlada še vedno najintenzivneje ukvarja s kadrovskimi spremembami. Že pred mesecem smo v Vestniku zapisali imena nekaterih Pomurcev, ki
bi lahko zasedli določena mesta pri raznih ministrstvih. Seveda pa je to uspelo le redkim, čeprav je bilo do sedaj opravljenih že več kot 160 kadrovskih sprememb.
Tako je bil imenovan za državnega sekretarja pri Ministrstvu za obrambo Ladislav Lipič iz Murske Sobote, nazadnje namestnik načelnika generalštaba slovenske vojske. Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravstvo pa je postala tudi Jožica Maučec - Zakotnik, nazadnje direktorica programa Cindi (program za zdravo prehrano), ki sicer živi v Ljubljani, doma pa je iz Gančan. Potekajo pa še dogovori med Ministrstvom za delo in Albinom Kerecem s Cankove, ki naj bi bil zainteresiran za eno od odgovornih mest na omenjenem ministrstvu. Na svojih mestih pa so osta-
Petdesetletnica Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča
Dosežki naših
izseljencev
Veliko uspeha tudi v športu
Sot nam je iz ZDA sporočil dr. Edi Gobec, zaslužni profesor sociologije na Kentski univerzi, praznuje letos Slo-vensko-ameriško raziskovalno središče, ki ima sedež v Ohiu in katerega ravnatelj je ravno on, petdesetletnico obstoja.
Slovensko-ameriško raziskovalno središče je bilo ustanovljeno junija leta 1951. ]Kot pravi ravnatelj te ustanove, takrat Slovenci v svetu še niso bili priznani in so ga njegovi sodelavci v Ameriki večkrat zbadali, da naj jim pokaže kakšnega znanega Slovenca oziroma slovenski dosežek. Ravno to je bil povod, da so v petdesetih letih organizirali ustanovo, ki bo letos praznovala jubilej-
Ustanova si je predvsem zadala za nalogo sistematično raziskovanje dosežkov ameriških in drugih Slovencev po svetu, zato so v svojih arhivih v teh letih shranili dokumentacijo o mnogih slovenskih dosežkih in ljudeh.
Tako je med njimi, samo za primer, Aleksander Papesh, ki je
ViSTIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SfT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-6204)0112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si.
WWW stran: http://www.p-inf.si.
li Zdenka Vidovič iz Kuštanovec, ki je še vedno članica računskega sodišča in je kandidirala za državno sekretarko na finančnem ministrstvu, ter Etelka Kor-pič - Horvat, ki je namestnica predsednika na računskem sodišču.
Prav tako ostaja tudi Andrej Horvat iz Murske Sobote pri Agenciji za regionalni razvoj, čeprav je za sekretarja kandidiral na Ministrstvu za gospodarstvo. Eno od mest v kabinetu predsednika vlade Janeza Drnovška pa bo še vedno zasedal tudi Igor Klinar iz Murske Sobote.
C. K. ■
zgradil največje število najslavnejših športnih stadionov, med njimi največji športni stadion v Puerto Ricu, stadion Three Ri-vers v Pittsburghu in sloviti stadion Robert Kennedy v Washin-gtonu.
Slovenski izseljenci pa so ves ta čas sloveli tudi na drugih področjih, kot so medicina, znanost, umetnost, glasba, literatura in še marsikje.
Seveda je slovensko raziskovalno središče vse te dosežke in uspehe naših ljudi tudi izdajalo v publikacijah in gradivih o slovenskih izseljenskih naselbinah, društvih, ustanovah itd. Izdali so tudi na tisoče izvodov ducata naših angleških knjig s slovensko tematiko, ki pomagajo dvigati razpoznavnost Slovencev in slovensko narodno zavest med rojaki ter slovenski ugled v svetu.
Pripravljajo pa tudi predavanja in različne razstave po Ameriki, Kanadi in Avstraliji, ter razne nastope na televiziji in radiu.
Rezultati njihovih raziskovanj in dokumentacija pa so velikokrat objavljeni tudi v ameriških časopisih, revijah in enciklopedijah. In ravno minulo leto je izšla velika ameriška enciklopedija z naslovom Encyclopedia of Eth-nicity and Sports, ki govori o prispevku izseljenskih skupin k ameriškemu športu, v kateri so objavili tudi slovenske dosežke, ki so jih posredovali sodelavci Slovenskega raziskovalnega središča.
V njej so dokazi o tem, da smo Slovenci zelo veliko prispevali k ameriškemu športu. Tako je med drugim o Slovencih v enciklopediji zapisano, da so si doslej priborili enajst olimpijskih odličij in triindvajset ameriških ter dvajset svetovnih prvenstev. In kot zanimivost je treba omeniti, da so dobili Slovenci s temi športnimi uspehi več prostora v športni enciklopediji kot npr. Američani slovaškega, ukrajinskega, mehiškega, japonskega ali celo kitajskega porekla.
C. K. I
Občutna podražitev življenja v Avstriji
Skoraj 50-odstotno zvišanje cen za uporabo avtocest - Študij ni več brezplačen - Podražitve zdravstvenih storitev
onservativna modro-črna vladna koalicija, ki že skoraj leto dni zaseda najpomembnejša politična mesta na Dunaju, dela hitro in učinkovito. Posledic njenih političnih odločitev ne čutijo samo Avstrijci in tam živeči tujci, ampak jih bodo tudi tisti Slovenci, ki se vozijo po avstrijskih avtocestah ali z njihovimi vlaki, in tisti, ki tam študirajo. Varčevalni ukrepi, ki sta jih uvedli ljudska stranka (OVP) kanclerja Wolfganga Schiissla in svobodnjaki (FPO) podpredsednice vlade Susanne Riess - Passer, namreč ne prizanašajo nikomur.
Dražji prevoz
Najslabše jo bomo Slovenci odnesli pri plačilu za uporabo avtocest in hitrih cest v Avstriji, saj je podražitev skoraj 50-od-stotna. Letna vinjeta za osebna vozila v letu 2001, ki je sedaj oranžne barve, stane namreč namesto dosedanjih 550 kar 1.000 šilingov.
Dražji bo tudi železniški prevoz. Storitve Avstrijskih železnic (OBB) bodo dražje tako pri nakupu mesečnih in tedenskih vozovnic (za 4,9 odstotka) kot tudi pri nakupu vozovnice za eno vožnjo (za 2,5 odstotka). Podražile so se tudi vožnje v spalnih vagonih, rezervacije in železniški prevozi avtomobilov.
V cestnem prometu je predvidenih še nekaj drugih sprememb, za katere bodo izdatki prav tako veliki.
Zdravnik Janoš Voroš o balkanskem sindromu
Posledice bodo
znane čez nekaj let
e skoraj teden dni trajajo polemike o tem, kako škodljivi bi bili lahko izstrelki z osiromašenim uranom za vojake in prebivalstvo, ki jih je NATO uporabljal ob napadih na Kosovu in nekaj let prej v Bosni in Hercegovini. NATO in svetovna zdravstvena organizacija trdita (WHO), da izstrelki niso bili nevarni za vojake niti za prebivalstvo, medtem ko Italijani kljub vsemu sumijo, da je uran kriv za levkemijo in smrt njihovih šestih vojakov, ki so sodelovali na Balkanu, to pa pomeni, da je prebivalstvo na Balkanu prav tako ogroženo.
Poglejmo, kaj je na kratko o tem povedal zdravnik splošne medicine Janoš Voroš iz sobo-
Letos prvič tudi plačilo šolnine
Na področju sociale si konservativna vlada prizadeva privarčevati vsaj 3 milijarde šilingov. Za Avstrijce to konkretno pomeni zmanjšanje rente iz nezgodnega zavarovanja in iz zavarovanja sopotnikov pri zdravstvenem zavarovanju in uvedbo šolnin. Prvič v zgodovini Avstrije bo tako ob vpisu v zimski semester prihodnjega študijskega leta (oktobra letos) okoli 230.000 rednih študentov moralo seči globoko v žep. Šolnina naj bi znašala 5.000 šilingov za semester, vsaka univerza pa ima pravico, da znesek zviša. Tudi tujci, med njimi mnogi Slovenci, ki študirajo na avstrijskih univerzah, bodo ta znesek morali plačati ravno tako kot njihovi avstrijski kolegi. Na peda
škega zdravstvenega doma, ki je kot zdravnik leta 1999 v Albaniji pomagal kosovskim beguncem.
goškem področju bodo varčevalne ukrepe čutili tudi učitelji, ki bodo od septembra letos za isto plačilo morali delati uro dlje kot delajo sedaj.
Višje cene zdravstvene oskrbe
Medtem ko se je taksa za izdajo zdravil na zdravniški recept zvišala že oktobra lani, je od januarja letos še dražja. Bolniška oskrba, ki je doslej znašala za en dan v bolnišnici 70 šilingov, znaša sedaj natanko 100 šilingov. Za enodnevno bivanje na polikliniki morajo avstrijski pacienti odslej plačati 150 šilingov, če jih tja napoti njihov osebni zdravnik, brez napotnice pa je za isto storitev treba odšteti 250 šilingov.
Reforma javne uprave
Vlada računa, da bo z načrtovano reformo javne uprave privarčevala deset milijonov šilingov. Bistvo reforme je bilo po prvotnem načrtu ukinitev 9.000 delovnih mest na upravnem področju. Do januarja letos se je število dvignilo na 15.000, reforma pa se ponekod že izvaja, in sicer tako, da na izpraznjena delovna mesta po odhodu uradnikov v pokoj ne za-
Kot pravi, takrat pri prebivalcih Kosova, ki so prihajali v Albanijo z ogroženih območij, še ni bilo zaznati posledic teh izstrelkov, saj je potekel prekratek čas, da bi zaznali kakršnakoli obolenja. Prav tako tudi pri vojakih tega še niso zaznali, medtem ko z vojaki NATA iz BiH, ki so bili uranu izpostavljeni že leta 1994/95, njegova zdravstvena enota ni imela stikov. Seveda pa to, kot sam pravi o aktualni zadevi, ne izključuje možnosti, da so italijanski vojaki umrli ravno zaradi posledic urana. Konec koncev bo že dve leti od napadov NATA na Kosovu in to je lahko doba, v kateri se razvije levkemija. Še posebej je lahko bila ta doza sevanja močnejša pri vojakih, saj je znano, da je sevanje večje pri večjih temperaturah, in vojaki, ki so bili v tankih ali drugih napravah, ki so lansi-
poslujejo novih delovnih moči. V vladni program okrepitve njihovega gospodarskega položaja pa spada še znižanje spremljevalnih stroškov ob osebnih dohodkih ter dodatka za dopust in rekreacijo. Z januarjem 2001 so višje tudi poštne storitve.
Drzen varčevalni načrt
Schiisslov kabinet je vse od začetka vladanja v Avstriji pred sla-bim letom pa do danes deležen nenehnih očitkov in ostrih kritik. Koalicijska pogodba, ki sta jo ljudska in svobodnjaška stranka podpisali januarja lani in ki naj bi bila tudi osnova vladnega dela, pa se uresničuje le deloma. Nekateri ukrepi, ki jih pogodba predvideva (tudi na gospodarskem področju), so še zelo daleč od realizacije, medtem ko si sledijo reforme na področju varčevanja druga za drugo, to pa velikokrat daje vtis, da so nepremišljene in da sploh niso predvidene njihove posledice. Proračunska politika je kamen spotike, ki bode v oči. Načrt svobodnjaškega finančnega ministra Karla Heinza Grasserja (FPO) je, do leta 2005 zakrpati proračunsko luknjo, ki jo je stara socialdemokratsko-ljudska vladna koalicija kopala celih 30 let. Ker pa drzni načrt mladega finančnega ministra na svojih plečih čutijo tako tisti, ki so na zadnjih volitvah ostali zvesti socialdemokratom (SPO), in tisti, ki so izvolili novo vlado, se ni čuditi zadnjim katastrofalnim rezultatom, ki jih vladni stranki dosegata v tedenskih raziskavah priljubljenosti oziroma ob vprašanju, katero stranko bi volili, če bi bile volitve danes.
Marjetka Raušl, dopisnica z Dunaja ■
rale izstrelke, so bili zato bolj izpostavljeni sevanju. Tako gledano je torej mogoče, da so vojaki v tem času lahko zboleli za levkemijo, seveda pa je kljub vsem sumom treba prej dokazati, da osiromašeni uran sploh povzroča levkemijo. Zato seveda
podpira vztrajanja, da se opravijo testiranja, ki bodo pokazala, ali je osiromašeni uran škodljiv in ali povzroča levkemijo. Med tem pa bi bilo pametno prepovedati tovrstne izstrelke, čeprav še ni dokazano, ali so škodljivi.
Kar se tiče prebivalstva z ogroženih območij, ki z uranom niso bili v stiku tako neposredno kot vojaki, pa Voroš pravi, da se bodo pojavile posledice urana v kakršnikoli oblikah šele čez nekaj let. Verjetno pa so, kot dodaja, govorice o tem, da bo čez nekaj let na omenjenem območju umrlo tudi do deset tisoč ljudi, pretirane. Na koncu tudi dodaja, da s svojo zdravstveno enoto ni bil izpostavljen domnevni nevarnosti, saj so delovali v Albaniji, ki ne velja za nevarno območje.
C. K. foto: NJ ■
WITHK 11. januar 2001
AKTUALNO DOMA
3
Nove odkupne cene mleka še vedno neznanka
Januarja že po novem
Komentar
Rejci ne pristajajo na znižanje odkupnih cen
akšne bodo nove odkupne cene mleka, v tem trenutku še vedno ni povsem jasno, saj pogovori in pogajanja med rejci in mlekarnami še potekajo. Oboji se zavedajo, da eni brez drugih ne morejo, zato je pričakovati, da bodo našli rešitve, ki bodo sprejemljive za oboje. Država se z določanjem odkupnih cen ne bo več ukvarjala, saj to ni v skladu s prakso v Evropski uniji, kamor želimo v čim krajšem času, zato je tržni red za mleko eden od korakov na tej poti.
V tržnem redu za mleko oziroma v ustrezni uredbi je vlada določila le ciljno ceno, o odkupnih cenah pa se bodo morali dogovoriti rejci in mlekarji. Tudi interventnih cen za mleko uredba ne predpisuje, so pa določene interventne cene za mleko v prahu in maslo, po katerih mora država odkupiti presežne količine, vendar tudi ne v neomejenem obsegu. Živinorejci trdijo, da že sedanje odkupne cene ne pokrivajo pridelovalnih stroškov, saj cene reprodukcijskega materiala nenehno naraščajo, medtem ko odkupne cene mleka temu me sledijo. Lani so se odkupne cene mleka sicer povečale za okoli sedem odstotkov, vendar je bilo to povišanje edino po dveh letih in z njim niso nadomestili niti enoletne inflacije.
Pogajanja med pridelovalci in rejci so trda, slednji pa trdijo, da je ciljna cena, ki jo določa uredba, realna. Mlekarne trdijo nasprotno in na takšno povišanje cen ne pristajajo. S tem seveda želijo vse breme naraščajočih stroškov prevaliti na rejce, vendar se pri tem nočejo zavedati, da bodo posledice čutile tudi same. Zaradi neprimernih odkupnih cen, še bolj pa zaradi poostrenih sanitarno-veterinarskih pogojev so v preteklosti že na marsikateri kmetiji opustili rejo krav molznic in ob neupoštevanju zahtev rejcev se bodo takšne težnje nadaljevale tudi v pri-
Zatemnjena luna »začarala« veliko Sobočanov
Približno stotnija ljudi še je v torek zbrala pri drugi ospovni šoli v Murski Soboti, da bi opazovala popoln lunin mrk pod strokovnim vodstvom astronomov iz domačega društva Krnica. Mnogo Pomurcev pa je mrk opazovalo s svojih balkonov ali na prostem. Opazovalci so imeli res srečo z vremenom, kajti nebo je bilo jasno in posuto z zvezdami. Tako se je dalo s teleskopom lepo opazovati tudi Venero in najmogočnejše ozvezdje Oriona, v idealni legi za opazovanje je bil Jupiter, najsvetlejša zvezda pa Sirij. Prvi popoln Lunin mrk v tem tisočletju in edini viden to leto pri nas so lahko poleg Evropejcev opazovali tudi prebivalci Afrike, Azije ter severozahodnega dela Severne in Južne Amerike. Prvi stik lune z Zemljino senco se je začel ob 19.42 po našem času, popolna faza pa ob 20.50. Trajala je do 21. ure in 20 minut, njen konec pa je bil osem minut pred deseto. Luna je zapustila Zemljino senco skoraj natančno ob 23. uri. Letos bosta še dva delna lunina mrka, 5. julija in 30. decembra, a pri nas ne bosta vidna. Viden tudi ne bo popoln sončev mrk 21. junija in kolobarjasti sončni mrk 14. decembra. Besedilo in foto: TK
! Če žeuš rm še j sodeluMtevAm $$ tebe
hodnje. Na našem koncu države, kjer predstavlja svojevrsten problem še neustrezna starostna in velikostna sestava živinorejskih kmetij, bodo ti problemi še ob-čutnejši. To je pred nedavnim že potrdila praksa, saj je odkup mleka na drugih območjih naraščal, v Pomurskih mlekarnah pa nazadoval.
Pogovori med Pomurskimi mlekarnami in Pomursko mle-
du, kjer so se podpisovali sporazumi o sodelovanju mejnih občin, ki pa do danes niso dali nobenega pozitivnega premika.
Takrat jim je bilo obljubljeno
in sprejeto, da bodo predstavniki lokalne skupnosti sproti obveščani o pogajanjih o mejni problematiki s sosednjo Hrvaško. Dogovorjeno je bilo tudi, da se jih zara-
di poznavanja problematike aktivno vključi v delo mešane komisije. Vsem prebivalcem obmejnih krajev je bilo obljubljeno nemoteno gibanje v obmejnem pasu. Za-
Kdaj se gospodu
I onec decembra so Ho-I tižani naslovili pismo ' na novega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. V njem so ministra opozorili na obljube, ki jih je dal ob mejnem incidentu, ki se je zgodil lansko leto spomladi.
Edino, kar so doživeli Ho-tižani od takrat pozitivnega, je bil »predvolilni miting« ha bro-
karsko zadrugo potekajo in oboji upajo, da bodo našli rešitve, ki bodo sprejemljive tako za kmete kot mlekarno. Živinorejci zahtevajo, da odkupne cene mleka ne bi smele biti nižje od sedanjih, za kakšne se bodo dogovorili, pa tudi v mlekarni ne morejo z gotovostjo povedati.
V Pomurskih mlekarnah so namreč pri oblikovanju odkupne cene mleka precej odvisni
tudi od spodbud, ki jih bo država namenila predelovalcem. Še zdaj ni jasno, kakšne bodo izvozne spodbude, pa tudi nekateri drugi pogoji gospodarjenja še niso znani, v takšnih razmerah pa je težko določiti ustrezno ceno. Jo bo pa treba določiti čim prej, saj bo januar hitro minil in za prvi mesec v novem letu novi tržni red za mleko že velja.
LUDVIK KOVAČI
Dušan Keber jeužgal
Od vseh novih ministrov je kot medijska zvezda
najbolj zasijal zdravstveni dr. Dušan Keber. Novinarske hiše se potegujejo za njegov čas, da njegov predstavnik za stike z javnostmi sestavlja liste čakajočih, čakalna doba za manj atraktivne ali lokalne medije pa je tudi dva do tri mesece. Dušan Keber je užgal, omrežil medije, da vsako njegovo razmišljanje, v katerem pokaže, da zna spretno sukati pero, ali izjava gladko pride v medije. Namenjene so mu osrednje strani v Sobotni prilogi Dela, informacije s tiskovnih konferenc pa objavljajo na prvih straneh tiskanih medijev ali predvajajo v najbolj poslušanih časovnih terminih elektronskih medijev.
Neverjetno hitro je zasijal na medijskem obzorju, ker imajo njegove izjave, gledane z očmi novinarjev, vonj po svežem, za povprečno bolnega človeka naše države pa sporočilo o razumevanju zdravstvenih tegob preprostega človeka.
Toda ožarjenost novega zdravstvenega ministra zna biti slepilo očem, da ne bodo videle prave sence. Z najavljenimi spremembami v zdravstvenem sistemu je dosegel neverjetno močan učinek. Javnosti je naznanil ušesom všečne ukrepe o preusmeritvi dela zdravstvenega ministrstva od zdravstvenega sistema k zdravju ljudi ali od kurative k preventivi. Toda s tem, ko je sam zagledan v novosti in je pozornost javnosti pritegnil k njim, je vprašanje, kdo bo potem sploh še pozoren na reševanje nakopičenih starih problemov v zdravstvenem sistemu? Da bi se pogladili kar sami po sebi zaradi stranskih učinkov načrtovane zdravstvene reforme, je skoraj težko verjeti. Pometeni pod preprogo pa znajo najedati temelje, na katerih želi zdravstveni minister nadgraditi dosedanji zdravstveni sistem.
In kaj ima početje priljubljenega ministra opra viti z ljudmi naše regije? Rečeno na splošno toliko kot z vsemi drugimi državljani. Čeprav bomo z vsemi desetimi podpirali prizadevanja ministrstva za bolj zdrav stil življenja, se nam sluh vendar mora izostriti ob tistih njegovih tonih, ki razkrivajo nagnjenost k centralizmu ali decentralizaciji zdravstvenega sistema. Organiziranost in delovanje zdravstvenega sistema sta namreč še vedno tisto prvo in pomembno za zdravljenje ljudi. V času ministrovanja svojih nagibov še ni dal odkrito na svetlo, čeprav je v zdravstvenih krogih pred tem veljal za človeka, naklonjenega centralistični ureditvi zdravstvenega sistema. Mu bo zato, ne da bi pri tem načel svojo priljubljenosti, odškrnil stranska vrata? Aktualni pogovori zdravstvenega ministra z direktorjem zdravstvene zavarovalnice Francem Koširjem o spremenjenem načinu financiranja zdravstvenih storitev pa regijskim bolnišnicam že napovedujejo tanjši kruh.
Majda Horvat
radi vladne krize pa se ta problematika ni reševala. Nesporno pa je, da se dr. Rupel kot takratni in sedanji zunanji minister temu ne more izogniti, zato krajani na podlagi poslanega pisma pričakujejo, da jih minister sprejme in da se dogovorijo o uresničevanju takratnega dogovora. Minister Rupel je sicer odgovoril, da državni sekretar dr. Pogačnik do 15. januarja pripravi sestanek s predstavniki krajevne skupnosti ter zunanjega in notranjega ministrstva, ministrstva za okolje in prostor ter carine, toda ali bo do tega srečanja prišlo, še ni znano. Morda pa je bila to spet figa v žepu gospoda ministra, kajti ta je očitno že moral vedeti, da bo sekretarja Pogačnika zamenjal, tako da so pričakovanja Hotiža-nov obvisela v zraku. V tej zgodbi so se Hotižani začeli spraševati in iskati ugleden gostinski lokalček in tudi kakšno kulinarično specialiteto, imenitnejšo od prekmurske kulinarike, ki bi bila dovolj vabljiva za obisk katerega od visokih državnih uradnikov.
jvi
Stari gasilski dom v Sotini je bil zgrajen leta 1929. Kot nam je povedal predsednik GD Sotina Simon Kranjec, je dom takrat uporabljala vojska za svoje namene, gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno le dve leti prej, pa je ta prostor potrebovalo le občasno. Po nekaj letih pa se je del stavbe zaradi nepravilnega ravnanja zrušil, tako da so potem ves dom morali porušiti in ponovno zgraditi. Sele takrat, leta 1933, so zgradili pravi gasilski dom. V spodnjem delu so uredili garažo, kjer so hranili ročno-vozno brizgalno in ostalo gasilsko opremo, zgornji prostor pa je bil namenjen za sestanke.
Ker je vse do danes ta zanimiva arhitekturna zgradba bila že precej poškodovana, so se vaščani lansko leto v juniju odločili, da ga obnovijo. Dom so preoblekli z novo fasado, zamenjali tudi glavna vrata z lesenimi, ki so bila prej železna, ter tudi z novim lesom zamenjali vse, kar je bilo narejeno iz tega materiala. Pri obnovi so seveda pazili, da je gasilski dom ohranil enako podobo prav v vseh detajlih. Sedaj imajo namen dom obnoviti še od znotraj. Ker pa bo dom namenjen predvsem muzejski dejavnosti, želijo popraviti in pripraviti za ogled tudi vso gasilsko opremo, ki se je uporabljala pred petdesetimi leti ali več. Seveda je obnova gasilskega dom stala veliko, pri tem pa je večina denarja šlo iz gasilske blagajne, 200 tisočakov pa je primaknila tudi občina. C. K., foto: N. J.
4 LOKALNA SCENA 11. januar 2001 BM
Apaški projekt se nadaljuje z rekonstrukcijo ceste
Ali bo država
začela z gradnjo?
Apčanci bodo težji za 1,2 milijarde tolarjev
a
eprav je bila zadnja lanska seja radgonskega občinskega sveta prekinjena, so na njej govorili o nekaj zanimivih investicijah za letošnje leto. Med te gotovo spada projekt Apače 2000-2003, v okviru katerega se je že oktobra začela gradnja večnamenske športne dvorane z rekonstrukcijo šole.
V projekt spada tudi rekonstrukcija regionalne ceste Trate-G. Radgona skozi Apače v dolžini 1800 metrov. Že zdavnaj je bila podpisana pogodba med Direkcijo RS za ceste, občino in izvajalci, medtem ko so imeli i gradbenim dovoljenjem težave. Slednje je bilo končno izdano v decembru, tako da so sedaj vsi pogoji izpolnjeni in se lahko začne rekonstrukcija ceste s kolesarsko stezo in kanalizacijskim kolektorjem. Januarja se torej pričakuje, da naj bi pogodbena izvajalca del Cestno podjetje Maribor in Cestno podjetje Murska Sobota začela z deli.
Na radgonski občinski upravi o tem seveda ne dvomijo, saj je z njihove strani vse pripravljeno in so sredstva za cesto že predvideli v lanskem proračunu, dodajajo pa, da je kljub vsemu vse odvisno od države, kdaj bo začela z gradnjo, saj gre za regionalno cesto in je občina tukaj le sofinancer.
V omenjeni projekt Apače 2000-2003 spada tudi obnova kulturnega doma in prenova stare telovadnice za gasilske garaže. Celoten projekt za predvideni čas treh let z vsemi večjimi in nekaterimi manjšimi investicijami je vreden 1,2 milijarde SIT.
C. K. ■
Občina Radenci
O
Poravnana obveznost
bčina Radenci bo tudi v letošnjem letu zagotovila denar za opravljanje javne službe. Gre predvsem za Osnovno šolo s prilagojenim programom dr. Janka Šlebingerja
iz Gornje Radgone.
Po odloku o ustanovitvi omenjenega zavoda je določeno, da šola pridobiva sredstva za dejavnost iz državnega proračuna, proračuna občin ustanoviteljic, prispevkov udeležencev programov in drugih virov. Tako naj bi občine pokrile fiksne stroške, tekoče vzdrževanje, amortizacijo in dodatni program, pri čemer je kot kriterij upoštevano število učencev z njihovega območja.
Po tem izračunu so znašali lanski skupni stroški nekaj več kot 6,1 milijona tolarjev. Omenjeno šolo obiskuje 54 učencev, od tega 42 iz radgonske občine, osem iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici, eden iz lenarške občine, medtem ko so v tem šolskem letu iz radenske občine le trije otroci. Temu primerna je tudi njena obveznost, in sicer 339-857 tolarjev. Kot predvidevajo, se bo ta delež v prihodnje še zmanjšal, saj naj bi takrat obiskoval šolo s prilagojenim programom iz radenske občine le še en učenec.
•	M.JERŠE1
Vnovični razpis
Stanovanjskega sklada
Ugodnejša stanovanjska posojila
Vloge prosilcev do 13. januarja - Črpanje sredstev v februarju
tanovanjski sklad Republike Slovenije je v dnevnem časopisju objavil razpis za dolgoročna stanovanjska posojila, namenjena gradnji, v višini dveh milijard tolarjev.
Omenjeni razpis je namenjen zlasti tistim, ki znova rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanja. Vloge prosilcev bodo na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije sprejemali še ves ta teden, in sicer vključno do sobote, 13. januarja. Črpanje sredstev naj bi se predvidoma začelo februarja. Hkrati z razpisom je objavljena tudi javna ponudba za nakup obveznic Stanovanjskega sklada RS tretje izdaje. Razpis bo namreč izveden, če bo ponudba obveznic uspešna. To pa pomeni, če bo prodanih najmanj 80 odstotkov ponujenih obveznic.
Letna obrestna mera za posojilo je TOM + 3,50 odstotka, odplačilna doba pa 15 let. Pri tem višina posojila ne bo omejena, razen če bo skupni znesek zaprošenih sredstev presegel vsoto, ki bo na voljo. Kot primer navajamo, da bo družina z dvema članoma lahko dobila največ dva milijona in pol, s tremi ali štirimi člani tri milijone in pol, pet- ali veččlanska družina pa največ 4,5 milijona tolarjev posojila.
Skupaj z javnim pozivom za vpis in vplačilo novoizdanih obveznic stanovanjskega sklada RS je bil izdelan tudi prospekt, ki vsebuje po-Irobne podatke, ki omogočajo vpogled v pravni položaj izdajatelja, ijegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice. Te izhajajo iz ibveznic Stanovanjskega sklada RS tretje izdaje, prospekt pa je na oljo na vpisnih mestih.	M. Jerše I
Učenci srednje zdravstvene šole bolnikom v bolnišnici podarili doživetje božiča
»Tudi jaz čutim. Hvala!
Zdaj vem, daje božič...«
Prazniki so nam zapustili spomine
pomine, ki so edino v srce segajoče merilo tistih dni. Vse drugo je le golo štetje dni, ur in trenutkov. Spomini na doživeto, na vse tisto, kar nam je osmislilo praznične dni in jih naredilo nepozabne, je radost življenja, da si lahko porečemo: bilo je lepo. Zaradi njih, ki so osebno merilo dni vsakega izmed nas, je svet bolj svetal.
Še zadnjič je slišala Sveta noč, blažena noč...
»Umirajoča starka je zrla nekam daleč.
Mogoče, je še zadnjič slišala Sveta noč, blažena noč ... Po licu so ji polzele solze.
Mnogi nepokretni so nemo odpirali usta, kot da bi hoteli povedati: »Tudi jaz čutim. Hvala! Zdaj vem, da je božič...«
Ganjen si. Zdravje ti je dano. V domači hiši se mešajo opojne vonjave odlične kuhinje staršev. Tako samoumevno.
Toda ne za vse. To so nam govorile zgodbe bolnikov, ki smo jih obiskali v bolnišnici in z njimi doživeli božič,« je doživeto opisoval mlad Božiček, ki se je z dijaki srednje zdravstvene šole iz Rakičana podal med bolnike murskosoboške bolnišnice.
Dan pred božičem so obiskali bolnike na vseh oddelkih, jim namenili prijazno besedo in izročili drobno darilo.
Mladim so se pridružili tudi pevci kulturnega društva iz Bra-tonec, ki so na bolnišničnih hodnikih zapeli božične pesmi.
Moč Svete noči
»Deset moških glasov je zadonelo: Sveta noč, blažena noč ... Mi pa se podamo v prve bolniške sobe. Vstopamo brez pravih občutij. Mogoče celo hladno. V roke segamo različno bolnim. Stisk nekaterih je močan, poln volje in upanja. Nekateri huje bolni se le s težavo odzivajo.« Potem pa je spoznal, da je s svojim prihodom v bolniške sobe, ki so vse dni, pa tudi na sam božič tako sterilno bele, prinesel mavrico barv. Zelene vejice, ki so jih poklanjali bolnim, so zadišale po domači smrečici in vonj iglic je prevzel običajni vonj po zdravilih. Bingljajoč zvonček na njih je naznanjal, da bo zvečer sveti večer, I ko se bo rodil odrešenik vseh
Telovadnica prve osnovne šole bo spet odprta
e v tem tednu bodo na veselje učenk in učencev spet odprli športno
dvorano prve osnovne šole v Murski Soboti, ki je bila zaprta zaradi uničenega parketa. Že pred tremi meseci je prišlo do izliva vode pod parketom v telovadnici.
Ugotovili so, da je pod parketom že nekaj časa curljala voda iz cevi za talno gretje. Ko pa so se začeli pripravljati na bližajočo se kurilno sezono, se je iztekanje vode samo še povečalo in dvignilo parket. Pri tem se je dvignilo več kot 1000 kvadratnih metrov novega parketa, telovadnica pa je postala neuporabna za telesno vzgojo.
Zaradi tega so učenci telovadili v stari telovadnici, ravnatelj Jože Brumen pa je povedal, da so imeli nekaj sreče tudi z vremenom, saj so prav zaradi lepega in toplega vremena lahko telovadili zunaj in v stari telovadnici. Stara telovadnica pa lahko sprejme samo eno skupino, medtem ko so se lahko v novi naenkrat razgibavale kar tri skupine učencev. Stroške škode bo poravnal nosilec investicije Pomgrad iz Murske Sobote.	ANRR ■
trpečih in bolnih. Navezan čokoladni bombon pa je budil spomin na vse sladkosti praznično pogrnjene mize.
Sestra Šarika je brisala solze
»Starejši gospod na kirurškem oddelku se je opiral na bergle in molče stal na hodniku. Poslušal je petje in sestra Šarika mu je brisala solze. Potem pa je v svoji prešer-nosti pozabil na bergle in po dolgem času spet čudežno skakljal kar brez njihove pomoči. Štiriletni fantiček se je po operaciji tesno oklepal mamičinega vratu. Bil je žalosten. Za trenutek pa se je nasmehnil tudi on. V Božičkovem naročju je poziral naši organizatorki obiska - Geni. V pesmi so se nam pridružile tudi mamice na porodnem oddelku. Nekatere so imele v naročju svoje nekaj dni stare dojenčke, druge so bile v pričakovanju še nerojenega deteta,« je zapisal bolnišnični Božiček.
Mladi so skupaj s pevci bolnikom v bolnišnici na sveti večer pripravili nepozabno doživetje. S stiskom roke in prijazno besedo so dramili upanje, ki je zdravilo nad vsemi zdraviti; Z božično pesmijo pa sejali notranji mir velikega pričakovanja. In ob tem so se zazrli tudi vase.
»Izgubljamo se v vseh mogočih dvomih, ki nam okupirajo naše misli. Pozabljamo na božič, ljubezen, radosti, rojstvo, pozabljamo, kako dragoceno je zdravje in kako preprosto je življenje, če ti je zdravje dano.
Hvala vseh bolnikom, ki so nas spomnili, kaj so radosti, za katere je vredno živeti. Dali ste nam najmanj toliko, kot ste vi nam! Božiček.«
M. H., foto G. V. ■
Vaško središče v Trnju dobiva zaokroženo podobo
Še igrišča in parkirišče
ekateri bodo najbrž oporekali, da je središče Trnja tam, kjer je vaško-gasilski dom. Vendar tam so tudi prostori za skupne kulturno-zabavne prireditve - v dvorani ali
na prostem -, sestanke vaškega odbora, društev idr. Prav tako je tamkaj tudi trgovina z mešanim blagom.
Vaški odbor Trnje si je lani zadal nalogo, da bodo temu središču dodali še nekaj več, in sicer možnost za športno-rekreativno dejavnost. V ta namen so odkupi-, li bližnje zemljišče ter ga namenili za šport in rekreacijo ter parkirišče. Čeprav je bila parcela dra-
žja, kot so pričakovali (1,8 milijona tolarjev), so uspeli zagotoviti denar za odkup - polovico krajevna skupnost oz. vaški odbor in polovico občina. Medtem so že opravili zemeljska dela in pripravili teren za igrišče za mali nogomet in parkirišče. Kot nam je
med drugim povedal predsednik vaškega odbora Štefan Gyurica, bodo letos skušali urediti še igrišča za rokomet, košarko in odbojko. Vse to je tudi v interesu novoustanovljenega Športnega društva Trnje. Prav tako bi radi čimprej začeli graditi kolesarsko pot Trnje-Črenšovci (Opletati), s čimer bi poskrbeli tudi za večjo varnost šoloobveznih otrok in drugih, ki se vozijo ali pešačijo v tej smeri.	Foto:JGi
WM 11. januar 2001 LOKALNA SCENA
5
Motvarjevci: edinstveni in urejeni
Varčnejša razsvetljava kot v Murski Soboti
Naj sveti luč!
uč ima v Motvarjevcih poseben pomen; še posebej tista, ki razsvetljuje vaške ulice. Tako so se za božično-novo-letne praznike v tem kraju moravskotopliške občine še posebej izkazali s specialnimi okraski, ki so bili postavljeni na štirideset drogov javne razsvetljave, kar pomeni, da je bil z zvezdo repatico, zvoncem ali svečko okrašen vsak drugi drog, poleg tega pa tudi cerkev.
Direktor bolnišnice Bojan Korošec, dr. med.
Ponovno potrjen
»Taka razsvetljava je edinstvena daleč naokoli,« pravi predsednik krajevne skupnosti Geza Puhan. Celotno zadevo je ob posluhu občine plačala krajevna skupnost iz svojega proračuna, za primerjavo pa povejmo, da je en okrasek stal okoli 15 tisoč tolarjev. Ljudje so idejo z veseljem podprli, saj so tako preživeli praznike res v najlepši luči. »S podjetjem Telux iz Maribora, ki je izvedlo dela, sodelujemo že štiri leta, in že takrat se nam je porodila zamisel o teh svetlobnih okraskih.« Mariborsko podjetje je v Motvarjevcih zgradilo varčno ulično razsvetljavo, ki je edinstvena v Sloveniji, saj si z njo ne sveti noben drug kraj ne mesto (izjema je le 20 drogov pred vhodom na Celjski sejem). »5. decembra pred tremi leti so se prvič prižgale luči. Ena žarnica porabi samo 36 wattov in sveti po celi ulici. Za primerjavo naj povem, da ima žarnica na nočni
Kaj jedo otroci v vrtcih?
Kunčje meso redkost, kozlička pa sploh ni dobiti
trokom vedno želimo dati najboljše, še posebno, kar se tiče hrane. Glede na to, kar se danes piše in govori o govedini in kakšne bolezni se s tem povezujejo, pa so
starši še kako občutljivi, saj gre za zdravje njihovih otrok.
O
Čeprav nič ne kaže, da bi bilo s slovensko govedina kaj narobe, so v murskosoboških vrtcih, h katerim spadajo vsi vrtci mestne občine, z jedilnikov preventivno odstranili govedino, kostne juhe pa sploh ne kuhajo več. Stanislav Jančar, vodja prehrane zdrav-stveno-higienskega režima pri Vrtcih Murska Sobota, nam je povedal, da govedine niso umaknili z jedilnikov, ker bi bila oporečna, ampak, ker se pojavlja strah, ki bi ga radi umirili.
Vrtec kupuje hrano prek javnega razpisa, pri čemer so dali pogoj, da je pri mesu, ki ga kupujejo, zagotovljena sledljivost, to pomeni, da lahko v vsakem trenutku izvedo, kje je bila žival skotena, kdo jo je krmil in kdo zaklal (poreklo je lahko problematično, saj dobi žival iz uvoza po določenem času bivanja v Sloveniji slovensko poreklo). Dobavitelj mora dati tudi izjavo, da je meso 100-odstotno slovenskega izvora ter da govedo ni starejše od 24 mesecev.
O tem, kakšno je uradno stališče glede uporabe govejega mesa, smo povprašali tudi dr. Teodoro Petraš iz enote za nalezljive bolezni Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Povedala je, da kakšnega posebnega uradnega državnega stališča glede govejega mesa ni. Dodaja, da če se izvajajo vse veterinarske in tržne kontrole, ki so pri nas v Sloveniji zelo stroge, ter opravijo predpisani kakovo
omarici ponavadi 25 W, v Murski Soboti pa ulične žarnice svetijo z močjo 250 wattov. Prosenjakovci na primer, ki so podobne velikosti kot Motvarjevci, imajo s klasično razsvetljavo, ki ne sveti celo noč, na leto približno 300 tisoč tolarjev stroškov, mi, ki imamo celonočno razsvetljavo, pa samo 270 tisoč tolarjev,« je ponosen Puhan. Kandelabrska razdalja v Motvarjevcih je med tridesetimi in štiridesetimi metri, drogovi pa so visoki le 4,80 metra, tako da dajo več svetlobe na ulico in je ne zapravljajo za nepotrebno osvetlitev obcestnih vrtov, sadovnjakov in dvorišč. Do te varčne razsvetljave so Motvarjevci prišli na podlagi državnega razpisa takratnega Ministrstva za gospodarske odnose in razvoj oz. sedanjega Urada za varčno rabo energije z direktorjem Francem Beravsom na čelu. Ta zadeva je bila izvedena kot pilotski projekt (tudi v Pordašin-
stni testi, ni bojazni, da bi do česa prišlo. »Z naše strani pa svetujemo uporabo kakovostnega mesa, mišičnino, torej meso brez kosti in kit; kostno juho in notranje dele, bogate z limfnim tkivom, pa odsvetujemo.«
V jedilniku malčkov iz vrtca se je treba izogibati tudi svinjskega mesa, z umaknitvijo govedine pa se je morala prehrana nekoliko spremeniti. »Jedilnik sestavlja veliko stročnic, pri pripravi jedi pa dodajajo vedno več soje, na primer v polpete ali -sesekljane zrezke. Otrokom pa postrežejo tudi s povsem brezmesnimi
Otrokom je treba ponuditi zdravo hrano, žal pa imajo drugod po Sloveniji več možnosti za pester jedilnik kot v Pomurju. Foto: ANRR
Blizu 240 prebivalcev Motvarjevec je upravičeno ponosnih nad posebnimi večernimi svetlobnimi okraski, ki so popestrili vzdušje vasi od božiča do 7. januarja. Foto: TK
cih) pod vodstvom diplomiranega inženirja Petra Podlipnika iz mariborskega podjetja IBE. Pozitivni odzivi vsekakor so, saj je lani to, podjetje skupaj s Telu-
obroki. Goveje meso se uporablja edino pri mletem mesu, v glavnem pa ga nadomeščajo s perutnino, ribami in tudi kunčjim mesom, ki ga pri nas zelo težko dobimo.« Kozlička, katerega postrežejo na primer otrokom v vrtcih v Ljubljani, pa pri nas ni sploh ne moreš kupiti. Žal, kot je povedal Jančar, v pomurski regiji ni takega dobavitelja, ki bi lahko ponudil celoten spekter hrane, ki jo vrtec potrebuje.
Jančar je povedal, da so z govedino jedilniki precej izgubili, saj je sedaj treba izgubljene minerale in vitamine nadomestiti. Govedina je namreč bogat vir železa in vitaminov B6 in BI2, ki so pomembni za normalen razvoj otroka. Izgubljeno nadomeščajo s sa
xom v Motvarjevcih pripravilo prikaz te razsvetljave za poln avtobus Združenja inženirjev.
TOMO KOLESI
djem, zelenjavo in stročnicami. Seveda so se cene obroka zaradi tega tudi nekoliko povečale.
Izvedeli smo, da si prizadevajo, da bi otrokom ponudili čim bolj zdravo hrano in zdravo otroštvo, saj so vključeni tudi v projekt zdrav vrtec. Pri prehrani otrok se je treba še posebej izogibati maščobam, prav zaradi tega so kupili konvekcijsko pečico, kjer se kuha in peče zelenjava, ne da bi se pregrevala. S tem pa tudi ne izgublja vitaminov in mineralov, meso pa ne beljakovin, ki so tako pomembne za zdrav razvoj otrok. V tej pečici kuhajo in pečejo brez dodatnih maščob, meso pred pečenjem le narahlo premažejo z maščobo. Izvedeli smo tudi, da imajo malčki za kosilo najraje skutne cmoke. Pri uvajanju novih jedi so previdni, in če otrokom hrana ni všeč in ostaja na krožnikih, jo umaknejo z jedilnika. Po novem pa otrok tudi ne silijo več s hrano, ampak vsak poje, kolikor želi.
