GOSPODAR
LETO 1933	12. APRILA	STEV. 6
r Dobro sadje —
dobre cene
;	Splošno je že znano, da ima danda-
nes le zdravo, lepo razvito in popolnoma brezmadežno sadje pravo veljavo. Cisto in lepo razvito je tisto sadje, M nima nobene zunanjo napake niti v obliki, niti v debelosti, zlasti ne na koži. Posebno pa fle sme biti krastavo. Zdravo je pa sadje, ki je tudi znotraj brez vsake okvare. Prav posebna napaka je črvivost. Krastavošt — posledica bolezni, ld ji pravimo ž k r 111 p, in Črvivost — posledica z a v i j a Ž a, to »ta dve najhujši nadlogi, ki naredita na sadnem pridelku vsako leto milijon-
Isko škodo. Njihovo skrivno in zato tembolj pogubno početje se začne pa sedaj-le, ta mesec in se potem nadaljuje posebno, še maja meseca tja v junij. Če
I hočemo torej pridelati čisto, zdravo sadje, moramo takoj sedaj potrebno ukreniti, da škodo preprečimo, kajti pozneje, ako zamudimo pravi trenutek, bi bilo vse prizadevanje zaman. Ko se škrlup razmnoži in razpase po drevju, ko se črviček — zavija« — za-vije v jabolko, potem ga ni sredstva, da bi ju zaustavili. Zato pa: takoj sedaj, če ne, je vse izgubljeno.
Torej kdaj in kako? Da se popolnoma zanesljivo ubranimo obeh škodljivcev, je potrebno, da sadno drevje — vsaj tisto, ki obeta dober pridelek — trikrat temeljito poškropi-111 o z e ri i m i z m e d spodaj n a -' štetih preizkušenih sred-i s t e v, ki so vsa tako sestavljena, da z . njimi z.adenemo oba zajeda v ca naenkrat.
Prvo škropljenje se naj izvrši pred cvetjem, ko začno cvetni popi kazati zelene lističe, sicer so pa še zaprti. Ta čas bo pri jablanah, ki jih je pri škro-
pljenju posebno vpošteVati, kar kmalu, proti sredi aprila, po hladnejših krajih pa nekaj dni pozneje, kakršno bo pač vreme.
Drugič obdelamo drevje s škropivom takoj ko ocvete, torej takoj, ko se cvetje osuje. To škropljenje je najvažnejše in bi ga zaradi tega nihče ne stttel opustiti, zlasti Če je drevje zelo cvelelo in se obeta obilen pridelek. Med cvetjem nikdar ne smemo škropiti.
Tretjič škropimo 3—4 tedne po dru-geni škropljenju, ko je mladi zarodek (mlada jabolka) debel za droben oreh.
Prvo škropljenje je namenjeno posebno škrlupu, drugo in tretje pa obema zajedavcema — torej škrlupu in zavija-ču — metuljčku, ki začne takoj po cvetju zalegati posamezna jajčeca na mlade plodove.
Sedaj pa škropivo! Dandanes so v rabi tri različna škropiva, ki so razmeroma vsa enako učinkovita.
V vinogradnih krajih in povsod, kjer so vajeni ravnanja z modro galico, je najpreprostejše sredstvo tudi za obrambo pred škrlupom na sadnem drevju. Da pa ob enem zatremo tudi zavijača, je treba dodali na vsakih 100 litrov 1% raztopine 150 gramov urania zelenila — to je arzenikov strup, ki se pa dobi pripravljen nalašč v to s vrh o. Za prvo škropljenje zadostuje tudi sama l % b a k r e n o - a p 11 e n a brozga — (raztopina modre galice in apna) — brez zelenila. Na vsak način pa je zelenilo dodati pri 2. in 3. škropljenju.
Kjer pa niso navajeni na modro galico in je ne znajo pripraviti, bi priporočal uporabo žvepleno-apnene brozge. Priprava je kaj preprosta. Za vsa tri Škropljenja vzamemo 3% raztopino — t. j. na 100 litrov vode 3 kg žvepleno-apnene zmesi. Pri 2. in 3. škropljenju pridenemo 3% raztopini na vsakih 100
litrov pripravljenega škropiva 150 gramov svinčenega arzeniata (za zavijača).