A.Nana Rituper Rodež ■
vet zavoda murskosoboške bolnišnice je prejšnji teden znova imenoval za direktorja bolni
šnice Bojana Korošca, dr. med. Za mesto direktorja so se potegovali trije kandidati, člani sveta pa so po predstavitvi kandidatov odločitev sprejeli soglasno.
Bojan Korošec je vodenje bolnišnice prevzel januarja leta sedemindevetdeset, drugi mandat direktorja pa bo začel, ko bo izboru na svetu zavoda dodano še soglasje ministrstva za zdrav-
stvo. Glede na to, da so se z izborom strinjali tudi člani sveta zavoda,
ki jih je imenovala država kot ustanoviteljica bolnišnice, je soglasje
zdravstvenega ministrstva pričakovano.
M. II. ■
Spet razkriška Sveta noč
Na predvečer božiča, na novoletni dan in na praznik svetih Treh kraljev so Razkrižani uprizorili pri Ivanovem izviru svetopisemsko Sveto noč. Vse tri nastope si je ogledalo več kot šest tisoč ljudi. V predstavi, ki je trajala petinštirideset minut, je sodelovalo nad šestdeset krajanov, pel pa je tudi razkriški mešani pevski zbor. - Foto: F. KI.
Dijakinje prvega in tretjega letnika ljutomerske gimnazije, ki obiskujejo program predšolske vzgoje, smer vzgojiteljica, so se ob koncu leta podali v spremstvu svojih razrednikov na ekskurzijo na Dunaj. Ogledali so si dunajsko univerzo, Schonbrunn, Hofburg, Štefanovo in Karlovo cerkev ter še nekatere druge znamenitosti. Prisluhnili so tudi koncertu božičnih pesmi v dunajski mestni hiši, ki so ga izvajali zbori z vsega sveta, in razstavo jaslic. Pred mestno hišo so se tudi fotografirali. J. G.	*
Občina Radenci
13,6 milijona za soboški kulturni hram
Tudi v občini Radenci so pristopili k sofinanciranju Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, ki naj bi bila zgrajena do konca leta 2002, vrednost investicije pa ocenjujejo na dobro milijardo tolarjev. Nova knjižnica s površino 4.354 kvadratnih metrov bo stala ob galeriji kulturnega centra v Murski Soboti, in sicer med Kocljevo in Zvezno ulico ter v bližini avtobusne postaje.
Od skupnega zneska bo polovico potrebnega denarja prispevalo Ministrstvo za kulturo RS iz kulturnega tolarja, drugo polovico pa lokalne skupnosti. Pri tem bo zagotovila Mestna občina Murska Sobota, na katere ozemlju bo stal ta veliki objekt, od 522 milijonov tolarjev polovico, torej 266 milijonov SIT, druga polovica pa odpade na preostalih 25 pomurskih občin.
Tako je izračunano, da bo znašal za radensko občino glede na število prebivalcev (5.356) delež sofinanciranja 13,6 milijona tolarjev. Dogovorjeno je, da bodo svojo obveznost do gradnje tega pomembnega kulturnega hrama poravnali šele v letih 2003 in 2004, namesto prvotno predvidenih let 2001 in 2002. To pomeni, da bodo v omenjenem obdobju plačali v dveh enakih obrokih po 6,8 milijona tolarjev.
M. Jersei
IZBRANO 11. januar 2001
komentar
Nova (stara) pravila igre za vpis v srednje šole
Nekaj »lepotnih« sprememb
Imate orožje, ne pa tudi dovoljenja?
Kaj narediti z neprijavljeno pištolo?
liža se objava razpisov za srednje šole. Prejšnji šolski minister dr. Lovro Šturm je med drugim ugotavljal, da je zunanje preverjanje znanja, kije potekalo na osnovnih šolah - namesto sprejemnih izpitov na srednjih šolah preveč stresno, zato gaje s posebnim sklepom najprej ukinil, nato pa so to odločitev skoraj tik pred volitvami nekoliko spremenili. Strokovni svet za splošno izobraževanje Drnovškove vlade pa je spet sprejel več ali manj stara pravila igre.
Če bi obveljal sklep prejšnje Bajukove vlade, bi bil odločilen kriterij za vpis osmošolcev splošni učni uspeh v 6, 7. in 8. razredu osnovne šole. Po eni strani bi se lahko s takšnim kriterijem strinjali, če recimo ne bi bilo prevelikih razlik pri ocenjevanju posameznih učiteljev, saj je znano, da nekateri mislijo, da vedo za pet v glavnem le oni, drugi pa so spet preveč popustljivi pri ocenjevanju. Poleg tega bi bili po vsej verjetnosti preveč izpostavljeni pritiskom staršev, ki bi želeli (zahtevali), da bi imeli njihovi otroci čim boljši učeni uspeh zaradi vpisa v srednjo šolo. Učitelji bi bili torej v očeh učencev in njihovih staršev krivi, če kdo ne bi zbral dovolj točk za vpis v srednjo šolo. Pri zunanjem preverjanju pa te nevarnosti ali skoraj ni ali je precej manjša.
To pa po vsej verjetnosti ni bil edini razlog, da so se člani strokovnega sveta za splošno izobraževanje pred kratkim odločili, da zunanje preverjanje znanja vendarle bo kot doslej, sprejeli pa so nekatere »lepotne popravke«. Namesto 170 bodo lahko učenci in učenke dosegli največ 130 možnih točk za vpis na šole z omejenim vpisom, in sicer po 60 točk z učnim uspehom v 6, 7. in 8. razredu (po starem točkovnem sistemu so upoštevali tudi 5- razred) ter na skupinskem preverjanju znanja iz materinščine in matematike; še 10 točk pa si bodo lahko pridobili, če bodo osvojili dve zlati priznanji na državnih tekmovanjih (iz materinščine, matematike, fizike, kemije, zgodovine, angleškega ali nemškega jezika ter v Veseli šoli).
Nova (stara)pravila igre za vpis v srednje šole so tako končno postavljena. Kot kaže, jih bodo sčasoma uporabljali le za nekatere gimnazijske programe v Ljubljani, saj bo za večino drugih srednjih šol - zaradi občutnega padanja števila osnovnošolcev - kandidatov za vpis premalo.
J- G. ■
Eksploziva ne nosite na »občino« ali policijo
Sloveniji je začel veljati 7. januarja nov Zakon o orožju, ki ga je sprejel Državni zbor 20. junija 2000, objavljen pa je v Uradnem listi RS, številka 61/2000. Cilj Zakona je predvsem v tem, da se posameznikom, pravnim oseba in samostojnim podjetnikom zagotovi uresničevanje pravic pri strelstvu, lovu in osebnem varovanju; po drugi strani pa, da se obveznosti uredijo tako, da se kar najbolj prepreči zloraba orožja.
Vi
Tisti bralci, ki jih to področje še posebej zanima, si bodo najbrž (ali pa so si že) prebrali celoten Zakon o orožju, ki ima 89 členov. Za tiste, ki orožje že imajo, ne pa zanj tudi orožnega lista, je ta čas še posebno zanimiv 84. člen, ki v tretjem odstavku določa, da se imetniku, ki ima orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, sme izdati v šestih mesecih po uveljavitvi zakona ustrezna orožna listina, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3- točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (dopolnjena starost 18 let; da ne obstajajo zadržki javnega reda in zanesljivosti' opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem).
Z uveljavitvijo Zakona o orožju (7. januar 2001) je začel teči šestmesečni rok za izvedbo legalizacije. Namen legalizacije
je: 1. omogočiti lastnikom neprijavljenega orožja, ki ne izvira iz kaznivega dejanja, vendar ga je dovoljeno posedovati, da orožje legalizirajo in zanj dobijo ustrezno orožno listino; 2. omogočiti osebam, ki posedujejo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati (vojaško orožje, avtomatsko strelno orožje, eksplozivno orožje itd ), da oddajo orožje pristojnim organom, ki bodo tako orožje strokovno odstranili in uničili; zoper posestnike pa se ne bodo izvajale nobene sankcije, saj bodo s svojim ravnanjem (oddajo orožja) prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja.
V Sloveniji je imelo ob koncu leta 2000 orožje legalno 39.100 oseb, ki so imele prijavljenih 95.500 kosov raznega orožja. Prevladujejo fizične osebe, saj je bilo pravnih oseb (strelska društva, lovska društva, podjetja) manj kot tisoč. Največ je lovskega orožja.
Ce so otroci in mladostniki v stiski
Nesreča na ljutomerski OŠ
Ob 12. uri se je zgodila nesreča na hodniku OŠ Ljutomer. Štirinajstletni učenec je skušal odmakniti od stene iverne plošče, da bi tako omogočil sošolcem dostop do žoge, ki se je skotalila v prostor med ploščami in steno. Plošče so se žal prevrnile in padle učencu na nogo ter mu jo hudo poškodovale. Zdravijo ga v soboški bolnišnici.
1 98 leti je Rozalija Bogdan najstarejša občanka Dobrovnika. Kljub visoki sta-osti je, kot pravi, ob božji pomoči še čila in zdrava, kolikor je pač lahko pri teh stih. Vesela je vsakega obiska in je rada v družbi. Ob izteku leta 2000 je pri-ravila KS Dobrovnik tradicionalno srečanje starejših občanov, na katerem eveda tudi Rozika ni manjkala. - Foto: F. Bobovec
Kako legalizirati »dovoljeno« orožje, ki ga je tudi na pomurskem območju kar precej? V ta namen je treba izpolniti poseben obrazec, ki ga je mogoče dobiti na upravni enoti, ustrezno kolkovati; tam (na UE) pa je treba tudi oddati ta dokument. Upravna enota bo vlagatelju izročila oziroma poslala potrdilo o sprejeti vlogi za legalizacijo. Čez čas pa ga bo upravna enota pozvala, da orožje, ki ga je navedel, prinese na upravno enoto, kjer bo opravljen strokovni pregled, ki pa seveda ne bo zastonj. Po opravljenem pregledu orožja bo izdala upravna enota v nespornih primerih začasno odločbo, s katero bo začasno legalizirala orožje.
Osebe, ki pa posedujejo »prepovedano« orožje in gospodarska razstreliva in podobno, lahko v okviru legalizacije izročijo to orožje policijski postaji oziroma upravni enoti, kjer bodo prejele potrdilo o izročitvi. Eksplozivnega orožja in gospodarskega razstreliva pa seveda ne bodo nosile s seboj, temveč zadostuje, da o posesti takšnega orožja obvestijo policijo na številko 113. Orožje oziroma eksploziv bodo na kraju, kjer se nahaja, prevzeli policisti, ki so strokovno usposobljeni za ravnanje s takšno vrsto orožja, in poskrbeli za strokovno uničenje. Pri prevzemu bodo izdali ustrezno potrdilo.
š. s.a
Je nekdo, ki te posluša
etos mineva šesto leto, odkar so tudi v Murski Soboti organizirali Tom, Telefon za otroke in mladostnike. Našo svetovalno skupino dvajsetih svetovalk vodi Tatjana Šiker, vse pa imajo nekajletno prakso. Deset let obstaja že nacionalna mreža Toma, kamor je vključenih petnajst svetovalnih skupin iz vse Slovenije. Ugotavljajo, da se število klicev povečuje iz leta v leto, da za pomoč po telefonu pogosteje zaprosijo dekleta kot fantje, vendar njihov delež iz leta v leto rase. 99 odstotkov vseh klicateljev je starih od 5 do 25 let, največkrat pa pokličejo stari med 10 in 17 let. Teme pogovorov so najpogosteje povezane z odraščanjem, ljubeznijo, spolnostjo, domom, odnosi, vrstniki, šolo, zasvojenostjo, različnimi zlorabami. Poudarjajo, da to ni samo krizni telefon, ampak je namenjen vsem mladim, ki imajo kakršne koli težave in se želijo pogovarjati.
Šikerjeva je povedala, da mora biti svetovalec po telefonu predvsem potrpežljiv poslušalec. Mnogi, ki pokličejo, pogosto samo molčijo ali se pogovarjajo o drugih stvareh in le s spretnim pogovorom jih pripeljejo, da spregovorijo o tistem, kar jih res teži. Pokličejo tudi, ker jim je dolgčas, in takrat se z otrokom pogovorijo o njegovem prostem času, sestavljajo načrte, kaj bi lahko počel, in podobno. »Zavedati se je treba, da telefon ni nadomestilo staršev, temveč le dodatna pomoč. Najpomembnejše pri tem pa je, da otrok dobi občutek, da je nekdo, ki ga posluša, in vsak problem, ki ga mladi odprejo, svetovalci vzamemo zelo resno.« Skupaj pa potem poiščejo rešitev. Čeprav so klici anonimni, po potrebi in s privolitvijo klicatelja pomoč poiščejo tudi pri ustreznih drugih organizacijah, zdravniku, ginekologu...
Čas najstništva je čas prvih ljubezni in tudi čas prvih intimnih spolnih izkušenj. Ker so to še vedno tabu teme, o katerih se s starši ne govori, se mladi pogo-
sto obrnejo na Tom, kjer se lahko pogovorijo z anonimnim svetovalcem. Ker je spolnost vse manj tabu tema, se povečujejo klici o najstniških ljubeznih, o odnosu med fantom in dekletom, splošnih informacijah o spolnosti, nosečnosti, kontracepciji, menstruaciji, samozadovoljevanju in drugem. To je obdobje, ko se razvija svoj jaz, vedno več je konfliktov na relaciji starši in otroci. Otroci se zavejo, da njihovi starši niso popolni in niso nezmotljivi. Kličejo zaradi problemov s starši, ločitve staršev, nasilja v družini, nerazumevanja, alkoholizma, problemov s sorojenci.
V tem zahtevnem mladostniškem obdobju, ko mladi iščejo svojo identiteto, ko se borijo za svoj položaj med vrstniki, ko so poleg vsega še zaljubljeni, imajo še eno veliko odgovornost - šolo. Po telefonu povprašajo o učnih težavah, slabem uspehu, težavah z učitelji in kje dobiti morebitno pomoč pri učenju. Težave imajo z vrstniki, odnosi s sošolci in prijatelji. Mladi pa se v
tem obdobju ukvarjajo tudi s psihološkimi težavami, kot so samopodoba, strah, osamljenost, izrednega pomena in vzrok drugih težav pa je gotovo tudi sprejemanje svojega telesa. Vse pogostejše in resne teme so tudi v zvezi z zasvojenostjo in različnimi zlorabami. Nasploh je za dekleta pomembnejši socialni vidik življenja, zato pogosteje kličejo zaradi ljubezni in medsebojnih odnosov nasploh, dečke pa najbolj zanimajo teme, povezane s spolnostjo in šolo.
Tudi s starostjo se teme zanimanja spreminjajo, stari od 6 do
9 let največkrat pokličejo zaradi odnosov doma in z vrstniki ter zaradi šole. V obdobju najstništva prihajata vedno bolj do izraza ljubezen in spolnost. V obdobju od 14 do 17 let pa se srečujejo s težjo problematiko, kot so zasvojenost, zloraba in samomor.
Soboški Telefon za otroke in mladostnike deluje vsak dan od 18. do 20. ure zvečer, od 12. do 20. ure pa se preklopi na nacionalno mrežo. Na brezplačni telefonski številki 080 1234 boste v tem času dobili nekoga, ki vam bo potrpežljivo prisluhnil.
A. Nana Rituper Rodež I
Na posnetku so (od leve proti desni): Brigita Lončar, Andreja Huber, Mira Hu-ber, Marija Zelko, vse iz Pečarovec, in Kristina Fartek iz Šalovec. So cerkvene in tudi ljudske pevke, ki so nedavno tega uspešno nastopile tudi na prireditvi Družina poje na Kobilju, kjer so zapele tri pesmi: Res težki časi so prišli, I/ soboto si pojdje zgočavlejo in Nekoč živel je mlad vrtnar. Nastop na Kobilju ni bil ne prvi ne zadnji, kajti pevke so doslej že večkrat pele javno, denimo lani na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ko se je tam predstavilo pečaro-vsko turistično-kulturno in športno društvo; prav tako lani so pele na turistični prireditvi v Brezovcih in še bi lahko nizali njihove nastope. Večkrat se jim pridružijo še druge pevke in v zadnjem času tudi pevci. Tedaj pa je to že zbor, ki šteje dvajset članov. Mira Huber, ki je sicer pečarovska organistka, nam je povedala, da so se pevke naučile veliko starinskih pesmi od njihove šalovske članice Kristine Fartek. Pevke so gostovale tudi že v radijski oddaji na Murskem valu Kak je inda fajn bilou, ki jo vodi Milan Zrinski, na sporedu pa je ob ponedeljkih ob 20. uri. - Foto: Š. Sobočan
MIK 11. januar 2001
IZBRANO
9
Kamere za videonadzor po šolah
Za varnost ali nadzor otrok?
a tretji osnovni šoli so se odločili za digitalni videonadzor šolskih prostorov, v ta namen so po hodnikih in pri vhodih namestili kamere. Postavili so sedem kamer, tri na vhodih, preostale pa po hodnikih, ekran, kjer se dogajanje lahko spremlja, pa je nameščen v pisarni ravnateljice. Tak sistem ima po Sloveniji že kar nekaj šol, v Pomurju pa so prvi,-ki so se odločili za vgraditev tovrstnega nadzornega sistema. Šola je prostorsko velika, enako tudi njena okolica, ima tri vhode, veliko športno dvorano, kjer se vrstijo tudi različne zunajšolske dejavnosti, ki včasih trajajo tudi do 22.00 zvečer, je povedala ravnateljica Angela Novak.
Razložila je, da se za to niso odločili, ker bi se dogajalo kaj posebnega glede nasilja ali druge problematike ali morda težav z mamili, za ta sistem so se odločili predvsem zaradi večje in dodatne varnosti učencev. Do-
dala je, da so prednosti tega sistema, da pomaga pri odkrivanju izsiljevalcev, pri preprečevanju in odkrivanju nasilja, vstopu obiskovalcev, ki imajo slabe namene, omogoča varovanje otrok in preprečuje poškodovanje družbene lastnine. S pomočjo video-nadzora pa je učinkovitejše tudi sodelovanje s policijo in drugimi varnostnimi službami. Sistem deluje 24 ur na dan, vse pa računalniško shranjuje, tako da je mogoče dogodke videti za pet dni nazaj.
Jurij Habbe v knjigi Nasilje in varnost otrok v šoli piše, da se je pri nadzorovanju treba previdno lotiti krajev, kjer se upravičeno pričakuje zasebnost, kot so stranišča in garderobe, čeprav vemo, da se prav tam največ kadi, uživa mamila in krade. »Res je tudi, da kamera ne more nadomestiti človeka in ne more preprečiti nasilnega vstopa ali umiriti pretepa med učenci, temveč lahko posnetki rabijo kasnejšemu prepoznavanju,« piše med drugim.
Prek ekrana lahko dogajanje spremljajo po hodnikih in pri vhodih, sistem pa daje možnost izdelave fotografij, ki so tako lahko dokazno gradivo, če bi do
Mala anketa
Se počutite varno?
česa prišlo. O pomanjkljivostih snemanja s kamero pa se Habbe sprašuje, ali lahko s kamero spremljamo dogajanje petdeset metrov stran in hkrati jasno razločimo, kaj se dogaja v naši neposredni bližini.
gledamo tako s pozitvine kot negativne strani. »S psihološkega stališča vsaka novost najprej vzbuja določen odpor in strah, ker s tem nimamo izkušenj. Za nekatere bo to občutek nadzorovanja, da se vdira v njihov intimni, osebni prostor.
Lahko sproža občutek ogroženosti, pretirane zadržanosti. S pozitivnega stališča pa je preventiva za nasilne oblike vedenja pa tudi vsak posameznik lahko ob tem bolj razmišlja o svojem vedenju.« Predlagala je tudi, da bi se lahko posneto tudi ko-menitralo, s čimer bi se zmanjšali strahovi in napetosti, ki se v
ler se potem otroci na to po določenem času ne navadijo ter živijo in se obnašajo, kot so se prej,« še dodaja.
Po drugi strani pa bodo otroci s tem prav gotovo izgubili nekaj spontanosti. Bolj poslušni in ubogljivi se bodo morda še bolj zaprli vase. Tisti pogumnejši pa se bodo lahko izživljali na mestih, skritih pred kamerami. Morda bo tistim težje obvladljivim še večji izziv, da izvajajo svoje dejavnosti, kot so pretepanje, izsiljevanje, ne da bi jih pri tem zasačili. Prepovedano je namreč vedno najslajše. Vsekakor pa so otroci, ki^e bojijo grobosti in
Ravnateljica lahko v pisarni vidi, kaj se dogaja v šoli. Foto: ANRR
In kakšne so reakcije otrok? Ravnateljica Novakova je povedala, da so bili otroci navdušeni in presenečeni nad tehnologijo in da kamer na hodnikih nimajo za kontrolo. Jasna Vuradin Popovič, magistra psihologije, je razložila, da lahko na uvedbo kamer
Za skoke le še sneg
začetku pojavljajo. Otroci in tudi učitelji lahko sebe prepoznajo v komični situaciji, pri čemer je treba paziti, da ne bi prišlo do posmehovanja, zato bi bilo prav, da se to izvaja pod strokovnim vodstvom. »Spontanost in zdrava živahnost se res zmanjšata, dok-
nasilja starejših ter močnejših od njih, tega veseli, saj se na ta način počutijo varnejše, ravnateljica pa je še povedala, da so uvedbe videonadzora veseli tudi starši.
A. NANA RITUPER RODEŽ ■
Planica na Pertoči
o ja, to ravno za novozgrajeno skakalnico na Pertoči še ne moremo povedati, je pa gotovo največja skakalnica v Pomurju in vse tja do Maribora.
S tekmovanji v skokih se ukvarjajo že dlje časa. Športno društvo Mladost Pertoča že od leta 1984, odkar je bilo ustanovljeno, prireja smučarska tekmovanja, kot so smuk, slalom in veleslalom. V tem času jim je uspelo prirediti osem takšnih tekmovanj. Poleg tega organizirajo še razne pohode, planinarjenja, imajo ekipo malega nogometa itn. Konec lanskega leta pa so se odločili, da bi lahko pripravili smučarske skoke, ki jih še do zdaj niso. Ta šport, s katerim se Po-murci zaradi pogojev ne ukvarjamo pretirano, ima verjetno na Goričkem še največ možnosti. Podobno so verjetno razmišljali tudi člani Mladosti, ki so si najprej ogledali zasnovo skakalnice na Prevaljah, potem pa nekaj podobnega imeli željo zgraditi tudi doma. Kot pravi predsednik društva Jožef Bertalanič, so člani novembra začeli s čiščenjem terena, kjer so imeli v načrtu postavitev skakalnice. Pozneje pa so nadaljevali z zemeljskimi deli s strojno mehanizacijo. Skupaj so člani društva vložili čez petsto ur prostovoljnega dela, ostala dela in material, ki so ga rabili, pa so plačali iz blagajne društva, nekaj pa je primaknila tudi roga-šovska občina. Tako je nastalo
pobočje z zaletno stezo in stezo za doskok, na katerih sta postavljeni dve odskočni mizi in tako dejansko tudi dve skakalnici.
Čeprav ju še niso preizkusili, domnevajo, da bo večja dopu-
ščala skoke do 35 metrov, manjša pa do 25 metrov.
Jasno je, da bi bilo pri takšnih skokih dobro uporabljati za to primerno opremo, zato so se v ŠD Mladost odločili, da bodo kupili pet kompletov skakalnih smuči z vezmi in čevlji, na katere že čakajo mladi pogumneži, ki bodo svoje prve korake storili ob
pomoči trenerjev iz prijateljskih skakalnih društev po Sloveniji.
Kot je še dodal predsednik društva, so se za skakalnico odločili zato, ker je tukaj potrebno malo snega za pripravo tekme, tega pa je, kot vemo, vsako zimo manj. Toda doslej ga kljub vsemu ni bilo niti toliko, da bi pripravili dve tekmi, ki so ju načrtovali. Zato še vedno upajo, da bodo to zimo lahko skakalnico vsaj preizkusili.
C. K., foto: N.J. ■
arnost je široko področje. V naši anketi smo se omejili na osebno varnost. Prlekija, Prekmurje in Slovenske gorice niso več bogu za hrbtom, to je dobro, po drugi strani pa slabo, saj napredek prinaša tudi probleme. Ste prepričani, da boste varno prečkali cesto na prehodu za pešce? Mar lahko mirno spite, ko ste pozabili (ali pa se vam ni ljubilo) zapeljati avto v garažo? Si upate z doma, ne da bi zaklenili hišoW Odprete vsakomur, ki potrka na vrata? Ste prepričani, da so ilegalci samo -ilegalci, ne pa morda tudi sprti z drugo zakonodajo? Se vam ne more zgoditi nič takega (bog nas reši), kot se je zgodilo na Cvenu?
MAJA VUČKO, Gornja Bistrica: Glede na to. da živim na vasi, se počutim še kar varno. Sem med ljudmi, ki se vsi dobro poznamo. No, v vas, tudi k nam, prihajajo tujci, vendar ne odprem vrat komerkoli. Torej se skušam obnašati samozaščitno. Največkrat se pojavljajo razni akviziterji in drugi prodajalci »od vrat do vrat«, vendar ne maram nobenih, saj človek nikoli ne ve, kaj imajo »za bregom«. Ilegalcev, ki sicer v
našo vas še niso prodrli, ampak potujejo skozi gozdove, pa se upravičeno najbolj boje otroci. Zaskrbljena pa sem za prometno varnost, kajti kršitev je veliko. Bom samokritična: tudi sama tu in tam pritisnem na plin bolj kot bi smela oziroma dopuščajo prometni predpisi.
ROK HOZJAN, Lipovci: Z ilegalci nisem imel,bližnjih srečanj’, zato o njih ne morem soditi, so pa nedvomno moteč pojav. Osebno uživalci mamil niso nevarni, drugače pa je, ko si protipravno prilastijo tuje premoženje, s pomočjo katerega potem pridejo do mamil. Še kar mirno se mi zdi, kar zadeva osebno varnost, v diskih (nekaj povsem drugega je seveda bučna glasba), ko pa po drugi strani slišim od sta-
rejših ljudi, kako je bilo na nekdanjih gasilskih veselicah: menda nobena ni minila brez ravsanja ali še česa hujšega. Zaskrbljen sem za varnost na cestah, ko se vsakemu nekam mudi in vozi hitro ali je neučakan pred semaforji. V primerjavi s stanjem v drugih državah (pogledati je treba le televizijska poročila) smo pri nas lahko mirni: smo še kar varni.
GIZELA SEVER, Pečarovci: Že dvaintrideset let živim z družino v Tiibingenu v Nemčiji. Doma imamo hišo, ki je v glavnem nenaseljena, saj domov pridemo letno le petkrat. Doslej je ni še nihče bantljal (nepovabljeno stikal po njej). Res pa je tudi, da imamo dobrega soseda, ki pazi tudi na naš težko prigarani dom. V Nemčiji je kriminala veliko več kot v Sloveniji. Pogoste so tudi
ugrabite. Pa ne zaradi izsiljevanja odkupnine, ampak tudi zavoljo nasilnega odvzemanja življenjsko pomembnih telesnih organov. V tujini smo v posebni nevarnosti zlasti ženske. Zaradi prometnih policijskih kontrol pa ne bom tožila, saj sem prepričana, da prispevajo k večji prometni varnosti. Med vožnjo iz Nemčije v Slovenijo in obratno naletimo najpogosteje na avstrijsko prometno policijo.
ŠTEFAN SEDONJA, Rakičan: Kot občan se počutim varnega, saj ne vidim nobene nevarnosti, ki bi prežala name. Da pa ne bi doživel razočaranja, se obnašam samozaščitno. Če pride kdo na grunt, ga ne spustim kar tako v hišo oziroma mu ne odprem. Ker je moja hiša v notranjosti vasi, k sreči nismo v nevarnosti zaradi gostega prometa, ki se sicer zgrinja skozi Rakičan. Drugače je z ljudmi, ki živijo ob cesti ali se po njej
pogosto gibljejo, saj so v nenehni nevarnosti za življenje. Žal sem bil pred leti kljub temu močno ogrožen, ko se je neprevidni avtomobilist, ki je pripeljal, iz nasprotne smeri, zaletel v moj avto in sem bil lažje poškodovan.
BRATISLAV DJORDJEVIČ, Murska Sobota: Ne počutim se več tako varno, kot sem se pred desetimi leti. Delam v hotelirstvu in ugotavljam, da je vedno več alkoholiziranosti, ki pa je nevarna tako za tistega, ki zaužije čez mero, kakor za druge, saj vinjen voznik lahko hitreje naredi prometno nesrečo ali povzroči prepir, iz katerega se lahko marsikaj izcimi. Alkoholiziranih je več predvsem zato, ker lahko kupijo alkohol štiriindvajset ur na dan na bencinskih črpalkah, v trgovini, ki je neprekinjeno odprta, pa tudi v lokalih, ki so odprti (četudi nimajo za to dovoljenja) neprekinjeno. Po drugi strani pa je vse to »razumljivo«, saj mladina nima kam iti. Soboški disko je, denimo, premajhen. Moja srečanja z narkomani so kar pogosta in žalosten je pogled na mladega človeka, ki je tako zasvojen. Čez prehode za pešce pa ne grem kar tako, ampak se dobro prepričan, ali je varno.
JOŽE PETEK, Turnišče: Z ženo sva več kot trideset let v Nemčiji. Tam sta si ustvarili družini tudi najina sinova in zdaj imava štiri vnuke. Kot upokojenca sva nekako razpeta med Nemčijo in Slovenijo, saj zadnje čase približno šest mesecev preživiva v tujini, šest mesecev v letu pa v Sloveniji, konkretno v lurnišču, kjer imamo hišo. Velikokrat v letu se peljemo gor in dol in v prometu imamo še kar srečo. Opažam, da smo starejši vozniki zelo umirjeni, mladi pa na žalost norija - pretiravajo s hitrostjo vožnje, vsekakor na odprtih cestah. Drugače je (v Nemčiji) v mestnih ulicah, kjer je dovoljena hitrost le trideset kilometrov na uro; tam omejitev upoštevajo vsi, kajti kazni so zelo zelo visoke. Mislim, da ste lahko vi, ki ste stalno doma, mirni, kajti drugod po svetu je večja ogroženost ljudi in
premoženja.
Štefan Sobočan, Foto:Nataša Juhnov ■
J
10	INTERVJU
krožni državni tožilec svetnik Ludvik Gorn-jec je prišel na Okrožno javno tožilstvo Murska Sobota junija 1971, to pa pomeni, da to odgovorno funkcijo opravlja že skoraj 30 let, vodja tožilstva pa je 22 let. V tem času je prihajalo tudi do sprememb v organizaciji tožilstva; tako v samostojni državi kot v prejšnjem sistemu. Sedanje okrožno državno tožilstvo v takšni organiziranosti, kot jo poznamo
O
danes, pa deluje od 1. januarja 1995- Po zakonu o državnem tožilstvu imajo državni tožilci, enako kot sodniki, trajen mandat, torej to funkcijo lahko opravljajo do dopolnjenega 70. leta starosti. Mandat vodje tožilstva pa traja šest let in je ponovljiv.
Kako bi opredelili vlogo in poglavitne naloge okrožnega državnega tožilca v našem sodnem sistemu?
Vloga državnega tožilca se spreminja skladno z družbenopolitičnim in gospodarskim sistemom. Osnovna funkcija tožilstva pa ostaja vedno ista: to je pregon storilcev kaznivih dejanj. Sicer pa se mora tudi tožilstvo prilagoditi tožilski ureditvi v okviru Evropske unije. Tako je odbor ministrov Sveta Evrope 6. oktobra 2000 sprejel priporočilo-Rec (2000) 19, v katerem so posebej omenjene funkcije javnega tožilca. Te so: javni tožilci odločajo o začetku oziroma nadaljevanju kazenskega pregona, vodijo postopke kazenskega pregona pred sodiščem, lahko pa tudi vložijo pritožbo ali vodijo pritožbeni postopek zoper vse ali nekatere sodne odločbe. Omenjeno priporočilo pa še dopušča, da lahko javni tožilci vodijo, usmerjajo ali nadzirajo preiskave, skrbijo, da se žrtvam učinkovito pomaga, odločajo o ukrepih namesto kazenskega pregona ter nadzorujejo izvrševanje sodnih odločb in drugo. Temu primerno bo treba urediti funkcijo državnega tožilca v našem sistemu,.
Po doseženem v vrhu državnega merila
Ob prehodu iz enega v drugo leto običajno ocenjujemo doseženo. Ali menite, da je bilo minulo leto za vas kot okrožnega državnega tožilca dovolj uspešno? Če je bilo, s čim bi to podkrepili?
Ker že imam delne podatke d-delu našega tožilstva za leto 2000, lahko trdim, da je bilo delo Okrožnega državnega tožilstva Murska Sobota tudi v preteklem letu uspešno, tako kot v prejšnjih petih letih, odkar obstaja okrožno tožilstvo. To trditev lahko podkrepim s podatki, saj je ostalo pri tožilcih nerešenih le 16 ovadb od 1.797 zadev, da smo vložili 892 obtožnih aktov, odstotek oprostilnih sodb pa je minimalen. Vse to potrjuje utemeljenost obtoževanja, zato menim, da bomo po teh rezultatih na vrhu v državnem merilu. Ti rezultati so toliko bolj pomembni, ker tožilstvo deluje z nepopolno kadrovsko zasedbo. Kot uspešno ocenjujem tudi naše mednarodno sodelovanje s predstavniki tožilstev iz Republike Madžarske, ki traja že več let, še preden smo se začeli vključevati v Evropsko unijo. Iz začetnih osebnih stikov med tožilci je to sodelovanje preraslo v organizirano sodelovanje med župa-nijskim tožilstvom v Zalaegers-zegu in našim tožilstvom. Organiziranih je bilo več strokovnih srečanj, kjer smo razpravljali o vprašanjih medsebojne pomoči in skupnih problemih kriminalitete. Posebej so bili omenjeni problemi ilegalnega prehoda. I
Intervju z vodjem okrožnega državnega tožilstva Ludvikom Gornjecem »Velikokrat pomagamo tudi žrtvam kaznivih
dejanj!«
Ali so se zadeve reševale tekoče, ste jih reševali manj kot tri mesece?
Po petih letih delovanja sedanjega okrožnega tožilstva sem izdelal pregled reševanja zadev na podlagi podatkov Državnega tožilstva Republike Slovenije. Ugotovil sem, da le naše tožilstvo od leta 1995 ni imelo zaostankov oziroma večjega števila nerešenih zadev. Tudi v letu 2000 smo reševali zadeve tekoče, tako da od konca prejšnjega leta nimamo nobenih zaostankov. Moram pa poudariti, da tudi na preostalih tožilstvih v Sloveniji zadnji dve leti ni zaostankov, razen s kakšno izjemo.
Kolikšno pa je število starejših zadev?
Starejših zadev na našem tožilstvu ni.
Koliko obtožnih aktov ste vložili in koliko zadev ste odstopili v poravnavo?
V letu 2000 je bilo vloženih 892 obtožnih aktov. V postopek poravnavanja smo odstopili 146 zadev, tožilci pa so v 132 zadevah opravili odložilni pregon.
Če bi te podatke primerjali s slovenskim povprečjem, kje bi se znašli?
Ker še nimam podatkov drugih tožilstev, na to vprašanje ne morem konkretno odgovoriti.
Zoper organizirani kriminal in korupcijo
Ali predstavlja pregon organiziranega kriminala in korupcije tisto področje tožilskega dela, ki mu velja posebna pozornost?
Že samo dejstvo, da Zakon o državnem tožilstvu vsebuje posebne določbe o skupini državnih tožilcev za posebne zadeve, kamor sodijo zadeve organiziranega kriminala, jasno pove, da je temu vprašanju naklonjena vsa pozornost, obravnavane zadeve pa to potrjujejo.
Kakšno je trenutno stanje v Pomurju?
Na žalost se tudi v Pomurju nismo mogli izogniti organiziranemu kriminalu. Zelo odmevni kazenski postopki v zvezi z mednarodno organiziranostjo na po-
dročju mamil in ilegalnega spravljanja ljudi čez mejo to nedvoumno potrjujejo, saj večina storilcev iz teh postopkov izhaja prav z našega območja.
Kaj bi dejali o sodelovanju s policisti, kriminalisti, preiskovalnimi sodniki in sodniki, ki so vodili te težke kazenske postopke?
Glede sodelovanja z navedenimi organi lahko povem, da je sodelovanje dobro. Pri tem je treba spoštovati pristojnosti posameznega organa. Res pa je, da se v predkazenskem postopku vse bolj uveljavlja usmerjevalna vloga državnega tožilca v smislu evropske ureditve.
Kolikšna pa je vaša vloga pri razkrivanju afere Makoter?
Tu ne moremo govoriti o vlogi posameznika. To je bilo namreč delo policije in tožilstva, ki sta ga oba organa opravila v okviru svojih pooblastil. Zadeva je pri preiskovalnem sodniku Okrožnega sodišča Murska Sobota, ki je pristojen za dajanje informacij v tej fazi postopka.
Pa vendarle, kakšna kazen lahko doleti prvoobtožene?
Po naši zakonodaji je za umor in napeljevanje k takemu dejanju zagrožena kazen do 30 let strogega zapora.
Ob prepričanosti še energičnost in nepopustljivost
Velja, da mora biti okrožni državni tožilec predvsem energičen in nepopustljiv pri zagovarjanju svojih stališč?
Tožilec mora biti najprej prepričan, da ima tisto, za kar se zavzema v kazenskem postopku, dejansko in pravno podlago, šele nato lahko nastopa energično in nepopustljivo. Vse seveda v okviru tožilskega kodeksa in procesnih predpisov.
Tožilci sicer pretežno obravnavate kazenske spise, vendar seje treba zavedati, daje vsak spis pravzaprav »živo bitje«. Kakšen je vaš pogled na to?
Preden se tožilec odloči za pregon, zadevo, spis obdela z več vidikov. Pri tem upošteva razmere, v katerih je prišlo do kaznivega dejanja, storilca, oškodovanca, medsebojne odnose, posledice in druge okoliščine. Šele nato se odloči, ali bo ovadbo zavrgel, zadevo dal v poravnavanje, opravil odložilni pregon ali vložil obtožni akt. Seveda se vse to navzven ne vidi in so vtisi lahko zmotni.
Koliko se kot tožilec trudite, da bi dvignili ugled svojega poklica med prebivalstvom, ki na vas povečini gleda kot na represivni organ?
Ugled si tožilci pridobivamo s pravičnim, nepristranskim in objektivnim opravljanjem svoje funkcije. Prizadevamo si, da varujemo in spoštujemo človekove pravice. Zagotoviti skušamo tekoče delovanje sistema kazenskega pravosodja. To je nekaj najpomembnejših nalog, ki bistveno vplivajo na ugled tožilstva v družbi. Ni pa odveč poudariti, da je s posegom tožilstva vedno prizadet nekdo, ki drugače vidi državnega tožilca in njegovo vlogo. Tudi to je del našega poklica. Ne smemo pa pozabiti, da tožilci velikokrat pomagamo
tudi žrtvam kaznivih dejanj. Tako vloga državnega tožilca ni izključno represivna.
Ste ob opravljanju svoje zelo izpostavljene funkcije, od katere je v marsičem odvisna usoda posameznikov, kdaj razmišljali, da bi zamenjali svoj poklic?
Lahko rečem, da sem navezan na delo v pravosodju in ga opravljam z veseljem in zagnanostjo, čeprav so bili trenutki, ko sem bil v dvomih. Kljub temu pa o zamenjavi poklica nisem resno razmišljal.
Uveljavitev odložilnega pregona
Kako so se v praksi uveljavili alternativni načini reševanja kaznivih dejanj, kot sta odložitev kazenskega pregona in poravnava?
Lahko rečem, da je inštitut odložilnega pregona v praksi tožilstva že uveljavljen, medtem ko smo s poravnavanjem začeli februarja 2000. Število primerov odložilnega pregona se je v letu 2000 zmanjšalo na račun poravnavanja, saj se oba inštituta lahko uporabita za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen do treh let zapora. Podatki za leto 2000 pokažejo, da je tožilstvo odstopilo v poravnavanje 146 zadev. S poravnavo je bilo uspešno končanih 65 zadev ali 51 odstotkov, to pa je nekaj nad državnim povprečjem (48 odstotkov). Dosedanje izvajanje poravnavanja je pokazalo tudi določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba na podlagi opravljenih analiz odpraviti.
Tožilci so izvedli odložilni pregon v 132 zadevah, ki je bil uspešno končan v 63 zadevah. Če upoštevamo uspešno končane postopke poravnavanja |n odložilnega pregona, lahko ugotovimo, da v 128 zadevah ni prišlo do kazenskega postopka pred sodiščem, to pa seveda predstavlja manjši pripad in razbremenitev sodišča.
11. januar 2001 «■
Kako pa je s tem, da o priporu obtoženega pred prvo obravnavo ne bi odločal zgolj preiskovalni sodnik, temveč naj bi se upoštevalo tudi mnenje tožilca?
To je že uveljavljeno z novelo Zakona o kazenskem postopku, ko se v fazi preiskave pripor lahko odredi le na predlog državnega tožilca.
Zdi se, da državljani danes bolj potrebujejo pravo, kot so ga v prejšnjem sistemu, ker se dogajajo nekateri novi ekscesi, ki jih prej nismo poznali?
Res je, da brez pravne pomoči državljan sam težko izpelje kakršenkoli postopek. Pri tem ne mislim samo na kazenski postopek, zato so v pripravi ustrezni predpisi za brezplačno pravno pomoč.
Kolikšna pa je odgovornost tožilcev za dolgotrajnost sodnih postopkov?
Dobro pripravljen in utemeljen obtožni akt prispeva k hitrejši izvedbi kazenskega postopka. Kaj bolj, razen nadzorstvene pritožbe na predsednika sodišča, pa tožilci ne moremo vplivati na skrajšanje kazenskih postopkov.
Za rešitve v razumnem roku
Zdi se, da projekt Herkules za zmanjšanje zaostankov vliva določeno upanje?
O tem ne bi vedel povedati kaj več, ker projekt poznam le iz časopisov. Projekt so namreč sprožili na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Tako kot tožilec, bi tudi sodnik moral rešiti dodeljeno zadevo v razumnem roku, kot to zahteva Evropska unija; in to brez predpisane norme.	"
Katere pa so najpomembnejše usmeritve v vašem delu v letu 2001 in naprej?
V letu 2001 bom strmel k temu, da še dvignemo kakovost dela, to pa bomo dosegli z razbremenitvijo tožilcev na račun novih zaposlitev, ki so sistemizirana, vendar nezasedena. Še naprej bo v ospredju ažurno reševanje zadev kot doslej. Poleg tega bomo aktivno sodelovali pri vključevanju in prilagajanju pravosodnemu sistemu Evropske unije. Prav tako bo treba urediti poslovne prostore, ki nas ovirajo pri normalnem delu in so povezani tudi s kadrovsko zasedbo. Zaradi tega nismo realizirali izmenjave izobraževanja z madžarskimi tožilci, ki ga predvidevam v letu 2001.
Ali to pomeni, da niste povsem zadovoljni z novimi prostori?
Februarja 2000 smo se preselili v nove prostore v Slomškovi 1, vendar nakup in prevzem nista potekala tako, kot je običajno. Ker so nam postavljali določene ovire, še danes nimamo opreme, brez telefonskih zvez in računalniškega omrežja pa smo delovali sedem mesecev. Si lahko predstavljate, v kakšnih razmerah smo delali? Čeprav je Ministrstvo za pravosodje omenjene prostore odkupilo na javnem razpisu po zakonu o javnih naročilih za Okrožno tožilstvo Murska Sobota, še vedno obstajajo določeni apetiti po teh prostorih. Seveda pa ti prostori niso primerljivi s prejšnjimi glede na prostornino in delovne razmere, čeprav funkcionalno še niso primerni za delo tožilstva, ker posamezni prostori po velikosti ne ustrezajo, saj je prodajalec spremenil naš projekt v nekaj irealnega!«
MILAN JERŠE Foto: Nataša IUHNOVI
VESO« 11. januar 2001
KULTURA
11
Pravkar izšlo
Celovit in enovit prikaz
ravkar je izšla obsežna strokovno-znanstvena študija Francija Justa s pomenljivim naslovom Med verzuško in pesmijo - poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja (Založba Franc - Franc, 2000). To je prvi celovit in enovit prikaz tako posvetne kot neposvetne poezije bodisi v prekmurskem »nadnarečnem« jeziku ali v knjižni slovenščini od njenega začetka, se pravi od prvih poskusov Davida Novaka do prvega pravega razcveta prekmurske lirike v Mladem Prekmurcu na pragu 2. svetovne vojne. Knjigo zaključuje z nekaj pesmimi, iz sicer zelo skromne, lahko bi rekel kar nepomembne bere v času druge vojne. Še več: Franci Just s svojo študijo zapolnjuje tudi časovno vrzel, kajti večina do danes obravnane prekmurske poezije (razen nekaj poskusov) se je končala z interpretacijo posvetne poezije do leta 1919. S precizno raziskavo vsakršne periodike (od Agu-stinčičevega Prijatelja do Mladega Prekmurca, koledarjev, dijaških rokopisnih časopsiv ter izseljenskega Amerkanskega Slovenca glasa) je Justu uspelo dokazati in pokazati, da je prekmurska poezija, četudi v neknjižni obliki, doživljala tako vzpone in padce tudi med obema vojnama.
Poleg ilustrativno-dokumen-taričnega gradiva, ki je predstavljen na desni strani knjige, je aytor v drugem delu knjige analiziral tematsko in motivno plat prekmurske poezije; seveda ni obšel tudi prekmurske »črkar-sko-jezikovne« pravde in prehod lirike na knjižno slovenščino. Tako avtor ob motivno-tema-tskih razdelkih spremne študije doda tudi antologijski del, ki je še posebej zanimiv, saj so prvič na enem mestu objavljene pesmi, ki so sicer razdrobljene v raznih periodičnih publikacijah. Naj samo dodam, da so bili med najbolj plodnimi in perspektivnimi pisci, ki so seveda tudi predstavljeni s pesmimi, Jožef Baša
Miroslav, Ivan Camplin, Janoš Flisar, Franjo Horvat, Marika Kardoš, Jožef Klekl st., Ivan Krampač, Nace Kranjec Pajlin, Jožef Novak, Avgust Pavel, Jožef Raduha, Franc Šebjanič, Ivan (Vanek) Šiftar, Franc Talanyi. Seveda ta abecedni seznam ne kaže njihovih nazorsko-idejnih niti verskih usmeritev, kaže pa. na pisano paleto poetik, ki so se odzivale tako: na čas kot na množico krajinarskih refleksij.
V informativnem pogledu nudi knjiga strokovnemu bralcu literarnozgodovinski presek, hkrati pa nagovarja tudi manj zahtevnega bralca. In prav tu je kvaliteta omenjene knjige, saj je neizogibni vir poznavalcem,
Franci Just
Med verzuško in pesmijo
Poezij a Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja
hkrati pa pred manj zahtevnega neprisiljeno razgrne potovanje (že pozabljenega) pesniškega ustvarjanja »na skrajnem slovenskem etničnem severovzhodu«, s
katerim bo končno zbrisana še ena bela lisa na slovenskem literarnem zemljevidu.
M. V.i
Praznični koncert pevskih zborov in tamburašev v Kuzmi
redi decembra je izzvenel poldrugo uro trajajoči program v polni dvorani vaškega doma v Kuzmi. Koncert z mednarodnim prizvokom, ki ga je organiziralo Turistično društvo Tromejnik v sklopu kulturnih prireditev Praznični december, je povezoval predsednik društva Srečko Kalamar.
Občinstvo je pozdravil in zaželel čim lepši prehod v leto 2001 župan občine Kuzma Jožef Škalič. Pestro pevsko dejavnost pevskega zbora iz Puconec, pod umetniškim vodstvom zborovodje Marjana Polha, je predstavila Mirjana Budja. S svojo naravno, neizumetničeno barvo glasu je kot solistka izstopala Mira Huber z vedno priljubljeno Nocoj pa, oh nocoj v priredbi Janeza Boleta. Posebej omembe vredna pa je bila interpretacija pesmi Ne čakaj na maj, kjer so zamisel Nade Žgur in Boruta Lesjaka udejanjili v popolni energijski vznesenosti, a brez pretiravanj. Za marsikaterega obiskovalca so bile pevke noneta Lyndwa od Grada veliko presenečenje. Njihov mladostni zanos in prizadevnost k dvigu kakovosti zborovske ravni na Goričkem sta vredna vse pohvale in spodbude. Navkljub šele štiriletnemu delo
vanju pojejo raznolik program, od ljudskih, umetnih in vse do črnskih duhovnih pesmi. Solistične dele sta odpeli Mateja Semler in Nataša Ferko s takšno prepričljivostjo, da se bo za gotovo tudi tukajšnje občinstvo udeleževalo njihovih prihodnjih koncertov! Koncert pa je s svojo navzočnostjo obogatil župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič ter predstavil Tamburaški ansambel z Razkrižja. Naše sosede iz Porabja, ljudske pevke iz Monoštra, so pričarale pravo idilično, družinsko razpoloženje, kakršnega je bilo mogoče nekoč doživeti tudi pri nas. Zadovoljno občinstvo so ob odhodu pospremili priljubljeni zvoki tamburaškega ansambla in tokrat je čas dovoljeval, da si je marsikdo tudi obrusil pete.	Lukrecija Marič ■
Zamejski glasbeniki v Radencih oh božiču in dnevu samostojnosti
Vokalno-instrumentalna skupina NOMOS iz Trsta
kupina, ki je nastala leta 1992, gostuje s pestrim repertoarjem opernih arij iz 18. in 19. stoletja, slovenskih samospevov in ljudskih pesmi ter instrumentalnih skla db. Ta del programa izvajajo v širši, navadno šestčlanski zasedbi, v manjši, štiričlanski, pa so pripravili program božičnih pesmi, s katerimi so ob prehodu iz starega v novo leto gosto-
vali tudi pri nas.
V Sloveniji nastopajo že tretje leto zapored, poslušali smo jih lahko v Veržeju, Dokležovju in Radencih. S koncertom božičnih pesmi so nas razveselili pevec Aldo Žerjal, fagotist in umetniški vodja skupine Aljoša Tavčar, pia-
nist in violinist Aljoša Saksida ter flavtistka Elisa Andriani. Nastop je vodila in povezovala Bernarda Žerjal, slišali smo znane slovenske, italijanske, črnske duhovne, irske, ameriške in pesmi drugih narodov oziroma
Božič, božično drevo in jaslice - ti tradicionalni simboli božičnega časa so nas spet spremljali te dni. Ob vsem tem pa sodi zraven tudi božična pesem.Tako je bil v cerkvi svetega Nikolaja v Murski Soboti božični koncert združenega mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Nikolaja iz Murske Sobote in cerkvenega pevskega zbora iz Razkrižja. Izbrali so božične pesmi različnih skladateljev: Slavka Premrla, Hugolina Sattnerja, Leopolda Cveka Gregorja Zafošnika, Petra Potočnika in drugih. V tem glasbenem večeru so nam pevci s svojim čudovF tim petjem približali čar božične noči, ki je noč vznemirjenosti, medsebojne povezanosti in miru. Še posebej pa v človeku vzbudi prijeten občutek, da se je na zemljo rodila ljubezen. Skozi celoten božični koncert je petje na orglah spremljala Marjetka Urbanič, največ zaslug pri tako vpetih in prijetnih glasovih pa je imel zborovodja maestro Marjan Potočnik.	,
Besedilo: Edvard Jaksic ml.
različnih skladateljev, ki jim v prazničnem času radi prisluhnimo.
Prireditev je bila obenem namenjena državnemu prazniku, deseti obletnici plebiscita, s katerim so se Slovenci odločili za samostojno državo, zato sta navzoče pozdravila tudi podžupana občine Radenci Živana Safran in Zlatko Mir, ki je uvodoma tudi spregovoril o pomenu tega izjemnega dogodka v zgodovini Slovencev.
Bea Baboš Logar Foto: Dani Mauko ■
Fotografija: Tomaž Berke ■
Preproste resnice - nova knjiga aforizmo Rudija Ringbauerja
Bil bi med najbolj gorečimi verniki, če bi dejansko obstajal Bog, ki bi bil neskončno milosten in pravičen.
Gospod, verjemi mi, da bi ostal dober tudi tedaj, če me ne bi preizkušal s trpljenjem.
Z Bogom in z vami, če hočete, se bo avtor zdaj že dveh knjig aforizmov prepiral v četrtek, 18. januarja, v Jakijevi dvorani zavarovalnice Triglav ob 18. uri zvečer.
Barve Sinaja
Potapljaško društvo Murska Sobota je v grajski dvorani pripravilo diaprojekcijo Barve Sinaja, ki jo je priredil vrhunski podvodni fotograf mag. Borut Furlan. Predstavljenih je bilo blizu dvesto pod vodo posnetih diapozitivov, ki zelo nazorno prikazujejo živopisni podvodni svet Rdečega morja. Borut Furlan se s podvodno fotografijo ukvarja že dvajset let. V tem času je postal vodilni Slovenski podvodni fotograf,^večkratni državni prvak in mednarodni inštruktor podvodne fotografije. Letos je osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu, kar je najboljša slovenska uvrstitev. Njegova specialnost so predvsem makro posnetki. Gledalcu so fotografije pokazane s takšno natančnostjo, da se tudi sim počuti, kot da se nahaja sredi čudovitega podvodnega sveta, med ribami, ki jih v naravi običajno ne moremo opazovati. Več Furlanovih fotografij si lahko ogledate na spletni strani: www.drm-drustvo.si/borut/.	T. K. ■
Po koncertu še predavanje
Marimbafonist svetovnega formata pri nas!
anes zvečer ob 19. uri se v Murski Soboti obeta posebna glasbena poslastica. V klubu PAC bo namreč nastopil marimbafonist in tolkalist Nebojša Jovan Živkovič. Kdo je to? se bo verjetno marsikdo začuden vprašal.
Na prvi pogled res bolj navadnega srbskega imena ne bi moglo biti, toda pozornejše poznavanje pokaže, da je Živkovič eden svojevrstnih svetovnih vrhunskih glasbenikov v svoji zvrsti. Nebojša Jovan se je rodil leta 1962 v Sremski Mitroviči, svojo solistično kariero pa je začel leta 1984 v Nemčiji še za časa svojega študija. Od takrat pa do danes je dobil sloves enega prvih evropskih in najboljših marimbafo-nistov in tolkalistov na svetu. Njegove turneje so ga vodile po vseh deželah Evrope, na Japonsko, Korejo, Tajvan, Mehiko in ZDA. Velik del njegovega repertoarja temelji na sodobni glasbi, v zadnjih letih pa je igral koncerte za marimbo in orkester s Stuttgartsko filharmonijo, Radijskim simfonijskim orkestrom Hannover. Državnim orkestrom Solun in Poljsko filharmonijo iz Kosalina in Opole. Leta 1995 je premierno nastopil v dunajski dvorani Konzerthaus kot solist z avstrijskimi komornimi simfoniki. Z istim orkestrom je posnel tudi CD s koncertom Dariusa Milhauda. Leta 1997 je bilo pomembno po premiernem izvajanju njegovega drugega orkestra za marimbo in orkester v znani Herkulessaal v Miinchnu s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom. Enak koncert je imel v naslednjih desetih mesecih (deset izvajanj), bil pa je tudi posnet za Bavarski radio. S svojimi recitali je nastopil na Švedskem, na Koreji in Tajvanu pa je imel mojstrske tečaje za tolkaliste in skladatelje. Tečaje za marimbafon ima Živkovič redno v Avstriji in Nemčiji, vsako drugo leto pa tudi na Poljskem. Kot gost je imel seminarje na številnih akademijah po Evropi in ZDA. Doslej je posnel štiri zgoščenke, ki so izšli pri nemških diskografskih založbah. Posebna zanimivost je, da Živkovič igra na specialni ma-rimbi znamke A amaha, ki jo je za njega omenjeno podjetje naredilo samo v enem edinem primerku. Zase pravi, da je verjetno najbolj izvajani živi srbski skladatelj resne glasbe. Živkovič bo v petek ob 10. uri imel tudi dve do tri urno mojstrsko delavnico, ki bo zelo dobrodošla za učence in profesionalce glasbe, možno pa bo kupiti tudi njegove originalne zgoščenke.	Tomo Koleš ■
AKCIJE
11. januar 2001 VESIMK
Vestnikov zlatnik v Terbegovce
Ljudmila j ostala san
Mož Jožef je bil iz Velike Polane
■ a pobočju v Terbegovcih pri Stari Gori je večja kmetija, na kateri živi že leto dni le še 69-letna Ljudmila Kotnjek, ki ji je zadnjič Vestnikov žreb dodelil - zlatnik.
Ob obisku in izročitvi lesketajočega se belega zlatnika sem jo pobaral o priimku. Nekam zelo prekmurski se mi je zdel. Povedala je, da je bil njen mož Jožef sin staršev iz Velike Polane, ki so prišli iz Prekmurja, točneje: iz Velike Polane. Potem sem zvedel, da so imeli tam sorodnika - moževega brata Štefana, ki pa je žal tudi že umrl. Potem se mi je »posvetilo«: poznal sem ne le Štefana, ampak tudi Jožefa (Ljudmilinega pokojnega moža), ki je sicer živel in delal na Štajerskem, toda velikokrat se je pripeljal s kolesom v Veliko Polano.
»Tam je tudi podedoval dve hiši in grunt in z oporoko, za katero smo zvedeli šele po njegovi smrti, je vse prepustil vnukoma, ki se pišeta Kotnjek. Nobeden od njiju še ni polnoleten, zato premoženja v Veliki Polani ni mogoče prodati, zaradi oddaljenosti pa ga tudi ni mogoče ravno prav vzdrževati,« je povedala Ljudmila.
Morda pa se vendarle da storiti kaj več. Pa pustimo to! Ker so bili torej Kotnjeki zelo navezani na Prekmurje, so si seveda prav na začetku izhajanja naročili pomurski Vestnik. Ta je ostal pri hiši vse do
Izidorjevim odličjem se je pridružilo še eno
Zlatnik Vestnika naj... pridelovalcu mleka
Sreča: kmetija ima naslednika
MEŠKA
e-mail:mikro-medica@siol.net www.mikro-medica.si
Za nedoločen čas iščemo sodelavce na področju avtomatike, elektronike in informatike.
Zaželjeno je predhodno znanje dela s SCADA-mi (npr.FIX) in/ali programiranjem krmilnikov SPS/PLC, Prošnje pošljite na naš e-mail do 8 dni po objavi, izbrane bomo povabili k razgovoru.
Mladinska 7, Radenci 9252
Ljudmila Kotnjek iz Terbegovec je dala življenje sedmim otrokom. Ponosna je nanje, saj imajo vsi poklice in živijo v urejenih družinah. - Foto: Š. S.
danes in prihaja na ime Ljudmile, ki je sicer čistokrvna Štajerka. Odkar je vdova, živi sama, čeprav se ji je rodilo v zakonu sedem otrok. Vsi so si ustvarili družine v drugih krajih: Stanko (avtomehanik) v So-vjaku, Jožek (zidar) in Kristina (delavka) na Stari Gori, Darinka (natakarica) in Vida (trgovka) v Mariboru, Marjana (tekstilna tehnica) pri Lenartu, Tonček (monter ogrevalnih naprav) pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Vsi skupaj imajo enajst otrok, zato ima babica Ljudmila tudi toliko vnukov. Oboji jo kar pogosto obiskujejo, vendar je bila na Silvestrovo sama doma. So ji pa prišli voščit na novega leta dan.
Ljudmila in pokojni mož Jožef sta postavila na trdne temelje kmetijo, ki obsega šest hektarjev. Dokler je živel mož, sta redila večje število goveje živine in tudi svinjski hlevi so bili polni. Zdaj vdova Ljudmila krmi svinje le še za domače koline. Še vedno pa sama obdeluje vrt in tudi njiv ne pusti neobdelanih. V prostem času rada bere. Dokler je imela veliko družino, je pekla v krušni peči razne dobrote (imajo kar dve): kruh, gibanice, kvasenice in tako naprej. »Ponosna sem na svoje otroke, saj si vsi pridobili strokovne poklice. Na dobri poti so tudi moji vnuki. Res pa je, da sem v življenju veliko delala, kajti ni bilo enostavno skrbeti za tako veliko družino.« Ljudmila je vzela Vestnikov zlatnik in se zanj zahvalila. Žreb jo je res presenetil, enako tudi moj obisk in kramljanje, saj sva se pogovarjala kot znanca, čeprav sva se prvič srečala. »Kriv« je seveda njen mož, ki sem ga osebno poznal.
Š. S.l
■ estnikov žreb je našemu dolgoletnemu naročniku Izidorju Baši iz Kamovec namenil zlatnik ob koncu starega leta, izročil pa sem mu ga šele dan pred tremi kralji. V prednovoletnem času ga pač nisem hotel »moriti« s službenim obiskom.
Prišel sem ob pravšnjem času - popoldne, ko še ni klicalo delo pri živini. Izidor in žena Trezika sta sedela v sobi, katere stene in strop so obloženi z lesnimi oblogami, zato se človek v tem prostoru zelo dobro počuti. Izidor je izpolnjeval nekakšne obrazce v zvezi z mlekom, Trezika pa je kuhala kavo in jo seveda ponudila tudi meni. Malo hudo mi je bilo, ko sem povedal, da je že leto dni ne pijem več.
»Boste vino ali sok?«
»Sok, vozim pač!«
Stekel je prijeten pogovor, v katerem sem zvedel (pozneje pa sem se prepričal na lastne oči v hlevu), da imajo Baševi v hlevu 74 glav goveje živine, skoraj vse so molznice in njihova last. Lani so oddali kar 150.000 litrov mleka in so po količini drugi v Pomurju. Imajo simentalsko pasmo, zadnja tri leta pa tudi krave črno-bele pasme, ki dajejo nekoliko več mleka. Imajo sodobne naprave za molžo in shranjevanje mleka, kjer ostane, dokler ga »mlečar« ne odpelje v mlekarno.
o
■ letu 2000 smo prese-I nečali ljudi v tretjem I življenjskem obdobju s šopkom.
Presenetili ljudi, ki so večkrat osamljeni,- nemočni, in jim s tem
prinesli kanček veselja, velikokrat se je kateri od njih razjokal in tako olajšal notranjo bolečino.
In Vestnik je tisti, ki preseneča ljudi tudi tokrat. Drage bralke in bralci, izpolnite glasovnico, odlo-
čite se za naj... šopek in glasujte. Na dopisnici pošljite kupon na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota.
Glasujte za šopke, ki so jih različno kreativno oblikovale
floristke iz Vrtnarstva Murska Sobota. Odločite se in prispevajte svoj glas.
Šopek z največ glasovi bo predstavljen v Vestniku in nagrajen. Prav tako tudi trije bralci in bralke.
Izidor Baša iz Kamovec v krajšem popoldanskem predahu z ženo Treziko. Kmalu zatem je bilo treba spet v hlev. Pač krmljenje in molža! - Foto: Š. S.
Baševi obdelujejo 45 hektarjev zemlje, vendar je njihovih samo šest hektarjev, preostalo imajo v najemu od zemljiškega sklada in zasebnikov.
Izidor je potožil, da je trenutno na bolniškem dopustu, ker ima zdravstvene težave. Delo je zdaj predvsem na ramenih žene Trezike in 20-letnega sina Izidorja, ki je končal kmetijsko šolo in uspešno nadaljuje delo na domači kmetiji, ki jo bo nekoč prevzel še formalno. Hčerka Lidija, ki se približuje 18. letu, pa hodi v tretji letnik gostinske šole in
bo čez leto dve - gostinska teh-nica. Na stenah in v vitrinah Baševe domačije je kar nekaj kmetijskih odličij. Tem se je zdaj pridružil še Vestnikov zlatnik. Izidor je povedal, da zlasti pridno prebira kmetijsko stran, saj se mora človek vse življenje učiti. Zanimivo je, da Izidor sicer izhaja s kmetije, vendar v kmetijstvu ni delal ves čas, ampak je bil v službi, pozneje pa se je spet vrnil h koreninam - zemlji, kjer je našel zadovoljstvo in primeren dohodek za družino.
Š. S.l
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Dragi mož in očka Janez Gumilar iz Murske Sobote! Vse najboljše in najlepše za minuli god, veliko zdravja in sreče za volanom v novem letu ter na zdravje s kozarčkom soka - žena Suzana, hčerki Aleksandra in Anemari ter sin Matej.
Dragi mami in babici Marjeti Cipot iz Murske Sobote želimo iz srca obilo zdravja in sreče ter izpolnitev vseh želja v novem letu 2001. Ostani še naprej tako dobra, želimo - Blanka, Milan in vnukinja Vesna ter vsi drugi, ki te imamo radi.
Tale čestitka pa je namenjena dragemu dediju Janezu Gumilarju iz Čikečke vasi. Želimo ti veliko srečnih in zdravih dni v krogu družine; zahvaljujemo se ti za vso ljubezen in dobroto, ki nam ju razdajaš - vnuki Aleksandra, Matej in Anemari. Sin Janez z ženo Marijo pa kliče: Na zdravje in še na mnoga-leta!
Vojaško suknjo bo oblekel Uroš Pelcar s Tišine. Dragi Uroš, imej se lepo in naj ti vojaški dnevi med novimi prijatelji hitro minejo -vsi tvoji.
Micki, Darinki, Jožetu in Tineku ter njihovim družinam in najdražjim v letu 2001 dosti sreče, medsebojnega razumevanja, spoštovanja in vsega, kar si vsak najbolj želi - to vam iz srca želi Katica.
Tam daleč v tujini bo praznoval 21. rojstni dan dragi Miki Hajdinjak iz Schorndorfa Vse lepo in naj se ti izpolnijo vse tihe in skrite želje, predvsem pa, da bi bil zdrav in vesel, želimo - botra in vsi, ki te imamo radi.
Besedilo:
Naslov pošiljatelja:
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku |
Ime in priimek:	______________
Naslov:	___________________
Glasujem za šopek št.:
fillH 11. januar 2001 KMETIJSTVO 13
Priporočena sortna lista krompirja za leto 2001
(Nadaljevanje)
Srednje zgodnje sorte
ARINDA
Oblikuje velik grm z močnimi stebli. Srednje močno cveti. Gomolji so veliki in podolgovati, tudi dolgi, s svetlo rumeno kožico in svetlo rumenim mesom. Očesa so plitva. Je zelo rodovitna sorta. Srednje odporna je proti krompirjevi plesni, manj pa proti virusnim boleznim. V manj ugodnih rastnih razmerah gomolji lahko tudi pokajo. Po dosedanjih izkušnjah je odlična jedilna sorta s srednje vlažnim mesom. Uvrščamo jo v solatni tip krompirja. Pridelki so sprva srednje veliki, ob koncu rasti pa zelo veliki. Zaradi velike rodovitnosti in kakovosti je lahko nadomestilo za do sedaj razširjene sorte v tem zrelostnem razredu. Na priporočeno listo je uvrščena kot nosilna sorta z možnostjo pridelovanja semenskega krompirja.
CONCORDE
Concorde tvori manjše število dokaj močnih stebel, ki
Avto za vinsko kraljico
Jerneja Bratuša, slovenska vinska kraljica za leto 2001, ki je krono prevzela konec prejšnjega leta, želi čim uspešneje promovirati slovenska vina in pri uresničevanju te naloge jo čakajo številna potovanja in nastopi. Pomurski sejem, ki je nosilec projekta Slovenska vinska kraljica, je k sodelovanju pri njegovi izvedbi povabil tudi salon Posedi, ki se je odločil, da novi vinski kraljici za leto kraljevanja podari avto.
Volkswagnov lupo 1,4 so Jerneji slovesno predali konec prejšnjega tedna, kot nam je povedal Marko Markovič iz avtomobilskega salona Posedi v Murski Soboti, so se za sponzorstvo odločili, ker želijo prispevati svoj delež k promociji slovenskih vin. Navsezadnje izhaja družba Posedi z vinogradniškega območja, z vinogradništvom se ukvarja tudi njen lastnik, domačinka pa je tudi sedanja slovenska vinska kraljica Jerneja Bratuša. Torej dovolj razlogov za sponzorstvo, zatrjuje Marko Markovič. L. Kovač, foto: N. J.
oblikujejo srednje velik grm. Rastline tla dobro pokrivajo, razvoj je razmeroma hiter. Oblikuje malo belih socvetij. Gomolji so veliki, dolgi, ovalni, s plitvimi očesi, rumenim mesom in svetlo rumeno kožico. Sorta je občutljiva za krompirjevo plesen na gomoljih in odporna proti virusnim boleznim. Je srednje dobra jedilna sorta z velikim do zelo velikim pridelkom. Vsebnost suhe snovi je srednja. Primerna je tudi za daljše skladiščenje. Na priporočeno sortno listo je uvrščena kot sorta v opuščanju, zelo je primerna tudi za pridelovanje semenskega krompirja.
FELSINA
Razvije srednje visok razprostrt grm z velikimi svetlo zelenimi listi. Cveti malo, cvetovi so beli. Gomolji so dolgi ovalni z gladko rumeno kožico in svetlo rumenim mesom. Očesa so plitva. Precej je občutljiva za plesen na listih, manj za plesen na gomoljih. Srednje odporna proti navadni krastvosti. Srednje občutljiva za virusne bolezni. Je odlična jedilna sorta, odlična tudi za pomfrit.
JANA
Grm je srednje visok, listnat,

s tanjšimi stebli. Cveti rožnato vijolično. Številni gomolji so podolgovati, kožica je gladka, svetlo rjava, meso je belo. Očesa so plitva. Sorta je odporna proti navadni krastavosti, precej odporna proti krompirjevi plesni. Občutljiva je za virusne bolezni. Gomolji imajo precejšnjo vsebnost sušine (tip BC). Primerna je kot srednje zgodnji krompir za pečenje. Manj je primerna za strojni izkop, skladišči se razmeroma dobro. Na priporočeno listo je bila uvrščena kot domača sorta, primerna tudi za pridelovanje semenskega krompirja.
Srednje pozne sorte
ASTEREK
Grmi so visoki in pokončni, stebla močna, rdeče obarvana. Listi so temno zeleni in veliki. Cveti pogosto, cvetovi so rdeče-vijolični. Gomolji so veliki, ovalne oblike z razmeroma plitvimi očesi. Kožica je rdeča, meso svetlo rumeno. Oblikuje zelo velik izenačen pridelek. Občutljiva je za plesen na listih, manj na gomoljih. Občutljiva je za virusne bolezni. Razmeroma odpor-n^proti poškodbam. Primerna
je predvsem za pridelovanje ocvrtega krompirja.
CARLINGFORD
Sorta oblikuje srednje velik grm z večjim številom stebel. Cveti srednje bujno. Tvori številne srednje velike ovalne gomolje s srednje plitvimi očesi. Kožica in meso sta bela. Je srednje občutljiva za krompirjevo plesen in popolnoma odporna proti virusu Y. Občutljiva je za sušne razmere in zato manj primerna za peščena tla. Dosega srednje visoke do visoke pridelke. Vsebnost sušine je srednja, gomolji imajo čvrsto voska-sto teksturo. Namenjena je predvsem za prodajo kot kakovosten novi krompir ali za pakiranje pranega krompirja, saj tvori veliko drobnejših do srednje velikih izenačenih gomoljev. V sušnih razmerah je potrebno namakanje. Skladišči se dobro.
Na priporočeno listo je uvrščena kot nosilna sorta, primerna tudi za pridelovanje semenskega krompirja.
CVETNIK
Je sorta s počasnejšim začetnim razvojem, grmi so visoki s številnimi tankimi stebli. Listi so temno zeleni s srednje velikimi
lističi. Cveti obilno, cvetovi so modro vijolični. Gomolji so ovalni, srednje veliki, z belim mesom in belo kožico. Očesa so plitva. Je zelo občutljiva za krompirjevo plesen in navadno krasta-vost. Srednje občutljiva je za virusne bolezni. Je kakovostna domača jedilna sorta s srednjo vsebnostjo sušine in velikim pridelkom. Napravi veliko lepo oblikovanih srednje velikih gomoljev. Manj primerna je za lahka peščena tla, priporočljivo je kaljenje semena. V skladišču kali zelo pozno in je primerna za ozimnico. Na priporočeno listo je uvrščena kot domača sorta z možnostjo pridelovanja semenskega krompirja.
DESIREE
Hitro razvije srednje visok grm s srednje močnimi stebli, ki so rdeče vijolično obarvana. Listi so temno zeleni z rdeče rjavimi žilami.
Cveti obilno, cvetovi so veliki, rdeče vijolični. Gomolji so veliki, podolgovato ovalni, z rdečo kožico in svetlo rumenim mesom. Je precej odporna sorta proti krompirjevi plesni, občutljiva pa za navadno krastavost. Občutljiva je tudi za virusne bolezni. Je precej odporna proti sušnim razmeram. Občutljiva je za rjavo pegavost. Desiree je močno razširjena kakovostna jedilna sorta za večnamensko uporabo. Pridelek je srednje velik. Primerna je za strojni izkop, se dobro skladišči in je primerna za ozimnico.
Na priporočeno listo je uvrščena kot sorta v opuščanju, saj jo nekatere novejše sorte močno prekašajo po pridelku. Ni primerna za pridelovanje semenskega krompirja.
(se nadaljuje)
METKA BARBARIČ, univ, dipl. inž. agr.
ŽVZ M. Sobota, KSSI
Izobraževanje kmetovalcev
V Ljutomeru bo v sejni sobi zadruge Kmetovalec 15. januarja ob 9.00 predavanje: Vrt, kolobarjenje, pomen sveže zelenjave v prehrani s poudarkom na zdravi prehrani.
16. januarja bo v Pertoči v vaško-gasilskem domu ob 9.00 predavanje: Napake pri prehrani in reji krav molznic - Nove tehnologije reje - Rejski cilj za lisasto pasmo.
V Ljutomeru v sejni sobi zadruge Kmetovalec bo 16. in 17. januarja ob 9.00 dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev.
18. januarja bo v Lendavi v sejni sobi občine ob 10.00 predavanje: Trženje na kmetiji. Istega dne bo v Murski Soboti v dvorani ŽVZ-ja za Pomurje ob 9.00 predavanje: Kmetovanje na vodovarstvenih območjih.
V Križevcih pri Ljutomeru bo 18. in 19. januarja v sejni sobi SKZ Klas ob 9.00 dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev.
Cene v kmetijskih trgovinah
SKZ Kmetovalec Ljutomer
artikel	mpc v sit
motorna žaga mc culloch	46.815,00
motorna žaga oleo-mac	85.370,00
motorna žaga jonsered 105.225,00	
mesoreznica - ročna, štev. 12	4.735,20
mesoreznica - ročna, štev. 22	6.370,00
mesoreznica - ročna, štev. 32	7.480,00
akumulatorji:	
135 ah	23.562,00
100 ah	11.857,00
55 ah	6.970,00
posoda za meso, oglata, 651	3.400,00
škaf, okrogli, 451	1.858,70
škaf, okrogli, 501	2.283,70
zamaški kronski, 200 kom	420,00
plota zamašek, 45mm»40 mm	120,00
plota zamašek, 35 mm	88,00
razkuževalec za steklenice, ročni 3.586,00	
čepilnik za steklenice	4.370,00
stekleni balon, 51	715,00
stekleni balon, 101	1.160,00
stekleni balon, 201	1.875,00
stekleni balon, 251	2.085,00
stekleni balon, 341	2.445,00
stekleni balon, 541	3.075,00
lopata pvc za sneg	1.571,00
snežna lopata, širina 50 cm	2.069,20
alu. lopata z ročajem	2.856,00
brzoparilnik, pocinkani, 1201	38.536,00
brzoparilrjik inox, 801	31.615,00
samokolnica, montažna	5.581,00
samokolnica za kmetijstvo	8.750,00
olje za molzni stroj, 1/1	858,00
posoda inox	
30-litrska	11.067,00
50-litrska	12.852,00
10O-litrska	20.135,00
180-litrska	24.790,00
300-litrska	33.700,00
500-litrska	55.970,00
Zdravi trojčki pri Horvatovih
Pomurski čebelarji
Če bi bile vse pomurske krave tako produktivne, kot je ena od Horvatovih v Ratkovcih, prav gotovo ne bi bilo pomanjkanja telet. Hlev Jožeta Horvata je bogatejši za tri teličke, ki so na svet srečno primukali s pomočjo veterinarja Roberta Tota. Fotografija. F. D.
Med v humanitarne namene

Pomurski čebelarji so podarili v petek v prostorih Srednje kmetijske šole v Rakičanu vzorce medu decembrskega ocenjevanja Župnijski Karitas Beltinci.
V imenu pomurskih čebelarjev je predal 40 kg medu predsednik Pomurskega odbora za napredek čebelarstva dr. Stanko Kapun.
Pomurski čebelarji so bili v letu 2000 zelo dejavni. Poleg vseh aktivnosti, ki so si jih zadali v letnem pjogramu dela, so decembra izvedli prvo ocenjevanje pomurskega medu. Komisija, ki jo je vodil Jože Matavž, dr. vet. med., je skupno pregledala in ocenila 62 vzorcev medu.
Povedal je, da je pridelan med v letu 2000 zelo kakovosten, saj si je več kot polovica ocenjenih vzorcev medu prislužila zlato medaljo.


V 'w< )
14 IZ NAŠIH KRAJEV 11. januar 2001 WgiUK
Na kratico
Lenart
Fotograf Anton Žižek iz Lc narta se je začel ukvarjati s pc djetništvom v skromni sobici1 Lenartu, danes pa ima že pet lo kalov, in sicer v Lenartu, Gornj Radgoni, Murski Soboti, Lendav ter na Ptuju, v njih je zaposleni! 25 delavcev, ki se nenehno izpo polnjujejo o novostih v foto- in videostroki.
Foto Tone - tak je naziv firme - je zazdaj edino fotografsko podjetje v Sloveniji, ki se ponaša s certifikatom ISO 9002. Decembra so odprli na Ptuju še kavarnico Viktorin. (F. Br.)
Ivanjkovci
Na OŠ Ivanjkovci so imeli v decembru ustvarjalne delavnice. Projekt je pripravila Kristina Podgorelec. Šolarji so ustvarjali v 15 skupinah pod vodstvom mentorjev - učiteljev in staršev.
Preizkusili so se v izdelovanju čestitk, jaslic, najrazličnejših okraskov za dom in praznično mizo; vezli so praznične motive, slikali na svilo in steklo, izdelovali ikebane in adventne venčke, pletli korobače za tepežni dan, pekli pecivo in počeli še kaj drugega koristnega.
Ob zaključku so pripravili zanimivo prireditev, na kateri so obudili spomina ne dolge zimske večer, kakršne so nekoč ljudje preživljali v njihovih krajih.
Program so popestirli pevci pevskega zbora iz Ivanjkovec. (F. Br.)
Spodnja Ščavnica
Društvo invalidskih upokojencev iz* Gornje Radgone je priredilo zelo prijetno silvestrovanja na turistični kmetiji Ben-kovih v Spodnji Ščavnici.
Bilo je vsega dovolj, manjkala pa tudi ni glasba, saj je igral ansambel Šumak in mnogi so se tudi veselo zavrteli. Invalidsko društvo sicer kar pogosto orhga-nizira razne prireditve za svoje člane. (J. Ka.)
V dobro sliko je vloženega precej truda in znanja Nadarjenost ni dovolj Branko Mernik iz Ženika - slikar samouk - že v osnovni šoli je ugotovil, da ima smisel za risanje, vendar se s slikanjem ni intenzivno ukvarjal
I ranko Mernik iz Ženika v občini Sv. Jurij ob Ščavnici je že v osnovni šoli ugotovil, da ima smisel za risanje, ------vendar se s tem ni intenzivno ukvarjal, saj za to ni bilo niti pravih možnosti. Večkrat je narisal kakšno skico ali risbo za prijatelje in več let je pri tem tudi ostalo. Zaradi družinskih obveznosti in s tem povezanim večnim pomanjkanjem časa ni razvijal svoje nadarjenosti. Potem pa se je po spletu sicer nesrečnih okoliščin zadeva precej obrnila.
Branka je pred petimi leti doletela delovna nesreča, zaradi katere je bil tri mesece na bolniškem dopustu. Tako se mu je ponudila enkratna priložnost, da počne nekaj, kar ga je že od nekdaj veselilo. Segel je po risarskem čopiču in se začel intenzivno ukvarjati z risanjem. Najprej je šlo le za skromne začetke, slikal je razne motive na spominke, kmalu pa se je preizkusil s slikanjem na platno z oljnimi barvami. Ker mu je bilo to zelo všeč, si je priskrbel kar nekaj literature, šel pa je tudi k slikarju - samouku Vladu Žibratu iz Babi-nec, ki se s tovrstnim slikanjem ukvarja že dlje časa.
Branko je želel izvedeti čim več o tehniki risanja, o nanosu barv, senčenju in podobno. Ugotavlja, da se je samemu zelo težko prebijati skozi vso literaturo, in zelo prav bi mu prišli strokovni nasveti, ki bi ga usmerjali naprej, vsekakor pa se je njegovo slikanje po številih delih izboljšalo in vedno znova se dopolnjuje. Branko se je konec lanskega leta preizkusil
Branko Mernik iz Ženika najraje slika portrete pa tudi krajinski motivi so mu zelo blizu.
tudi v samostojnem projektu, in sicer je skiciral celotni koledar, ki ga je izdalo turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici. Narisal je štirinajst motivov iz domače občine, od ljudi, njihovega dela in
običajev do kulturnih in naravnih znamenitosti okoliških krajev.
Najrajši od vsega riše portrete pa tudi krajinske motive, kjer pa je treba dobro opazovati okolico, zato tudi kar precej fotografira, saj so mu fotografije osnova
za sliko, seveda pa je potrebna še nadgradnja.
Zadnje čase si tudi želi, da bi poskusil z abstrakcijami, vendar se zaveda, da je za kaj takega treba še več znanja in časa. Zaradi
časovne stiske riše le ob večerih ali ob koncu tedna in le za naročnike, skoraj nikoli za zalogo.
Največkrat pridejo k njemu ljudje, ko potrebujejo darila za poroke, obletnice ali kakšne druge slavnostne pri
ložnosti. Občasno tudi restavrira kipce, nasploh pa pravi, da se pri risanju sprosti, najpomembnejše pa je, da ob tem zelo uživa.
D. Tibaot ■
Na kratko
Martinju
V Martinju na Goričkem že lep čas deluje moški kvartet, ki ga vodi Ciril Kozar.
Gre za pevsko skupino, ki neguje lepo domačo ljudsko pesem in sočasno tudi ohranja ljudske običaje na vasi. Tik pred božičem pa so pevci izdali svojo prvo kaseto z božičnimi pesmimi iz Prekmurja in Porabja. Pri izdaji so jim pomagali: gornjepe-trovska občina, Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna samouprava Gornji Senik. Kaseto lahko kupimo pri članih kvarteta, na sedežu petrovske občine in v nekaterih prekmurskih župniščih. (J. Ž.)
Trsten ik
Več kot sto krajanov Trste-nika, Zagajskega Vrha, Spodnje Ščavnice in Drvanje je šlo peš k polnočnici v Benedikt.
Med potjo, za nekatere dolgo štiri kilometre, so imeli prižgane bakle. Nekje v sredini poti, v Tr-steniku, je udeležence procesije »častila« s kuhanim vinom družina Jožeta Žižka. Najstarejša v skupini je bila 88-letna Jožefa Bernjak iz Trstenika. To je bil prvi tako množičen organiziran obisk polnočnice po drugi svetovni vojni in postal naj bi tradicionalen. (L. Kr.)
Turnišče
Sečijevi iz Turnišča imajo veliko kmetijo, zdaj pa so poiskali še dopolnilno dejavnost: eno od gospodarskih poslopij, ki ga ne uporabljajo več, so preuredili za sprejem gostov. Odločili so se torej za tako imenovani kmečki turizem. Naenkrat lahko sprejmejo 70 ljudi. Kmetija je »odprta« ob petkih in sobotah od 16. do 24. ure, ob nedeljahjpa med 12 in 23. uro. Zaenkrarpa nimajo prenočišč za goste. Zelo gostoljubna petčlanska Sečijeva družina bo zdaj še bolj zaposlena. Nosilec dejavnosti je Marija Seči. (J. Ž.)
Gasilski dom v Domajincih
Na kratko
Gasilsko društvo Domajinci je letos praznovalo petdesetletnico in pred jubilejem so lepo obnovili gasilski dom, na katerega so ponosni tako gasilci kot drugi krajani. Gasilci sicer redno sodelujejo na sektorskih vajah, hodijo pa tudi na razna tekmovanja, tako tudi v sosednjo Avstrijo. Glede na to, da imajo v vitrini veliko pokalov, morajo biti zelo uigrani. Sicer pa skrbijo ne le za gašenje požarov, ampak tudi za preventivo. Uspeli so prepričati ljudi, da so si kupili gasilne aparate, ki so zdaj v slehernem gospodinjstvu. - Foto: F. K.
V Benediktu v Slovenskih goricah so že dolgo razmišljali o večji mrliški veži in zamisel tudi začeli uresničevati. Delavci - kooperanti TrgovskO-proizvodne-zadruge Lipa iz Lenarta so že začeli z gradbenimi deli. Dogradili bodo dva pokrita platoja in postavili manjši zvonik. Naložba bo stala Občino Benedikt okrog deset milijonov tolarjev. - F. Br„ foto: Š. S.
Dobrovnik
Kar 150 vinogradnikov do-brovniškega vinorodnega območja se je sešlo na janoševo (ja-nezovo) v dobrovniški cerkvi, kamor so prinesli vzorce svojih vip, nakar jih je domači župnik g. Režonja blagoslovil. Istega dne zvečer pa so skupaj s prekmursko vinsko kraljico Mileno Horvat nazdravili novemu letu.
Zahvaljujoč aktivnosti vinogradniškega društva so vina z dobrovniškega območja iz leta v leto vse bolj kakovostna in zato cenjena pri kupcih oziroma pivcih. (F. Bo.)
Murska Sobota
Društvo strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in naravnega okolja Pomurja šteje 40 članov, med katerimi sta dva doktorja medicine, dva diplomirana inženirja strojništva, diplomirani elektroinženir, dva diplomirana organizatorja dela, en pravnik, dva diplomirana varnostna inženirja, osemnajst varnostnih inženirjev, štirje gasilski inženirji, trije strojni tehniki, en konfekcijski tehnik, en policist, dva poklicna šoferja in en visokokvalificirani elektromehanik.