Še najbolj preprosto in lahko pripravljeni sta pa sredstvi nosprasen in nosprasit To sta nalašč v to svrho prirejena praška, ki imata v sebi vse potrebne snovi za pokončavanje škrlupa in zavijača. V bistvu ste obe sredstvi enaki, razlikujeta se sami v tem, da je treba nosprasenu dodati pred uporabo na 100 litrov 1% raztopine še 750 gramov
3A kg gašenega apna, nosprasit je pa tako prirejen, da mu ni treba dodajati ničesar. Odtehtana količina se strese v vodo, dobro premeša, pa je škropivo gotovo. Nosprasen in nosprasit se uporabljata za vsa tri škropljenja v A—1% raztopino, to se pravi: na 100 litrov vode vzamemo 3A—1 kg nospra-sena ali nosprasita.
Vsa navedena sredstva ima v zalogi Kmetijska družba. Razmeroma so sredstva poceni, ako pomislimo, da se smejo uporabljati le v malo odstotni raztopim. Kdor si hoče delo posebno olajšati in se izogniti vsaki pomoti in nezgodi, naj vzame nosprasit. To velja posebno aa manjše posestnike in ljubitelje sadnega drevja.
Za dober uspeh je posebno važno, da zadenemo pravi čas, da škropimo 1 mirnem, suhem vremenu, 6e le mogoče zgodaj zjutraj ali proti večeru in dn za-denemu vse dele drevesa, pri drugem in tretjem škropljenju zlasti plodove.
Da se delo pravilno izvrši, je treba dobre škropilnice ali pršilke Za sadno drevje so najboljše samodelne nahrbtne ali pa prevozne škropilke.	H.
g Naša trgovina z Avstrijo aktivna.
Po avstrijskih službenih podatkih je v Januarju t 1. v Avstrijo največ uvozila Nemčija (za 17.4 milijona šilingov), potem pa Jugoslavija (za 11.1 mil. šilingov). Na tretjem mestu je Češkoslovaška. Iz Avstrije je uvozila največ Nemčija (za 8.3 mil. šilingov), sledi Maclfar-ska s 5.5 mil., potem šele Jugoslavija zs 3.4 mil. šilingov blaga. Zato je naša trgovinska bilanca z Avstrijo v januarju aktivna za 7.7 mil. šilingov.
Bliža se zelena krma in paša
Spomlad je tu, trava zeleni in kmalu bo tudi naši živini na razpolago sveža krma. Po suhem senu in trdi reza-nici bo goved hlastno segla po osvežujoči zeleni travi ali detelji in se je še preveč naenkrat nažrla, če bodemo to dopustili. Posledice pa ne bodo ugodne za žival. Potrebno je torej, da opozorimo živinorejce, kako morajo postopati pri spremembi krme oziroma ob menjavi krmljenja v hlevu s pašo.
Živalski želodec ne prebavi vse krme enako, kajti različne vrste tudi različno vplivajo na prebavila. Nekatere krme dražijo bolj prebavne žleze za izločevanje sline, druge zopet zvišajo delovanje želodčnega in črevesnega soka ter žolča itd. Razna krmila vplivajo tudi na živčevje kar ima večkrat za posledico obolenje živali. Zato je v korist vsakega živinorejca, da izvede vsako spremembo krme polagoma in z gotovo previdnostjo, da se živalski prebavni organi postopoma privadijo novim krmilom.
Oglejmo si samo vpliv suhe krme na goveji želodec in črevesje. Suha krma, seno in slama, ima nad štiri petine suhih snovi in komaj eno šestino vode, zato je precej težko prebavljivima precejšen obseg in jo prebavni sokovi le počasi razkrajajo; zahteva tudi temeljito prežvekovanje in za to več počitka. Želodec in čreva se razširijo in izločujejo mnogo prebavnih sokov, da morejo to krmo izkoristiti. Na to se prebavila privadijo in temu primerno uredijo.