Člani se sicer poklicno udejstvujejo na področjih varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom, medicine dela, prometa in športa, varstva okolja ter zaščite, reševanja in pomoči.
Društvo si je zadalo za letošnje leto obsežen program dela in poudarilo, da želijo biti pomemben dejavnik civilne družbe. Predsednik društva je Anton Rančigaj. (Š. S.)
Pred praznikom svetih treh kraljev je hodilo po vaseh turniške župnije več koledniških skupin. Tale na posnetku je iz pod Lipe, sestavljajo pa jo: Anemari, Karmen, Sara, Nataša in Denis. Pri vsaki hiši, kjer so potrkali na vrata, so zapeli pesem Glejte, trije kralji, v zlati lepi halji na kamelah jezdijo; prineso darila, sladkega kadila, mira - čistega zlata ... Povsod so bili lepo sprejeti in obdarovani z jabolki, suhim sadjem, orehi in tudi penezi. Denar, ki so ga dobili, bodo dali v sklad humanitarne akcije Otroki za otroke. - Foto: J. Ž.
Vstopila je v 100. leto!
Frančiška Knez, ki živi na Simo-ničevem Bregu v Gornji Radgoni, je zadnji dan leta 2000 - na Silvestrovo - praznovala 99 let svojega življenja in 1. januarja 2001 zakorakala v 100. leto. Rodila se je namreč 31. decembra 1901. v Kocjanu pri Kapeli. Vse od otroštva je živela s svojo sestro Antonijo, ki ni bila poročena, in je umrla v 103. letu. Tudi Frančiška se ni omožila, ima pa sina Frančka, ki vzorno skrbi za svojo mater. - Foto: L. Kramberger
VHM 11. januar 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Neobrit je bil, podoben potepuhu, šel je iskat brivca, da bi ga očedil
Na kratko
Goričanec je Gorenjca bril
Pripoved urarskega mojstra Ivana iz Beltince
biskati urarskega mojstra Ivana Mariča v Ravenski ulici 31 v Beltincih mi je vedno v užitek. Komaj stopim čez prag njegove urarske delavnice, se znajdem v mislih v starih, žal prehitro pozabljenih časih. Ta hiška je urarsko svetišče. Prav toliko prostora premore, kot ga potrebujejo mojster, njegova delovna miza in tiktakajoče ure, obešene po zidovih. In vmes so tihe, neme, pokvarjene. A ne za dolgo. Mojster, ki se mu leta ne poznajo, čeprav jih je že precej, se z urami pogovarja, jim vliva novo življenje, mladost, blagozvočnost.
O
In veliko, veliko zanimivega ve povedati mojster Marič. Na pamet pozna življenjske zgodbe grofov, industrijal-cev, ki so živeli v začetku minulega stoletja v Murski Soboti, Dolnji in Gornji Lendavi in še kje. In naj bo njegova pripoved resna ali šaljiva, njegov obraz je dostojanstveno umirjen.
Oni dan mi je pravil o Goričancu, ki je bril Gorenjca. Dogodilo se je kako leto ali dve po tistem, ko je bilo Prekmurje priključeno matičnemu narodu. Torej 1920. ali 1921. leta. Radovednost
je dajala takrat rojake, živeče na desnem bregu reke Mure, kakšni so tam kraji in ljudje? In ali se je ta priključitev sploh splačala?
Neki Janez iz takratne Kranjske dežele oziroma z današnjega Gorenjskega se je odpravil na pot. Pešačil je, se vozil s kmečkimi vozovi, s konjskimi ali kravjimi vpregami.
Dolga je bila pot, blatna ali prašna. Do Dolnje Lendave se je pripeljal, da bi si začel Slovensko krajino ogledovati od začetka. Šel je enkrat gor in dol po razv
lečeni glavni ulici. Pogledal na breg proti gradu, se oziral po zvedavih obrazih črnolasih Židov, ki so radovedno oprezali za tujcem. Želeli so mu kaj prodati, a Janez ni ničesar kupil, le čudil se je, ker je Dolnja Lendava manjša, kot si jo je predstavljal. Pa so mu Lendavčani povedali, da obstoja še Gornja Lendava. In opisali so mu, da je tam mogočna graščina, kot je še na Gorenjskem nimajo. Vredno si je ogledati to mogočnost, so zatrjevali.
Pešačil je Janez ali sedel na ta ali oni voz, ki se je priložnostno znašel na ilovnati, razkvašeni poti. Počasi so vlačile krave mlekarice težke lesene, škripajoče vozove. Dolga je bila pot, daljša se je zdela Janezu, kot je bila v resnici. In potem se znajde sredi mogočnih, slikovitih borovih, smrekovih, bukovih gozdov. Gor in dol se je vila pot in Janezu je bilo, kot da je na Gorenjskem.
Čisto domače se je počutil, ko si je ogledoval sredi gozdov zleknjeno graščino v Gornji Lendavi. Gledal je in gle
dal in hotel je še v grad, a mu vstop ni bil dovoljen. Neobrit je bil, neugleden, podoben potepuhu.
In šel je iskat brivca, da bi ga očedil. Obhodil je gornji in spodnji del Gornje Lendave in ni ga našel. Povpraša zanj neko ženico. Pove mu, da živi brivec v dolini pod bližnjim bregom. Odpravil se je Janez čez breg v dolino. Dolgo je hodil in noge so ga bolele, ko končno potrka na brivčeva vrata.
Star, zanemarjen je bil videti brivec, ki je velel Janezu, naj se uleže na ozko in dolgo mizo, postavljeno ob »cimpra-nem« zidu. Začudeno je gledal prišlek, a ubogal. Brivec ga je spretno namilil in že je ostra britev pospravljala zanemarjene kocine.
Lep, čeden je bil zdaj Janez. A pred-no zapusti brivca, ga vpraša, zakaj je moral med britjem ležati na mizi. In ta mu pojasni:
»Spoštovani gospod! Jaz brijem le mrliče...«
Franček Štefanec ■
Cerkvenjak
Predlog proračuna cekvenjaške občine za leto 2001 je »težek« 362.000.000 tolarjev. Ker sami ne bodo zbrali toliko denarja, naj bi občina najela 51.000.000 tolarjev dolgoročnega kredita. Proračun je sicer naložbeno »naravnan«, saj bodo kar 90.000.000 tolarjev namenili za rekonstrukcijo vodovoda, 76.000.000 tolarjev pa za modernizacijo cest. Svetniki proračuna na decembrski seji (še) niso sprejeli, ker so menili, da ne zagotavlja enakomernega razvoja občine.
Sicer pa so dali več pobud, med drugim tudi o zgraditvi nadstrešja pri mrliški vežici. (F. Br.)
Gornja Radgona
Učenci OŠ Gornja Radgona so imeli enodnevno akcijo odkrivanja divjih odlagališč smeti in ostalih odpadkov, in sicer na območju njihovega šolskega okoliša. Delo so opravili tako, da so po* pisali lokacijo, jo označili na zemljevidu, izmerili obseg in približno količino odloženih odpadkov. Posebno skrb so namenili embalaži, v kateri je bila še posebej okolju škodljiva snov. Delo je potekalo v skupinah. Svoje ugotovitve so posredovali ustreznim krajevnim in občinskim službam. (L. Kr.)
Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota urejajo zavijalne pasove na državni cesti, ki pelje skozi Dokležovje. Sočasno obnavljajo tudi 60 metrov lokalnega cestišča v smeri proti Ižakovcem in Bakovcem. Uredili bodo tudi pločnik in dve avtobusni postaji, križišče bo osvetljeno in postavljena bo ustrezna prometna signalizacija. Vrednost del je 25 milijonov tolarjev. Ureditev bo prispevala k večji prometni varnosti, kajti na tem območju državne ceste dnevno naštejejo od 2.600 do 4.300 vozil, na lokalni, ki prečka to cesto, pa dnevno pelje od 1.100 do 3.000 vozil. V preteklosti je bilo kar nekaj hudih nesreč, po ureditvi križišiča pa -upajmo - jih ne bo. - Foto: J. Ž.
»Rožice« na podgraškem otočku
Sem dolgo upal in se »bal«, da se bo vendarle našel kdo, ki bo populil divje »rož’ce in trav’ce«, ki rastejo na cestnem otočku pri Pogradu, a leto se izteka in vrtnarček se je nekam izgubil. Sem računal, da bo rož’ce in trav'ce pobrala slana, toda dobro so se zakoreninile in ne more jim do živega.
Otoček, na katerega opozarjam, ne stoji sredi jezera, ampak ob glavni cesti v Podgradu. Mimo njega švigajo avti med vožnjo med Gornjo Radgono in Mariborom in obratno ter vozila, ki peljejo v Apaško dolino ali od tam.
Če že ni nikogar, ki bi nasadil rože, naj bi se našel vsaj kdo, ki bi pokosil travo Če že domačini ne vidimo zanemarjenega cestnega otočka, ga gotovo vidijo tujci in potem nimajo lepega vtisa o nas. Radgonsko-melovski vrtnarji: priložnost, da se izkažete in tam lahko tudi postavite tablico z napisom, da skrbite za prave rožice. - Foto: Š. S.
Na kratko
Ljutomer
V okviru prireditev veseli december je bil tudi večer plesa in petja. Kot mladi umetniki so se predstavili: Ana Troj-nar in Jure Lukaščik, ki imata tudi plesne izkušnje iz tujine, in obetajoča solo-pevka Matea Kunstek, ki jo je spremljala na klavirju Romana Rek Gnezda.
Večer je šarmantno povezoval Bojan Gorčan. Upajmo, da bomo še imeli v Ljutomeru priložnost doživeti tako kakovostne prireditve. (Marija T.)
Iz Slaptinec v Ameriko in nazaj v Evropo
Podobe s stare fotografije
V
Okoslavcih mi je oni dan pokazal Drago Lupša orumenelo rodbinsko fotografijo in
staro razglednico s podobo New Yorka. Pridružila sta se še njegova žena Zofka ter sosed Ivan Matjašič in osebe s fotografije so v naših mislih zaživele svoje davno življenje.
Priporočam, da staro spominsko fotografijo sproti gleda tudi bralec. Prva z leve v zadnji vrsti je Dragova babica Terezija Lupša, rojena v Slaptincih s priimkom Košar. Bila je sestra akademskega slikarja Franca Košarja, ki je bil tu rojen 1884. leta. Umrl je na Stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici leta 1952. Slikarstvo je študiral v Munchnu. Moški z očali in kapo na glavi je bil Terezijin mož Karl Lupša. Medtem ko je žena doma kmetovala in skrbela za pet otrok, se je on odpravil »s trebuhom za kruhom« v Ameriko. Težačil je v nekem rudniku. Zaslužil je manj, kot je načrtoval, in 2. maja leta 1914 je pisal domov na razglednici s podobo New Yorka: »19. maja gremo na ,šifo’.« To je pomenilo, da se bo takrat odpeljal z ladjo proti Evropi. Razglednica je bila naslovljena na: Terezija Lupša, Slaptince, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici, Štajerska, Avstria, Evropa. Napisana je z lepo pisavo in v slovenščini, čeprav je bila Slovenija leta 1914.še sestavni del avstro-ogrske monarhije. Vnuk Drago razglednico skrbno hrani.
Karl si je v Slaptincih uredil kovačijo. Podkaval je konje, izdeloval železne dele za pluge, vozove ... Kovačnico je imel takrat tudi sosed Prelog, a sta imela oba dovolj dela.
Posebej rad je Karl popravljal tudi »frajlaufe« pri starih kolesih. Pri hiši je bilo starinsko kolo z enim izjemno velikim in drugim malim »potačem«. Pedala sta bila na velikem kolesu in z njim se je bilo po grobem makadamu težko voziti. Kolo je kupil leta 1962 kot staro železo neki Ivanek iz Gornje Radgone.
Dedek Karl je umrl v Slaptincih leta 1958.
Tri generacije družine Lupša iz Slaptinec. 0 njih pišemo v pričujočem sestavku.
Po ogledu stare fotografije in razglednice je nastal tale posnetek. V ospredju je Drago Lupša, ob njem je njegova žena Zofka in v ozadju sosed Ivan Matjašič. Foto: F. Š.
V zadnji vrsti stoji Terezijina in Karlova hči Hana. Za zaslužkom se je odpravila na Dunaj. Tam je umrla pred enajstimi leti. Na fotografiji ni njene sestre
Na kratko
Katoliško bogoslovno semenišče v Mariboru
Prvi letnik katoliškega bogoslovnega semenišča v Mariboru obiskujejo iz naših krajev: Aleš Kalamar iz župnije Dolenci, Anton Kužnik iz župnije Lendava, Marko Magdič in Simon Slama, oba iz župnije Ljutomer, in Boris Tibaut iz župnije Črenšovci.
V drugem letniku je David Kraner iz župnije Gornja Radgona; v tretjem Robert Kuzma iz župnije Beltinci, Robert Senčar iz župnije Razkrižje in Simon Štihec iz župnije Lendava. V četrtem letniku so: Dejan Emberšič iz župnije Kuzma, Franček Horvat iz župnije Mala Nedelja in Daniel Lasbaher iz župnije Gornja Radgona. V petem letniku je Robert Brest iz župnije Beltinci. Pri vojakih sta Goran Kuhar iz župnije Murska Sobota in Andrej Sraka iz župnije Turnišče. »Pavzirata« Danijel Balažek iz župnije Lendava in Boštjan Ošlaj iz župnije Bogojina. (J. Ž.)
Marije, ki živi v Lipnici v Avstriji. V prvi vrsti je družina Karlovega in Terezijine-ga sina Johana Lupše oziroma Dragovega očeta.
Prvi z leve je Dragov brat Alojz, ki živi na domačiji v Slaptincih. Poleg stoji Dragova mama Štefanija, ki tudi še živi v Slaptincih. Naslednji je brat Janko. Življenjska pot ga je vodila v Ljubljano. Je mlinar v podjetju Žito. Predzadnji v prvi vrsti je Dragov oče Johan. Umrl je leta 1999 v starosti 92 let. Zadnji je Drago, ki je bil krščen za Karla. Rojen je bil v Avstriji, kjer sta bila njegova mati in oče na delu. Drago je zidar keramičar.
f. š.a
Pomurje
Na območju Prekmurja in Prlekije je 52.942 hektarjev njivskih površin. V lanski jeseni so posejali ozimna žita na 16.881 hektarjih. Največ seveda pšenice (13-592 hektarjev), potem ječmena (2.690 ha), rži (413 ha) in tritikale (186 ha). Posejane so bile še nekatere druge poljščine, tako da je bilo skupaj zasejanih 20.964 hektarjev, kar je skoraj dvakrat več kot 1998. leta, ko je nagajalo vreme in so zato zasejali komajda 13-121 hektarjev. (F. KI.)
-__________________________MCHMHTAZA 11. januar 2001 VESTNIK
V Porabju smo iskali, ali so še vedno »frišl
»V eton nauvon let
Luščijo seme, »češejo« perje, »zabadajo«, šivajo, pletejo...
ko bi prišli v porabske kraje na novo leto zjutraj, bi marsikje še lahko prisostvovali friškanju, to je tepežkanju s pozdravljanjem in voščili, kot: »Zdravi bojte, friške bojte
v eton mladom nouvom lete! Dosta kriija, dosta vina, dušno zveličanje pa največ!« Ali: »Valen bojdi Jezus Kristuš! Zdravi bojte, frištje bojte v eton nauvon leta. Al vam bauk zdravdje da pa vaseljdje pa srečo pa sveti boži blagoslov; pa stou tjeblauf žita pa stou tjeleblauf pšenice!« No, mi smo se podali tja nekaj dni pozneje, da bi zvedeli, ali naši rojaki čez mejo še ohranjajo tudi stara kmečka, zimska opravila.
Mikloš in Marija Super iz Števanovec žalujeta za časi, ko se je zbralo ob luščenju bučnega semena tudi po dvajset ljudi. Ob delu so se pogovarjali, peli...
A
Bili so časi, ko je moral gospodar na kmetiji čez zimo popraviti lesena orodja, izdelati grablje, vile, ročaje za motike, lopate in sekire, narediti brezove ali sirkove metle idr. Gospodinje pa so pletle nogavice, kape, puloverje pa še kaj, krpale so oblačila, sku-bile (»česale«) perje in poskrbele za nove blazine ali vzglavnike, prebirale fižol... Skupno delo moških in žensk je bilo luščenje bučnega semena, koline ali zabadanje, »delanje« olja... Medtem ko so takšna domača opravila pri nas že skoraj prava redkost, v Porabju še ni tako, čeravno tudi tamkaj ni več tako, kot je bilo nekoč.
Zdaj dva, nekoč pa dvajset
Verjeli ali ne, že pri prvi hiši, kjer smo se najprej ustavili, in tq naključno, smo zalotili gospo-’ darja in gospodinjo pri luščenju bučnega semena. To je bilo pri Superjevih v Števanovcih. Kako to, da sta sama pri tem opravilu? Ali ne luščite semena ob večerih tako kot nekoč? nas je zanimalo.
»Sami liijpamo koščice, ker
’ri Krajcarjevih na Verici imajo na dvorišču veliko drevja. Podrli so ga ob poti, ki vodi proti mejnemu prehodu Verica -Repinci, saj je preveč segalo na cesto. Poleg pripravljanja drv ima mlajši gospodar pri hiši Karel še precej dela tudi z ■zabadanjem«.
jih nimamo dosti, saj so divje živali pospravile precej buč že na njivi. Toliko pa le bo, da bomo imeli olje za solato. Štiri do pet litrov ga bo. Tu v Števanovcih ga bomo delali. Nekoč, ko smo imeli dosti koščic, pa se nas je zbrala polna kuhinja. Bilo je zanimivo in prijetno. Vmes smo se pogovarjali, peli ...Jedli smo kruh ali pereče in jabolka. Ponekod so spekli tudi reteše ali kakšne druge pogače,« nam je pripovedovala gospodinja Marija, vmes pa ji je kaj prišepnil mož Mikloš. On nam je še povedal, da je že narezal tudi vrbovo šibje za košare, vendar jih ne bo pletel sam, kej za kaj takega ni ravno vešč (tako kot se ne loti tudi izdelovanja kosišča, medtem ko ročaje za motike in lopate naredi sam), zato je šibje odnesel v Ritkarovce k Faričevim, kjer je doma dober mojster za pletenje košar, čeprav ne zna govoriti.
Košare in ure
Boljšega napotka, kam naprej, si nismo mogli želeti. V Ritkarovce seveda! Faričevo domačijo pa ni bilo ravno lahko najti, saj ne
leži ob glavni (asfaltni) cesti, ampak je potrebno dvakrat ali trikrat zaviti v pravo smer, nazadnje na hrib, preden si tamkaj. Ob prvem poskusu smo se odpeljali nekaj sto metrov mimo, tako da bi skoraj prišli do meje s Slovenijo, potem pa smo le našli pravi cilj. Ker mojster za pletenje košar, ime mu je Izidor, ne more govoriti, je bila »prevajalka« njegova gospodinja Agata. Povedala nam je, da se je pletenja košar naučil v mladih letih, ko je hodil skupaj z mamo in očetom delat na »ma-rof«. Zdaj, ko je ves čas doma, si s tem delom predvsem krajša čas, obenem pa kaj malega tudi zasluži. Čez zimo splete okrog 80 košar, lahko pa jih še več, če bi mu ljudje prinesli več šibja in naročili več košar. Sicer pa Izidor zna popravljati tudi ure - predvsem takšne, kot so jih ljudje uporabljali nekoč.
Drva in »zabadanje«
Na Verici je pritegnil našo pozornost mlajši gospodar Karel Krajcar ob dokaj velikem kupu drv.
»To smo večinoma posekali ob poti, ki vodi proti mejnemu prehodu Verica - Čepinci, saj je drevje ob koncu naše njive preveč segalo na pot. Tako smo si seveda priskrbeli tudi dovolj kurjave za zimo.«
To so sicer rade volje storili, saj že komaj čakajo, da bodo res odprli ta mejni prehod. Bilo je predvideno, da se bo to zgodilo okrog božiča, toda napovedi se niso uresničile. Karel pa je tudi priučen mesar, zato ima te dni kar precej dela z »zabadanjem«. Pri tem noče uporabljati posebne pištole za streljanje živali, kot je to prišlo v navado, ampak svinjo zabode z nožem. Pravi, da kri lepše steče in da je potem boljše meso. Škoda, da ni bilo priložnosti tudi v praksi videti, kakšen mojster je Karel pri »zabadanju«. Pravi, da zna narediti tudi dobre mesne in riževe klobase (krvavice).
Metle, »krbtile« in »dervenke«
Verjetno največ mojstrov domače obrti v Porabju pa imajo na Gornjem Seniku. Mi smo se oglasili pri Ferencu Bajzeku, o katerem smo slišali praviti, da je malo tako spretnih pri pletenje krbiil (košarice za kruh) in dervenk
	
dl zimska opravila
■F ... M 'fh
Devetinšestdesetletni Ferenc Bajzek z Gornjega Senika je posebej vešč v izdelovanju metel iz brezovega šibja ter pletenju krbul in dervenk iz plastičnih »viter«. Nekoč jih je pletel iz lubja, ki ga je »snel« s pantovca.
(manjše in večje pletene košare za zrnje, sadje idr.), izdeluje pa tudi metle iz brezovega šibja.
»Krbtile in dervenke sem nekoč pletel iz pantovca oziroma njegovih viter, pri čemer sem moral uporabljati obe roki in še zobe. To delo je bilo precej na-
Iz zakulisja Zlate lisice
»Kje ste zdaj, tovariši?«
Pohorje je postalo poletna zimska destinacija
etošnja Zlata lisica je bila najtoplejša doslej v zgodovini tega tekmovanja. Verjetno že veste, da je zaradi tega odpadel nedeljski slalom, toda na srečo si je naša ekipa
za svoj ogled izbrala ravno sobotni veleslalom. Toda tudi ta je bil v precejšnji nevarnosti, da »izvisi«, saj so temperature že zjutraj ob 7. uri dosegale enajst stopinj Celzija! Za to, da se
sneg obdrži, so potrebne temperature od vsaj minus tri sto-
pinje navzdol. In taka je bila ob vsej pripravi samo ena noč!
Toda tako je v soboto zjutraj okrog 90 tisoč kubičnih metrov snega na minimalni širini štirideset metrov vendarle pričakalo smučarske »lisice« in gledalce. Predvsem te, saj so slednji dajali čar celi prireditvi. Prišli so od blizu in daleč- Hrvati, Avstrijci, Slovenci, Švicarji, Nemci, tu in
tam kakšen Italijan in Francoz -
in ustvarili pravo kozmopolitsko vzdušje. Nasploh je treba reči, da je sama prireditev simpatična tudi za tistega, ki ni ravno velik ljubitelj smučanja, saj se vse odvija zelo hitro, za zabavo je med odmorom poskrbljeno, za dobro »notranje« počutje pa so skrbele številne stojnice s tradicionalno »domačo« hrano: hamburgerji, pleskavice, hrenovke v štručki, karamele, kuhano vino, vino vseh vrst, pivo, katerega trije decilitri so stali v glavnem okrog tristo tolarjev, brezalkoholne pijače pa tristo petdeset tolarjev. Pa potem naj še kdo reče, da se ne splača bolj piti pivo! Vsi so se čudili, kako je lahko na smučarski tekmi tako toplo, saj so-se temperature pred drugo vožnjo dvignile že do štirinajst stopinj! In to na začetku januarja! Na ta račun je padlo precej šal. Direktor naših alpskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec se je pošalil, da je Po-
porno in zamudno, vložen trud pa se nikakor ni poplačal. Zdaj pletem to iz plastičnih »viter« oz. trakov, kar je veliko lažje in hitreje. Takšna posoda pa lahko vzdrži čez petdeset let, samo na vročini ne sme biti.«
Če je nujno, Ferenc naredi tu
horje edino smučišče na svetu, kjer »lahko po sredini smučaš, ob strani pa otroci za svoj herbarij nabirajo vijolice.« Najbolj domiselno izjavo je »izstrelil« predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič: »Zdaj vem dokončno, da je Pohorje postalo poletna zimska destinacija.« Tone Partljič
pa je vzrok v toplem vremenu pri
nas našel v razlogu, da »so se odnosi po zadnjih volitvah v Slove
niji zelo otoplili«. Topli odnosi pa so bili tudi med navijači, saj so Hrvati in Avstrijci skupaj navijali za naše smučarke, Slovenci za Janico Kostelič itn.
Prav hrvaške navijače je treba posebej omeniti. Popolnoma nogometno obarvani, s šali, zastavami in oviti v majice z grbom so že zgodaj zjutraj z vlaki in avtobusi ter z osebnimi avtomobili krenili iz Zagreba in bližnjih krajev. Vse za samo slabih pet minut smučanja njihove Janiče Kostelič. Pa
di ročaj za to ali ono kmečko orodje, vendar pa ga to ravno ne veseli, ker nima na voljo primernih pripomočkov, tako kot Mukičev Feri in Janoš pa Laci Grebenar in drugi. Začela se je torej specializacija.
Besedilo in fotO:
ToŽC Crfzli ■
ne samo to. Registracije iz Splita, Vukovara, Dubrovnika in Županje so kazale, da je mnogo Janiči-nih simpatizerjev prišlo tudi iz mest, ki ne ležijo ravno v bližini slovenske meje. In ko je Janiča v drugi vožnji prišla do ciljne strmine, je vzdušje ob progi-spo-minjalo na tisto nogometno, ko Hrvaška zabije gol, saj so se ob »huronskem« vpitju prižgale tudi bakle. Tudi naše so se dobro od
rezale, v spominu pa bo ostal incident, ko so Alenko Dovžan S startno številko 32 ob devetem vmesnem času zaustavili fantje na progi, saj se je pred njo poškodovala Norvežanka Trine Bakke. Na velikem monitorju se je lahko lepo videlo, kako je jezna Alenka poslala fante k vragu, vendar oni niso bili nič krivi. Kakor tudi ne štarter, ki je Alenko spustil na progo po predvidenem razmaku ene minute. »Se pač zgodi,« se je kasneje pomirila tudi naša smučarka. Toda na koncu so bil vsi zadovoljni, mogoče pa je še sreča, da je nedeljski slalom odpadel, saj so se za takratni obračun dogovorili nogometni navijači Dinama in Maribora Bad Blue Boys in Viole, ki je tako odpadel. A tega raje ne povejte tistim tisočim, ki so že zjutraj ob treh vstali in se pripeljali v Maribor, samo da vidijo, kako Pohorje cveti v pomladanskem zelenju.
Tomo Koles, foto T. K. ■
ViffllK 11. januar 2001
KRONIKA
17
Ludvik Rituper iz Fokovec nas je povabil na obisk
Na čigav mlin napeljana voda?
Neverjetno: v turistični občini družina brez vode
oda, ta naravna in prozorna tekočina, je snov, brez katere ne bi mogli živeti. Besede voda sicer ne uporabljamo le za tekočino, ampak se pojavlja med drugim tudi
pogovorno, denimo: napeljevati vodo na svoj mlin, to pomeni: govoriti, delati v svojo korist.
Ko se stranki o nečem dogovorita in skleneta pogodbo (ustno ali pisno), »zasledujeta« vsaka svojo korist. V svojo škodo pač ne bo delal nihče.
Prav neverjetno in za marsikoga presenetljivo je, da se najde tudi v tako turistično razviti občini, kot je moravskotopliška, družina, ki nima osnovne življenjske tekočine vode in ki jo morajo voziti s cisterno od sosedov v Ratkovcih. Zgodba je to-liko bolj žalostna, ker v družini brez zdrave vode živi invalid z amputirano nogo in priključen na aparat s kisikom.
Sta se bajaličarja zmotila?
Na obisk nas je povabil Ludvik Rituper iz Fokovec 71. Z ženo Ireno in hčerko Jožico živi na bregu, kjer ne moreš kar tako skopati vodnjaka, ampak se je treba namučiti, preden prideš do zdrave pitne vode. V želji, da bi imeli pri hiši vodovod, na ka
terega bi lahko priključili pralni stroj... in uredili sanitarne prostore, so se predlani odločili, da rešijo problem vode. Da ne bi vrtali na pamet, so povabili dva bajaličarja, ki sta v različnih dneh z bajalicama našla najbolj bogat izvir vode na istem mestu »v ogradih«, kakih trideset metrov niže od gospodarskega dela domačije oziroma kakih sto metrov od najbližjega sosedovega vodnjaka na približno enaki višini. Za vrtanje v globino tridesetih metrov so se dogovorili z Zvonimirjem Gombocem iz Kroga (bolj znan pod kratico GORO), in sicer za 600.000 tolarjev (meter vrtanja in cevi 20.000 tolarjev). Ta firma je namreč že mnogim Goričancem »pripeljala« v domove vodo. Kot izhaja iz računa, so decembra 1999. leta izvrtali sedemindvajset metrov globoko in v vrtino so položili v enaki dolžini kovinske cevi premera 160 milimetrov. Potem ko so vanje spustili električno vodno črpalko, je začela pritekati na plan umazana voda, to pa je bilo tisti hip razumljivo, nerazumljivo pa je, da tudi po nekaj tednih črpanja ni in ni pritekla čista voda. Rituperjevi so poklicali podjetnika Gomboca, ki je obljubil, da bodo vodnjak očistili, brž ko bo lepše vreme. Aprila lani so ponovno vrtali, a so kmalu odnehali. Tedaj je izvajalec poučil naročnika, da bi bilo treba vrtati veliko globlje, tja do 75 metrov, in prve dni julija je poslal predračun za 2.256.240 tolarjev. Rituperjevi so si pridobili še predračun lendavske Nafte, ki znaša za 80-metrsko vrtino 1.940.000 tolarjev...
Rituperjevi niso bogati. Komaj so zmogli 200.000 tolarjev, ki so jih plačali Gombocu, ki je izdal za ta znesek blagajniški prejemek. Na roko jim je šla moravskotopliška občina in posodila 300.000 tolarjev (in jih tudi neposredno nakazala Gombocu), tako da je ta prejel 500.000 tolarjev. Rituperjevi se čutijo oško
dovane, saj so plačali, kljub temu pa še ni kakovostne vode. Vrtalec se izgovarja, da z vrtanjem ni prevzel odgovornosti, da bo voda zdrava, ampak samo, da voda bo. Vrtal naj bi na odgovornost naročnika. Odgovornost naj bi prevzel šele, ko bi izvir določil strokovnjak - geolog.
»Napako je naredil že na začetku del: v petek je vrtino izvrtal do globine trideset metrov ter jo tako - nezacevljeno - pustil do ponedeljka v naslednjem tednu, ko jo je s silo poskušal za-ceviti, vendar je uspel spraviti z nabijanjem cevi le do globine sedemindvajset metrov. Po prognozi je bil vodonosni sloj prav v tej globini, kjer so zdaj,prišle’ polne (ne preluknjane) cevi, zato voda ne more dotekati. Vse do takrat, dokler nismo izmerili, je trdil, da je trideset metrov cevi,« nam je v pismu napisal (ob obisku pa ustno podal) svoje mnenje Ludvik Rituper in še dodal: »Ker se komajda preživljamo, nimamo denarja za tožarj-
Irena in Ludvik Rituper, ki je priklenjen na aparat s kisikom, trdita, da vrtalec ni potisnil luknjičastih cevi dovolj globoko, zato so polne cevi občepele ob vodonosnih slojih in zato ni vode.
enje na sodišču.«
Pametno je, da ljudje urejajo razmerja mimo sodnih mlinov, ki meljejo zelo počasi, pa še presneto dragi so. Ker vrtalec menda ne kaže več zanimanja za Ri-tuperjevo vrtino, oni pa ne za njegove storitve, so se nekako dogovorili za kompromis: oni bodo »pozabili« 200.000 tolarjev, kolikor so plačali neposredno z gotovino (denar ostane torej vrtalcu), on pa jim bo vrnil 300.000 tolarjev, koliko je prejel od moravskotopliške občine. Sanirati pa mora tudi vrtino (izvleči in odpeljati cevi, zamašiti luknjo in urediti okolico). Od tega dogovora je zdaj minilo dobrih pet mesecev, vendar še ni uresničen. Morda zato ne, ker Rituperjevi zahtevajo tudi obresti na omenjen znesek?
Ker pa si danes ne moreš več predstavljati življenja brez zdrave vode in urejenih sanitarnih prostorov, bodo Rituperjevi najbrž sklenili dogovor z drugim vrtalcem in bodo najbrž imeli več stroškov, toda ta jamči ne le, da
Ijko. - Na vse te naše dopise g.
Na cev, ki štrli nekaj deset centimetrov od tal, sta Rituperjeva dala pokrov in ga
zaklenila s ključavnico. Zahtevata, da sedanji vrtalec vrne 300.000 SIT in vrtino sanira (spravi v prvotno stanje). Upata, da bo z novim vrtalcem več sreče.
voda bo, ampak, da je bo dovolj in bo zdrava. Če ne iz ene pa iz druge, tretje vrtine. Samo vrtanje menda ni tako drago, drage so cevi in dela, potrebna, da jih zabiješ v ustrezno globino, kjer so kakovostni vodonosni sloji.
Vrtalec predlaga arbitražo
To, kar ste prebrali, smo zvedeli pri Rituperjevih. Seveda smo povprašali tudi drugo stran:
inženirja Zvonka Gomboca, ki nam je pisno odgovoril:
»Zvrtanih je bilo 30 metrov, cevi pa so 27 metrov globoko. -Naša firma ne more zagotoviti kakovosti in količine vode, kot jo določi bajaličar, saj je to odvisno od sestave tal na tej lokaciji. Lastnik g. Rituper je podal prognozo globine vode na osnovi prognoze bajaličarja, ki ga je sam naročil. - Na željo naročnika •smo aprila 2000 poglobili vrtino do 35 metrov in ugotovili, da na tej globini ni zadostnih vodono-snikov. Zaradi tega smo zaprosili za strokovno mnenje dipl. ing. geol, za prognozo, ki se je glasilo: vodonosni sloji so na tej lokaciji od 75 metrov naprej. - Glede cene vrtanja je tako, da ima vsak izvajalec vrtin svoj cenik. -Vrednost opravljenih del na vrtini g. Rituperja je znašala 600.000 SIT (delo, material in DDV). Avans v višini 500.000 SIT je bil plačan (nakazilo kredita 291.591 SIT, gotovina 200.000 SIT). Ker nam je lastnik prepovedal vstop na lokacijo vodnjaka in tudi pre
povedal telefonske klice, nismo
imeli možnosti nadaljnjih pogo
vorov. - Zaradi negativne prognoze ,bajaličarja’, ki ga je naročil sam lastnik, in po dejan
skih ugotovitvi vrtanja se g. Rituper ni hotel pogovarjati z izvajalci. Kljub temu smo dostavili tehnične zapisnike vrtine, predloge
za sanacijo vrtine in drugo. Vsa
ta dokumentacija je bila dosta
vljena g. Rituperju uradno s povratnico oz. s priporočeno poši-
Komajda se je začelo novo leto, že prva žrtev prometa. Prejšnji četrtek, 4. januarja, so namreč otroci iz Nedelice, ko so šli v šolo, našli ob 7.20 v potoku Kopanje sovaščana - 37-letnega Stanislava, ki je živel in kmetoval s svojo 73-letno materjo. Bil je mrtev in ob njem je ležalo žensko kolo.
Sprva so domnevali, da gaje zbil s ceste kar avtomobilist, pozneje pa je prevladalo prepričanje, da ni moglo biti tako. Dan prej, proti večeru, je namreč, kakor vse druge dni, odpeljal s kolesom mleko v vaško zbiralnico. Nazaj grede se je ustavil v vaškem gostišču, kjer je ostal do 23. ure. Od tam se je odpeljal proti domu, kamor vodi pot prek mostu čez potok Kopanje. Pred mostom (fotografija), ki sicer ima ograjo, je zapeljal v levo in žal v potok, kjer je obležal z glavo v vodi, tako da je nastopila smrt po vsej verjetnosti zaradi utopitve. Da pa bi to domnevo potrdili (ali zavrgli), so odredili sodnomedicinsko obdukcijo. - Foto: Š. S.
Zgodilo se je...
Rituper ni odgovarjal direktno na firmo, temveč je iskal rešitev po drugih poteh (tržni inšpektorat RS, Združenje potrošnikov Pomurja). Na vse te institucije smo pisno odgovorili.
Naš predlog je: da se na lokaciji L. Rituperja, Fokovci, sestane neodvisna komisija strokovnjakov za vrtanje in geologijo in poda svoje mnenje o nadaljnjih postopkih. Zvonimir Gomboc.«
Tak je torej odgovor druge
Mačkovci
Objestnost ne pozna meja. 5. januarja kmalu po 20. uri je voznik osebnega avta, ki je pripeljal po lokalni cesti Mačkovci-Vidonci, naletel na vozišču odseka, ki pelje skozi gozd, na tri hlode. Seveda ga je nenavadna (nastavljena) ovira presenetila, a se ji ni uspel izogniti in je trčil vanjo. Škode na avtu je za 200.000 tolarjev. Morda kdo ve za imena postavljalcev ovire?
Gornja Radgona
Gornjeradgonski policisti so 5. januarja obravnavali nekega kršilca javnega reda in miru in pri varnostnem pregledu našli pištolo Glockk, kalibra devet milimetrov, in 65 nabojev. Ker mož ni imel orožnega lista, so mu pištolco zasegli in ga bodo predlagali v kaznovanje pri sodniku za prekrške.
Cankova
Na magistralni cesti zunaj Cankove se je 6. januarja ob 19. uri zgodila prometna nesreča. 45-letni avtomobilist Anton B. iz Murske Sobote, ki je peljal iz Korovec proti Cankovi, je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zadel 50-letnega pešca Jožeta Š. iz Korovec, ki je hodil ob desnem robu vozišča v isti smeri. Pešec se je hudo poškodoval. Zdravijo ga v soboški bolnici.
Murska Sobota
8. januarja ob 15.10 se je peljal Jakob V. po Lendavski ulici v Murski Soboti in ni upošteval prometnega znaka ustavi, zato se je zgodila nesreča, kajti trčil je v kolesarko Marijo V. Poškodovanko so prepeljali v bolnico.
strani. Izvajalec nam je tudi poslal zapisnik o tehničnem preizkusu z dne 12. 4. 2000. Ugotovitve: V vodnjaku je 90 1 vode, ki počasi doteka. Črpanje izvršeno s potopno enofazno črpalko tipa Pedroll. Dotok ocenjen na 0,15 - 0,21/sek. - Voda je motna - rjava, kar je znak prisotnosti Fe - železa. - Voda ni pitna...
Na zapisniku so imena in podpisi izvajalca in njegovih delavcev (pet imen) ter imena in priimki naročnika in njegovih dveh družinskih članov, vendar se ti niso podpisali.
Seveda bi lahko zdaj »nakladali«, ko je kriv, da je prišlo do kratkega stika, vendar tega ne bomo počeli. Pač pa se nam zdi primeren Gombočev predlog o neodvisni komisiji, neke vrste arbitraži, ki naj razsodi, zakaj je prišlo do »kratkega stika«. Informacij o tem pa je več kot dovolj v tem članku.
Dolga vas
Policisti na mejnem prehodu v Dolgi vasi so zalotili pri vožnji vinjenega voznika tovornega vozila. Ugotovili so, da se je »nacejan« uspel pripeljati z ormoškega območja, kjer so ga policisti zaradi vinjenosti izločili iz prometa, a prepovedi ni upošteval. No, dolgo-vaški policisti so ga prijeli trše, saj so ga odpeljali v treznilnico, pozneje pa je imel bližnje srečanje s sodnikom za prekrške.
Vlomi, tatvine in še kaj
Iz tovornega avta, parkiranega v Podgradu, je neznanec ukradel avtoradio znamke Blaupunk in radijsko CB-postajo, s čimer je oškodoval podjetje Reflex za 100.000 tolarjev.
V Murski Soboti je nekdo poškodoval z ostrim predmetom osebni avto in naredil za 25.000 tolarjev škode.
7. januarja so murskosoboški policisti obravnavali tatvino drv zunaj naselja Bokrači. Na delu so prijeli štiri mladeniče, ki so podrli drevo v tujem gozdu. Ker je bilo drevo manjše, je trenutne škode sicer le za 5.000 tolarjev.	Š. S. ■
Z občnega zbora PGD Petanjci
Reševali so tudi konje
Gasilci se pripravljajo tudi na pustovanje
Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■
GD Petanjci šteje 80 članov. Na letnem občnem zboru so pregledali delo v lanskem letu in ugotovili, da so bili dokaj dejavni.
Opravili so 440 ur prostovoljnega dela. Obnovili in prepleskali so namreč dvorano ter šotorsko ogrodje. Udeleževali so se številnih gasilskih tekmovanj, tudi ž reševalnimi čolni na Muri. Posredovali so tudi pri reševanju konjev v prometni nesreči nekega tovornjaka. Na občnem zboru so sprejeli nekaj novih članov, z enominutnim molkom pa so počastili spomin na umrlega dolgoletnega predsednika Alojza Kereca.
Pogovarjali so se tudi o letošnjih aktivnostih. Spet bodo sodelovali na tekmovanjih, med drugim tudi v vaji z reševalnimi čolni. Šli bodo tudi na mednarodno obmejno gasilsko tekmovanje, ki bo letos v nekem kraju v Avstriji. Pripravili bodo tečaj za izprašane gasilce, kupiti pa nameravajo še nekaj novih gasilskih oblek in dihalnih aparatov. Gasilci Petanjec bodo sodelovali tudi v pustnem sprevodu.
F. Kuhar ■
I w
ŠPORT
11. januar 2001 VESTNIK
Karate
Ob 80-letnici Nogometne zveze Slovenije (4)
Izjemni dosežki mladih Ljutomerčanov
V minulem letu so dosegli člani karate sekcije ljutomerskega Partizana izjemne uspehe. Na 22 turnirjih (8 mednarodnih) so osvojili 150 medalj, od tega 37 na mednarodnih tekmah.Če se izvzamejo odlični nastopi na šolskih tekmovanjih, saj so v šolski ligi zasedli prvo mesto, je bil najuspešnejši Aleš Preglej, ki je dobil 16 odličij, od tega 12 zlatih. Samo Prelog je osvojil 17, Tina Mlinarič 11 in Staša Žibrat 8 medalj. Na treh državnih prvenstvih so osvojili 11 najvišjih naslovov. Na državnem prvenstvu Karate zveze Slovenije sta postala državna prvaka v borbah Aleš Preglej in Samo Prelog. Na državnem prvenstvu WKSA je v katah zmagala Staša Žibrat, v borbah pa Aleš Preglej. Največ naslovov pa so Ljutomerčani osvojili na državnem prvenstvu Kofukan, saj so bili Žibratova, Mlinaričeva, Brezovčeva in Preglej prvaki v katah, Barber, Filipičeva in Mlinaričeva pa v borbah. Ljutomerčani so v katah zmagali tudi v slovenski ligi in na državnem pokalnem prvenstvu. Nazive mojstra imajo štirje člani: Rihard Žibrat (trener, tekmovalec in sodnik), Darko Barber, Brigita Brezo-vac in Damjan Vrabelj. Ljutomerski karateisti pa so se uveljavili tudi na organizacijskem področju, saj so uspešno pripravili dva turnirja. (N. Šoštarič)
Člani karate sekcije ljutomerskega Partizana - prvaki slovenske šolske lige. Stojijo od leve: Filipič, S. Prelog, Drobež, Moleh, R. Žibrat (trener), Preglej, Kovačič, Marin; klečijo: L. Prelog, S. Žibrat, Ferencek in Kuzmanovski.