Popolnoma drugače učinkuje ze ena krma, trava, detelja in podobno. Suhe snovi je tukaj komaj ena petina, in še ta je večinoma raztopljena v vodi, ki jo je štiri petine. Ta krma je lahko prebavna in želodec ter črevesje ima z njo malo dela. pa tudi prežvekovanje ni tako zamudno. Prebavnih sokov ni treba mnogo izločevati, ker so vse redilne snovi hitro raztopljene. Govedo 500 kg težko-rabi na dan kot vzdrževalno hrano približno 8—9 kg suhe snovi, kar da
tO kg dobrega sena. Mlade sveže trave bi morali pokladati do 40 kg, da dosežemo isto količino suhe snovi. Razumljivo je, da pri zeleni krmi ni treba mnogo vode, seno ali slama jo pa mnogo zahteva. Suha klaja bo v živalskem želodcu ostala mnogo dlje nego zelena, ker se le počasi prebavlja; zelena pa se hitro izkoristi.
Začnimo sedaj, ko je govedo uživalo vso zimo suho krmo, seno in slamo, naenkrat z zeleno krmo. Kaj bodemo opazili? 2ival dobi drisko, hujša, krava zgubi mleko in se slabo počuti. To je naravno. Želodec in črevesje ki je bilo navajeno na suho klajo, ki jo je moralo prebavljati s težavo in z izločevanjem mnogo sokov, je naenkrat dobilo lahko prebavljivo zeleno travo; za nje ne rabi več toliko sokov. Ker se pa ti izločujejo tako močno, kakor so bili navajeni do tedaj, z lahkoto prebavijo zelenje, tako da ne morejo žleze dovolj hitro vsrkati hranilnega soka. Ta gre za to skupaj z odpadki v tekoči obliki skozi črevesje iz živali; tako nastane driska. Vzlic tečni krmi se žival slabo prehranjuje, nazadnje v teži in v mlečnosti, mnogokrat celo zdravstveno. Mnoge krave ob tej priliki zvržejp; če se nažro detelje, obo-le in večkrat tudi poginejo. Tako neugodne posledice ima lAko nenadna menjava krme spomladi.
Ta prehod naj se vrši tako, da se prebavila brez škode prilagode novi vrsti krme. Če je živina navajena na re-zanico, začnimo čimprej primešavati ji po nekoliko trave ali zrezane detelje ali graščice; v začetku po eno petino, pozneje več, dokler ne preidemo po kalJi 14 dneh popolnoma na zeleno krmo. Če pa med tem nastopi driska, moramo takoj zmanjšati količino zelene klaje, kajti škoda, ki jo povzroča to črevesno ne-razpoloženje, je znatna.
Slično moramo postopati, če moramo gnati živino na pašo. Spomladi nikdar ne puščajmo živine na pašnik, dokler ni rosa popolnoma zginila in je trava osušena. Spomladna rosa je večkrat strup za živali. Še prej jih pa dodobra nakrmimo s suho klajo ali reza-
nico. Site živali ne bodo nikdar pre-h lastno žrle trave in se bodo izognile nevarnosti driske. Posebno previdno moramo postopati pri živini, ki je vsled slabe zimske krme sestradana. Marsikatero slabo živinče spomladi pogine, ko ga spustimo na pašo, ker je tako shujšano, da se ne more nasititi. Ker se preveč nažre, se iz sveže krme v njem razvijejo plini, ki ga razženejo, ali pa drugače nastanejo motnje v prebavilih.
Opozoriti treba še na mlado živino, kit pride prvič na pašo. Ta je bolj občutljiva proti vremenskim nezgodam, ker je bila do tedaj navajena na hlevsko ozračje. Posebno moramo paziti, da jo spomladni dež ne zmoči, da se ne prehladi, da je ne pustimo na pašo, dokler je še hladno in trava rosna, kajti taki je prav malo treba, da zboli in pogine. Mlado živino je že prej privaditi na zunanji zrak na ta način, da jo že zgodaj spomladi spuščamo na prosto, na dvorišče ali v sadovnjak, kjer ji na tla polagamo seno in rezanico. Tako se bo priučila tudi paši in zunanjemu zraku, ne da bi ji škodovalo tedaj, ko bo navezana na samo pašo. Vzlic temu je priporočljivo pokladati mladi živini zraven paše tudi po nekoliko dobrega sena in vsaj pol kilograma tečnih krmil, ker se po tem krepkeje razvije in tudi pašo bolje izkoristi.
Pravilno postopajo oni živinorejci, ki napajajo živino vso zimo zunaj pri vodovodu ali na potoku. Ta se vsak dan sprehodi in po potrebi naskače, navžije svežega zraka in privadi zunanji toplini. Njej paša ne bo tako-Jutro škodovala.
Predno ženemo na pašo, «e pozabimo tudi na parklje. Pozimi so ti precej zrasli in bi sedaj ovirali živali pri hoji. Predolg parkelj se ji lahko odlomi, zgodi se pa tudi, da se pri tem noga zlomi. Torej predolge parklje moramo porezati in jih očistiti. V začetku pustimo živino le malo časa na paši. Ni treba, da se zunaj popolnoma nasiti, kajti ko se vrne iz pašnika ji damo še en obrok suhe ali zelene krme. Šele pozneje si mora glavno hrano sama poiskati.
Žadr. Hugon Turk:
Tkivo in razne živalske iolšče
Kot gradivo živalskega telesa obstoje živalske tolšče v svoji podlagi iz pravega veznega tkiva ali veznice in tolšče, ki se je nabrala v votlinah tega tkiva in sicer v podobi malih okroglih kapljic, takozvamh ;>tolščnih celic«. Le-te celice so torej prava tolšča ali maščoba, toda prosto oko jih ne vidi, ker so premajhne; vidimo le, da se je nabrala tolšča na gotovih mestih telesa v večji ali manjši meri. Pod drobnogledom pa vidimo, da imajo tolščne celice prozorno kožico, ki obdaja kapljice od vseh strani in ki je kljub svoji nežnosti precej prožna, Če pa pri kuhi ali pečenju poči, se izlije in napravlja :>cinke« n. pr. na juti i, v soku pečenke itd.
Pravilna vsebina tolščnih celic je v živem telesu tekoča, kar se pa na zunaj ne opazi, temveč vidimo le skupine tolšče z raznimi imeni kot mast, slanina, salo, loj. Živalska tolšča je različna tudi po svojem svojstvu, odnosno po svoji kemijski vsebini; v vseh tolščah so poleg osnove razne kisline, od katerih od-visi trdota maščobe: če je veliko stea-rinove kisline ali stearina v njej, je mast čvrsta, jedrnata, trda; če pa prevladuje oleinova kislina ali olein, je do-tična tolšča mehkejša, mazasta.
Živalske tolšče imajo navadno svojo barvo in svoja značilna svojstva: goveja tolšča in tolšča koštrunov je pri navadni toploti trda, jedrnata in bele barve, raztopi se pri 38°C, vsebuje 65 do 68% stearina in 32 do 35% oleina. Prašičeva tolšča je krepka, čisto bele barve, pri navadni toploti mehka, mazasta in ima 38% stearina in veliko palmitina. Konjska tolšča je vedno rumene barve. Pri navadni toploti je skoraz tekoča kot olje. ker vsebuje 96.5% oleina iu samo 27% stearina.
Kadar žival strada ali pa v bolezni se dostikrat primeri, da je v tolščnih celicah mesto maščobe le nekaj bolj vodene, rumenkaste tekočine, zaradi česar dobi vsa tolšča rdečkasto-rumeno barvo.
Živalska mast dobj lahko rumeno barvo tudi vsled krme ali v visoki starosti.
V živalskem telesu se nabira tolšča ne samo v vezivu, ampak tudi v votlinah kosti in se imenuje tu kostni mozeg, ki je celo velike važnosti posebno zaradi obnove krvi v telesu odnosno za napravo rdečih krvnih telesc. Kostni mozeg je več ali manj mehek ,rdečkaste bane in »e združuje posebno v votlinah dolgih kosti (v mozgovnib votlinah).
Množina tolšče v živalskem telesu je silno različna: pri popolnem shiranju je skoraj prav nič ni, vsa se jc porabila zgorela in prebavila; pri dobri prehrani in pitanju pa se uabere lahko v ogromnih plasteh in kupcih (slanina, loj, salo). Tolšča kaj lahko zgine, pa se bitru zopet nadomesti pri obilni krmi, primerni toploti in v miru So pa tudi telesni udje, v katerih se tolšča nikdar ne nabira u. pr. v pljučih, ob očesnih vekah itu., nasprotno pa lolšča nikdar ne izgine, tudi v času najhujšega stradanja in najtežje bolezni u. pr. okoli očesnega jabolka, okoli ledvic, hrbtnega mozga in mastnika (danke).