Ustanovitev SK Lendava, novi igrišči v Lendavi in Soboti
V
prvih desetih letih so vodili SK Mura predsedniki Franjo Košir, Evgen Hal-moš in Vince Arvaj. Ob praznovanju 10-letnice so organizirali nogometni turnir, na katerem so sodelovala moštva Hermesa, Drave in Mure. V času
obstoja kluba ie Mura odigrala 96 tekem, od tega je dosegla 41 zmag, 12 neodločenih izidov in doživela 43 porazov, razlika v zadetkih pa je bila 277 : 316. Iz podatkov je mogoče razbrati, da Mura v tem času ni dosegla vidnejših rezultatov, z izjemo jubilejnega leta, ko je postala prvak v drugem razredu ljubljanske nogometne podzveze - okrožja Maribor. S prihodom Štefana Goričkega, Štefana Debelaka, Ladislava Nadaia, Edija Ditricha in še nekaterih so tudi okrepili upravni odbor kluba. V začetku leta 1935 je bil izvoljen na občnem zboru kluba za novega predsednika Josip Lipič, prvič pa so organizirali tudi tombolo.
V hotelu Krona v Dolnji Lendavi so ustanovili 7. januarja 1935 SK Lendava - pobudniki so bili Mirko Varga, Dundi Vortman in Ludvik Hari. Za predsednika je bil izvoljen dr. Franc Klar, za namestnika Janko Verbanšek, za tajnika Slavko Miklavc in Dragotin Pečnik, za blagajnika Štefan Tivadar in Aleks Balkanyi, za gospodarja Stanka in Pojbič, s tehničnimi posli pa sta se ukvarjala Milan Ralič in Bela Ep-pinger.
V upravni odbor so bili izvoljeni še Stanislav Vaclav, Ladislav Frenjer, dr. Maks Petelin, Stanko Sukič, dr. Marjan Štuple, Vasilije Vlahovi, Arpad Bačič, Slavko Bolta, Josip Naunhauer, Žiga Weis,
1935 so si zgradili v Dolnji Lendavi s prostovoljnim delom novo nogometno igrišče, pomagali pa so jim premožnejši domačini, ki so se navduševali za nogomet. Ob otvoritvi igrišča je bila prijateljska tekma med Lendavo in Muro, ki so jo dobili Sobočani s 5 : 2.
Kmalu zatem so zgradili novo igrišče tudi na prostoru živinskega sejma v Murski Soboti, ki so ga slavnostno predali namenu 28. junija 1936. Igrišče je stalo 109.660,52 dinarjev, večino denarja so zbrali člani upravnega odbora s prostovoljnimi prispevki, tombolo, čajankami in drugimi prireditvami.
V letu 1936 sta prišla v Mur-
trener z bogatimi izkušnjami, in Jože Bosina.
Mura je bila jesenski prvak, v spomladanskem delu prvenstva pa sta moštvi Lendave in Ptuja predali tekmi Gradjanskemu brez igre s 3 : 0, da bi Muri onemogočili osvojitev prvega mesta, nato so se Sobočani pritožili, tako da sta morala Mura in Gradjanski odigrati kvalifikacijski tekmi za naslov prvaka.
Prva tekma v Čakovcu se je končala neodločeno 1 : 1, na drugi
v Murski Soboti pa je zmagala Mura s 3 : 1 in postala prvak v drugem razredu ljubljanske nogometne podzveze - okrožje Maribor za leto 1937.
Za vstop v višji tekmovalni razred je morala Mura odigrati še kvalifikacijski tekmi z Radečami. Na obeh tekmah so prepričljivo zmagali Sobočani z 10 : 0 in 7 : 0 in se tako prvič uvrstili v prvi razred ljubljanske nogometne podzveze.
Feri Maučec ■
ing. Franjo Jurhar in Ladislav Mi-Ihoffer.
Lendavčani so se vključili v tekmovanje drugega razreda ljubljanske nogometne podzveze -
sko Soboto odlična nogometaša Vladimir Kukanja, ki je igralec in
Dvoranski hokej
Nogometaši SK Lendava 1937. Stojijo od leve: Pojbič, Dohr I, Perko, Gabič, Dohr II, Gutman, Vortman, Toth, Čiček, Varga, Novak in Turner
Košarka
okrožje Maribor, kjer je prvo mesto zasedel Gradjanski iz Čakovca pred Muro in Lendavo. V letu
Lek tretji, Triglav četrti
Pričakovan
2. izbor športnikov občine Cankova
Valentina Trajbar In Denis Kristl športnika leta 2000
o izboru Odbora za šolstvo, predšolsko vzgojo, kulturo in šport Občine Cankova so drugič razglasili najboljše športnike, športnice, športne ekipe, perspektivne športnike in ekipe za leto 2000 ter zaslužnim podelili pokale
in priznanja. Prireditev so popestrili s krajšim kulturnim programom.
Za športnico teta 2000 v občini Cankova so razglasili Valentino Trajbar, članico Karate kluba Tro-mejnik iz Kuzme, ki je dosegla vidne uspehe na domačih in medna
rodnih tekmovanjih. Druga je bila Mateja Mencigar, članica Odbojkarskega kluba Kerna iz Puconec (ekipa tekmuje v tretji slovenski ligi vzhod).
Za športnika teta 2000 v občini Cankova je bil izbran Denis Kristl, član Karate kluba Tromejnik iz Kuzme, udeleženec svetovnega prvenstva v Indoneziji. Uspešen je bil tudi na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Za športnika leta je bil izbran drugič zapored. Drugo in tretje mesto pa sta zasedla Sebastjan Vogrinčič in Sebastjan Žilavec, oba sta člana Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote, ki tekmuje v prvi državni ligi.
Za športno ekipo leta 2000 so izbrali Klub malega nogometa Kuč-nica iz Korovec, ki se je uvrstil v travnato A-medobčinsko ligo Murska Sobota.
Izbrali so tudi najboljša športnika Šolskega športnega društva Cankova. Ta naziva sta pripadla Katji Koler in Dejanu Flisarju.
Izbrali in razglasili so tudi perspektivne športnike in športnice. Ti so postali: Doris Kristl (karate),
Športniki leta v Dobrovniku, Lendavi in Ljutomeru
Ob koncu tedna bodo razglasili najboljše športnike, športnice in ekipe eta 2000 tudi v Dobrovniku, Lendavi in Ljutomeru. V Dobrovniku bo slo-/esna razglasitev v četrtek, ob 17. uri v prostorih kulturnega doma, v .endavi bodo pripravili slovesnost v petek, ob 17. uri v prostorih DOŠ .endava, v Ljutomeru pa bodo razglasili športnike leta v petek, ob 18. uri ' hotelu Jeruzalem.
Andrej Gomboc (strelstvo), Mihael Dervarič (strelstvo), Sašo Kornhau-ser (nogomet), Aleš Smodiš (karate), Matej Petek (karate) in Mitja Petek (karate).
Valentina Trajbar in Denis Kristl - športnika občine Cankova za leto 2000. Fotografija: Nataša Juhnov
Naziv perspektivne ekipe pa je pripadel kadetski ekipi Nogometnega kluba Cankova. Priznanje za faer play pa je prejelo Športno rekreacijsko društvo Štrk iz Skako-vec.
Na slovesni razglasitvi najboljših športnikov, športnic in ekip občine Cankova za leto 2000 so
zaslužnim društvom in posameznikom podelili pisna priznanja. Ta so prejeli: Milica Šinko Majer, Janko Durič, Janko Kuzma, Stanko Jug, Marjan Jauk, Športno društvo Studenec Cankova, Športno društvo Gerlinci, Strelsko društvo Graničar Cankova in Osnovna šola Cankova.
Feri Maučec ■
V
Umagu je bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju. Soderovalo je 10 moških in 6 ženskih ekip. Med moškimi ekipami so sodelovali tudi hokejisti Leka iz Lipovec in Triglava iz Predanovec, med ženskami pa ekipa Triglava
iz Predanovec.
Hokejisti Triglava so v predtekmovanju nastopali v skupini A, kjer so premagali Trešnjevko s 5 : 0, Budimpešto s 6 : 4 in ARF iz Italije s 4 : 0 ter izgubili s prvo ekipo Zeline z 2 : 7 in zasedli drugo mesto.
Hokejisti Leka so v predtekmovanju nastopali v skupini B, kjer so premagali Budimpešto s 7 : 2, Ze-lino II s 5 : 2 in Genovo s 3 : 0 ter
Atletika
Mednarodni kros v Soboti
V nedeljo, 14. januarja 2001, ob 10.30 uri bo v soboškem parku mednarodni kros. Prireditev sodi v okvir ciklusa sedmih mednarodnih zimskih krosov. AK Pomurje iz Murske Sobote, ki je organizator
Tenis
1.PŠZL					
Trinajst M	4	4	0	11:1	8
TK MS	4	3	1	9:3	6
Radio Viva	4	3	1	8:4	6
Forming	4	2	2	5:7	4
Savox	4	1	3	5:7	2
TK Radenska	4	1	3	4:8	2
TK Hoče	3	1	2	2:7	2
Pomurka	3	0	3	1:8	0
Tenis - 2. A MIR Radgona 4 4			PŠZL 0	9:3	8
SKP Radgona	4	4	0	8:4	8
ABC Pomurka	4	3	1	8:4	6
Electrum	4	2	2	8:4	4
Rebel	4	2	2	8:4	4
TK Ljutomer	4	2	2	7:5	4
Gotim	4	1	3	4:8	2
Z. Triglav	4	1	3.	3:9	2
ŠD UJV MS	4	1	3	3:9	2
Bintel	4	0	4	2:10	0
Tenis - 2. B PŠZL Pomurska DZU 4 3 1				10:2	6
Val Ljutomer	4	3	1	8:4	6
ŠD LO-KO	4	3	1	7:3	6
ŠD UJV MS 2	4	2	2	6:6	4
TK Radenska 2 4		2	2	6:6	4
Bistri Joy	4	2	2	6:6	4
Pintari	4	1	3	5:7	2
MTS Radenci	4	0	4	0:12	0
izgubili z Jedinstvom 2 : 4 in zasedli drugo mesto. V polfinalu je Je-dinstvo premagalo Triglav s 5 : 3, Zelina I pa Lek s 6 : 4. V tekmi za tretje mesto je Lek premagal Triglav z 8 : 1. Tako so hokejisti Leka iz Lipovec zasedli tretje, Triglava iz Predanovec pa četrto mesto. Ženska ekipa Triglava iz Predanovec je med šestimi ekipami zasedla četrto mesto. (FM)
prireditve, pričakuje, da bo v 17 kategorijah nastopilo okrog 200 tekačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Med njimi bodo nastopili številni domači tekmovalci.
Geza Grabar ■
Strelstvo
Dularjeva druga, Hreščak tretji
Na centralnem strelišču v Ljubljani je bilo kontrolno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, ki je bilo hkrati kvalifikacija za vstop v reprezentanco, ki bo v soboto (13. jan.) in v nedeljo (14. jan.) sodelovala na turnirju v Rušah. Sodelovali so tudi številni pomurski strelci in strelke in se lepo odrezali.
Najboljša je bila Maja Dular (Pomurka), ki je med mladinkami s 383 krogi v streljanju z zračno puško zasedla drugo mesto. Med čla-
SKI Everest 2000
Župan Občine Lendava in ŠD Dokonča iz Lendave organizirata predavanje Dava Karničarja, ki bo v četrtek, 11. januarja 2001, ob 20. uri v hotelu Lipa. Vabijo, da se tega zanimivega predavanja udeleži čimveč ljudi. (F. M.)
poraz Sobočanov
V trinajstem kolu prvenstva v
državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ iz Murske Sobote gostovala pri vodečem Kopru in po pričakovanju ostala praznih rok. Zmagal je Koper z rezultatom 84 : 63. Sobočani so dobro igrali le v tretji četrtini, ki so jo dobili z 20 : 14 in se domačinom približali na 4
točke. Strelci: Besedič 18, Novak 14, Želj 10, Meško 7, Bratkovič 7,
Pok 3, Maje 2, Ulaga 2. (F. M.)
Koper Elektra Banex Hrastnik
Yurij PL U. Olimpija Maribor Ilirija Radenska C. Radovljica Bežigrad Nova Gorica
13 10	3	1071:878	23
13 10	3	1068:1023	23
13	9	4	1135:1055	22
13	9	4	1113:1083	22
13	8	5	914:885	21
13	7	'6	941:925	20
13	6	7	1025:994	19
13	5	8	1095:1110	18
13	4	9	1039:1108	17
13	4	9	960:1085	17
13	3	10	976:1077	16
13	3	10	1039:1153	16
ni je bil najboljši Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča), ki je s 586 krogi zasedel izvrstno tretje mesto, Drago Pertoci (Tišina) pa je bil s 585 krogi peti. Lep uspeh sta dosegla mladinca Valter Pajič (Tišina), ki je s 573 krogi zasedel četrto mesto in Denis Lebar (Turnišče), ki je bil s 573 krogi peti. Prijetno presenečenje je pripravil Tomi Horvat (Coal Petišovci), ki je v streljanju z zračno pištolo med mladinci s 543 krogi zasedel četrto mesto. (F. M.)
IBIII H. Januar 2001
ŠPORT
19
Dejan Nemec, vratar belgijskega Cluba Brtigga
V Belgiji se ustaliti, potem pa
doseči še kaj več
o pol lela igranja pri belgijskem prvoligašu Clubu Briigge se je bivši vratar soboške Mure Dejan Nemec v času božičnih in novoletnih praznikov mudil v rojstnem Dokležovju. To smo izkoristili za pomenek o nogometu, bivanju v
Belgiji, o načrtih in še kaj.
Si prvi prekmurski nogometaš, ki igra pri evropskem prvoligašu, belgijskem Clubu Briiggu. S tem se ti je verjetno izpolnila velika želja, da ne rečem sanje?
»Prav gotovo sem zelo zadovoljen, da sem prišel v močnejši evropski nogometni klub, čeprav Belgija ni med vodilnimi evropskimi državami, kot so Italija, Nemčija in Anglija. Vesel sem, da me je selektor Srečko Katanec poklical v člansko reprezentanco za evropsko prvenstvo, kar je pripomoglo, da se je za mene začel zanimati belgijski prvoligaš. Hvaležen sem tudi Nogometnemu klubu Muri, da mi je omogočil odhod v tujino, in vsem tistim, ki so mi v mojem kriznem obdobju pomagali. Hvala bogu, da seje vse čez noč obrnilo na boljše!«
Rokometni klub Krog Bakovci
Z rezultati zadovoljni, velike finančne težave
o končanem jesenskem delu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi so rokometaši Kroga - Bakovec z 11 točkami zasedli šesto mesto. S to uvrstitvijo so v klubu zadovoljni, čeprav so pričakovali nekoliko več. Za novo tekmovalno sezono pod vodstvom novega trenerja Ivana Hrupiča iz Gorišnice in tehničnega vodje
Janeza Kolmanka so se pripravljali dva in pol meseca, kar je nekoliko več kot običajno, imeli so tudi mini priprave na Madžarskem ter odigrali nekaj močnih prijateljskih tekem z Zagrebom, Pivovarno Laško Celje, Varteksom iz Varaždina in Čakovcem.
Rokometaši Kroga Bakovec, ki so po jesenskem delu prvenstva v 1. B-ligi na šestem mestu. Stojijo od leve: J. Kolmanko (teh. vodja), S. Buzeti, D. Buzeti, A. Sapač, L. Sapač, Zajnkovič, Roškar, Hrupič (trener); čepijo: B. Vereš, A. Kolmanko, D. Kolmanko, A. Vereš, Husar, Hanc, Horvat. Manjkata Hegeduš in Ovsenjak. Fotografija: N. J.
Pred začetkom prvenstva je v ekipi prišlo do nekaterih igralskim sprememb. Prišel je Robert Ov-senjak z Razkrižja, klub je zapustil Matej Kavaš, ki je odšel k Ormožu, Anton Lovenjak je prenehal igrati, med pripravami pa so zaradi napornih treningov, šolanja ali dela klub zapustili Tomaž Sečko, Boštjan Ri-tonja in Simon Husar. Zlasti v ekipi pogrešajo oba krilna igralca Boštjana Ritonjo in Simona Husarja, saj nimajo primernih zamenjav. Za jesenski del prvenstva je za moštvo Krog - Bakovci značilno, daje novi trener uvedel nekatere novosti, saj igrajo bolj napadalno in bolj agresivno v obrambi, vendar tudi odprto. Tako so rokometaši Kroga - Bako-vec z doseženimi 293 zadetki drugo najučinkovitejše moštvo v ligi za Sevnico, ki je dosegla 303 zadetke. Boljše so igrali na domačem parketu, kjer so izgubili le tri točke, predvsem po napakah strokovnega vodenja. Izpod pričakovanji pa so igrali na gostovanjih, kjer so osvojili
Prišel si v novo okolje; kako so te sprejeli?
»Zelo dobro sem bil sprejet tako pri igralcih kot trenerju, pa tudi ljudje so v Belgiji zelo prijazni in ti pomagajo na vsakem koraku, kadar je to potrebno.«
V Belgiji govorijo flamski jezik, ki ga ne znaš. Kako se sporazumevate?
»Res je. V Belgiji govorijo flamščino, kar je neke vrste mešanica nemškega jezika. Sicer pa v Belgiji govorijo tudi nemški, francoski, angleški in španski. Naš trener je Norvežan in mi se sporazumevamo v angleščini. Tudi v trgovinah govorijo angleški, tako da ni posebnih težav pri sporazumevanju.«
Če se vrneva nekoliko nazaj, v rano mladost: kako si postal nogometni vratar in kakšna je bila pot do Belgije?
le dve točki v Kranju.'Sicer pa je liga zelo izenačena, vendar nekoliko slabša od prejšnje tekmovalne sezone. Poleg članskega moštva imajo v klubu še nižje selekcije, ki redno tekmujejo v slovenskih ligah. Mladinci so v drugi slovenski ligi tretji, kadeti so v prvi slovenski ligi vzhod tretji, pionirji pa v prvi slovenski ligi zadnji. V upravnem odbor kluba imajo nekaj zelo delavnih članov, medtem ko se nekateri še sploh niso udeležili sestanka. Najboljši strelec v moštvu je Simon Buzeti, ki je z 62 zadetki na šestem mestu. Aleš Kolmanko pa je dosegel 55 zadetkov in je na devetem mestu.
Po jesenskem delu tekmovanja so se rokometaši Kroga - Bakovec znašli v hudih finančnih težavah in je vprašanje, če jih bodo uspeli razrešiti in nadaljevati prvenstvo. Klub namreč nima sponzorja. Rokometna zveza Slovenije je Rokometni klub Krog - Bakovci suspendirala, saj ji za jesenski del tekmo-
»Da sem postal nogometni vratar, se moram zahvaliti očetu, ki me je na domačem dvorišču učil prvih vratarjevih korakov. Nogomet sem začel igrati pri pionirjih Dokležovja in nadaljeval pri mladimi, treniral pa sem tudi skupaj s člani. V tem času sem prišel v pomursko in slovensko reprezentanco, kar je narekovalo, da nogometno kariero nadaljujem v višjem tekmovanju. Odšel sem v Beltince in igral v drugi slovenski mladinski ligi. Potem sem odšel v srednjo šolo v Mursko Soboto in pristopil k Muri, kjer sem najprej igral pri mladincih, nato pa pri članih. Najbolj v spominu mi je ostalo igranje pri mladincih Mure, saj smo bili dvakratni državni prvaki in pokalni zmagovalci. V zadnji tekmovalni sezoni sem doživljal krizo, iz nje sta mi veliko pomagala trener vratarjev Djurič in soigralec Talaber. Tako sem uspel premagati težave in ostal na realnih tleh ter se po vseh pripetljajih znašel v Belgiji.«
vanja dolguje obveznosti do sodniških taks v višini 670.000 tolarjev. Za spomladanski del prvenstva pa bo potrebno za sodniške takse plačati še 300.000 tolarjev, sicer rte bodo mogli nadaljevati tekmovanja. Okrog 400.000 to
larjev pa imajo neporavnane obveznosti do prevozov. Zanimivo je, da rokometaši Kroga - Bakovec za igranje v državni moški 1. B-ligi ne dobivajo nobenih nadomestil za prevozne stroške in hranarino, razen trenerja, kar je verjetno edinstveni primer v tem nivoju tekmovanja. S pripravami za spomladanski del prvenstva so že začeli, vendar je obisk zelo slab. V teh dneh bodo sklicali razširjeni sestanek upravnega odbora z igralci in se dogovorili, ali obstajajo možnosti nadaljnjega tekmovanja.
			Feri Maučec ■		
Nova Gorica	1110		0	1288:252	20
Sevnica	11	9	0	2303:251	18
Izola	11	8	1	2279:266	17
Dol TKI	11	7	0	4289:268	14
Mitol	11	5	2	4269:271	12
KrogBakovci	11	5	1	5 293:287	11
Cimos	11	4	2	5256:278	10
Šmartno	11	4	1	6263:282	9
Gorišnica	11	3	1	7275:268	7
Ormož	11	3	1	7280:295	7
Besnica	11	2	1	8287:314	5
Preddvor	11	1	0 10270:320		2
Prvič igraš v tujini. Kako se znajdeš v novem okolju in verjetno tudi v drugačni organizaciji kluba, kot je to pri nas?
»Mislim, da se ni težko znajti, če prideš v bolje organizirani klub, kot si bil prej, kjer so vse stvari urejene, tako da nimaš nobenih težav ne s plačo ne z davki, dobiš stanovanje in avto.
Vse razen hrane plačuje klub. Moraš se prilagoditi tamkajšnjim razmeram in jih sprejeti za svoje. Pri nas je to drugače. Prejemki niso redni, prednost pa imajo igralci, ki pridejo od drugod, saj imajo plačano stanovanje in hrano, medtem ko domači igralci tega niso deležni.«
Pomeni, da si se zelo hitro privadil na novo okolje in razmere. Kaj pa žena in otrok, ki sta s teboj?
»Mislim, da se je tudi žena privadila na novo okolje v Belgiji, kjer ljudje živijo bolj umirjeno življenje, brez nepotrebne naglice in stresov. Z otrokom, za katerega predvsem skrbi žena, ko sem doma, pa se mu tudi jaz posvečam, sva imela nekaj težav zaradi obiskovanja vrtca, saj se zaradi jezika nikakor ni mogel privaditi, zato sva ga po enem tednu izpisala, ker je ves čas jokal. Ko bo malo starejši, ga nameravava zopet dati v vrtec.«
Kako pa je s tvojim igranjem pri Clubu Briigge?
»Pri prvoligašu Clubu Briigge imajo zelo dobrega in izkušenega vratarja Danija Frlina, ki je star 37 let in je že 13 let v klubu. Ko sem prišel v Belgijo, me je trener preizkušal na močnejših prijateljskih tekmah, saj se je hotel prepričati, če sem sposoben v vratih vzdržati psihični pritisk. Mislim, da sem ga z mojim igranjem zadovoljil, vendar se je vseeno odločil in na začetku prvenstva postavil v moštvo bolj izkušenega vratarja. Potem pa se je poškodoval in dobil sem svojo priložnost in mislim, da sem jo izkoristil, saj sem branil večino tekem drugega dela sezone, razen zadnje tekme, ko se mi je ponovila poškodba mišice in sem se s trenerjem dogovoril, da je koristneje, če ne igram.«
Kakšni pa so rezultati jesenskega dela prvenstva?
»Mislim, da smo zelo dobro odigrali jesenski del prvenstva, saj smo od 17 tekem zmagali 16-krat, kar pomeni, da smo izgubili le eno tekmo, in to z državnim prvakom Anderlehtom. V jesenskem delu tekmovanja sem kar 12-krat stal med vrati Cluba Briigge, in sicer sem 7 tekem igral v prvenstvu, 5 pa v evropskem pokalu. Na prvenstvenih tekmah sem dobil 4 zadetke, v evropskem pokalu pa 3. Bilanca je kar ugodna.«
Club Briigge je na samem vrhu lestvice in se skupaj z Anderlehtom potegujete za naslov prvaka. Kakšne so možnosti v nadaljevanju tekmovanja?
»Res je. Edini tekmec v borbi za prvo mesto nam je lanski državni prvak Anderleht, ki igra v ligi šampionov. Je bogatejši klub in ima tudi kvalitetnejše igralce. Mislim pa, da imamo mi boljšega trenerja. Naši tekmeci igrajo v ligi šampionov, kar bi lahko vplivalo na sam razplet prvenstva. Poleg tega imamo še eno zaostalo tekmo iz jesenskega dela prvenstva.«
Dejal si, da imate dobrega trenerja. Kakšna pa je razlika med trenerji v Belgiji in pri nas?
»Mislim, da neke velike razlika ni. Je pa razlika v boljših pogojih za treniranje, večji zavzetosti pri delu in v boljšem odnosu trenerja do igralcev. Naš trener ima do vseh igralcev enak odnos, če je potrebno, ga pohvali ali če trenutno ni v moštvu, mu tudi pove, zakaj je tako. Mislim tudi, da se treningi razlikujejo po tem, da naš trener ne dela tako kot večina drugih - da bi v pripravljalnem obdobju trenirajo samo kondicijo, ko se prvenstvo začne, pa imajo težave. On svoje delo nenehno nadgrajuje, tako da je moštvo tudi v drugem delu tekmovanja na najvišjem nivoju. Je zelo dober trener in mislim, da bo našel mesto tudi v boljših evropskih klubih.«
S Clubom Briigge imaš sklenjeno petletno pogodbo. Kako pa razmišljaš za naprej. So morda cilji tudi prvi vratar v državni reprezentanci?
»Moja želja je, da dobro branim v belgijskem prvenstvu, se ustalim v evropskem klubu, nadgradim moje znanje in sposobnosti, potem
1 pa bi rad dosegel še kaj več. Vsekakor si želim igrati v državni reprezentanci, vendar se s tem ne obremenjujem.
Želim biti prvi vratar v klubu, in če bom dobro branil, bo tudi prišel poziv selektorja Srečka Katanca.«
Feri Maučec ■
Namizni tenis
Pričakovan
V prvem kolu finalne skupine Interpokala, kjer sodeluje 55 ekip iz 12 držav, je Kerna iz Puconec gostovala pri nemškem drugoliga-šu Landau Joola ASV in po pričakovanju doživela visok poraz. Čeprav so Pucončani nastopili oslabljeno, brez poškodovanih Paviča in Benka, se najbrž porazu ne bi mogli izogniti, saj je kakovostna razlika očitna. Le Unger je imel nekaj možnosti, da proti rnla-
Šport od tod in tam
Mali nogomet - NK Makoter Cven je bil organizator 5. tradicionalnega novoletnega turnirja v malem nogometu. Med 22 ekipami iz vse Slovenije je zmagala ekipa Petovie, ki je v finalu premagala Mi & Co iz Ljubljane s 3 : 0. Za tretje mesto je El-com Budna iz Ljutomera premagal Avtoprevoz Frešer iz Maribora s 3 : 2 po izvajanju kazenskih strelov. Najboljši strelec je bil Goran Ristič (Elcom) s 6 zadetki. V atraktivni tekmi sta se ženski vrsti Skokic in Old boysi razšli z neodločenim izidom 1 :1. (N. Š.)
Mali nogomet - Na mednarodnem turnirju v Zalaegerszegu za mlade upe je sodelovalo osem ekip, med njimi tudi Mura iz Murske Sobote in Nafta iz Lendave. Sobočani so zasedli tretje, Lendavčani pa sedmo mesto. (F. H.)
Odbojka - Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote so prosti termin izkoristili za gostovanje pri nemškem prvoligašu Leipzigu in odigrali prijateljsko tekmo. Zmagali so domačini s 3 : 2 (20 : 25, 23 : 25, 25 : 15, 25 : 17, 15 : 8). Sobočani so povedli z 2 : 0, tako da so si domačini zmago zagotovili šele potem, ko so v ekipi Pomurja zaigrali rezervni igralci. V ekipi Pomurja je ponovno zaigral Marič. (F. M.)
Košarka - V 13. kolu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je Miarte Lindau v Lendavi premagala Kungoto s 77 : 73. Strelci za Miarte Lindau: Sijarič 21, Cbr 16, Zrna 14, Balažič 12, Feher 10, Šenjan 4. (F. B.)
Namizni tenis - Rezulatti 5. kola medobčinske lige Ljutomer - 1. liga: Segrap I: Avtoprevoz 6:1, Broker: SIP I 5:5. Vodita SIP I in Broker z 9 točkami. 2. liga: SIP II: Branoslavci 6:3, TEN : Parketarstvo 2:6, Loko II : Ograje 0:6. Vodi SIP II z 12 točkami. 3. liga: Branoslavci II: Segrap II 3:6, Montaža : Bunčani 4:6, Friz, salom : Lukavci 2:6. Vodijo Lukavci z 8 točkami. Veterani: Kamenščak : Grlava 6:1, Branoslavci : Ljutomer 6:4 in Strelec : Grlava 6:2.(N. Š.) Strelstvo - V Zalaegerszegu na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje z zračno puško in pištolo. Z zračno puško je zmagal Milan Cofek s 187 krogi pred Tomijem Horvatom (obaCoal) 181 krogov. S športno pištolo je bil Cofek s 183 krogi drugi, s pištolo velikega kalibra pa je bil s 182 krogi prvi. Ekipno je Coal iz Petišovec zasedel tretje mesto (F. B.)
Badminton - Na pozivnem mladinskem turnirju (do 15 let) v badmintonu, ki je bil v Ljubljani, se Lendavčani niso najbolje odrezali. Najuspešnejša med njimi sta bila Denis Žalik in Ninoslav Kutnjak, ki sta zasedla deveto do dvanajsto mesto. Na članskem B-turnirju v Ljubljani je od Lendavčanov Danijel Novak zasedel šesto mesto, Marko Ketler pa je bil deveti do dvanajsti. (F.B.) Šah - Končalo se je hitropotezno tekmovanje mladincev ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. V skupni uvrstitvi je zmagal Aleš Lazar s 108 točkami pred Denisom Gjuranom 102, Mitjom Kovačem 92, Boštjanom Hočevarjem 72, Majo Hočevar 60, Majo Vučko 58, Nedo Tompa 37, Leonom Cajnkom 31, Saro Kramar 23 in Dušanom Kozicem 20 točk. (F. M.)
poraz Kerne
dinskemu prvaku Nemčije Stehleju osvoji vsaj niz. Tako se je Kerna poslovila od nadaljnjega tekmovanja. Sicer pa je za Pucončane že uspeh, da so se uvrstili v finalno skupino med 32 ekip. Joola Landau ASV : Koma Puconci 4 : 0 (Stehle : Unger 21 : 15, 22 : 20, Markovič : Sapač 21 : 7, 21 : 2, Feth : Smodiš 21 : 11, 21 : 13, Stehle-Marko-vič : Unger-Sapač 21 : 13, 21 :
16).
M. U. ■
ZO
MULARIJA
11. januar 2001 ni
Utah fa	da prečil dwy&
^ldrnlj,črta
Pred kratkim sem si poškodoval nogo. Naslednji dan nisem šel v šolo, ampak na pregled k zdravniku. Tam so ugotovili, da imam počeno kost, in mi povedali, da bom moral tri tedne nositi mavec - en teden mehkega, nato pa trdega. Ko so mi ga odstranili, nisem upal dati noge na tla, ker sem se bal, da bi padel. V četrtek smo irpeli naravoslovni dan. Samo jaz nisem mogel iti s sošolci. Bil sem zelo razočaran. Vprašal sem prijatelja, kako je bilo. Odgovoril mi je, da zelo slabo. To me je potolažilo.
Marko Žerdin, 4. b, OŠ Odranci
Prva ljubezen je nekaj čudovitega, lepega, nepozabnega ... Nekateri anketiranci so tudi povedali, da je prva ljubezen ena sama in edina. Sicer pa preberite odgovore!
- Prva ljubezen je spoznavanje in radost. (Alen, 9 let)
- Zame je prva ljubezen ... ljubezen srca. (Jani, 13 let)
- Prva ljubezen je obdobje, v katerem si v desetih nebesih. (Andreja, 14 let)
J® >
- Prva ljubezen je nekaj nepozabnega. (Lea, 14 let)
- Prva ljubezen je poučna in zelo zanimiva. (Simona, 21 let)
- Prva ljubezen je bila zame velika preizkušnja. (Milena, 38 let)
- Prva ljubezen je lahko večna, lahko pa je tudi boleča. (Marija, 65 let)
Nikoli ne pozabi, da si ljubljen, in si ne dovoli vzeti tega občutka. Ljubi in bodi ljubljen!
Anketo sta opravili Tadeja in Duana, OŠ Sv. Jurij
Med minulimi prazniki je poskrbelo tudi Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Lendava za prijetno presenečenje trok z duševnimi motnjami in njihovih staršev. Praznovanje je bilo v župnijskem domu v Čren-šovcih, kjer so jih pozdravili župan črenšovske občine Anton Tbrnar, upokojena pedagoška delavka in pisateljica Cilka Žerdin, kaplan Ivan Krajnc ter predsednica Sožitja Slava Donko. Otroci so na svoj način pokazali veselje in radost ob tem, kar so doživljali; starši, ki nosijo glavno breme v skrbi za svojega otroka, pa so dobili potrditev, da pri tem niso sami. Vsi skupaj pa so se prepričali, kake mak: je potrebno, da osrečiš druge.
S. D. - J. G.
So-ace

Sonce navsezgodaj v travo se spusti, mravlje in čebele delavne zbudi; rosico popije, bilke naravna pa še metuljčka lena v nosek poščegeta.
Tamara Perša, 4. a OŠ Cankova
tw-i Mika
Nekega lepega jutra je lisica budila volka. On pa ni in ni hotel vstati. Lisica se je razjezila in rekla: »Čirule, čarule ... burni« Volk je takoj skočil pokonci. Umil se je in šel nabirat jagode. Toda ni jih dajal v košarico, ampak v svoja usta. Ko je lisica to videla, je stopila k njemu in ga prebutala. Volk je komaj ušel. Od takrat naprej lisica lovi volka.
Aleš Slana, 3. b OŠ Gornja Radgona
Nekoč,1 pred mojim rojstvom, je živela deklica, ki je imela hudobne starše. Nikoli ni imela prostega časa Ko se je staršem zazdelo, da mora spat, je morala oditi. Niti prijateljice ni smela imeti. Vsak dan je morala pasti krave na travniku zraven neke velike, zapuščene hiše. Zeio jo je mikalo, da bi stopila vanjo, toda bilo jo je strah.
Nekega toplega poletnega jutra si je pripravila culo in zbežala z doma. Ni vedela, kam bi šla. Odločila se je, da odide v tisto zapuščeno, črno hišo. Ko je prestopila prag, se je nekaj premaknilo. Postalo jo je strah in v mislih si je dejala: »Mogoče bi bilo bolje, da se vrnem domov.« Toda odločila seje, da ostane. Nekaj časa je hodila po hiši, nato je padla in si zlomila nogo. Zelo jo je bolelo. Ni vedela, kaj naj stori. Ulegla se je na nekaj mehkega. Tedaj jo je nekaj nežno prijelo za ramo. Ustrašila se je, se obrnila in zagledala temno oblečeno gospo. Nekaj časa sta se gledali iz oči v oči. Nato jo je gospa vprašala: »Od kod si in kaj počneš tukaj?« Deklica je odgovorila: »Živim tam v beli hiši onkraj gozda. Odločila sem se, da zbežim od doma in si poiščem nov dom. Prišla sem sem, ker sem to hišo večkrat opazovala, ko sem pasla krave. Kdo pa ste vi in kaj počnete tukaj?« Gospa ji ni nič odgovorila, le dvignila jo je in odnesla v drugo sobo. Deklica jo je spet vprašala, kdo je in kaj počne. Še vedno ni dobila odgovora. Gospa ji je obvezala nogo, ji ponudila hrano in rekla: »Nekaj dni lahko ostaneš v moji črni hiši. Tako je studi storila. Noga je, okrevala in bližal se je čas odhoda. Prosila je gospo, ali lahko nekaj dni še ostane. Ona pa ji je odgovorila: »Žal mi je, morala boš oditi domov Starši te gotovo pogrešajo « Deklica jo je skušala še enkrat pregovoriti, a gospa ni popustila. Deklica je pripravila culo in prosila gospo, ali bi jo spremila domov, ker jo je bilo strah, kaj bodo rekli njeni starši. Po poti se nista nič pogovarjali Ko sta prišli na njen dom, je deklica dvignila glavo in pogledala proti svojim staršem. Zagledala je očeta in mater, ki sta ji stekla naproti, jo objela in dejala: »Oprosti, nikoli več ne bova tako stroga s tabo!« Deklica jima je oprostila. Tudi sama se je opravičila.
Zahvalili so se ženski iz črne hiše in živeli naprej kot srečna družina.
Nina Stegmiiller, 5. c, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer

črfzddičač rta
Babica mi je povedala, da so v nižjih razredih osnovne šole nosili v šolo tablico, na katero sta bila pritrjena kremenček in gobica za brisanje. V višjih razredih pa so že uporabljali zvezke, svinčnike, barvice in nalivna peresa. Črnilnike so imeli v šolskih klopeh. Brali so iz čitank. Torbe so bile sešite doma. Malico so si nosili od doma, in to jabolko ali kakšno drugo sadje, koruzni kruh, kuhan fižol ali pečen krompir.
Tamara Pukšič, 3. raz. OŠ Stogovci
»n z&/
Ko je hudo, me pokliči!
telefon
j? *w tu
*■« '
ty
e*
TOM pri ZPMS
BRIZPLAZIH K11C - VSAK DAH 00 1^ 00 20'
Ptt ^dp^diatutlktc
M četrtek smo se vsi učenci in učenke našega razreda odpravili k zobozdravniku. Počakali smo v čakajnici. Prišla je zobozdravnica Zdenka in nas povabila v ordinacijo, kjer smo si ogledali slike bolnih zob. Nato smo si umili svoje zobe in čakali na pregled. Najprej so bili na vrsti dečki, potem pa še deklice. Zobozdravnica je nekaterim izpulila mlečne zobe, nato smo šli še na pregled k specialistu.
Moji zobje so zdravi, ker redno obiskujem zobozdravnika, čeprav me je malo strah. Tudi doma skrbim za zdravje svojih zob, saj si jih redno umivam. Zobje so zelo pomembni, saj jih potrebujemo vsak dan in so ogledalo našega obraza.
13
J>I4M 'tH
Sonja Zver, 3. d OŠ III Murska Sobota
M
jami
Na OŠ Franceta Prešerna so »odkrili« okrog štirideset didaktičnih iger, ob katerih se otroci lahko igraje naučijo marsikaj zanimivega in koristnega. - Foto: J. G.
JCIio j« brezplačen, omogoča ga
Med novoletnimi počitnicami sem bila pri dedku in babici v Beltincih, i/ozili smo se tudi v Mursko Soboto. Babica je kupovala v trgovinah, iedek pa me je opazoval na drsališču. Ko smo se vrnili domov, smo meli kosilo. Nato sva se z dedkom kartala. Bila sem tudi na obisku pri osedovi Jani. V soboto zjutraj mi je prišla babica v posteljo povedat, da ? zapadel sneg. Vsa srečna sem hitro vstala, pozajtrkovala, se toplo blekla in odšla ven delat sneženega moža. Kasneje sem babici pomaga-i oblikovati suho pecivo, kajti približevalo se je novo leto. Zvečer pa em pobrisala stopnice. Naslednji dan sem se še malo poveselila z de-kom in babico, po kosilu pa sta me odpeljala domov v Dokležovje.
Vsake počitnice prehitro minejo.
Sara Klemenčič, 2. b, Podružnična OŠ Dokležovje
/&ufc Iv

!MIK 11. januar 2001
NA SCENI
21
Sfing le nekaj deset kilo od slovenske meje!
Britanski glasbeni superzvezdnik Sting nima (skoraj niti malo) časa za oddih. Čeprav smo ga v naših bližnjih in oddaljenih krajih (Ljubljana, Pulj) že lahko videli, ga bo letošnje poletje pot spet zanesla v bližino slovenske meje. 5. julija bo namreč nastopil v italijanski Palmanovi, ki je le dobrih dvajset kilometrov vožnje po avtocesti oddaljena od slovenske meje. Posebna privlačnost tega koncerta bo nastop na prostem, na glavnem trgu Piazza Grande. Palmanova je tako najbližja točka na njegovi novi turneji, druga najbližja bo tirolski Ishgl v Avstriji. Sicer pa si je Sting za tokratno turnejo izbral res zanimive kraje, in to
naokrog po zemeljski obli. Začel bo v Riu de Janeiru, kjer je z družino preživel novoletno noč, nakar bo obiskal južnoameriške prestolnice Santiago (Čile), Buenos Aires (Argentina) in Caracas (Venezuela). Izognil se ne bo niti Srednji Ameriki, saj bo koncertiral v glavnem mestu Paname Panama Cityju, po standardni in Superbowl turi po Floridi pa bo imel kar tri koncerte zapored v Mexico Cityju. Nato so na vrsti Karibi oz. prestolnica Portorika San Juan, zatem pa arabski svet: dva koncerta v Dubaiju, eden v Amanu v Jordaniji, potem pa posnemanje velespektakla Jeana Michela Ja-rra z dvema nastopoma pri egiptovskih piramidah poleg Kaira. Ta dva koncerta bodo v svoj program prav gotovo vk-. ljučile tudi kakšne slovenske turistične agencije, saj bosta v zelo privlačnem času: 26. in 27. aprila, ravno tako kot tisti 3. maja v Tunisu.
strijo so na vrsti Kiev, Moskva, St. Petersburg, Koe-benhavn, Stockholm, Oslo, Helsinki, Tallin, Riga, Vil-nius, Varšava in Brno. Po »nemškem« tednu se bo Sting ogrel še na Sredozemlju: Milano in Rim, nato pa Solun, Atene, Baal-bek v Libanonu in Izmir v Turčiji. Kdo od sodobnih izvajalcev še ima sploh tako raznovrstno pot?
Sicer pa se Sting pripravlja intenzivno na finale ameriškega nogometa, tako imenovani Super-
bowl, saj bo na stadionu Raymond James v flori
dski Tampi nastopil tik pred pričetkom tekme, tako da ga bo možno videti tudi na začetku neposrednega prenosa, ki ga bo prenašala avstrijska televizija 28. januarja od polnoči dalje. (Na Super-bowlu bodo nastopili še Styx, Ray Charles, Backstreet Boys, N’Sync in Aerosmi-th.) Znano je že, da bo Sting zaigral svoj hit Desert Rose in novo verzijo Roxan-ne, ki jo je spesnil že tedaj, ko je bil član
Po kratkem skoku v Av-
Sting je zapel in zaigral tudi na krstu Roccoja, sina Madonne in Guya Ritchieja, ter na poroki slednjih dveh na Škotskem.
skupine Police. Natrpani program pa je Stingu že prinesel novo nagrado: potem ko je napisal dve pesmi za nov Disneyev risani film The Emperor’s New Groove, Perfect World, ki jo je zapel Tom Jones, in My Funny Friend And Me, ki jo je zapel sam, je bila slednja nominirana za nagrado Golden Globe kot najboljša izvirna filmska pesem.
TOMO KOLES ■
Besede srca!
Naj zadnjič hodim po tvoji zemlji, Ampak vedi, nekoč se bom vrnila. Sedaj moram iti,
Vedi, da nikoli te ne bom pozabila.
In vedno te bom v srcu nosila.
Drugače vse bo takrat Enkrat ko se bom vrnila.
Naj zadnjič še gledam tvoje lepote. Jaz moram sedaj iti
En je dan, vedi...
Čez mnogo let,
Enkrat se bom vrnila, Za zmeraj...