Tolščuo tkivo vsebuje prav malo žjv-ljenskih sil, zato se rane na tolstih mestih zelo nerade celijo.
Koristi telesne tolšče so zelo velike: 1. telo dobi neko gotovo gladkost in voljnost; 2. s pomočjo nabrane tolšče se varujejo uežni in občutljivi telesni delt pred poškodbami in pritiski (u. pr. okoli očesnega jabolka, ledvic itd.); 3. tolšča je slab prevodnik toplote, zato debele živali bolj prenašajo mraz kot suhe; istotako tudi lažje plavajo; 4. nabrana telesna lolšča je izvrstna zaloga za slabe čase, ko zmanjkuje hrane ali se usla-vi slast in jed v boleznih itd.; 5. vsaka tolšča je gorivo živega telesa, ki vzdržu je njegovo toplino; 6. je kot prožua blazina, ki varuje telo in njegove ude pred prehudimi pretresljaji, udarci iy sunki; 7. tolšča ima važen pomen za sestavo najplemcuitejšib delov živalskega telesa, to so možgani in živci; 8. tolšča je bistveni sestavni del mleka v veliki meri, pa tudi žolča in drugih izdelkov iu izcedkov živega telesa.
Gospodarske vesti
Denar
g. InoMmski deJtar. Žele&mškj minister je odredil, da se za vozne listke in druge železniške pristojbine sprejema v plačilo tudi Inozemski denar, ki ga morajo železnjce od 1. aprila dalje zaračunati po naslednjih cenah: 1 angleški funt 248 Din, 1 ameriški dolar 73 Din, 1 ho-landski goldinar 30 Din, 1 nemška marka 17.90 Din, 1 švicarski frank 14.40 Din, 1 madjarski penga 12.85 Din, 1 avstrijski šiling 10.20 Din, 1 pciljski zbt 8.40 Din, 1 italijanska lira 3.85 Din, 1 francoski frank 2.95 Din, .1 češka krona 2.25 Din, 1 belgijski frank 2.08 Din, 1 bolgarski lev 0.54 Din, 1 romunski lej 0.45 Din, 1 graška drahma 0.4?. Din.
g Vrednost zlata. V zadnjem času te opaža nekako popuščanje cen zlata. Vzlic temu se v Švici plačuje nekoliko dražje kot bankovci. Pri nas zaaša (agio (doplačilo) 10% dinarske paritete. Tako so sedanje cene za zobno zlato 22 karatne čistosti 51—52 Din za 1 gram ali 51.000-52.000 Din za 1 kg.
g Zboljšanje denarstva v Ameriki. Že pred mesecem dni je bila Amerika v taki denarni kriti, da se je bilo bati splošnega poloma. Novi predsednik Rocrsevelt je pa odredil tako energične ukrepe, da je v najkrajšem času spravil denarstvo v navadni zdravi tir. Odredil je, da so emisijske banke priskočile na pomoč denarnim zavodom in je začel tiskati nove bankovce. Obenem je dal pregledati banke, če delujejo pravilno in s tem zaščitil vlagatelje. S takimi ukrepi se je vrnilo zaupanje ljudstva v denarne zavode in v državo ter se je denar, ki je bil vzet iz prometa, začel zopet stekati v banke. Kriza je hitro popustila in tiskanje bankovcev se je ustavilo, ker so imele banke naenkrat dovolj denarja. Iz tega je razvidno, kako hitri iu odjočni so Amerikanci pri reševanju svojih kriz.
g Dotok zlata v razne države se je v poslednjih mesecih spremenil. Tako se je povečal dotok v Anglijo, kjer angleška banka stalno dopolnjuje svojo zlato za-
logo, ki je koncem marca dosegla že rekordno višino od 170 milijonov funtov. Nasprotno se je pa znižal zlati zaklad francoske banke na 80 milijonov. Tudi Amerika pomnožuje svoj zlati zaklad, ko je novi predsednik odredil ostre ukrepe proti skrivalcem zlata. Tako se je v dobrem mesecu steklo v rezerve državne banke nad 500 milijonov dolarjev zlata. Iz tega se razvidi, da mnogo pomagajo taki vladni ukrepi, ki imajo namen preprečiti zlorabe, obenem pa vzbuditi zopet zaupanje do države in njenega denarnega gospodarstva.
Živina
g Mariberski živinski sejom. Zadnji
mariborski živinski sejem je bil slabše obiskau. Prignanih je bilo 11 konj, 9 bikov, 110 volov, 316 krav in 14 telet, skupaj 460 glav. Cene za 1 kg žive teže so bilo sledeče: debeli voli 3.50—4 Din. poldebeli 2.50—3.25 Din, vpfežni voli 2—2.75 Din, klavne krave debele 2.25— 3.50 Din, klobasarice 1—1.80 Din, plemenske krave 1.50—2.50 Din, molzne iu breje 1.50—2.75 Din, mlada živina 3.50—4.50 Din, teleta 4—5 Din. Proda nih je bilo 290 glav.
g Ptujski živinski sejem. Dne 4. t, m. je bil živinski sejem v Ptuju dobro založen, le kupcev je bilo malo. Prignanih je bilo 609 glav in sicer .190 krav, 110 telic, 124 volov, 11 bikov in 174 konj. Pri cenah se opaža lahen porastek. Za 1 kg žive teže so plačevali kupci naslednje cene: krave 2—3.75 Din, telice 2.50— 4.50 Din, voli 2.50—4 Din, biki 2.50— 3.50 Din. Konji po kakovosti od 600 do 3500 Din kos. Prodano je bilo vsega skupaj 201 glava.
g Mariborski prašičji sejem. Prašičereje! so pripeljali na zadnji sejem 181 prašičev in 3 ovce. Prodajali so jih po naslednjih cenah: mladi prašiči 5—6 tednov stari 80—100 Din, 7—9 tednov 140—160 Din, 3-4 mesece 230—380 Din, 3—7 mesecev 450—530 Pin, 8—10 mesecev 550—580 Din, & leto 700—800 Din. Kilogram žive iteže 7-50—8 Din, mrtve teže 11.50—12 Din. Prodanih je bilo 113 prašičev in 3 ovce. Cene prašičem so se nekoliko dvignil©,
Cene
g Žitno tržišče. Kakor v večini panog vlada tudi v žitni trgovini mrtvilo in cene polagoma popuščajo, ker prihaja blago na dan. Zaloge pšenice so večje, nego so bile cenjene. Za pšenico zahtevajo v Vojvodini 185—190 Din za 100 kilogramov (pred par meseci je bila cena še 240 kg), za oves 95—97.5 Din, za ječmen 64—65 kg težak 97.5—100 Din, 66—67 kg težak 102.5—105 Din, koruza 59—60 Din. Moka Og in Ogg 320—340 Din, štev. 2 300—320 Din. otrobi srem-ski 52.5—55 Din. V koruzi v Sloveniji ni kupčije, ker prihaja ta na občine, ki jo razdeljujejo po nizkih cenah. V splošnem se kupčuje vse le za sproti.
g Lesno tržišče. V lesni kupčiji j» skoro v vseh vrstah blaga zastoj. Edino bukovina se išče, ki jo je pa suho le težko dobiti. Po drvah in oglju se ne povprašuje, pač pa gredo še vedno tra-mi v Italijo, četudi ne v znatnih količinah. Nekoliko več prometa je v železniških pragih.
g Vinsko tržišče. Sedaj pred prazniki se je začela vinska kupčija nekoliko gibati, četudi ne tako, kakor bi bilo pričakovati. Cene so še vedno nizke, ker ponujajo vinogradniki, v potrebi za denar za pomladanska dela, svoj pridelek po vsaki ceni. Je pa sedaj tudi skrajni čas za odprodajo vin, dokler so še čista, Kajti ko jih enkrat pretočijo ali ko nastopi vsled toplote pomladno kipenje, se bodo skalila in težko našla odjemalcev, dokler se ne učistijo. Cene za navadna namizna vina se gibljejo med 2 do 2.50 Din za liter, boljša 2.75—3.50 Din, sortirana 3.50—4.50 Din, posebno kvalitetna po 5—5.50 Din. Boljša vina dobijo rajši odjemalcev.
g Tržišče z jajci. Izvoz jajc je skoro izključen, odkar sta nam zaprli uvoz Italija in Nemčija. Tudi velikonočni prazniki ne obetajo zboljšanja, ampak je ostala cena še vedno neizpremenjena. Nakupujejo jajca pri p rodu cen! ih po 35—40 par kos pri nas, v vzhodnih pokrajinah naše države pa celo 20—25 par.
g Hmeljsko tržišče. Na savinjskem hmelijakem tržišču ni nikakega zanima-
nja za hmelj starejših letnikov. Sklepajo se pa predprodaje za letnik 1933. Večjo živahnost je pričakovati od ukinitve ameriške prohibicije. Naši hmeljarji so z nevoljo doznali vest, da nameravajo Vojvodinoi znatno povečati svoje hmelj-ske nasade, in se jim čudijo, da jih niso izmodrile slabe izkušnje prejšnjih let.