Mnogo vsega bo minilo brez mene, Nikoli več ne bo tako kot danes.
Oditi moram jaz.
Gotovo ne razumeš, zakaj.
Oprosti mi, vendar moram.
Leta bodo tekla,
Enkrat prišla bom na vrh -Takrat se bom za vedno vrnila.
Tamarine
Le s teboj
Le s teboj se lahko smejim, jočem in ljubim s teboj.
Le s teboj lepo mi je, ker to, kar je moje, želim, da bilo bi tudi tvoje.
Mateja Huber
Vaša čustva
Rdeče oči Posodi mi jiirja
POSODI Ml JURJA
Zate
Zvečer, preden zaspim, nate spomnim se, v mislih odplujem k tebi in lahko noč ti zaželim. Zan\e si angel z nebes, ki varuje me.
Sem ptica, ki poje v nedogled pesmi mojega srca, ki rada te ima.
Čeprav vem, da nikoli svojih rok ne bova stiskala skupaj, nikoli ne bom čutila tvojih ustnic ob mojih, še vedno upam in rada te imam.
Vseeno mi je, če vidim te lahko le sekundo ali dve, zame zlati je čas, ko zazrem se v tiste tvoje lepe oči, ki izlivajo se v morje sreče, tvoj zlati obrazek, ki ga moje srce še posebno pozna, tvoj nasmeh pravi mi, da srečen si, kajti, če srečen si ti, presrečna sem jaz.
Tvoja Zvezdica, ki močno žari z neba
Ljudski rok
i	■
asedba Posodi mi jiirja deluje od leta 1996. Značilnost skupine je raznovrstni izbor instrumentov in njihov prepoznavni zvok, njihovo glasbo pa so na nacionalnem radiu označili kot »od rokerskih predelav ljudskih pesmi do ljudskih predelav rokerskih pesmi«. Člani skupine Posodi mi jiirja so: Samo Budna (vokal, violina, kitara), Borut Horvat (bobni), Peter Beznec (vokal, bas), Sašo Lamut (solo kitara) in Peter Ošlaj (klavir).
Fantje večinoma nastopajo v Sloveniji, veliko pa so koncertirali tudi v tujini (Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Francija).
Med drugim so nastopili v Ljubljani na Trnfestu in na Mednarodnem poletnem festivalu, v avstrijski Radgoni na festivalu Yougend in Meja na reki ter v Ingolstadtu na festivalu Open Flair.
So tradicionalni gostje Biker’s Weekenda, ki ga organizirajo ljutomerski Road Warriors, Biker Days v Pulju na Hrvaškem ter Zobl žura v Mariboru in
RDEČE OCI
Mercator
ZIMSKA POSEZONSKA PRODAJA od 10. do 23. januarja 2001
PO ZNIŽANIH CENAH
Ljubljani.
Člani skupine Posodi mi jiirja so doslej posneli dve CD-plošči. Prva z imenom skupine je izšla v samozaložbi in je razprodana, drugo z naslovom Izvedbe in priredbe, izdano prav tako v samozaložbi, distribuira Panika, d. o. o.
Sedaj je tu na novo posneta avtorska pesem Rdeče oči, za katero je besedilo in glasbo napisal Samo Budna, posnet pa je tudi videospot. Več informacij je na voljo na spletni strani www.kd-muzika.si.
TKI
Besede srca!
Me poznaš?
Me poznaš?
Jaz sem!
Tista, ki te ima rada.
Tista, ki bi dala vse, da bi imel tudi ti rad njo. Tista, ki ne more več brez tebe.
To sem jaz.
Me poznaš?
Me ne?
Zakaj me nočeš spoznati?
Alenka
Napovednik koncertov
„50 %
KONFEKCIJSKIH VRHNJIH OBLAČIL (določenih moških, ženskih in otroških modelov.)
Vabimo vas v Mercatorjeve specializirane prodajalne;
• BLAGOVNICA Lendava, MARKET TEKSTIL Črenšovci, METKA Turnišče, M* Murska Sobota in TRGOVSKA HIŠA Gornja radgona.
Si Mercator‘boljši sosed
Don't worry, be happv
Murska Sobota
11.	januarja: Nebojšajovan Živkovič, klub PAC
16.	januarja: Marta Zore, Zvezda
16.	februarja: MI2 + Lara Banica (?)
Maribor
18.	marca: Nils Landgren Funk Unit, Satchmo klub
Ljubljana
11.	januarja: Zlatko Kaučič + Steve Lacy, Cankarjev dom
28.	januarja: Offspring, Tivoli
14.	februarja: Mel C, Tivoli
18.	marca: Magic of the Dance, Tivoli
Zagreb
Glenn Miller Orchestra - odpovedan!
28.	januarja: Duran Duran, Dom športov
4.	aprila: Placebo, Dom športov
Gradec
11.	januarja: Glenn Miller Orchestra, Grazer Congress
18.	januarja: Blues Brothers, Orpheum
23.	januarja: Hans Thessink + Terry Evans, Orpheum
Dunaj
21. januarja: Oysterband, Szene
24.	januarja: Nazareth, Libro Musič Hall
6.	februarja: Levellers, Szene
10.	februarja: Marilyn Manson, Libro Musič Hall
11.	februarja: Sick Of It Ali, The Scene
24.	februarja: Papa Roach, Libro Musič Hall
9.	marca: Deftones, Libro Musič Hall
12.	marca: Tom Jones, Stadthalle
13.	marca: Robbie Williams, Stadthalle
13.	marca: Melvins, Szene
27. marca: Everlast, Libro Musič Hall
Benetke
27. januarja: Joe Jackson, Teatro Goldoni
18. februarja: Chick Corea, Teatro Goldoni
DOBRO JE VEDETI
11. januar 2001 VESTNIK
OVEN
Ona: Nepričakovan obisk vam bo prinesel izredne novice, ki vam bodo v bližnji prihodnosti pomagale pri vaših »osvajalskih pohodih«. Vendar se nikar ne spuščajte v divje avanture, ker lahko zaidete v velike težave.
On: Pridružili se boste razposajeni družbi in se tudi sami prav prijetno zabavali. Vendar se bodo posledice vse prehitro pokazale tam, kjer si tega najmanj želite. Poskrbite za nekoga, ki vam je nekoč pomagal!
Pomurske lekarne razkrivajo
zdravilne skrivnosti
BIK
Ona: Lotili se boste težke naloge, vendar se bo na srečo izkazalo, daje precej lažja, kot pa je izgledalo na prvi pogled. In prav zato jo boste z lahkoto razrešili, kar vam bo še dodatno zvečalo vaš že tako velik ugled.
On: Malo ste neučakani. S prehitevanjem dogodkov ne boste dosegli tega, kar mislite. Uspeh vas ne sme uspavati, ampak vam mora še bolj spodbuditi voljo. Le tako boste lahko dosegli tisto, kar nameravate.
DVOJČKA
Ona: Včasih se vam zdi, da nosite na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker je preteklo že toliko časa od vaše zadnje zabave. Odidite v družbo in se sprostite - opazili boste, da imate oboževalce...
On: Na delovnem mestu se boste na smrt dolgočasili, saj ste pričakovali spremembo, ki pa je ni od nikoder. Po tihem boste še naprej upali, vendar pa se boste v resnici posvetili povsem drugačnim stvarem.
gaga je pekoča bolečina v žlički, za prsnico ali v vratu, sproži pa jo želodčna kislina, ki uhaja v požiralnik, ker popusti zapiralni mehanizem med želodcem in požiralnikom. Ponavadi se pojavi po obroku ali med ležanjem, včasih jo spremlja
čezmerno slinjenje. Redkeje je vzrok zanjo zvečan tlak v trebušni votlini, na primer med nosečnostjo. Tare zelo dosti ljudi, občasno kar 40 odstotkov. Le pri četrtini je tako pogosta in moteča, da poiščejo pomoč pri zdravniku, večina pa seže po domačih sredstvih ali zdravilih, ki se dobijo brez recepta v lekarni. Samozdravljenje je primerna oblika pomoči, a je opravičljivo le, ko so bolezenski znaki značilno izraženi. Tudi ko se ponavljajo ali zdravljenje ni uspešno, je nujno treba prepoznati in pojasniti bolezenski vzrok. To velja tudi takrat, ko simptomi niso običajni, denimo pri oteženem in bolečem požiranju, in ko bolečina izžareva v hrbet in levo roko. Lahko se zamenja s srčno bolečino, ki pa se nasprotno od zgage okrepi s telesno dejavnostjo. Z endoskopijo se odkrijejo organske, s pH-metrijo pa opravilne motnje za nastale težave. Navsezadnje izpahnjena kislina ne razjeda samo požiralnične sluznice, ampak sčasoma poškoduje pljuča, ker prek grla zaide v dihalne poti.
ranitidin v odmerku 75 mg. Njihov učinek je dolgotrajneši, do 12 ur, zato so primernejši, ko peče zgaga čez noč. Bolniku omogočijo nemoten spanec. Pri akutnih težavah običajno zadostuje že tableta na dan. Če zgaga ne popusti čez uro, se lahko zaužije še en odmerek.
Če se pojavlja še po dveh tednih, je treba poiskati zdravniško pomoč, da se prepričamo, ali se za težavami z želodcem ne skrivajo težja obolenja. Resnejši stranski učinki zaviralcev H-2 so zelo redki in klinično pomembna medsebojna
d.d
> MURSKA SOBOTA
GRENKI ČAJ
delovanja z drugimi zdravili v običajnih okoliščinah niso znana. Nosečnice se morajo prej posvetovati s svojim zdravnikom, ki bo pretehtal zdravilne koristi in zdravilsko tveganje.
To velja tudi za matere, ki dojijo, ker tovrstno zdravilo prehaja v materino mleko.
Janez Špringer, mag. farm. ■
RAK
Ona: Ne smete preveč pričakovati od posla, v katerega ste se spustili, saj ideja ni bila tako genialna, kot ste mislili na začetku. Po temeljitem premisleku boste prišli do spoznanja, da le ni vse zlato kar se sveti.
On: Izzvani ste, zato reagirajte! Le tisti, ki ima razvite občutke, lahko doživi veliko srečo ali pa tudi bolečino. Vroč pogled vam bo dodobra zagrel vaše zamrznjeno srce, ki že vse predolgo žaluje za zadnjo ljubeznijo.
LEV
Ona: Družinsko življenje ste si predstavljali malce drugače, kot pa je v resnici, vendar se nikar ne vznemirjajte, vse se bo uredilo tako, kot je treba. Sprostite se in pustite življenju naj teče svojo pot.
On: Prijateljica bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji, gotovo vam bo poplačala. Sedaj ste resnično v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato poskušajte to čimbolj izkoristiti. Predvsem na ljubezenskem področju...
DEVICA
Ona: Zaradi omajanega samozaupanja se boste dokaj težko odločili, kam in kako. Partner vam bo sicer pomagal, toda končna odločitev bo vseeno vaša. Je že tako, da nastopi trenutek, ko se moramo opreti predvsem na svoje lastne moči.
On: Izborite si vstop v neposredno dogajanje, preden bodo ljudje pomislili, da vam je vseeno. Le tako boste lahko dokazali, da ste dovolj sposobni za dosego tistih ciljev, ki se drugim zdijo povsem nedosegljivi.
TEHTNICA
Ona: Zaljubljenost v predpostavljenega bo minila takoj, ko boste spoznali nesmiselnost takšnega početja. Oprimite se raje drugačnih stvari, ki so po eni strani manj vabljive, po drugi veliko zanesljivejše.
On: Pomislite na to, da v očeh drugih ljudi marsikaj obvladate veliko bolje, kot pa si to mislite vi sami. Izkoristite te svoje prednosti in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. Predvsem v ljubezni...
ŠKORPIJON
Ona: Delovali boste brezskrbno in samozavestno, vendar bo v vas divjal pravi vihar ljubosumja. Poskusite se obrzdati, če ne,' bo nekdo to pošteno izkoristil za uresničitev svojih ciljev, ki pa nikakor niso v vašo korist.
On: Naredili ste hrabro potezo in vstopili v popolnoma nov način življenja, zato se boste sedaj morali presneto potruditi, da se čim hitreje znajdete. Partner vam bo pripravil presenečenje in veseli ga boste!
Kaj ukreniti? Poleg zmage nad boleznijo si je treba pridobiti še naklonjenost zdravja. Koristno se je pravilno prehranjevati, prisluhniti sebi in si ob upoštevanju splošnih pravil za lahko prehrano narediti najboljšo dieto. Pet lažjih obrokov je primernejših kot trije obilnejši. Pomaga tudi, če se izognemo uživanju kave, alkohola, pomarančnega soka in drugih snovi, ki pospešijo izločanje želodčne kisline ali dražijo požiralnično sluznico. Ocvrta in mastna hrana, čokolada, meta in kajenje niso priporočljivi, ker zaradi njih popusti mišična zapora v požiralnik. Opusti naj se pozna večerja -med zadnjim večernim obrokom in odhodom v posteljo naj mineta vsaj dve uri. Nočno spahovanje se prepreči z namestitvijo višjega zglavja, približno 15 cm. Bolnik naj se izogne vsemu, kar zveča trebušni tlak: ne dviguje težkih bremen, ne nosi tesno oprijetih oblačil in ne zateguje premočno pasu. Zaželeno se je več gibati in začeti odpravljati čezmerno telesno težo. Zgaga se ne sme zdraviti z mlekom, ker to le trenutno ublaži kislino, kaj kmalu pa prevlada spodbuda za njen nastanek in težave se še poslabšajo. V pomoč so antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino in ki so na voljo brez recepta. Zaradi svojih puferskih lastnosti prav tako vežejo žolč, ki se zlije v želo-
dec iz dvanajstnika, spodbudijo pa tudi prostaglandinsko zaščito želodčne sluznice. Tako običajno hitro pogasijo zgago. Ker pa delujejo kratkotrajno, jih moramo jemati po potrebi večkrat na dan, običajno 1 do 3 ure po jedi in pred spanjem. Hujši stranski učinki niso znani, zato so ti antacidi primerni tudi za otroke, stare nad 6 let, in nosečnice. Motijo pa lahko delovanje mnogih zdravil, takrat jih je treba jemati najmanj uro prej ali pozneje kot druga zdravila. Za samozdravljenje so od nedavna v svetu dostopna tudi zdravila, ki zavrejo nastanek kisline v želodčni sluznici, to so zaviralci histaminskih receptorjev H-2, pri nas je na voljo
Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo po-ujali 23 rabljenih avtomobilov. Od teh sta bila prodana le Jugo Koral 55, letnik 1989, prevoženih 116.000 kilometrov, za 120.000 SIT, in Lada Samara 1,5, letnik 1995, prevoženih 84.000 kilometrov, za 370.000 SIT.
Znamka	Letnik	Kilometri	Cena
Seat Cordoba 1,4	1997	67.500	1.385.000 SIT
Ford Mondeo 1,8 16 V 1997		55.122	1.857.000 SIT
Opel Astra 1,6 i	1993	143.000	780.000 SIT
Fiat Bravo 1,6	1997	75.000	1.650.000 SIT
Daevvoo Lanos 1,5	1999	32.000	1.300.000 SIT
Audi 80	1988	144.000	750.000 SIT
Lancia Dedra	1993	180.000	1.000.000 SIT
Peugeot 405 Glx	1992	138.000	710.000 SIT
Z našega štedilnika
Fižolova juha z bučkami
*
Jagnječja rulada
Krompirjeve kroglice z mandeljni
Sestavljena solata
*
Lešnikova torta
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
STRELEC
Ona: Če se tako bojite izraziti svoja čustva, se nikar ne pritožujte nad svojo nesrečo in osamljenostjo. Potrebno bo nekaj več akcije, predvsem pa odločen nastop, saj vam lahko le ta prinese kakšne konkretnejše rezultate.
On: Še najbolje bo> da se pomirite in razmislite, kje ste naredili napako in jo skušate čimprej popraviti, saj ste nekomu naredili. veliko krivico. Potrudite se, kajti kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!
KOZOROG
Ona: Nikar ne čakajte na maj, saj je do njega še presneto daleč. Z dobrim nastopom boste sigurno uspeli, morda celo bolj, kot pa so vaša najboljša pričakovanja. Ne odlašajte, izziv je tu in potrebno ga je le še izkoristiti.
On: Vse kaže, da boste iz ene skrajnosti kaj hitro zašli v drugo, zato raje dobro premislite, preden storite naslednji korak. Bodite previdni, nekdo se vam želi maščevati, in to na precej zahrbten način.
VODNAR
Ona: Vložiti boste morali mnogo truda, da boste izboljšali trenutne odnose z okolico, saj ima vse skupaj že zelo stare korenine. Pa še nekdo vam bo pošteno nagajal in vam s tem povzročil prenekatero težavo.
On: Nikar se preveč ne širokoustite s trenutnim uspehom, saj nekdo komaj čaka, da se vam bo lahko maščeval. Zavedajte se, da je uspeh minljiv, zato se raje držite starih prijateljev, ki so vam v težavah že pomagali.
RIBI
Ona: Dolgo ste pripravljali sestanek z neko osebo, sedaj pa lahko odštevate dneve in čakate ta trenutek. Zagotovo bo prišel in vam prinesel pomiritev. Zle slutnje so povsem odveč - prepustite se malo lagodnejšemu življenju.
On: Gre za vaše notranje poštenje, ki je včasih že kar pretirano. Privoščite si malce več razvedrila in igranja s čustvi svojih oboževalk, ki jih ni tako malo, in videli boste - prav prijetno in zanimivo bo.
Lepo vedenje po kitajsko
- Pri sedenju, stanju, hoji, pisanju in branju se drži vzravnano.
- Tvoja obleka naj bo urejena, preprosta in čedna.
-Tvoji lasje naj bodo čisti, pričeska urejena.
- Za učence velja: ne nosite dolgih las; za učenke pa: ne nosite kodrov, nakita, čevljev z visokimi petami, ne ličite se!
- Ne pljuvaj po tleh, ne kadi, ne pij alkohola.
- Izogibaj s pretepom, ne psuj, ne začenjaj umazanih pogovorov.
- Ne prebiraj šund literature, ne gledaj video filmov, ki poveličujejo pornografsko nasilje, ubijanje in vraževerstvo.
- Pazi na svoj dober glas, o drugih ne govori nič slabega.
- Spoštuj učitelje in jih pozdravljaj prvi.
- Ne kriči in ne zganjaj hrupa v razredu in na hodnikih.
- Varuj šolsko poslopje pa tudi vse druge oblike javne lastnine, ne čečkaj po tabli, zidovih in oglasnih deskah.
- Bodi priden in varčen, spoštuj svoje starše in jih ubogaj.
- Ne prerivaj se za sedež v avtobusu.
- Pri nakupu se postavi v vrsto. Bodi vljuden do uslužbencev v trgovinah.
Pripravil: M. Jerše ■
Fižolova juha z bučkami
250 g rjavega fižola, 50 g čebule, 80 g mesnate slanine, 300 g bučk, 20 g česna, 15 g moke, 5 cl olja, sol, poper, lovorjev list
Fižol čez noč v hladni vodi namočimo. Namočenega damo kuhat v približno 31 vode, katero začinimo s soljo in lovorjevim listom. Počasi kuhamo do mehkega.
Čebulo, mesnato slanino in bučke narežemo na drobne kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem prepražimo čebulo in slanino. Dodamo sesekljan česen, narezane bučke in vse skupaj pomokamo, malo prepražimo in zalijemo s kuhanim fižolom. Kuhamo še deset minut, po potrebi začinimo in serviramo.
Jagnječja rulada
900 g jagnječjih prsi, sol
Nadev: 100 g ajdove kaše, 120 g šampinjonov, 120 g pora, 5 cl olja, 2 jajci, sol, poper, origano, drobnjak, 15 g česna, 50 g belega kruha
Omaka: kosti, 40 g korenja, 60 g zelene, 20 g petršilja, 5 cl olja, 10 cl vina, 150 g jabolk, 5 g škrobne moke, sol, poper, majaron
Nadev: Ajdovo kašo v slani vodi skuhamo in odcedimo. Por narežemo na rezance, šampinjone na lističe. Olje v kozici segrejemo, na njem do polovice prepražimo por, nato dodamo šampinjone in počasi pražimo, da voda izhlapi. Dodamo sesekljan česen in kuhano kašo. Začinimo s soljo, poprom, origanom in drobnjakom. Premešamo - odstavimo z grelne plošče, da se ohladi. Ohlajeni masi primešamo jajce in na kocke narezan kruh.
Iz jagnječjih prsi z ostrim nožem odstranimo kosti, tako da na mesu ne naredimo lukenj.
Meso razprostremo na desko in rahlo potolčemo. Premažemo z nadevom in zavijemo v rulado. Rulado zavijemo v prozorno folijo za pečenje. Pečemo v pečici pri 170° C 35 minut. Nato odstranimo folijo, rulado narežemo in z omako serviramo.
'	I
Omaka: Kosti, ki so ostale od prsi, na drobno j zasekamo. Očiščeno zelenjavo narežemo na | kocke. Olje v kozici segrejemo, dodamo kosti in zelenjavo. Začinimo in počasi pražimo toliko časa, da kosti dobijo lepo rjavo barvo. Nato zalijemo z vodo samo toliko, da pokrije kosti. Vse skupaj kuhamo dve uri, po potrebi dolivamo vodo. Nato odcedimo, dodamo na kocke narezana jabolka in vino v katerem smo razmešali škrobno moko. Prekuhamo in po lastnem okusu še začinimo.
Krompirjeve kroglice z mandeljni 500 g krompirja, 60 g masla, 3 rumenjake, 3 beljake, 15 g moke, 60 g mandeljnov, sol, beli poper, olje za cvrenje
Krompir skuhamo v olupku, ga odcedimo, olupimo in pretlačimo. Dodamo raztopljeno maslo in rumenjake, solimo, popramo in dobro premešamo. Pustimo, da se ohladi.
Iz beljakov stepemo trd sneg, katerega solimo ter primešamo moko in zmlete mandeljne.
Iz krompirjeve mase oblikujemo majhne kroglice, katere povaljamo v mandljevi masi. Kroglice polagamo v ne prevroče olje in jih zlato-ru-meno ocvremo. Ocvrte polagamo na papirnato servieto, da se vpije odvečna maščoba. Serviramo vroče z mesom.
Lešnikova torta
7 jajc, 200 g sladkorja v prahu, 100 g moke, 100 g jedilnega škroba, 1 vanilin sladkor, 80 g mletih lešnikov
Rumenjake, polovico sladkorja in vanilin sladkor penasto umešamo. Beljake stepamo s preostankom sladkorja v trd sneg in počasi umešamo v rumenjakovo maso. Presejano moko z jedilnim škrobom in lešniki prav tako previdno umešamo v maso. Masa je zelo rahla in kremasta. Tortni model premažemo z maslom in potresemo z moko. Napolnimo model in pečemo v pečici 45 minut pri 180° C.
Pečeno torto malo ohladimo, nato jo z modelom zvrnemo na desko in tako pustimo stati eno uro. Ponovno jo obrnemo, vzamemo iz modela, potresemo s sladkorjem v prahu in poljubno narežemo.
.. za zdravje in dobro počutje
»MK 11. januar 2001
DOBRO JE VEDETI ...
23
Strupi v hiši in na vrtu
novi, ki se nam zdijo nenevarne, lahko vašega psa ali muco stanejo življenja. Govor je o strupenih snoveh, ki jih imamo v kuhinji, spalnici, kleti ali na vrtu. Če jih žival liže, se lahko težko zastrupi. Na primer: pod ključ je treba dati sredstva proti zaledenitvi, tablete za spanje in strup za podgane. Zlasti slednji je za živali zelo nevaren.
Muce kocke strupa ne bodo jedle, če pa bodo hodile po strupu in si kasneje lizale tačice, je to za njih lahko že usodno. Tudi omamljena in zastrupljena miška je lahko muci poslastica, vendar poslednja v njenem življenju. Psi kocke strupa, ki so sestavljene zaradi privabljanja glodalcev tudi iz žita, zelo radi pojedo. Zato opozarjam vse, ki take strupe uporabljajo ali nastavljajo, naj to naredijo tako, da bo strup nastavljen na takih mestih, kjer pes ali muca ne prideta zraven. Ne bi bilo odveč razmisliti o
strožjih ukrepih za uporabo teh strupov in jih dati v roke samo službam, ki so za to strokovno usposobljene.
Največ zastrupitev se pri nas zgodi v vinogradih, zato še zlasti opozarjamo lastnike le-teh, da ne nastavljajo strupov na odprtih mestih. Danes se je zastrupil sosedov pes, jutri se lahko vaš, ali še huje -ta strup je smrtno nevaren tudi za otroke!
Na zastrupitev lahko posumite, če imata vaš pes ali muc naslednje znake: drhtenje mišic, obilno slinjenje, mišični krči, driska, bruhanje, težko dihanje, kri v urinu ali blatu, bleda ali modrikasta sluznica. Splošnim znakom zastrupitve lahko sledijo osla
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
to pomeni.
da zaslužiš, kolikor hočeš.
In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo ?
•	zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
•	redno zaposlitev;
•	strokovno usposabljanje;
•	možnost dobrega zaslužka;
•	ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
•	vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
•	delovne izkušnje v prodaji;
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih:
Prekmurja in Prlekije za trženje osebnih zavarovanj, ter na območju občine Murska Sobota za trženje premoženjskih zavarovanj.
belost in odpovedovanje srca, epileptičen napad, padejo v hipoglikemijo in v splošnem šoku v komo oz. nezavest. Strup deluje tako, da uniči trombocide, tako da žival izkrvavi v organizem. V primeru, da opazite kateregakoli od teh znakov, se nemudoma obrnite na veterinarja, ne samo za nasvet, temveč odpeljite vašo žival čimprej v ambulanto. V teh trenutkih so pomembne minute.
Prav tako so za živali nevarne strupene rastline, kot so oleander, tisa, difenbahija, božična zvezda
itd. Grizljanje listov in vejic teh rastlin lahko povzroči bruhanje, drisko in v najhujšem primeru prenehanje cirkulacije krvi. Za muce so zelo nevarna olja, zlasti strojno in kurilno. Če vaša muca to liže, ker si čisti tačke, pade v olje ali si kakorkoli z oljem natopi: kožuh,je
treba olje takoj sprati z veliko količino vode in blagim šamponom. Takoj zatem pa je treba nemudoma obiskati veterinarja. Ne smete čakati dan ali dva, kajti ta čas lahko skozi usta ali kožo pride v organizem precejšnja količina strupa in nepopravljivo uniči organizem.
Pazljivo ravnanje je potrebno tudi s strupi proti vrtnim polžem ali z drugimi insekticidnimi razpršili. Preden jih uporabite, pomislite na druga manj nevarna in biološko živalim neškodljiva sredstva in pomislite na škodo, ki jo lahko po
vzročite svojim ali drugim živalim. Danes se je to zgodilo sosedu, jutri se lahko vam!
Smiljana Vaupot - Nabergoj, dr. vet. med. ■
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Murska Sobota Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Nekaj trikov za lepoto in zdravje
Kozarec toplega mleka, ki vsebuje aminokislino triptofan, uspava. Omenjena aminokislina namreč v našem telesu proizvaja serotonin, snov, ki regulira spanje.
Po obroku ni priporočljivo spati, ker to ne deluje pozitivno na prebavo. Če se vendarle ne morete upreti spancu, dremanje ne sme biti daljše od pol ure.
Post ne očiščuje organizma! Post namreč daje le občutek dobrega razpoloženja, zaradi česar mnogi verjamejo, da lahko na ta način izboljšajo svoje zdravje. Post v resnici povzroči neravnovesje v organizmu, ki mora brez potrebnega sladkorja porabiti druge zaloge energije.
Je pa res, da skodelica mleka z medom zdravi kašelj. Žlička medu je namreč pravo zdravilo za občutljivo grlo in kašelj. Z medom obogateno mleko lažje polzi po grlu in ga lažje vlaži.
Morda niste vedeli, da melisa in toplo mleko odpravljata nespečnost. Tudi dremanje je koristno, ker človeka spočije!
Z inhalacijo kamilice in sode bikarbone lahko pomagamo pri prehladu. Dovolj je, če damo v posodo s kipečo vodo ščepec kamilice in sodo bikarbono ter zatem vdihavamo paro. Ta postopek je idealen za smrkav nos in olajšanje dihanja.
Korenček koristi vidu! Ali je že kdo videl zajca z očali? Šalo na
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
V
Previsoka gradbena cena
naši svetovalni pisarni se je oglasil gospod, ki je naročil gradbena dela.
Zaupal jih je obrtniku, ki mu je obljubil, da bo vse narejeno po zamisli naročnika in da bodo dela končana v dogovorjenem roku. Podjetje je vse svoje obveznosti izpolnilo tako, kot je bilo dogovorjeno, zataknilo pa se je pri poravnavi računa, saj se naročnik z njegovo višino ni strinjal. Pozanimal se je pri drugih izvajalcih in ugotovil, da bi | bila cena veliko nižja. Ker ni vedel, kaj naj stori, nas je prosil za pomoč. .
Žal občanu nismo mogli pomagati, saj nima sklenjene pisne pogodbe oz. izdanega predračuna. Cene storitev se pri nas praviloma določajo prosto, in sicer glede na ponudbo in povpraševanje. To seveda ne velja za cene blaga in storitev, katerih način oblikovanja ureja zakonodaja. Naročniku ne bo preostalo nič drugega, kot da račun poravna. Vsem občanom svetujemo, da pred podobnimi odločitvami primerjajo nekaj ponudb in se odločijo za tisto, ki jim najbolj ustreza. Ni pa nujno, da je najcenejša ponudba tudi najboljša. Vse dogovore pa je treba tudi zapisati.
Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel. : (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota.
Andrej Čimer, vodja pisarne ■
stran, kajti korenček, ki vsebuje betakaroten, v resnici prispeva k izboljšanju vida. Zato ljudje, ki jim primanjkuje A-vitamina, slabše vidijo.
Eno jabolko dnevno prinaša zdravje! Jabolko ima velike količine mineralnih soli, brez katerih si ne moremo zamišljati dobrega delovanja organizma. Poleg tega vsebuje številna vlakna, ki pomagajo v boju proti holesterolu in boleznim žil.
S čezmerno jedjo sladkega korena se zvišuje krvni tlak! Sladki koren namreč spodbuja odstranitev tekočine in soli iz organizma in zvišuje krvni tlak. To se pokaže, če dnevno pojemo že 11 gramovsla-dkega korena v daljšem razdobju.
Napačno pa je mnenje, da skodelica kave, v katero zlijemo nekaj
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in	Murska Gornja
zelenjava Sobota Radgona Ljutomer	Maribor
Jabolka...........100-150................140........... 100...........140
Hruške.................. 500.....,......300........... 400...........400
Pomaranče.......:....... 200	 ....180...........  180..........175
Limone ..............    300	.....'...300.....M...... 300............290
Banane............150-220 ..............220............ 220..........210
Kivi..................   400.............300........   350...........300
Solata kristalka....... 450 ............500.............450..........550
Solata endivija.........300 ..........  300.............300..........300
Rdeča pesa.............. 180............100............ 150..........140
Česen.................   400	   400............ 400..........400
Rdeče zelje ...........100............110............120.............120
Zeleno zelje...........30-50..........50-80..............60...........65
Orehi-jedrca..........1.200 ........ 1.000...........1.200.........1.100
Kumare.................. 500	 500........... 350...........400
Korenček................ 250	 250........... 200	   200
Paradižnik.............. 500............200........... 400...........500
Paprika..................550	 700........... 500.......600-800
Čebula............. 90-120...........80-100....... 79-100............140
Brstični ohrovt............-......... 1.000............ 980	  1.000
Krompir...................50	   50-70..............60...........70
Fižol-zrnje................-............450.............450..........500
Šampinjoni............................. 700............750............800
Peteršilj............... 500	   500............ 550	   550
Cvetača..................350	 250.............300...........350
Rdeči radič..............450............400............ 450..........400
Mandarine.........285-300................250........... 300	   270
Ananas.........,.......600 .............490............490	..........500
Por .,.................  400	........;. 400............400	......... 400
Suhe fige..................-............800..........  800	..........800
Hren...................  600............800	..z......  450............800
Zelena................... 300	 300............400............400
Bučke .............................     400....J..... 380.............400
Ohrovt......................-...........200............200............250
Kaki.....................300	..................350.... 300............400
Belo grozdje............ 600.............800...........900	    800
Rdeče grozdje..............-..........
Grenivke.................380	 300............300............250
Kisla repa.............250...............200.......... 200
Kitajsko zelje.....'...200 ..........
Kislo zelje............. 250	  200	200
Črna redkev............ 150.............250............ 200	220
Salata puterica.......,..450 .......... 390....	400	400
Melancane.............. 550 ............400	-	700
kapljic limone, pomaga k boljši prebavi. Le takrat, ko pijemo kavo in limono posebej, so vidni določeni učinki.
Čezmerna uporaba česna lahko dezinficira črevo. V česnu je snov, ki deluje antibakterijsko. Ugotovili so tudi, da česen lahko preprečuje tumor v želodcu in čre-vu.
Rdeče vino je dobro za kri! Če po obroku popijemo kozarec rdečega vina, se povečuje raven »dobrega« holesterola, to pa pomaga, da se v venah in arterijah ne ustvarjajo grudice krvi.
Je res, da uživanje čokolade povzroči prišč? Ne, to je le predsodek. Raziskovanja so pokazala, da tisti, ki imajo akne, lahko še naprej uživajo čokolado.
Pripravil: M. Jerše ■
... za zdravje in dobro počutje
24
O TEM IN ONEM 11. januar 2001 VESTMK
Kdo je zastrupil zlatega prinašalca?
Še Laki je žalosten, ker Goldija ni več
oldi je bil zlati prinašalec, ki si ga je družina Jakob iz Murske Sobote kupila pred dobrimi tremi leti. Da je bil kot član družine in da so ga imeli neskončno radi, prav gotovo ni treba posebno poudarjati. Vsako noč je spal z njimi v hiši, z njimi živel, se z njimi igral, jih zvesto čakal in spremljal, kamorkoli so šli. Vsak dan pa so z njim hodili v filovske gorice, kjer imajo klet, dokler se ni zgodilo najhujše, česar si še misliti ni mogoče.
V četrtek, 4. januarja, so se spet odpravili v klet in z lastnikom sta odšla na krajši sprehod
po goricah. Goldi je kot vsakokrat živahno stekel okrog hiše, povohal in preveril, ali je vse na
svojem mestu, in se čez nekaj časa vrnil. »Tokrat pa se je ves tresel, noge ga niso več držale in iz ust so se mu cedile pene. Takoj smo vedeli, da je nekaj narobe.
Že nezavestnega smo pripeljali na veterinarsko postajo Nabergoj, kjer so ga 40 minut oživljali. To jim je uspelo, a kljub 27-urnem boju za življenje je bil
strup močnejši. Pripeljali smo ga domov, kjer je na svojem ležišču čez eno uro izdihnil. Hvaležni smo Nabergojevim, da so nam stali ob strani in pomagali.«
Jakobovi predvidevajo, da je Goldi pojedel nastavljeni strup. Povedali so, da je bil zelo prijazen pes, ki ni delal škode, ni lajal, rad je imel ljudi in svoje veselje je izražal z živahnostjo. Pa tako »brihten« je bil, toliko, da ni znal govoriti. Goldija smo tudi izšolali, žal nam je edino, da ga nismo naučili, da ne sme jemati hrane od drugih. Tudi ko smo šli z njim na sprehod, se nikoli ni preveč oddaljil od lastnika. »Zato nam ni jasno, koga je tako hudo
I. motil naš pes, da mu je nastavil strup.«
Smilja Vaupot - Nabergoj, dr. vet. med., je povedala, da primer Goldija ni osamljen. Podobnih zastrupitev je kar nekaj. »Po vsej verjetnosti strup ni bil namenjen njemu, ampak je bil nespametno nastavljen, pes pa je prišel v stik z njim in ga pojedel.« Poudarila je, da naj vsi lastniki živali takoj, ko ugotovijo znake zastrupitev, nemudoma odhitijo k veterinarju. Pomembna je vsaka minuta. Dodala je tudi, da strupi, ki so sicer namenjeni za podgane, miši in podobno, povzročajo hude poškodbe, ko žival izkrvavi sama vase, in tudi
RESTAVRACIJA
bolečine so neznosne. »Zgražamo se, da so ti strupi v prosti prodaji in jih lahko ljudje nespametno uporabljajo. Nevarni pa so tudi za otpoke in za odrasle. Te strupe bi morale nastavljati službe, ki so zato usposobljene.«
Nabergojeva je tudi povedala, da so v takih trenutkih in ob takih primerih poleg družine prizadeti tudi sami, ki s takimi živalmi delajo. Jakobovi so s tem izgubili družinskega člana, ki ga bo težko nadomestiti. In tudi sosedov irski seter Laki zaman išče Goldija, s katerim sta bila nera-združljiva prijatelja.
A.Nana Rituper Rodež ■
Zvezda
rski Soboti
torek, 16. januar, ob 21.00
Radio Murski val 94,6 MHz
Razkrižje: samoprispevek?
Novica iz Gaberja
azkriška občina (Gibina, Šafarsko. Razkrižje) je med redkimi v našem okolju, kjer nimajo uvedenega zbiranja denarja s krajevnim samoprispevkom. Na zborih občanov, ki so jih imeli ob koncu leta, so ugotavljali, da bi bil ta vir prihodkov vsekakor dobrodošel, in to predvsem za ureditev javne razsvetljave, posodabljanje cest in druge komunalne potrebe. Predlog pa je, da bi se po vaseh odločali samostojno, tako da bi lahko tudi ločeno zbirali samoprispevek v primeru, če v katerem kraju izid referenduma ne bi bil pozitiven. (JG)
rajevna skupnost in Kulturno društvo Zarja Gabe-rje sta znova organizirala
srečanje starejših krajanov.
Lendavska delegacija k ministrici za šolstvo in šport
Telovadnica še letos?
Ločitev telovadnice od potrebe mesta po športni dvorani je bila rešitev
Letos se je zbralo kar 84 krajanov, starejših od 60 let. V kulturnem programu so se jim predstavili: otroci iz gaberskega vrtca, prekmurska otroška in odrasla ter madžarska dekliška folklorna skupina, glasbeni skupini Smile in Šepet, zapeli pa so tudi ljudski pevci iz Trimlinov. Med pogostitvijo je igral ansambel Millenium.
Ob tej priložnosti so odprli v Gaberju obnovljene prostore vaškega doma in knjižnice, ki je odprta vsak četrtek popoldne. Obnovitvena dela so stala okrog deset milijonov tolarjev.
Tatjana Bogdan ■
Vstopnine ni
Marta Zore
in drugi glasbeniki:
v ŽIVO!
Elka Bratina - vokal Peter Ošlaj - pianino Jože Glažar - kitara Andrej Glažar - bas Borut Kazar - bobni
redvidoma prihodnji teden bo ministrica za šolstvo in šport Lucija Čok sprejela delegacijo iz Lendave. Pogovarjali se bodo o nujnosti gradnje šolske telovadnice pri Dvojezični srednji šoli, ki bi jo, po napovedih občinskih mož, lahko začeli graditi že jeseni. To naj bi bila šolska telovadnica, namenjena le za potrebe srednje šole, velikosti štiriintrideset krat dvajset metrov, zgrajena pa naj bi bila ob šoli na mestu sedanjega TVD Partizana, ki je v lasti šolskega ministrstva.
S tem ko se je pristojno ministrstvo z občino pripravljeno pogovarjati o gradnji telovadnice in se je potreba po telovadnici razmejila od potrebe mesta po športni dvorani, je, vsaj tako kaže, sedaj postal problem nekajletnega iskanja primerne lokacije in gradnje telovadnice rešljiv. Predpisani in zahtevani normativi so namreč različni za telovadnico ter za športno dvorano. Kdo od prizadetih pa bo morda tudi vprašal, ali ni bila pot do šolske telovadnice tako zapletena in dolga prav zaradi prizadevanj občinske uprave, da bi športni objekt hkrati služil potrebam srednje šole in za mestno športno dvorano. Skupna gradnja bi bila namreč za občinski proračun finančno ugodnejša.
Prva lokacija za gradnjo športne dvorane je bila izbrana na zemljišču ’ pri Dvojezični srednji šole, kjer pa bi bilo treba glede na velikost dvorane s spremnimi parkirišči porušiti ob stavbi TVD Partizan še gasilski dom in zasebno stanovanjsko hišo. Zaradi terjane odškodnine za stanovanjsko hišo je postala izbrana parcela za občino predraga, zato so svetniki oktobra leta 1999 odločili, da bodo športni dvorani namenili zemljišče v Kolodvorski ulici nasproti avtobusne postaje, župan Jožef Kocon pa se je zapisal v spomin z izjavo, da bo dijakom kupil kolesa, s katerimi bi se po novozgrajeni kolesarski stezi vozili skozi mesto k uram telesne vzgoje. Toda odbor za gradnjo športne in mestne športne dvorane je potem na junijski seji svetnikom spet predlagal staro lokacijo, saj je zanjo našel več prednosti kot za lokacijo v Kolodvorski.