Trgovina
g Manj trgovin v Sloveniji. Iz statistike o izpremembah v stanju trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij za zadnje četrtletje 1932, ki jo je izdala Trgovska zbornica, je razvidno izredno veliko število odjav v trgovini in obrti, ki daleč presega število prijav. Tako je bilo v mesecih oktober, november in december 1932 v trgovini 199 prijav in 728 odjav. Nenavadno je bilo gibanje v teh-le strokah: živina 1 prijava (14 odjav), les 4 (53 odjav), manufaktura 6 (22 odjav), deželni pridelki 8 (29 odjav), živila 9 (77 odjav), mleko in mlečni izdelki 2 (17 odjav), delikatese 2 (11 odjav), perutnina 9 (17 odjav), branjarija 10 (32 odjav), perutnina 9 (17 odjav), galanterija 4 (19 odjav), vino 1 (11 odjav), sej-marstvo — (44 odjav), agent ure in komisijske trgovine 1 (45 odjav), avto-taksi 8 (25 odjav), prevozniki 3 (10 odjav) itd. — Obrtov je bilo nanovo prijavljenih 317, odjavljenih pa 734. Tudi pri teh je bilo veliko odjav pri tistih obrtih, ki so v zvezi z osiromašenjem prebivalstva. Največ se je odjavilo Žagarjev, sodarjev, mizarjev, krojačev, šivilj, brivcev, godbenikov. Značilno pa je, da je več prijav nego odjav še pri mesarjih in gostilničarjih, znak, da to dvoje obrti še vedno dobro neseta. — V letu 1932 je bilo prijavljenih 1000, od-javljeniL pa 1476 trg. obratov, torej se je število trgovin zmanjšalo za 476, obrti pa naraslo za 23. — Kakor se torej vidi, začenja tudi pri trgovini in obrti izločevanje nezdravega in za življenjsko borbo -esposobnega povojnega prirastka. V zadnjih letih ugodne gospodarske konjunkture se je pač vsakdo skušal oprijeti posla, ki da malo dela, veliko zaslužka, zato tak ogromen porast trgo-
vin, obrti in male industrije. Mnogo je bilo hi nezdravega in to sedaj večinoma propada. Še hujši padec je pričakovati v tem letu.
Razno
g Kanec suhe Amerike. Dne 7. t. m.
so v Ameriki začeli točiti pivo in s tem je po 15. letih bilo konec brezalkoholne Amerike. Od polnoči od 6. na 7. aprila dalje bodo gostilničarji lahko prodajali pivo in s tem preidejo Zedinjene države v vrsto ostalih držav, ki so opustile brez-alkoholizem. S tem činom upajo Ameri-kanei nekoliko omiliti tudi brezposelnost, ker bo mnogo delavcev dobilo zaposlitev v pivovarnah. Na to stavijo svoje upanje tudi hmeljarji, ki hočejo nekoliko hmelja oddati čez vodo. Tudi vinogradniki se pripravljajo, da bodo svoj pridelek spečali v Ameriko. V koliko bodo eni in drugi prišli na račun, bo pokazala bodočnost.