Potem se je deceipbra zgodila zamenjava slednje občinske parcele za Mercatorjevo poslovno stavbo v Glavni ulici, občinski možje pa že načrtujejo, da bi mestno športno dvorano postavili na zemljišču med nogometnim stadionom in hotelom Lipa, ki bi bila v dopoldanskem času ali hkrati spet tudi telovadnica za osnovno šolo. M. H. I
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,« MUZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KUD
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Šperplošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila- 17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila - 19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo -21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)-19.00 Poročila-19.15 Oddaja tedna-20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.0’0 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza -21.00 Poročila - 24.00 ShJOP
Televizijski spored od 12. januarja do 18. januarja 2001
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Duhovni utrip
8.50 Oddaja za otroke
9.15 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
9.40 Oddaja za otroke
10.20 Raziskovalec, ameriška serija
11.15 Podobe iz srednje Evrope
11.45 Trust, angleška drama, 1. del
13.00 Poročila, šport, vreme
13.45 Prvi in drugi
14	.05 Bolezni našega časa: ulkus
14	.35 Osmi dan
15	.05 Vsakdanjik in praznik
16	.00 Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pravljičar, ameriška nanizanka
17.05 Zares divje živali, ameriška serija
17.45 Humanistika
18.20 Dosežki
18.45 Risanka .
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Garači, angleška nadaljevanka, 1. del
21.00 Deteljica
21.10 TV Poper
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Polnočni klub
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.30 Videospotnice
10.25 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
11.15 Osamljeni planet: New York
13.05 Moški vedno lažejo, avstralski film
14.35 Oliver Twist, angleški film
16.30 Caroline v velemestu, nanizanka
17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
18.00 Film
19.30 Videospotnice .
20.05 Planeti, angleška serija
21.00 Nana, francoska nadaljevanka
21.50 Gentila, izraelski film
23.10 Jezera, angleška nadaljevanka
0.00 Glasbena oddaja
1	.00 South Park, ameriška nanizanka
1.30 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Ne pozabi me nikdar, nad. - 11.00 Večna ljubezen, nad. -11.50 Brez tebe, nad. - 13.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Dr. Phil o poroki - 16.30 Brez tebe, nad. -17.20 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Smrtonosno orožje 2, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave, nan. - 22.50 F/X - umori s trikom, nan. -23.40 Zlobni dvojček, nan. - 0.30 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaQuest, nan. - 11.50 Ri-cki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n’roll - 13.45 Bravo, maestro - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me jstrelil, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. -20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladopo-očenci - 21.00 Felicity, nan. - 22.00 Dediča, ameriški film - 23.40 Najbolj nori zločinci, doku-nentarna oddaja - 0.10 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
1	.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA rV, ponovitev regionalnega programa - Aktual-io - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film,
kultura, prosti čas) - 15.25 Portret: Marusja Uhernik - 15.40 Anketa - 15.45 Iskrice, predstavitev zgoščenke Mie Žnidarič in Steva Klinka -16.00 Ponovitev oddaj iz studia Briili - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Tedenski komentar - 18.25 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 18.50 Napoved športnih dogodkov - 18.55 Iz soboške tržnice - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Četrtkov klepet. 10.15 Iz produkcije ZLTV. 10.45 Moto šport, športna oddaja. 11.15 Videostrani. 16.20 Iz produkcije ZLTV. 17.20 Četrtkov klepet. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Moto šport, športna oddaja. 21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Raziskovalec, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Naravni parki - 14.50 Carstvo divjine, serija - 15.15 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo - 17.55 Alpe-Do-nava-Jadran - 18.25 Skrivnostni miti, serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 21.15 Kickboxer, ameriški film - 22.55 Odmevi dneva - 23.20 Nočni filmski maraton
TV HRVAŠKA 2
9.50 Poročila - 9.55 Hit depo - 11.55 Otroška serija - 12.20 Viza - 13.00 Pol ure kulture -13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.15 Željka Ogresta in gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.06 Prijatelji, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nad. - 21.15 Polni krog - 21.40 Latinica - 23.20 Pravi čas - 0.60 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
10.55 Smuk (ž.), prenos iz Hausa (do 11.45) -16.45 Poljub smrti, ameriški film - 18.30 Smuk (ž.), posnetek - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Družinska stebla rocka (7/11) - 21.00 Planet Glasba - 21.30 Ekran 2000. - 22.35 Šport danes - 22.45 Na robu mogočega (12/44) - 23.30 Čas je za jazz - 0.35 Cesarstvo divjine - 1.00 NBA, pregled - 1.30 Košarka NBA: Boston -Toronto, prenos (do 4.00)
TV MADŽARSKA 1
5.45 Kmetovalec - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Vse za ljubezen, nad. -9.30 Ažurno - 12.00 Dnevnik - 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Potovanje po železnicah sveta - 15.58 Poročila - 16.05 Ribiški magazin -16.35 Madžarska ob koncu tisočletja -17.30 Za upokojence - 18.00 Dnevnik - 18.20 Okno, magazin - 19.15 Dnevnik - 20.05 Humor, pustolovščina, ljubezen - 22.10 Dnevnik - 22.40 Tema - 23.05 Oboževalci
tv2
5.50 Dobro jutro - 8.35 Dopoldne na tv2 - 10.20 Romanje -10.50 Glasbena veriga -11.50 Severna obzorja, nan. - 12.45 Gusarji iz Penzance, film -14.35 Herkul -15.30 Na krilih vetra - 16.25 Sona-doras -17.10 Ramona -18.00 Maria Isabel -18.30 Dejstva - 19.00 Kdo sem jaz?, kviz - 19.35 Otroška usta - 19.55 Divji angel, nad. - 20.30 Darido-shbw - 22.40 Dober večer, Madžarska - 22.30 Tagett, amer, film -1.05 Avtosalon
Avstrija 1
7.15 Otroški program - 10.40 Smuk (ž.), prenos iz Hausa - 12.10 Smuk, prenos treninga - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Begunci, kriminalna komedija - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuha - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -20.15 Milijonski šov - 21.10 Beg brez milosti, srhljivka - 23.00 Joshua Tree, akcijski film
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Quincy - 10.15 Naš šef je dama, kriminalna komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dr. Stefan Frank -15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Klinika pod palmami - 21.50 Pogledi s strani: počitnice - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki
l V Sobota, 13. 1.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni Taček
9.16 Male sive celice, kviz
10.10	Najboljša slaba stvar, ameriški film
11.40 Lingo
12.10	Tednik
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Mostovi
14	.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
15.00 Znova Win, ameriški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.10 Fliper in Lopaka, risana nanizanka
17.50 Na vrtu
18.20 Umetnost življenja po svetu, serija
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Razvedrilna oddaja
21.35 Dokumentarna oddaja
22.05 Frasier, ameriška nanizanka
22,46 Poročila, šport, vreme
23.25 Sopranovi, ameriška nad.. 1. del
0.20 Območje Somraka: Gledališče, am. film
TV SLOVENIJA 2
8.15 Videospotnice
8.50 V telovadnici, brazilska nadaljevanka
9.10 Družinska zaveza, ameriška nad.
10,20 SP v smučarskih poletih
12.20 SP v alpskem smučanju, smuk (m)
13.30 Šport
17.45 Liga prvakinj v rokometu
19,30 Videospotnice
20.05 Nevihtno nebo, francoski film
21.35 Praksa, ameriška nanizanka
22.20 Družinska zaveza, ameriška nad.
23	.00 Sobotna noč______________________
POP TV
8.	30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 10.00 Power Ranger, nan. - 10.20 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.40 Navihanka, nan. -11.00 Mladi učitelj, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Gepard, ameriški film - 14.35 Zgodba o Jackie, ameriška nadaljevanka -17.10 Ženska sokol, ameriški film - 19.15 24 ur -20.00 Eraser, ameriški film - 22.00 Maska, ameriški film - 0.10 24 ur
KANAL A
9.15 Šerif v New Yorku, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv -
14.00 Košarka, Union Olimpija : Hapoel Jerusa-lem, ponovitev - 16.00 Evroliga v košarki, pregled - 16.30 Živalim na pomoč, dokumentarna oddaja - 17.00 Pop’n’roll - 18.00 Beverly Hills, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Bližina, ameriški film - 22.40 Brat in sestra, ameriški film - 0.30 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev - 10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice -11.00 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 14.50 V mojem košku pa je mavrica, otroška oddaja. 15.30 SQ JAM, glasbena oddaja. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonan-za, ameriška nadaljevanka. 19.30 Glasbeni spoti. 20.06 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Popolni začetnik (Absolute Beginners), film. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22,45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Nebo lahko počaka, ameriški film - 9.55 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja -13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.30 Sosedje v naravi, serija - 16.05 Zlata dekleta, nan. -16.35 Risanka - 17.05 Turbo Limach Show -18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.15 007, tedenski politični magazin - 21.05 Bed of Roses, ameriški film - 23.05 Poročila - 23.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.35 Poročila - 9.40 Potovanja: Avstrija - 10.40 Sedem veličastnih, serija - 11.25 Glasbena matineja - 13.10 Hišni ljubljenčki - 13.55 Dokumentarna serija - 14.45 Beverly Hills - 15.30 Briljantina - 16.20 Melrose Plače - 17.10 Črno-belo v barvah - 18.00 Priča obtožbe, ameriški film - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Družina Soprane, nad. - 21.00 Triler - 22.00 Večer šansonov - 23.20 Seks in mesto, nan. - 23.45 Metropolis - 1.15 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
9.56 Top DJ Mag - 10.55 Superveleslalom (ž.), prenos -11.45 Risanka - 12.00 Policija - 12.25 Smuk, prenos iz Hausa - 13.25 Policija - 15.35 Košarka NBA, posnetek - 17.20 Superveleslalom (ž.), posnetek - 18.00 Smuk, posnetek -18.40 Družinska stebla rocka - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock klub - 21.10 Mati in sin (14/42) - 21.40 Cosbyjev šov (15/26) - 22.20 Rdeči škrat (39/43) - 22.50 Na zdravje (13/ 53) - 23.10 I. D., britanško-nemški film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Kmetovalec - 6.45 Danes zjutraj - 7.35 Za otroke - 9.00 Zanzibar - 10.25 Zlati dim, magazin - 11.00 Po karpatski dolini - 12.00 Poročila - 12.10 Bravo TV - 13.05 Skrajnosti - 13.25 Dvoranski nogomet - 15.05 Delta - 15.35 Naše stoletje - 16.00 1100 let sredi Evrope - 16.30 Trend -16.55 Mreža - 17.25 Mačkolovka, risani film - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik - 20.05 Bruhaha, kabaret - 21.05 Svet čudežev - 22.00 Aligator, amer, film - 23.35 Dva očeta, ena mama, franc, film
tv2
6.00 Korenine, magazin za narodnosti - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Party-tv - 12.00 Divji svet -
Televizijski s
red od 12. januarja do 18. januarja 2001
skrčili, nan. - 10.25 SeaOuest, nan. - 11.50 Ri-cki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič.v modrem, nan. - 16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Providence, nan. -21.00 Družinsko pravo, nan. - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. -22.50 Mesto greha, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega program - Aktualno - 15.20 Iz našega studia: Ivan Markoja - 15.45 Skupščina prleških oldtimerjev Janez Puh -16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -18.20 Reportažna sreda - S starimi obrtmi v današnje dni: Čevljar - 19,00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 9.45 Aktualno v občini Lendava, občinska oddaja. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.00 Videostrani. 16.45 Aktualno v občini Lendava, občinska oddaja. 17.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 18.45 Aktualno v občini Lendava, občinska oddaja. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 AS intervju. 20.45 Viva turi-stica, turistična oddaja. 21.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.15 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.15 Raziskovalec, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15,05 Za otroke - 16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Iz jezikovne zakladnice - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Rdeči cvet, nad. - 21.10 Oddaja o kulturi - 22.15 Poslovni klub - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 O znanosti -0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Poročila - 10.00 Govorimo o zdravju - 10.30 Dokumentarni film - 11.20 Newyorška policija, nan. - 12.05 Otroška serija - 12.30 Tv-forum -14.10 Mosley, nad. - 15.00 Dokumentarna oddaja - 15.30 Trenutek spoznanja - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila -19.00 Rdeči palček, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.20 Dok. oddaja - 21.15 Polni krog -21.35 Svet živali: Orel - 22.30 Sedem veličastnih, serija - 23.20 Filmska noč z Alom Pacinom -1.10 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
17.15 Rojena za hudobijo, ameriški film - 18.45 Digitalna enciklopedija vesolja: Jupiter - poročila z Galilea, vesoljskega plovila brez posa®e, poljudnoznanstvena serija (3/11)- 19.30 Glasbeni program - 20.15 Dan hrvaškega olimpijskega odbora, prenos - 21.15 Športni program - 22.00 Šport danes - 2J.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Kmetovalec - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj -12,00 Poročila - 13.00 Za manjšine, hrvaška kronika - 14.00 Naslonjač, komedija - 15.35 Odprti studio - 16.00 Nemščina - 16.30 Kažipot
- 16.55 Dokumentarec dneva - 17.25 Mišolovka - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Trapezu - 19.15 Dnevnik, šport - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Hiša duhov, komedija - 22.05 Dnevnik - 22.55 Panorama - 23.25 Osemnajstega, film
tv2
5.50 Dobro jutro - 8.35 Dopoldne s tv2 - 11.55 Severna obzorja - 12.50 Kinoteka: Ljubezenska zgodba - 14.35 Herkul - 15.30 Na krilih vetra -16.25 Sonadoras - 18.00 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.40 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Esperanza, zadnji del - 21.15 Psyho 2, grozljivka - 22.15 Dober večer - 22.55 Csiszar.hu, show - 0.55 Zakleti sovražniki - 1.45 Svet interneta
Avstrija 1
6.05 Otroški program - 10.15 Ursus - maščevalec sužnjev, pustolovski film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17,35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Puma, akcijski film -21.50 Vas prekletih, znanstvenofantastični film - 23.20 Nash Bridges
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Danes se gremo potepat, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Dallas - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Sponke ljubezni, romanca - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8	.30 Mosto.vi
9	.00 Oddaja za otroke
9.10 Pod klobukom
10	.00 Zgodbe iz školjke
10.20 Risanka
10.30 Svet narave, angleška serija
11.20 Naravni parki Slovenije
11.50 Čari začimb
12.20 Gospodarski izzivi
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Intervju
14.30 Zoom
16	.00 Slovenci po svetu
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
16.55 Na liniji
17.45 Raziskovalec, ameriška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Opus
23.20 Bolezni našega časa: Črevesni rak
23.50 Ekscentriki, angleška serija
0.15 Raziskovalec, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.20 Videospotnice
9.50 Hotel ob’Vrbskem jezeru, nanizanka
10.40 Grace na udaru, ameriška nanizanka
11.00 Frasier, ameriška nanizanka
12.30 Šport
14.30 Svet poroča
15.00 Nevihtno nebo, francoski film
16.30 Caroline v velemestu, nanizanka
17	.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
18	.00 Royce, angleški film
19.30 Videospotnice
20.05 Osam, planet: Severna Španija, serija
21.00 Emily z Mesečeve domačije, nad.
22.00 Dediči, avstrijski film
23.30 Bele noči, švedski film
0.50 Simpsonovi, risana nanizanka
1.15 Videospotnice*
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija -10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Brez tebe, nad. - 11.50 Milady, nad. -13.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Dr. Phil o poroki --16.3O Milady, nad. - 17,20 Brez tebe, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21,50 Prijatelji, nan. - 22.20 JAG, nan. - 23.20 Glavni na vasi, risana nanizanka - 23.50 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, han. - 10.25 SeaOuest, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Evroliga v košarki, Real Madrid : Union Olimpija, prenos -22.15 Evroliga v košarki, posnetek
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -15.20 Reportažna sreda - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: 'Jožef Špindler - 18.40 Anketa - 18.45 Koncert Nebojše Jovana Živkoviča, posnetek -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00*Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Viva turistica, turistična oddaja. 10.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 10.45 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 11.15 Videostrani. 16.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 16.45 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 17.15 Viva turistica, turistična oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS intervju. 19.05 Iz produkcije ZLTV, TV AS Murska Sobota. 19.35 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Četrtkov klepet, oddaja v živo. 21.00 Iz produkcije ZLTV, oddaja v živo iz ZLTV. 22.00 Iz produkcije ZLTV, TV AS Murska Sobota. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Raziskovalec, serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Split: Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17,30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Between Love and Honor, ameriški film - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi dneva - 23.35 V iskanju minulega časa - 0.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Poročila - 10.00 Dok. oddaja - 10.30 Svet
živali, serija - 11.20 O znanosti - 12.20 Otroška oddaja - 12.55 Poslovni klub - 13.30 Dok. oddaja - 14.15 Južni Brooklyn, nan. - 15.00 Oddaja o kulturi - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, han. - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.20 Polni krog - 21.40 Željka Ogresta in gosti - 22.45 Dosjeji X, nan. - 23.30 Filmska noč z Alom Pacinom
TV Hrvaška 3
18.05 Film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Umetnine svetovnih muzejev - 20.20 Košarka ULEB: Zadar - Žalgirisr prenos - 22.10 Šport danes - 22.20 Hit depo - 0.20 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Kmetovalec - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Vse za ljubezen - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila - 13.00 Za manjšine, Slovenski utrinki . - 14.00 Lažnivec, mladinski film - 15.40 Musiča Historica - 16.00 Za otroke - 16.30 Veroizpovedi - 17.00 Tangenta - 17.25 Varstvo mest -18.00 Dnevnik - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Dnevnik - 20.05 Veliki Azerac, nad. -21.00 Galvolgy-show - 21.35 Gospodarstvo v zagonu - 22.05 Dnevnik - 22.50 Sociolog A. Levendel - 23.25 2 ur - 23.55 Žarišče ognja, madž. film
tv2
5.50 Dobro jutro - 8.35 Dopoldne s tv2 - 12.05 Severna obzorja - 12.55 Kinoteka: Oliverjeva zgodba, film - 14.35 Herkul - 15.30 Na krilih vetra - 16.25 Sonadoras - 17.10 Ramona -18.00 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Sedaj ali nikoli!, kviz - 19.40 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Policisti v zraku, nan. - 21.25 Osem nadstropij globoko, grozljivka - 23.00 Dober večer - 23.50 Okno v Evropo - 0.20 Civilist v vojski, film - 2.00 Svet interneta
Avstrija 1
6.05 Otroški program - 10.00 Flipper, film -11.30 Smuk, prenos treninga iz Kitzbuhla -14.05 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Nova-22.50 Serija - 23.35 Oddaja o kulturi
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Pesem donskih kozakov, film - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Alpe - Donava - Jadran -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Dallas - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Klipika pod palmami - 21.45 Pogledi s strani: počitnice - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evroavstrija - 23.00 Primer za dva
O NAS ZA NAS
Vsakdan
ob 183Oin 2O00:
GNES - inform. oddaja
Televizijski spored od 12. januarja do 18. januarja 2001
12,55 Jezdeci vetra - 13.45 Sever in jug, nad. -14.45 Z ena na dva - 15.15 Prijatelji - 15.45 Connan - 16.40 Sinbad - 17.35 Herkul - 18.30 Dejstva - 19.00 Air America - 20.00 Braddock: Izginuli v bitki - 21.50 Usodno odštevanje, grozljivka - 0.15 Desetarjev harem, film
Avstrija 1
7.10 Otroški program - 10.20 Superveleslalom (ž.), prenos iz Hausa, in smučarski skoki iz Har-rachova - 12.20 Smuk, prenos iz Wengna -14.15 Jesse - 14.35 03 Austria Top 40 - 15.20 Sabrina -15.45 Dawsonov potok - 16.30 Bever-ly Hills - 17.15 Srček - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Dvoranski nogomet, prenos iz Gradca - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov -22.06 Brez obraza, akcijski film - 0.15 Igra preživetja, akcijski film
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Maria Schell - 10.15 Do naslednjega snidenja, film - 11.35 Izgubljen v haremu, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljubezen, pjes in tisoč šlagerjev, filmska komedija - 14.50 Ti si glasba, filmska komedija - 16.25 Alpe -Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Krona narodno-zabavne glasbe 2001, prenos iz Chemnitza - 22.20 Caterina Valente -glasbeni portret - 23.20 Marrrie, srhljivka
(V Nedelja, 14. 1.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8.25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nan.
10.00 Glasbena oddaja
11.00 Svet divjih živali, japonska serija
11.30 Obzorja duha
12.00 ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Razvedrilna oddaja
14.40 Garači, angleška nadaljevanka
15.30 Parada plesa
16.00 Čari začimb
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Naravni parki Slovenije: Trnovski gozd
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.00 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Intervju
22.40 Poročila, šport, vreme
23.00 Gazele - Žalostna komu neznana je resnica
23.10 Brez komentarja
0.05 Nocoj z Lesley Garret
TV SLOVENIJA 2
8.30 Videospotnice
9	.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
9.	20 SP v alp. smuč., slalom (ž), 1. vožnja
10	.05 SP v alp. smuč., slalom (m), 1. vožnja
11	.00 SP v smučarskih poletih
12	.05 Slalom (ž), 2. vožnja
13	.05 Slalom (m), 2. vožnja
14	.00 Košarka NBA Action
16	.20 Finale prvoligašev v malem nogometu
17.25 DP v košarki
19.30 Videospotnice
20.06 Pustolovščine N. Hulota, serija
21.00 Trend
21.30 Turistična oddaja
22.00 Šport v nedeljo
23.00 Dež za ubijanje, ameriški film
0.30 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgoušček in prijatelji, risanke -10.00 Power Ranger, nan. - 10.20 Hroščeborgi, nan. - 10.40 Navihanka, nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 14.00 Antibiotiki, dok. oddaja -14.30 Prva izdaja, nan. - 15.30 Ronnie in Julija, ameriški film - 17.20 Obalna straža, nan. - 18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 E. T. - vesoljček, ameriški film - 22.00 Športna scena - 23.45 Na plaži, ameriški film - 0.30 24 ur
KANAL A
9.25 Joe Kidd, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll - 14.30 Diamantna past, ameriški film - 16.10 Mestni divjak, dokumentarna oddaja - 17.00 Divja zemlja, nadaljevanka, 2/6 - 18.00 Melrose Plače, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19,30 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Mogočni racmani, ameriški film - 22.45 Stilski izziv - 23.20 Čudež na avtocesti, ameriški film
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Predstavitev najboljših športnikov občin Moravske Toplice in Cankova - 10.30 Iz našega studia: Varnost na naših cestah - 10.55 Zlata poroka v Odrancih - 11.10 Potrošnikovo žrebanje - 11.20 Slovenska vinska kraljica, reportaža - 11.50 Portret: Marusja Uhernik - 12.05 Anketa - 12.10 Iskrice, predstavitev zgoščenke Mie Žnidarič in Steva Klinka - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 12.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 12.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 13.15 As intervju. 13.45 Viva turistica, turistična oddaja. 14.15 V svetu okta-nov, oddaja o avtomobilizmu. 14.45 Četrtkov klepet. 15.15 Najviža, glasbena oddaja. 16.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 17.15 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Film za otroke - 9.20 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija - 16.45 Jack in Jill, nad. - 17.36 Enajsta zapoved, nemški film -19.30 Dnevnik - 20.15 Drama - 21.30 Cirque de Soleil - 23.05 Poročila - 23.25 Katastrofe, serija - 0.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Poročila - 9.00 007, tedenski politični magazin - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Viva Villal, ameriški film - 14.00 Dokumentarni film - 15.10 Glasbena oddaja -15.40 Otroški program - 16.55 Opera Box -17.30 Držite lopova, zabavna oddaja - 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja - 19.15 Fotografija - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Aljaska - 21.10 Poročila -21.20 Magnum Force, ameriški film - 22.40 Oddaja o filmu - 23.20 Smejiš se, italijanski film -1.00 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
9	.25 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Fla-chauja - 10.10 Slalom, prenos prvega teka iz VVengna - 11.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 12.15 Slalom (ž.), prenos drugega teka - 12.56 Slalom, prenos drugega teka -13.50 Vedno te bom ljubil - 17.20 Šport v ne
deljo - 17.55 Košarka: Zadar - Cibona, prenos -20.00 Košarka: NBA pregled - 20.25 Nogomet: Italijanska liga, prenos - 22.2(1 Šport danes -22.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.30 Kmetovalec - 7.00 Biblija - 7.10 Za otroke - 7.65 Nedeljski otok - 9.30 Glavni trg - 11.00 Sledimo Jezusu - 11.30 Ekumenska molitev -12.10 Minute za srečo - 12.35 Tv-klinika - 13.05 Sposojena Zemlja - 13.35 Dvoranski nogomet, mednarodni turnir - 15.10 Miss Universe Hun-gary 2001 - 15.35 Vesela novica - 16.05 Ars Hungarica - 16.35 Vzemi v roke svojo usodo! -17.35 Kovček - 18.00 Carstvo ruskega medveda, serija - 19.00 Teden - 19.45 Dnevnik -20.05 Kako nadaljevati?, show - 21.05 Show-program - 22.05 Miss VVorld Hungary - 23.00 Pesem o žitnih poljih, madž. film (č.-b.)
tv2
6	.00 Jutranja razmišljanja - 6.30 Priče - 7.00 Otroški klub - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Gimi-norost - 11.30 Šport - 12.40 Zakon divjega zahoda, vestern - 14.10 Obalna straža - 15.00 MacGyver - 15.65 Sentinel - 16.50 Ksena -17.40 Leteča vipera - 18.30 Dnevnik - 20.00 Prišli, videli, radi bi odšli, komedija, 2. del -22.15 Colombo - 23.30 Madžarska jutri - 0.00 Jona, ki živi v kitovem želodcu, film
Avstrija 1
6.00 Otroški program - 8.55 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Hausa - 10.00 Slalom, prenos prvega teka iz VVengna - 11.15 Šport - 11.45 Smučarski skoki, prenos iz Harrachova - 12.00 Slalom (ž.), prenos drugega teka - 12.45 Slalom, prenos drugega teka - 14.15 Spet je pekel na avtocesti, filmska komedija - 15.55 Mož iz San Fernanda, filmska komedija - 17.45 Dvoranski nogomet, prenos iz Gradca - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nesrečniki, TV-film - 23.25 Kolumbo - 0.55 Ameriški nogomet, prenos polfinala (do 5.00)
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Benetke in laguna - 9.20 Hrestač, prvi del opere iz Pariza - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Caterina Valente - glasbeni portret - 15.10 Šintarjev Janez, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19,54 Pogledi s strani - 20.15 Skoraj popolna poroka, romanca - 22.00 Prizadet -23.20 Hrestač, drugi del opere iz Pariza
( V Ponedel., 15. 1.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
9.10 Zares divje živali, ameriška serija
■9.35 Oddaja za otroke
10.40 Humanistika
11.15 Dosežki
11.35 Na vrtu
12	.00 Umetnost življenja po svetu, serija
12.25 Parada plesa
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Pisave
16.00 Dober dan. Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Telebajski, otroška oddaja
17.10 Radovedni Taček
17.45 Volja najde pot
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
21	.00 Gore in ljudje
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Ustrelila sem Andyja VVarhola, am. film
0.40 Volja najde pot
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.20 Videospotnice
9.55 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
10.45 Nana, francoska nadaljevanka
12.35 Planeti, angleška serija
13.25 Trend, oddaja o modi
14.00 Sobotna noč
15.55 Policija na naši strani
16.30 Caroline v velemestu, nanizanka
17	.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
18	.00 Tele M, oddaja TV Maribor
18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
19.30 Videospotnice
20.05 Kon Tiki, norveška dok. oddaja
21.00 Studio City
22.00 South Park, ameriška risana nanizanka
22.30 Metropolis
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Vem, kam grem, angleški film
1	.50 Simpsonovi, risana nanizanka
2	.15 Videospotnice
POP TV
7	.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Ne pozabi me nikdar, nad. - 11.00 Večna ljubezen, nad. -11.50 Brez tebe, nad. - 13.15 Športna scena -14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Rak na prsih - 16.30 Brez tebe, nad. -17.20 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad., zadnji del - 19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 21.00 Adijo, ljubezen, ameriški film - 22.50 JAG, nan. - 23.40 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.10 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaOuest, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenkarije -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Ninja z Beverly Hil-Isa, ameriški film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Sedem, nan. - 23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - 18.30 Predstavitev športnega društva - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja.
11.30 Videostrani. 16.00 Teden ob Muri, informativna, oddaja. 17.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.55 Scanner Cop 2 - Volkino maščevanje, film. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
Televizijski spored od 12. januarja do 18. januarja 2001
TV HRVAŠKA 1
7,00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Raziskovalec, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Glas domovine - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Vietnamska vojna, serija - 21.10 Trgovci in ljubimci, drama -22.25 Misli 21. stoletja - 23.25 Odmevi dneva -23.50 Evromagazin - 0.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Poročila - 10.00 Oprah Show - 10.45 Pravica za vs9r nad. - 11.30 Latinica - 13.20 Otroška serija - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.30 Družina Soprano, nad. - 15.20 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.35 Pravo in pravda - 22.40 Ritem zločina, hrvaški film - 0.10 Morje ljubezni, ameriški film
TV Hrvaška 3
18.00 Beverly Hills (62/64) - 18.45 Melrose Plače (62/64) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Brooklyn jug (16/22) - 22.05 Šport danes - 22.15 Transfer - 23.00 Mesečina - 23.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Kmetovalec - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina, slovaški magazin - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Koncert ob 75-letnici madžarskega radia - 16.00 Madžarska hiša -16.25 Mnenja o revščini - 17.00 V senci gore Kamerun - 17.25 Raport - 18.00 Poročila -18.20 Ljubezni v Saint Tropezu, nan. - 19.15 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Milenijske pravljice - 20.35 112, kriminalistični magazin - 22.00 Dnevnik - 22.50 Ura sprejema - 23.20 Roparski policist, film
tv2
5.50 Dobro jutro - 8.35 Dopoldne s tv2 - 12.00 Severna obzorja - 12.55 Lilyjin božič, film -14.35 Herkul - 15.30 Na krilih vetra - 16.25 So-nadoras - 17.10 Ramona - 18.00 Maria Isabel -18.30 Dejstva - 19.00 Sedaj ali nikoli!, kviz -19.40 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 21.20 Šepetanje v temi, grozljivka - 23.05 Dober večer - 23.55 Neskončne meje, nad.
Avstrija 1
.7.05 Risanke - 10.20 Begunci, kriminalna komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport - 20.15 Nesrečniki, tretji del TV-fil-ma - 21.50 Lov na čarovnice, film - 23.45 Nikita
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Quincy -10.15 Klinika pod palmami - 12.00 Čas v sliki -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Dallas -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Predavateljica, film
Torek, 16. 1.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Risanke
9.25	Radovedni Taček
9.40	Oddaja za otroke
10.30	Volja najde pot
11.25	Dokumentarna oddaja
12.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
15.05 Gore in ljudje
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
17.10 Spr. v naravo: Pomaranče in limone
17.45 Skriv. bojevniki dežele pod oblaki, ser.
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Na morje, avstralska nadaljevanka
21	.00 Aktualne teme
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Veliki otroci, francoska drama, 2. del
0.20 Skriv. bojevniki dežele pod oblaki, ser.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8,20 Videospotnice
9.55 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
10.45 Kon Tiki, norveška dok. oddaja
11.40 Pustolovščine N. Hulota, serija
13.25 Ponovna zmaga, ameriški film
14.55 Studio City
15.55 Metropolis
16.30 Caroline v velemestu, nanizanka
17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
18.00 Nenadno izginotje, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Dirkalni konj, dokumentarna oddaja
21.00 Bohemsko dekliško odrašč., češki film
22.50 Evropski dokumentarni film
23.20 Svet poroča
23.50 Simpsonovi, risana nanizanka
0.10 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Ne pozabi me nikdar, nad., zadnji del - 11.00 Večna ljubezen, nad. - 11.50 Brez tebe, nad. - 13.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Zapuščeni novorojenčki - 16.30 Milady, nad. - 17.20 Brez tebe, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Rekla je ne, ameriški film - 21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.20 Glavni na vasi, risana nanizanka - 23.50 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaQuest, nan. - 11.50 Ri-cki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n'roll - 13.45 Stilski izziv - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Mreža, nag. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00.Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. -20.00 Dober policist ameriški film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. -22.50 Tretja izmena, nad. - 23.40 Pop’n'roll
IDEA TV - KANAL A
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek -15.30 Predstavitev .športnega društva - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Iz našega studia: Ivan Markoja, župan občine
Odranci - 18.45 Skupščina prleških old timerjev Janez Puh - 19.00 Aktualno, informativna oddaja- 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 -20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 9.45 Novoletni videomeh, glasbena oddaja, ponovitev. 11.15 Šport plus, športna oddaja. 11.45 Videostrani: 16.40 Slovenski slavček, glasbena oddaja, l.del. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Šport plus, športna oddaja. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Aktualno v občini Lendava, občinska oddaja. 20.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 21.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.15 Raziskovalec, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Tv-forum - 22.25 Trenutek spoznanja - 23.00 Odmevi dneva - 23.25 Umetniški večer: Fabijan Šovagovič - 1.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.50 Poročila - 9.55 Prizma - 10.45 Misli 21. stoletja - 11.40 Evromagazin - 12.15 Otroška serija - 12.45 Vietnamska vojna, serija - 13.40 Kuharski dvoboj - 14.15 Zahodno krilo, serija -15.00 Pravo in pravda - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Mosley, nad. - 21.15 Polni krog - 21.35 Seinfeld, nan. - 22.05 Newyorška policija, nan. - 22.50 Filmska noč z Alom Pacinom: Boter III
TV Hrvaška 3
17.35 Srebrna flota, ameriški film - 19.00 Ani-mavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Start, športni program - 20.50 Film - 22.20 Šport danes - 22.30 Dan, ki je spremenil moje življenje, dok. serija (1/4) - 23.10 Monoplus -23.50 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Kmetovalec - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.30 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Un-ser Bildschirm - 14.10 Vdova in hči, film - 16.00 Živi svet koralnih otokov - 16.30 Zelena pika -17.25 Katoliška kronika - 18.00 Poročila -18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Dnevnik, šport - 20.05 Izbor po vaši želji - 21.00 Intervju z Viktorjem Orbanom - 21.30 Evropski obrazi: Švedska - 22.00 Poročila - 22.50 Kulturni magazin - 23.20 Lenz, madž. film
tv2
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 11.20 Severna obzorja - 12.10 Super sodobna Millie, film - 14.35 Herkul - 15.30 Na krilih vetra -16.25 Sonadoras -17.10 Ramona - 18.00 Marie Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Sedaj ali nikolil, kviz - 19.40 Otroška usta - 20.00 Divji angel -20.30 Walker, teksaški mož postave - 21.25 V okovju, film - 23.00 Dober večer - 23.50 Oko za oko, drama - 1.50 Svet interneta
Avstrija 1
6.40 Otroški program - 10.10 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 12.50 Veleslalom, prenos drugega teka - 14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00
Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20'15 Nesrečniki, zadnji del TV-filma - 21.55 Beneška kurtizana, film - 23.40 Divja orhideja II, film
Avstrija 2
9	.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Skoraj popolna poroka, romanca -12.00 Poročila - 12.05 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Dallas - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: K položaju planetov, drugi del - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki -22.30 Na prizorišču - 23.05 Nočna straža
Sreda, 17. 1.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Risanke
9.50 Sprehodi v naravo
10.15	Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
10.40 Lingo
11.10	Skriv. bojevniki dežele pod oblaki, ser.
12	.05 Na morje, avstralska nanizanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.10	Obzorja duha
13.40	Najboljša slaba stvar, ameriški film
15.10 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Svet narave, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Očetovska nostalgija, francoski film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Gospodarski izzivi
23.25 Resna glasba
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.20 Videospotnice
10.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
10.50 Bohemsko dekliško odrašč., češki film
13.40 Turistična oddaja
14.10 Evropski dokumentarni film
14.40 Jasno in glasno, kontaktna.oddaja
15.35 Glasbeno dokumentarna oddaja
16.30 Caroline v velemestu, nanizanka
17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
18.00 Menih Dawson, angleški film
19.30 Videospotnice
20.05 Pokal Ronchetti v košarki
21.45 Prog, športnika sveta za leto 2000
22.45 Vse, razen umora, nemška nanizanka
0.15 Cestninska postaja, ameriški film
1.50 Simpsonovi, risana nanizanka
2.10 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad*-11.00 Brez tebe, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.30 Milady, nad. - 17.20 Brez tebe, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sladko maščevanje, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0,10 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se
11. januar 2001 27
*							AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	PREDNOSTNA NALOGA	ELEKTRON- SKA STIKALNA NAPRAVA	SLOVENSKA NOVINARKA CETINSKI	BLIŽNJI ČLOVEK, SVOJEC	' LINO VENTURA	ENICA	HITER TEK	UMETNIŠKA SMER IZ 20. STOLETJA	TRDNA SESTAVINA ZEMELJSKE SKORJE						—	— »S. rr-	■	. . -. a- ...1- .					
■■K?.. V	'• • 4							ČASOVNI ALI KRAJEVNI RAZMIK															
							ČLANICA VERSKEGA REDA															
							PRIP.ILIROV					TEŽKA KOVINA										
							KAMBOŠKI POLITIK (LON)															
												FR.PISEC (BORIS)										
														LEONHARD EULER								
														KALCIJ								
VESTNIK	PREVZEM, PRILASTITEV	KDOR PREDE- LA PROZNO DELO V DRAMSKO	ITALIJANSKA LUKA OB JADRANSKEM MORJU	SLOVENSKA PEVKA PRODNIK	VRSTA IGLAVCA				KANTAVTOR SMOLAR				VREDNOST BLAGA					POMURSKI POLITIK (IVAN)	IGRALEC, KI KOCKA	VZDEVEK ONASSISA	TRETJI SKLON, DATIV	SKUPINA INDIJANSKIH PLEMEN NA ALJASKI
									PANAMSKI DIKTATOR				DELO, OPRAVILO									
					NEON																	
HORMON NADLEDVIČNE ŽLEZE										NASKOK, ATAKA						ŠAHOVSKA POTEZA						
										BIKOV GLAS						FRANCOSKO RDEČE VINO						
ZGLED, PONAZO- RITEV							MESTO V SEV.ITALIJI							STROKOVNI DOKUMENT								
							JUŽNOAM. PASTIR ■							GRŠKI KOŠ. (NICOS)								
STRANSKI ZGORNJI DEL TRUPA					DUHOVNIŠKI PRIPRAVNIK							LOČEVANJE (KNJIŽ.)										
					ŠČITNIK NA KOLESU							NAUK O MIŠLJENJU										
JAPONSKO MESTO NA HONŠUJU	0			BALTSKO MORJE							SLOVENSKA PEVKA					F				ALENKA PINTERIČ		
				BISTVO V FILOZOFIJI							KIM NOVAK									PRAVLJIČNO BITJE		
PANELNA PLOŠČA						DALMATINSKO ŽENSKO IME				BARVNI ODTENKI								VELIKA VEŽA				
										UMETNOST (LAT.)								DIKTATOR (IDI)				
ODEBELJENI DEL DEBLA |	NAD PANJEM						JAPONSKO MESTO (Ol 1998)					-		SUKANEC				IZR.POLITIK (MOSHE)					
													ŠKOTSKI NOBELOVEC (JOHN B.)									
																	OTOČJE V SR.AMERIKI					
						GRŠKA ČRKA																
IVAN IVANKOV			SL.ARHITEKT (MAKS)								AVSTRIJSKI ARHITEKT (ADOLF)					BINE MATOH			PODOBA			
																			MESTO V BOKI KOTORSKI			
			MESTO NA SLOVAŠKEM													DRŽAVA V ZAH.AFRIKI						
											ČRESLOVINA											
NORDIJSKI BOGOVI				IBSENOVA DRAMA					NEMŠKI PISATELJ (THEODOR)						GL.MESTO KIRIBATOV				R			
				NASILEN VSTOP											VINORODNA RASTLINA							
									PRESTOL													
MESTO NA KORZIKI			L			REKA V ROMUNIJI				KMETIJSKI TEHNIK											MOČVIRNAT TRAVNIK OB VODI	OSEBNI ZAIMEK
						ZAVORNI SISTEM				JUŽNOAM. KUKAVICA												
PRIPADNICA ITALOV							FILIPINSKA LUKA				N		ŽARA					MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČIH				
							EVA LONGYKA						STOTINA HEKTARJA									
																		POSTOJNA				
SRBSKO MOŠKO IME, JOVAN					LEPOTNA LONČNICA									SLEMENSKO ČELO GRŠKIH SVETIŠČ								
ARMENSKI SKLADATELJ HAČATURJAN					HROŠČ, KI DELA ŠKODO NA MESU, SLANINI									NEGATIVNO NAELEKTREN ION						GALIJ		
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE 14. 12. 2000:
STRADIVARI, PREBIVALEC, ROZETA, ETA, ČEBELARSKI, MOHAR, ČASNIK, KALKUTA, VLEKA, AKROPOLA, UGRIZ, JONAGOLD, SARATOV, NR, BELADONA, EOS, PARA&A, DANIJEL', KADI, KRAJNA, IL, ERIČ, DEMO, IVA, OLEG, SKI, REK, KOCELJ, ARUBA, UNIAT, ACIDUM, ROUEN, DOBITEK, LOPATA, ALCANTARA, ORO, KIAR TANIN, Rl, SINDROM, ABUNA, LOG, MASKOTA, ESTE, RADIRKA, LOARA, TEN-TAKEL TRAKTOR, AZTEK, OR, DNINA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
CM
CM
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Milena Toplak, Satahovci 5b, 9000 Murska Sobota
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT:
Tina Lipovec, Cezanjevci 40b, 9240 Ljutomer
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Ivan Maučec, Bogojina 129, 9222 Bogojina
Roman Kosalec, Kardoševa 8, 9000 Murska Sobota
Marjan Koren, Lackova ul. 5, 9252 Radenci
Nino Gumilar, Grad 93, 9264 Grad
Marcel Korošak, Mlinska 10, 9224 Turnišče
ra H O “
e a £ I
E
S
‘ra
ra
N
Svet DVOJEZIČNE OSNOVNE ŠOLE DOBROVNIK KETNYELVU ALTALANOS ISKOLA DOBRONAK Dobrovnik 266/j, 9223 DOBROVNIK
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. I. RS št. 12/96, 23/96) in Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/82).
Začetek mandata je 1. 3. 2001.
Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov zavoda s pripisom »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
motorna vozila
ZASTAVO 126 P, 650 GL, registrirano, ugodno prodam. Tel.: 554 11 91. m6235
ŠKODO FAVORIT GLS, 4 x zimske gume s platišči, radio, spojler, 1. lastnica, prodam. Tel.. 041,914 280. m6280
RENAULT MEGANE CSENIC 1.6 RT, letnik 1997, prodam za 1.650. 000 SIT. Tel.: 531 17 36 m63OO
OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1989, 67.000 km, kovinsko siv, registriran do nov., garažiran, lepo ohranjen, naprodaj. Tel.: 031 263 181. m6287
VOLKSWAGEN GOLF 3, 1,9 TD, Variant, letnik 1995, scrvovolan, centralno zaklepanje, 38.000 km, ugodno prodam. Tel.: 554 10 47. m6295
živali
NESNICE pred nesnostjo prodajamo. Kličine omejene. Tel.: 582 14 01. m6277
BREJO TELICO, brejo svinjo in plemenskega merjasca prodam. Tel.: 587 11 00, Veržej. m6197
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Žižki^O.
SENO V BALAH prodam. Žižki 70. m6199
KRAVO, BREJO 8 MESECEV, in svi
njo, težko 150 kg, za zakol, prodam. Tel.: 546 20 92. m6222
PUJSKE prodam. Tel.: 533 11 71. m6232
PUJSKE prodam. Tel.: 522 19 45. 1116233
BREJO TELICO, A-kontrole, ugodno prodam. Tel.: 541 22 56, Zver, Lipa 42. m6259
posesti
ENOSOBNO DELNO OPREMLJENO STANOVANJE v M. Soboti dam v najem. Tel.: 02 561 256 ali 031 639 049. m6196
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V M. Soboti prodam. Tel.: 521 10 95. m6203
M. SOBOTA - MANJŠO HIŠO ALI STANOVANJE, 65-90 m2, kupim. Tel.: 041 200 074. m6237
SOBO, opremljeno, s souporab*) kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92 ali 041 464 689. m6246
MEHANIZIRANO KMETIJO podarim pošteni osebi oziroma zakoncema. Naslov v upravi lista. m6253
RESTAVRACIJO BAR BELI GRAD ČRENŠOVCI, s stanovanjem v hiši, prodam/oddam s predplačilom. ZAPOSLIM PA DEKLE IN FANTA S PRAKSO V STREŽBI IN KUHINJI. Zbiramo tudi prijave - vpise v ženitno posredovalnico za resne zveze za
samske, ločene, ovdovele. Ženske imajo vse brezplačno. Posredujemo ugodno prodajo nepremičnin: poslovnih prostorov, hiš, parcel. Tel.: 031 520 135. m6240
STAREJŠO hišo v Križevcih na Goričkem, zidano, z gospodarskim poslopjem ali brez njega, prodam. Tel.: 554 12 46 ali 041 343 395. m6258
NA GORIČKEM VZAMEM V NAJEM MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO z možnostjo kasnejšega odkupa. Tel.: 041 747 468. m6261
1,5-SOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote prodam. Tel.: 041 519 442. m6262
OPREMLJENO SOBO, ogrevano, s souporabo kopalnice dam v najem. Tel.: 531 18 91 ali 526 17 30. m6265
GOSTILNO V PRITLIČJU POSLOV-NO-TURISTIČNE ZGRADBE UGODNO PRODAM. Tel.: 02 538 14 83. m6267
DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti in Beltincih kupimo. Tel.: 041 728 093. m6273
ŠTIRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodamo. Tel.: 530 40 80, po 16. uri. m6285
ŠTUDENTKA IŠČE SOSTANOVAL-
KO v udobnem stanovanju v Ljubljani Šiška za to študijsko leto, 20.000 SIT s stroški. Tel.: 02 563 10 46, 041 532 034. m6271
ZARADI BOLEZNI ugodno prodam vikend z goricami in sadovnjakom, s
celotno opremo in pripomočki na Vaneči št. 1 fa, elektrika, lastni vodovod, do zemljišča pa je speljana asfaltna cesta. Cena po dogovoru in ogledu, telefon 521 14 57. m6286
kmetijska mehanizacija
PREDSETVENIK, SADILEC KROMPIRJA in sejalnico za koruzo prodam. Tel.: 041 904 767. m6202
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO
SIP 25, tračni obračalnik in pajek prodam. Tel.: 0,41 904 767. m6214
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, rabljen, pokončni valji, prodam. Tel.: 041 417 562. m6218
TRAKTOR IMT 539, letnik 1988, s kabino in kompresorjem, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel.: 041 579 254. m6225
ŠTIRIVRSTNI ADAPTER ZA KORUZO za kombajn Class 85 ali 86 prodam. Tel.: 041 551 273. m6227
HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 350 1, stjro 1 leto, prodam. Tel.: 588 1689. m6249
TRIDELNO BRANO z »mravljinjeki«, rabljeno, kupim. Tel.: 572 15 20, Ne-delica 145 a. m6289
TRAKTOR ZETOR 25 11, letnik 1974, motorno škropilnico, nahrbt-no, Panonija, prodam. Tel.: 02 703 22 60. m6276
UGODNO PRODAM traktor Zetor 63-41 s prvo hidravliko, star 1,5 leta, registriran do maja 2001, zelo malo rabljen, možna menjava. Tel.: 041 293 369. m6291
KOMBAJN DURO DAKOVIČ M 16 20 H s petrednim koruznim adapte-rjem prodam. Tel.: 525 23 33. m6294
POTOPNI HLADILNIK za mleko, rabljen eno leto, prodam. Tel.: 579 90 94. m6223
HLADILNIK ZA MLEKO, 200 1, ugo dno prodam. Tel.: 566 10 80. m6297
kmetijski pridelki
SENO V BALAH prodam. Žižki 70. m6199
VEČJO KOLIČINO KORUZE pro dam. Telefon 569 12 02.m6254
VINO prodam. Možna dostava. Tel'
575 18 77 ali 041 773 370. m6290
razno
DVE POSTELJI Z JOGIJEM za mladinsko sobo prodam. Tel.: 522 19 45. m6233
Preklicujem veljavnost H K, HKS M. Sobota, št. 041731, na ime Anton Per-toci,Jordan l,Tropovci. m6250
MEŠANA TRDA DRVA, 10 m’, prodam. Tel.: 545 15 02. m6284
Nadaljevanje na 28. strani.
28
11. januar 2001 VESTNIK
delo
ZAPOSLIMO MLADEGA AMBICIOZNEGA PRODAJALCA NA TERENU. Zaželena V. stopnja izobrazbe, komunikativnost, znanje računalništva, starost do 30 let. Resni interesenti pošljite pisne ponudbe na naslov:
KODILA TRADE, d. o. o., Markišavci 44, 9000 Murska Sobota. Priporočamo in zagotovimo vam razna
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
dela pri vas doma. Tel.: 090 74 49. m6242
EKIPO ALI POSAMEZNIKA za strojne omete za redno delovno razmerje zaposlim. STROJNI OMETI, Ernest Mešič, s. p., Krog, Murska ul. 89, tel.: 041 756 150. m6260
PODJETJE »BOJAN« ponuja inš-trukcije iz kemije in kemijskega računstva ter iz matematike za 1. in 2. letnike srednjih šol. Tel.: 522 11 05. m6269
ZAPOSLIMO mehanika tovornih vozil za obrat Puconci z delovnimi izkušnjami, min. 5 let. Pisne vloge na naslov: Betonarna Petelin. Trate 23, Gornja Radgona. Z delom lahko začne TAKOJ. m6270
KUHARJA ALI KUHARICO, lahko je pripravnica, takoj zaposlimo. Možnost hrane in stanovanja. Tel.: 031 576 28 60,041 748 905. m6288
Življenje tvoje preprosto je bilo, a dobrote mnoge nepozabne so.
Tišina zdaj tvoj grob naj pazi, počivaj v miru, oče naš dragi.
V SPOMIN
13- januarja minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Anton Kisilak
iz Doliča 16a
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v spomin.
Vsi njegovi
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, y
BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.	g
PLAČILO TUDI NA VEČ	JMF
OBROKOV BREZ OBRESTI. IMF
DAMIR BANFI VEŠČICA 17,
TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
Srce je omagalo, dih je nenadoma zastal, spomin nate pa bo večno ostal.
ZAHVALA
V 74. letu nas je zaradi neusmiljene bolezni zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, pradedek in tast
ZAHVALA
V 57. letu nas je zapustil dragi mož
Janez Fujs
iz Radovec 45
Štefan Simon
iz Kapce 99
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. Lutarju za besede slovesa, hvala celotni LD Velika Polana in LD Petišovci. Hvala tudi gospodu župniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami delili žalost, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in mrliško vežico, ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, dr. Čurčiču ter pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala velja tudi družini Grah od Grada za vso pomoč.
Žalujoči: žena Ana, otroci z družinami in sestri
TARNALA
N 69. letu nas je za vedno zapustila draga
Alojzija Marija Vajda
upokojenka iz Bučečovec 3
Od nje smo se poslovili v sredo, 10. januarja 2001, ob 14.00 na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru. Ob njeni izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ter vsem, ki ste ji v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njeni
Vse odhaja kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka...
ZAHVALA
Od nas se je poslovil dragi oče, brat, stric in boter
Štefan Škerget
zidar v pokoju iz Bratonec pokopan v Črni na Koroškem
O boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani.
Lepa hvala g. župniku Tonetu Vrisku, pevcem iz Črnina Koroškem, pogrebništvu iz Prevalj in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne
namene.
Vsi njegovi
Nihče ne ve, kaj sije želela takrat... ... morda si je želela vsaj še eno pomlad.
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Elza Smodiš
roj. Malačič iz Kančevec 31
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so darovali vence, cvetje, sveče in za mrliško vežico.
Hvala g. duhovniku Aleksandru Balažiču, pevcem in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni
V srce zavel leden je veter, ker z nami več teni, v duši ujeta bolečina za vedno v nas zdaj spi, in vendar boš med nami kot večna zvezda tja do konca dni...
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož in oče Štefan Klemenčič zidarski mojster v pokoju
iz Dokležovja
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in druge dobrodelne namene.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu tako izkazali poslednjo čast in spoštovanje.
Še posebna zahvala velja vsem dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste bili družini v trdno oporo ves čas njegove bolezni in v zadnji preizkušnji.
Prisrčna hvala zdravstvenemu fisebju vseh oddelkov bolnišnice v Rakičanu, ZD Beltinci in vsemu osebju Doma starejših v Lendavi, še posebno gospe direktorici in gospe zdravnici. Zahvala velja tudi invalidskemu društvu upokojencev iz Murske Sobote in obrtnikom občine Beltinci. Iskrena hvala g. župniku za pogrebno svečanost, pevkam za občuteno petje slovesa, gospe Mariji za ganljive besede in pogrebništvu Jurič.
Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marta, hčerki Nuša in Staša ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Januarja minevajo tri žalostna leta, ko nas je zapustil naš dragi sin
Franc Herman
iz Dobrovnika
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga v srcu spomnijo, mu prižigajo sveče in prinašajo cvetje.
Njegovi najdražji
V 78. letu nas je po težki in dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo
Konrad Tratnik
iz Črncev 42 pri Apačah
Od njega smo se poslovili v torek, 2. januarja, na pokopališču v Apačah. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Katarina, otroci Ivo, Konrad, Anica, Silva z družinami in sestra Anica Žižek
Veselil si se življenja, svoje družine, doma, dobrih prijateljev in znancev iz tujine. Spominjamo se tvoje dobre volje in tvojega nasmejanega obraza in še vedno se ne moremo sprijazniti, da te ni več med nami.
V SPOMIN
8. januarja mineva žalostno leto od takrat, ko si šel za vtdno tja, odkoder ni vrnitve, dragi
Franc Raduha
iz Žižkov
Ž žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji
Šopek rož sem ti pabrala, na gomilo tvojo dala, zraven svečko sem prižgala in v tišini s teboj pokramljala.
Le kdo bi pozabil gomilo, v kateri moje zlato spi srce, ki me neskončno ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
17. januarja bodo minila tri leta od izgube dragega moža
Antona Mariča
iz Kroga
Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
V žalosti žena Marija
Kjerkoli si, povsod smo mi s teboj. In kjer smo mi, si z nami tudi ti.
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dneh sonca ni. Beseda v grlu nam zamre in solze tečejo iz oči. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi.
Povsod te slišimo - vedno z nami si.
ZAHVALA
V 57. letu nas je zapustila draga mama in babica
Rozalija Kežmah
roj. Benkovič iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za dobrodelne namene in za sv. maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred in g. Merklinu za besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni
1« 11. januar 2001
29
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj TIŠINE.
Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
16. januarja bo minilo eno leto od takrat, ko si nas zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra in botrca
Marinka Sobočan
iz Črenšovec
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter ji prižigate sveče in jo počastite s cvetjem in molitvijo.
Tvoji najdražji
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Šandor Šebok
iz Domanjševec 112
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, * prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. S hvaležnostjo smo sprejeli darovane vence, cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne namene, pisna in ustna sožalja ter udeležbo na njegovem pogrebu.
Posebej hvala dr. Marjanu Kiršnerju za zdravniško pomoč. Spoštljivo zahvalo izrekamo duhovniku g. Štefanu Beznecu za izbrane besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
30. decembra se je v 81. letu starosti končala življenjska pot drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete
Marije Zadravec
iz ulice Štefana Kovača 132 v Turnišču
Ob številnih ustnih in pisnih besedah sožalja smo občutili, da ste jo spoštovali in imeli radi. Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Iskrena hvala duhovnikom g. župniku Alojzu Ratniku, g. Boštjanu Čehu in g. Alojzu Ternarju za pogrebni obred. Posebna hvala prof. Nežki Cigut za ganljive besede slovesa in pevkam za odpete žalostinke. Hvala pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba. Vsem in vsakemu - posebej še enkrat - iskrena hvala!
Z žalostjo v srcu - njeni najdražji!
[čako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo • življenjske moči.
Veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V 41. letu nas je za vedno zapustila draga hčerka, sestra, teta in svakinja
Danica Krivec
roj. Novak lastnica bara Dana iz Maribora
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za cerkev. Iskrena hvala osebju onkološkega oddelka ljubljanske bolnišnice, hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku iz Maribora za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Z žalostjo v srcu; mama Rozina, sestra Anica in brat Jože z družinama ter vsi, ki so jo imeli radi
Odšel si tiho, mirno si zaspal, vendar nikoli nisi se predal. Odšel si, a z ljubeznijo in dobroto, ki si nam jo dal, za vedno z nami, dragi mož, oče, dedi, boš ostal.
V SPOMIN
Štefan Lovrenčec
iz Bogojine 29
16. januarja mineva pet let, odkar te ni med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Z ljubeznijo njegovi najdražji
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V 69- letu nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama
Marija Poredoš
iz Brezovec 2b
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne namene ter nam izrekli ustna in pisna sožalja.
Vsi njeni
Na skromnem hribčku vasi Poznanovci, kjer je našlo tvoje trudno telo in bolno srce svoj mirni spokoj, ti zvonovi zvonijo, ptički žvrgolijo, rože ti grob krasijo in lučke ljubezni gorijo.
Vsi ti miren počitek želimo. Počitek si spoznal sedaj, ko te je grob hlad obdal.
V spominu našem boš ostal.
V SPOMIN
10. januarja minevata dve leti grenke žalosti in srčne bolečine, ko nas je nehote zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast in brat «
Ladislav Vlado Kisilak
iz Poznanovec 53
Žalostni smo, ker smo te izgubili, pa vendar srečni in ponosni, ker smo te imeli. Ostali so sledovi tvojih pridnih in spretnih rok, vidni so doma in tudi onkraj meja. Iz srca hvala vsem, ki obiskujete njegov poslednji dom.
Vsi njegovi, ki ga imamo radi!
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti, in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Alojz Solar
iz Dolnjih Slaveč 63
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene, ter vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Posebna hvala kolektivu Liva, lovski družini Grad - Kuzma, g. župniku za lep obred, pevcem za odpete žalostinke, g.
Kristini Marič za ganljiv govor, vaškemu odboru, požarnemu društvu, sosedoma Sukiču in Husarju, pogrebništvu Banfi ter vsem sorodnikom, znancem in sosedom.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sin Franc z družino, hčerka Elizabeta z družino in hčerka Ivanka z možem Jožefom ter drugo sorodstvo
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz?
Kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
»
V SPOMIN
13. januarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Jože Forjan
z Melinec
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, prinesete cvet ali mu namenite samo lepo misel - iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Dedek, še vedno te močno pogrešava tvoja Mihec in Špela
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Irme Šavel
iz Bogojine
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne namene ter nam izrekli ustna in pisna sožalja.
Hvala medicinskemu osebju kirurgije, dr. Vrbancu in dr. Požoncu za nego in zdravljenje. Zahvaljujemo se g. senioru Erniši, pevcem in pogrebništvu Banfi.
Vsi njeni
Na tvojem lepem hribčku hišica stoji, a žal tebe k njej več ni.
Veselil si se življenja, svoje družine in doma, dobrih prijateljev in znancev iz tujine.
Spomnimo se tvoje dobre volje in tvojega nasmejanega obraza, kamor koli
se ozremo, povsod sledovi tvojih pridnih rok.
Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe, dragi Boris, pri nas več ni.
ŽMANNLN
Na tihi božični večer, ko so se na nebu prižigale zvezde, nas je komaj v 48. letu nepričakovano za vedno zapustil dragi in ljubeči mož, oče, dedek, sin, brat, zet, stric, boter, bratranec in nečak
Boris Peček
iz Čepinec 22
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, v druge namene ter nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Posebej hvala njegovim sodelavcem podjetja Wdgler in gasilskemu društvu Probstdorf iz Avstrije.
Hvala tudi Renatinim sošolcem ter bratovim sodelavcem 224. brigade TMO.
Iskreno zahvalo izrekamo g. duhovniku Kerčmarju iz Gornjih Petrovec za ganljive besede ob odprtem grobu in pevcem za odpete žalostinke.
Zahvaljujemo se tudi govornikoma g. Zorki in g. Kristjanu Radiu za izrečene besede slovesa.
Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala velja tudi vaščanom iz Dankovec, ki ste nam stali ob strani pri tragičnem dogodku v najtežjem trenutku. Hvala tudi vaščanom iz Čepinec in Moščanec.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Neutolažljivi vsi, ki smo ga imeli radi
30	OGLASI
11. januar 2001 VSMK
Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, ulica Bratka Krefta 14, Sv. Jurij ob Ščavnici, objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta občine Sv. Jurij ob Ščavnici JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine.
I.	PREDMET PRODAJE
Naprodaj je naslednja nepremičnina:
RADENCI, Gregorčičeva 2 -dvosobno stanovanje št. 32 v II. nadstropju večstanovanjske hiše, v izmeri 56,70 m2. Stanovanje je priključeno na skupne naprave vodovoda, kanalizacije in centralne kurjave. Stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo.
IZKLICNA CENA znaša 6.550.000,00 sit
II.	TRAJANJE RAZPISA
Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi razpisa. Ponudbe pošljite v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici, z oznako »Ponudba za odkup stanovanja, ne odpiraj«.
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO
3.1	Na razpisu lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe.
3.2	Ponudniki morajo v pisni ponudbi navesti ponujeno ceno, ki je lahko višja ali nižja od izklicne, in plačilne pogoje. V primeru enakih ponudb bo imel prednost ponudnik z ugodnejšimi plačilnimi pogoji.
3.3	Ponudniki morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu (fižične osebe) oz. overjeni izpisek iz sodnega registra (pravne osebe).
3.4	Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija za oceno ponudb.
Odločitev o izbranem ponudniku bo sprejeta v 15 dneh po odpiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila, kupnino pa plačati najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
Ta razpis ne obvezuje prodajalca, da sklene pogodbo s katerim koli ponudnikom.
3.5	Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal kupnine v roku, se šteje, da odstopa od nakupa, morebitna sklenjena pogodba pa se šteje za razdrto.
INFORMACIJE
Za vse dodatne informacije in morebitne oglede se dogovo- . rite pri družbi FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8, M. Sobota aii po telefonu 02 536 18 20.

30 % popust na vso ponudbo gostinskega kotička

Od ponedeljka do četrtka med 10. In 14. uro:
8. - 11. januar
15. - 18. januar
22. - 25. januar
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ. Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545
Avtomobili Peugeot letnik 2000 do 300.000 SIT ceneje!*
* Ponudba velja za dobave vozil v januarju.
Pooblaščeni servis:
PEUGEOT
AC Peugeot, Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel.: 02 53016 20
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (069) 30 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA^STREHO
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice. Brezje 6. tel. & faks: (02) 548 14 26.
GSM: 041 772 426, 041 733 948
dvoriščna vrata
•	daljinski pogoni
•	ograje
•	kovane ograje
. • zapornice
•	PVC okna
•	PVC vrata
•	zimski vrtovi
•	police
•	rolete
•	žaluzije
35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
SpcciAlisTiČNE amBuLante
- ORTOpEdsko-TRAVMAToloŠkA AMbulANTA
- fizijATRIČNA AmBlIaNTA
- amBuIanta ZA ŽiiNO kiRURgijO
- NEVRoioŠkA AMbulANTA
- REVMATOloŠkA AMbulANTA
- AMbulANTA ZA OSTEOPOROZO
- psihiATRiČNA AMbulANTA
Tel : 02/51J 14 50, 02/588 12 55
- ORdiNACijA za kliNiČNO psihologijo IN pSihoTERApijO
- dENZiTOMETRijski LaBiNET
- EMg kabiNEi
- kAbiNET ZA MANUeInO TERApijo
IN kiROpRAkliko
- koNZullATIVNA AMbulANTA
UNIV. pRof. ORTOpedijE
SOBOSLIKARSTVO Andrej Žnidarič, s. p.
Mele 18, tel./faks: (02) 562 11 18 9252 Radenci, GSM: 041 652 483
Gradbene izolacije HACK
Hack Janos, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE
OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETON
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
razpisuje delovno mesto
1.	REFERENT ZA KADRE IN PRAVNE ZADEVE
2.	FINANČNI KNJIGOVODJA
Od kandidatov se pričakuje
1)	diplomirani pravnik
2)	ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih
Začetek dela je mogoč takoj, in sicer za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem.
Pisne prijave pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov:
Zdravilišče Moravske Toplice, Kranjčeva 12, 9226 M. Toplice.
«			
DAEWOO		FLAMINMS	
mOtOk ■			
M.Sobota, Industrijska 1 a, tel.: (02) 530 46 60, fax: (02) 530 46 60, e-mail: daewoo-ms@flamin-ms.si Podatki o rabljenih vozilih sedaj tudi na internet naslovu: www.flamin-ms.si			
Model vozila	Letnik	KM	Cena (SIT)
Citroen AX 1,0,3 vrata	1997	72.000	650.000
Daewoo Matiz S	1998	33.000	830.000
Daewoo Lanos S, 4 vrata, klima	1998	12.000	1.130.000
Daewoo Nubira 1.6,16 v, karavan	1998	20.000	1.699.000
Daewoo Nubira 1.6,16 v, karavan	1998	90.000	1.590.000
Daewoo Nubira 1,6,16 v, 4 vrata, klima	1998	25.800	1.490.000
Foni Monden 1,8 CLX, karavan, ABS, klima	1997	74.000	1.999.000
Opel Astra 1,4,16 v, cdx, karavan, ABS, klima	1998	72.000	2.270.000
Opel Vedra 1,6,16 v, karavan, ABS	1997	89.000	2.160.000
Opel Vedra, 1,6,16 v, 5 vral, ABS, klima	1997	135.000	1.890.000
Opel Vedra od 1,6,16 v, 4 vrata, ABS, klima	1999	28.000	2.790.000
Opel Vedra od 1,8,16 v, 4 vrala, ABS, klima	1996	111.000	1.790.000
Opel Vedra 2,0,16 v, karavan, ABS, klima	1997	82.000	2.290.000
KHK 11. januar 2001
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 11. januarja, ob 19. uri bo nastopil v klubu PAC marimbafonist in tolkalist Nebojša Jovan Živkovič iz Sremske Mitroviče.
LJUTOMER
V petek, 12. januarja, ob 18. uri bo v cerkvi sv. Janeza Krstnika koncert božičnih pesmi komornega pevskega zbora Orfej in mladinskega pevskega zbora glasbene šole Slavka Osterca. Koncert je posvečen spominu na 450-letnico rojstva Jacobusa Gallusa.
LENDAVA, KOBILJE
V soboto, 13. januarja, ob 17. (Lendava -evangeličanska cerkev) in ob 19- uri (Kobilje - kulturni dom) bo koncert božičnih in narodnih pesmi komornega pevskega zbora Gloria iz Velike Polane.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
-	V četrtek, 11. januarja, ob 17. uri bo v galeriji vodstvo po razstavi Zdenko Huzjan.
-	V soboto, 1.3. januarja, ob 19- uri bo v MIKK-u potopisno predavanje Indija in Nepal avtorja Simona Suhadolnika.
LENDAVA
V četrtek, 11. januarja, ob 20. uri bo v hote lu Lipa predavanje ekstremnega smučarja Dava Karničarja z naslovom Ski Everest 2000.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
-	V soboškem gradu si do 11. februarja lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja in razstavo o akademskem slikarju Ludviku Vrečiču. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
-	V Galeriji bo do 22. januarja na ogled razstava Zdenko Huzjan.
-	V blagovni hiši Shoping je na ogled pregledna razstava ob 50. obletnici planinskega društva Matica. Obenem razstavlja svoje fotografije na temo Gore Lado Klar.
-	V kavarni Jelša je na ogled razstava članice fotokluba Murska Sobota Nine Grein.
-	V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po
telefonu na številko 21433-
LJUTOMER
- V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov.
- V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava slik Anke Krašna in Barbare Vidic.
BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s TV. slikarske kolonije Fuks graba.
BANOVCI
V Termah je na ogled razstava Slovenska pokrajina in njeni ljudje, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva.
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja so na ogled dela arhitekta Imreja Makovcza in Združenja Karol-ya Kosa.
KANČEVCI
V domu duhovnosti Benedikt si lahko ogledate razstavo Otilije Kreft Ta prekmurska delovna ročica.
MORAVSKE TOPLICE
V zdravilišču bo do 19- januarja razstavljal slikar Igor Muršič.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 11. januarja, ob 18. in 21. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Balkanski špijon avtorja Dušana Kovačeviča in režiserja Branka Duriča - Dura v izvedbi Špas teatra iz Mengša.
LJUTOMER
V četrtek, 11. januarja, ob 19.30 bo v domu kulture gledališka predstava Vaja zbora avtorja Vinka Moderndorferja in režiserja Srečka Centriha.
V soboto, 6. januarja, ob 18. uri bo pri Ivanovem izviru druga ponovitev uprizoritve svetopisemskega izročila božične noči v naravnem okolju, ki ga z izvajalci pripravlja Turistično narodopisno društvo Razkrižje.
kino • k i n
Murska Sobota
Četrtek, 11. januarja: ob 18.00 ameriška komedija Dobre mrhe, ob 20.00 ameriška drama Glasba mojega srca
Petek, 12. januarja: ob 18.00 Dobre mrhe, ob 20.00 Glasba mojega srca Sobota, 13. januarja: ob 18.00 in 20.00 Dobre mrhe
Nedelja, 14. januarja: ob 18.00 in 20.00 Dobre mrhe
Sreda, 17. januarja: ob 20.00 ameriška akcijska komedija Charliejevi angelčki
Kino Ljutomer
Petek, 12. januarja: ob 19.30 ameriška akcijska komedija Charliejevi angelčki
Sobota, 13. januarja: ob 19.30 ameriška mladinska komedija Mule Nedelja, 14. januarja: ob 17.30 Mule, ob 19.30 Charliejevi angelčki
kino • k i n
Ko je hudo, me pokliči!
Delimo vstopnice za kino
Da, v filmu Kokoške na begu je slišati tudi glas Mela Gibsona, to pa je med številnimi, ki so pravilno odgovorili, vedel tudi naš nagrajenec Ivan Žunič, Bolehnečici 3, 9224 Sv. Jurij ob Ščavnici. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi:
Dopolnite naslov filma: Road....?
Odgovor:
Odgovore pošljite do 16. januarja
Kupon št. 2 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 .Murska Sobota.
Prančičeve slike v klubu PAC
vo Prančič je bil rojen 2. junija 1955 v Ljubljani. Leta 1982 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v slovenski prestolnici na oddelku za slikarstvo pri profesorju Gustavu Gnamušu, pri katerem je dve leti pozneje končal tudi slikarsko specialko.
Leta 1990 je dobil štipendijo za študijsko potovanje po Italiji, leto kasneje pa je tri mesece bival in delal v Parizu. Leta 1993 je dobil štipendijo francoske vlade za enomesečno bivanje v Franciji. Prančič je član Društva slovenskih likovnih od leta 1984. Sedaj živi in dela kot svobodni umetnik v Ljubljani.
Doslej je imel številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več nagrad: štipendijo Sklada Moša Pijade, veliko nagrado Ex Tempore v Šmartnem, nagrado za slikarstvo v Majskem salonu v Ljubljani, odkupno nagrado Ex Tempore v Piranu, nagrado Mini prix Lucas v Dubrovniku in štipendijo fundacije Pollock -Krasner iz New Yorka.
T. K. I
VESTNIK NA INTERNETU:
z / v
WWW.P-INF.SI
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota M.Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC - POMOČ PRI POLAGANJU TLAK0VANCA; določen čas 8 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno; do 12.01.01; SREČKO HANŽEKOVIČ, S. P., RUŠENJE OBJEKTOV IN ZEMELJSKA DELA, BUČEČOVCI 24, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
POMOŽNI DELAVEC - POLAGANJE TLAKOVANCA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno; do 12.01.01; SREČKO HANŽEKOVIČ, S. P., RUŠENJE OBJEKTOV IN ZEMELJSKA DELA, BUČEČOVCI 24, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VRTNAR CVETLIČAR
CVETLIČAR; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 16.01.01; MARINA HORVAT, S. P., ORHIDEJA - TRGOVINA - CVETLIČARNA, ULICA MIKLOŠA KUZMIČA 29, MURSKA SOBOTA
AVTOMOBILSKI KLEPAR
AVTOKLEPAR; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 6 MESECEV; do 12.01.01; BORIS VINKO-VIČ, S. P., AVTOSERVIS, SEBEBORCI 27, MARTJANCI
STROJNI MEHANIK
STROJNIK - VOZNIK (POLAGANJE TLAKOVANCA, IZKOP, DOVOZ MATERIALA; nedoločen čas; vozniški izpit kategorij C, E; do 12.01.01; SREČKO HANŽEKOVIČ, S. P., RUŠENJE OBJEKTOV IN ZEMELJSKA DELA, BUČEČOVCI 24, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
ŠIVILJA
ŠIVILJA, ŠIVANJE ZA ŠIVALNIM STROJEM; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI KONFEKCIONAR ALI PRIUČENA ŠIVILJA; do 12.01.01; PAPISS, D. 0. 0., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK - DELO S TEŽKO GRADB. MEHANIZACIJO - BAGERIST; nedo-
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
_________________________III	lll-IV	V	VI	VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota 2	9	5	0	0	16
ločen čas; do 12.01.01; SREČKO HAN-
ZEKOVIC, S. P, RUŠENJE OBJEKTOV IN ZEMELJSKA DELA, BUČEČOVCI 24, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, B, E; drugi pogoji: starost do 40 let, RELACIJA: EVROPA; do 16. 01. 01; TRANSPORT PUŠENJAK, D. 0. 0., NORŠINCI PRI LJUTOMERU 1F, LJUTOMER
NATAKAR
STREŽBA PIJAČ V DNEVNEM BARU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; drugi pogoji: ZAŽELEN ŽENSKI SPOL, DOSEGLJIVOST PO TELEFONU OD 8.00 DO 16.00; do 13.01.01; FRANC ČERPNJAK, S. P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34D , PETROVCI
NATAKARICA ALI POMOŽNA NATAKARICA; določen čas 5 mes.; samsko stanovanje; drugi pogoji: POŠTENA, LAHKO JE TUDI PRIPRAVNICA, KONČANO IMA LAHKO TUDI SAMO OSNOVNO ŠOLO; do 27.01.01; ANGELCA ŠTUM-BERGER, S. P., BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POMOČNIK NATAKARJA; do 16.01.01; DRAGICA POZDEREC, S. P. PICOLO BAR, MELINCI 137B, BELTINCI
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 07.02.01; SIMON RIHARD KRANJEC, S. P„ OKREPČEVALNICA PIZZERIA, HOTIZA 164, LENDAVA -LENDVA
STROJNI TEHNIK
KOVINOSTRUGARSKA DELA; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno, sloven-
ski jezik - pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO
TUDI KOVINAR Z MOJSTRSKIM IZPITOM, KANDIDATI NAJ SE OGLASIJO V CANKARJEVI 33 S PROŠNJO; do 16.01.01; EMAL, D. 0. 0., TIŠINA 3E, TIŠINA
GRADBENI DELOVODJA
GRADBENI DELOVODJA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: SAMOSTOJNO DELO NA GRADBIŠČU; do 27.01.01; DISKONT - UNIVERZAL NA VELIKO IN MALO, D. 0. 0., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI DELAVEC - TEHNIK (ZIDAR, POLAGANJE TLAKOVANCA); nedoločen čas; do 12.01.01; SREČKO HANŽEKOVIČ, S. P., RUŠENJE OBJEKTOV IN ZEMELJSKA DELA, BUČEČOVCI 24, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
EKONOMSKI TEHNIK
POSLOVNI SEKRETAR ZA TAJNIŠKA IN DELNO RAČUNOVODSKA DELA (SALDOKONTI); PROŠNJE POSLATI NA GORNJI NASLOV DO 12. JANUARJA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO GIMNAZIJSKI MATURANT, UPRAVNI TEHNIK ALI DRUGA USTREZNA IZOBRAZBA V. ALI VI. STOPNJE, POSKUS. DOBA 3 MESECE; do 12.01.01; GALEX, PROIZVODNJA IN PROMET S FARMAC. IN DRUGIMI PROIZVODI, TIŠINSA ULICA 29G, MURSKA SOBOTA
REFERENT V PRODAJI; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, .nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; drugi pogoji: STAROST DO 30 LET.; do 18.01.01; ELTI, D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, G. RADGONA;
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1.	WHAT IT IS - Mark Knopfler
2.	BEAUTIFUL DAY - U2
3.	DANCE WITH ME - Debelah Morgan
4.	RUN BACK INTO YOUR ARMS - Rod Stewart
5.BYYOUR SIDE-Sade
6.	PIU CHE PUOI - Eros Ramazzotti & Cher
7.	JADRANSKA SOL - Stampedo
PBEBLOGI:
MAMBO DE LA LUNA - Kirsty MacColl
IL MIO SBAGLIO PIU GRANDE - Laura Pausini
PLEASE FORGIVE ME - David Gray
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	LET V BRAZIL - Planet Groove
2.	JAZ GREM NAPREJ - Power Dancers
3.	PA SI ŠLA - MI2
4.	NEPREMAGLJIVI - Panda
5.	DAJ'MI 1 DIM - Slavko Ivančič
6.	LJUBEZEN - Marta Zore
7.	EN KORAK - Avia Big Band
PREDLOGI:
TINA - Rok’n’Band
ANJA - Sunny Orchestra
ONA JE KOT SLADKA KAVA - Victory
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA
1.	METLIN PLES - Šaleški fantje
2.	NAJINA SREČA - Rokovnjači
3.	RAJANJE ZIME - Fantje izpod Rogle
4.	PESEM ZA OČETA - Atomček
5.	BOŽIČNI VEČER - Ans. Toneta Rusa
6.	KO MOŽ ZASPI - Sredenšek sextet
7.	MAMINO SLOVO - Rogla
PREDLOGI:
■ KOT SMREKE SO-PADALE - Korado & Brendi SLOVENSKA PESEM - Petovio
BODI ROŽA - Mi trije in Stiski kvartet
LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE »ŠPERPLOŠČA«
1.	NISI Tl PRAVI - Marina Huber
2.	NE RECI NIKOLI - Drago Jošar
3.	NIKOLI POZNO NI - Tadej Šalamun
4.	NISEM SE ODLOČIL - Nikola
5.	VSE KAR DAJE UPANJE - Pajdaša
6.	NE JOČI LJUBEZEN - Jože Kontrec
7.	KO SEJE Z NAMA JOKALO NEBO - Mari & Robi
PREDLOGI:
ROŽEJE NA VRTU PLELA - Šarm
VEDI DA NATE MISLIM ŠE - Metulj
VSI ME POZNAJO - Nova legija
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 18. Januarja 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 2 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:...................
7 VELIČASTNIH:........................................
GLASBA
NAŠEGA SRCA:......................
LESTVICA OBMURSKE
ZABAVNE GLASBE »ŠPERPLOČA«......................
Ime in priimek ter naslov:.........................................
SKUPAJ PROTI
Poroke
| KRI f Ml fNALUl
©080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
24 ur
041630898
MATIČNI URAD SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
Rafael Srabotič, samostojni podjetnik, in Pavla Habe, dipl, ekonomistka, oba iz Kampel pri Kopru;
Viktorin Senčar, upokojenec, iz Nemčije in Ljudmila Pernek, upokojenka, iz Maribora;
Evgen Herga, voznik kamiona, iz Spodnje Senarske in Sladžana Erelean, gimnazijka, iz Romunije. (F. KI.)
Vestnik vam čestita!
Italija
n 0339
_-
MMvnnmi v.
priimek:
Ulica.
Pošta
Podpis.
_JWUN JATJARA VERONIKA
^SREČKO
P LA VEL MARCEL Jhton
V Radencih pričakujejo, da spomladi le pridejo do treh lukenj, če jim to ne bo uspelo ob Muri, bodo poskušali v okolici Janževega Vrha.
I Predstavniki križevskega Ma-I chester Uniteda si te dni ogledujejo nogometne terene v petrovski občini. Vsi so tako kakovostni, da ne morejo izbrati ustreznega za spomladanski del priprav. Na odločitev bo vplivala posebna mik-roklimatska študija.	I
/ Marija Požonec - Anju Ma-riška naj bi po mnenju nekaterih oškodovala poslansko kariero Jožefa Kocona, in to zaradi tega, ker naj bi nepravilno informirala javnost o njegovih presežkih izplačane plače. Govorila naj bi o treh, bila sta pa samo dva milijona. i
V Kleklovih dvorih so se odločili, da bodo končno začeli z uporabo krajevnih imen Bi-stric v skladu pravopisnimi leksikonskimi navodili.
j Jože Kavaš - Telžup razmišlja, ' ali je iskanje termalne vode glede na milo zimo še smiselno. Te dni beltinska strokovna ekipa tuhta, ali ne bilo smisel-neje napolniti bazen pri nikoli aktivni čistilni napravi in poskusiti z naravnim gretjem vode.	/
Pomurje je v tem tisočletju enkrat že »mrknilo«.
j V Moravskih Toplicah, od ko-I der so se vodilni nekoč že vo-/ žili na kolegije na severno Pri-' morsko, naj bi se sedaj po dolenjskih napovedih pripravljali na kolegije na Dolenjskem. Po skrivnostnih napovedih naj bi potovali v Čatež. Najbliže jim bo čez Zagreb, / toda protokol naj bil znan šele / čez dobre štiri mesece. /
। Zasejana trava za zelenico okrog ljutomerskega doma starejših je že v vegetaciji. Minister za delo pa čaka, da mine prvih sto dni njegovega vladanja, in takrat si bo ogledal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev doma. j
Pomurskih občin
j V ljutomerski Vesni še zmeraj pat pozicija. Potrošnik še ni uspel postaviti svojega menedžerja, to pa ne uspeva niti Vesnini pooblaščenki. Komu bo uspelo speljati poročni ali ločitveni obred, še vedno ni znano.	i
Ali bodo upniki Gidgrada podpisali pogodbo o dobrem poslovnem sodelovanju z novima lastnikoma hčerinskega podjetja Gradbeništvo, še ni znano.
Datum naročila.
c) gobelin gospodične D. T
/Andrej Gerenčer, predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo, ni reagiral, ko je večina pozicije in opozicije zahtevala zamenjavo cestnega sekretarja Žareta Preglja. Že žaram vzvišenosti in oholosti omenjenega bi bilo dobro, J da bi iz higienskih razlogov j ministru predlagal, da razmisli j o imenovanju odvetnika Os- 1 karja Norčiča za sekretarja. /
22Z6662
138.3236
10.9455
lu^aJsnJln ijuoi,“ je vsa vzhičena pripovedovala Silva, ki se je pred kratkim poročila s svojim izbrancem Edijem. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Lju-
tomeru, cerkvena v Mali Nedelji, gostija pa v gostišču Trta v Moravcih. Novoporočeni par si želi v krajšem času zgraditi na domačiji, kjer stanujeta, novo hišo in zelo bosta hvaležna, če jima bo pri tem tudi pomagal podjetnik, pri katerem je Edi zaposlen. Terenskega dela se sicer ni znebil, vendar v lokale ne zahaja več,
Prodaja
__32.57O2^ 2253636
139.9993 I
Klik NLB - spletna poslovalnica, ki je odprta 24 ur na dan, vam omogoča, da lahko kar doma, v službi ali potovanju (kjer se lahko priključite na internet) z nekaj preprostimi kliki z miško opravite naslednje bančne storitve:
- vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, na katerih ste pooblaščeni, - plačevanje obveznosti prek posebne in splošne položnice ter virmana,
' - prenose sredstev med računi v banki, - prenose sredstev na račune v drugih bankah, - pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke in - pregled sporočil, ki ste jih prejeli iz banke. Kmalu se bo število dodatnih storitev zelo povečalo. Za uporabo spletne poslovalnice Klik NLB ■ potrebujete osebni računalnik z dostopom do I interneta.
Naši fantje, ki hodijo na razna terenska dela (varilci, inštalaterji in drugi), si krajšajo dolgočasne večere z obiskom gostinskih lokalov. Tja, kjer so bolj simpatične »kelnar-ce«, še posebno radi zahajajo, zato se tudi večkrat do ušes zaljubijo. In če je simpatija obojestranska, potem je toliko bolje!
Silva Stopar je svojčas delala kot gostinka v okrepčevalnici Vida v Izo-
V torek zvečer je v salone Murska republika v soboški restavraciji Zvezda svojo novo zgoščenko z naslovom Iskre predstavila pevka Mia Žnidarič ob pianistični spremljavi Steva. Klinka. Slednji je tudi avtor glasbe in aranžmajev na plošči, poetična besedila pa sta napisala Feri Lain-šček in Svetlana Makarovič. Zgoščenka je izšla pri založbi Nika Records. Mia Žnidarič se je solo petja učila dve leti pri Nadi Žgur in tri pri prof. Jasni Spiller. Preko sodelovanja z Mojmirjem Šepetom in Jožetom Privškom je prišla do poznanstva ameriško-nem-šo-hrvaške trojice, ki jo je vodil Steve Klink. Sledili so nastopi v Zagrebu, Leverkusnu, Edsteinu in dve plošči, Feri Lainšček in Steve Klink pa sta sodelovala že pri zgoščenki Pobarvanka. TK ■
' čimprej pošljite na naslov: Ve-pa bomo objavili že v naslednji dali v boben za sklepno super
ampak je, če že ne s telesom, vsekakor z dušo pri svoji Silvi, ki seveda nestrpno čaka na njegovo vrnitev. Večkrat se seveda tudi pokličeta po telefonu. Čez bližnje praznike pa bosta seveda skupaj. Silva si čas preganja z branjem. Zdaj bere Pesem ptic trnovk.
Š. S., foto: M. Tivadar
li, varilec Edi Holc iz Moravec pri Mali Nedelji pa je bil v Izoli »na terenu«. Nekega večera je prišel v lokal, kjer je stregla Silva, in se brž »zatreskal« • vanjo, čeprav je nekaj let starejša od * njega. Pa kaj bi o tem: tudi nekaj pesmi poje, da leta niso pomembna. Potem je seveda prihajal vse pogosteje, kajti Silvi je bil všeč. Ona mu je potem tudi uredila, da je dobil bolje plačano delo v Italiji. Postala sta par in začela skupaj živeti. To se je zgodilo pred petimi leti. Ker pa je Edija vleklo v domačo pokrajino in je bila nad njo navdušena tudi Silva - ne mara izumetničenega življenja v mestu -, sta se pač preselila bliže njegovemu rojstnemu domu: na Ptuj, kjer sta bila nekaj časa podnajemnika. Potem pa sta v Botkovcih pri Gomili odkrila prijetno hiško, kjer živi osameli 80-letni Franček, in postali so družina.
»Prijetno sem presenečena nad pristnostjo in gostolu ihr.—- •
_________ ~uaj pred seboj
Vestnik, končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto, 30. januarja, 27. februarja, 27. marca in 24. aprila pa bomo izžrebali (in objavili v naslednjih številkah) dobitnike mesečnih nagrad, ki bodo: računalniki in vrednostni boni za 20.000 in 40.000 tolarjev. Imamo pa tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj in Vestnikove majice.
ro vašem odzivu sodimo, da ste nad našim kvizom navdušeni, saj iz tedna v teden prejmemo vse več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanje. Vestnikov na-H gradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo K	ravno tebi, dragi bralec,
■f	k M ki imaš zdai
L^XljEnota
-NemčjpTj j H Francija ] j ~T 7daT~:—h
ib. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 40 minut, zašlo pa ob 16. uri in 44 minut. Dan bo tako dolg že več kot 9 ur. Na isti dan ob 13. uri in 35 minut bo na nebu nastani! ■
Nakup
_JJL4CH9 W360£ 32.3093
Banka Slovenije 15.3931
108.2987 32.2908
222.9854 138.5219 10.9393
Pomurske banke, d. d., Menjalniški tečaj Pomurske banke, d. d.. Murska Sobota, z dne 09. 1. 2001, srednji tečaj Banke Slovenije velja od 09. 1. 2001 od 0.00 ure dalje.
F—-------,
^OB GLAVI VESTNIKA NA PRVI STRANI JE a) satelitski posnetek b4 • flore in favne Pomurja
Reševalec:---------- ulica oz. hišna številka ____________ pošta
Zaokrožite ustrezno črko pred datumom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter stnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev j številki. Kupone, ki ne bodo izžrebani ne v tedenskem ne v mesečnem žrebanju, bomo < žrebanje in super nagrado Fiatov avto seicento.
BERITE
_______________________
ODGOVORITE, DA DOBITE ] Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bil ob črki a.
Nagrajeci pa so:
1. Marija Videnšek, Selišči 22, Sveti Jurij ob Ščavnici: kuharska knjiga Boug žegnjaj (dobite jo v naročniški službi Vestnika v pritličju);
2. Tončka Časar, Dolenci 42, 9204 Šalovci: Vestnikova majica (prejmete jo po pošti);
3. Jože Koren, Renkovci 12b, 9224 Turnišče: Vestnikova majica (prejmete jo po pošti).	;
NAGRADNI KV« VKSTNHtA	1
19. .1»'
1. januar, četrtek, L januar, petek, . januar, sobota, januar, nedelja, januar, ponedeljek, januar, torek, januar, sreda,
Men
Iskre
Mie Žnidarič