g borba proti kobilicam v Dunavski banovini. Kakor je znano, se morajo poljedelci v Dunavski banovini že dve leti boriti s kobilicami, ki so povzročile ogromno škodo na posetvih. Da se že sedaj pripravi vse za to ujmo, je ban Dunavske banovine izdal odredbo, ki določa mere in sredstva za borbo proti kobilicam. V napadenih občinah bodo uničevali kobilice s posebnimi jeklenimi ščetkami, z metalci plamena, z zastrupljenimi vabami, s škropljenjem s strupenimi sredstvi, z izkopavanjem obrambenih jarkov itd. Napadene občine so dolžr dati brezplačno na razpolago potrebne delovne moči. Tehnično vodstvo te borlie je v rokah kmetijskih strokovnjakov kontrolne postaje v Top-čideru. iJanska uprava bo dala na razpolago v iO svrho 10 jeklenih ščetk, izdelanih ■•■ naši državi, 30 metalcev plamena iz Nemčije, 5 vagonov petroleja, 3600 kilogramov uranija-zelenila za zastrupljanje. 2 vagona otrobi in 50 stotov me-lase za mešanje s strupom in napravo strupene vabe. Iz tega je razvidno, da jo vse mere pravočasno ukrenjene, da }f. začne z uničevanjem takoj, ko se bpdo kobilice pojavile
g Skrčenje vinogradov na Madjar-skem. Kakor je vinogradništvo pri nas zašlo v krizo, toisto se godi tudi na Mad-jarskem, kjer imajo mnogo preveč vina, da bi ga mogli spraviti v promet. Površina vinogradov se je povečala, izvoz zmanjšal, zato so cene tako padle, da se ta panoga ne izplača več. Da podpre vinogradništvo, je madjarska vlada znižala trošarino na vino. Sedaj so se pa porodili načrti, da bi bilo treba skrčiti nasade trte, oziroma popolnoma opustiti vinograde z manjvrednimi trtami. Seveda je to naletelo pri prizadetih vinogradnikih na odpor, zato išče vlada drugačno rešitev, da bi zadovoljila vinogradnike. Namerava jim dovoliti razne davčne olajšave in si prizadeva, da bi jih pregovorila na spremembo kulture. Tam, kjer bi se opustili vinogradi, n$j bi se gojilo sadjarstvo.
Pravni nasveti
Stanovanjska pravica. M. P. Vaša sestra ima izgovorjeno dosmrtno stanovanje v Vaši hiši, in sicer dokler je samskega stanu. V slučaju, da se ne bi razumeli in bi sestra šla od hiše, pa ste ji dolžni plačati 4000 Din. Sedaj si misli sestra kupiti hišo, zato, da se bo lažje poročila. Vprašate, če ste ji dolžan takoj plačati 4000 Din ali šele potem, ko se ne bo poročila oziroma če lahko, v slučaju njene možitve zahtevate povračilo denarja. — Svetujemo Vam, da dobro preberete izročilno pogodbo, kjer je zapisana sestrina pravica. Ce je tako, kot navedeno, ima prav za prav sestra izbiro v svojih rokah. Cim bi trdila, da se z Vami ne razume in bi šla iz hiše, morate ji plačati 4000 Din. Cim boste denar izplačali, lahko sestra napravi, kar hoče in se sine poročiti, ne da bi bila dolžna Vam kaj od denarja vrniti. Seveda nima potem več nobene pravice zopet priti k Vam na stanovanje.
Steza v gozdu. L. B. G. Sosedna vas uporablja že od davno stezo preko Vašega gozda do Vaše vasi. Sporedno s stezo gre pot skozi gozd. Pred 15 leti so to stezo razširili za več kot poldrugi meter, kljub Vašim ugovorom. Sedaj so zopet začeli po Vašem gozdu to stezo popravljati in deloma razširjati. Vprašate, če lahko stezo zabra-nite. — Ce ta steza še ni dobila značaja javne poti, lahko prepoveste nadaljno hojo po stezi, ker se služnostne pravice pot po gozdovih ne dajo priposestvovati. Ce Vam ljudje s hojo po stezi res delajo škodo, potem iavno prekličite to pot in zagradite pot na
obeh koncili. Pazite na ljudi in vsakega la-koj tožite, da nimu pravice hoditi po Vašem gozdu. Če pa hočete imeti mir, pustile ljudem še nadalje šteio!
Pomanjkanje denarja. J. P. Prevželi ste posestvo ter plačali stroške notarja ih deloma tudi prepisno takso. Sedaj doigujete še nekaj na tej taksi, ki je ne morete plačati, ker ne morete dvigniti denarja v hranilnici. Vprašate, Ce je davkarija upravičena računati 8% zamudne obresti oziroma Ce lahko prisilite davkarijo, da plevzatne hranilno kfijilieo. — Za vsak zapadel davek ali takso je davkarija dolžna računati 8% zamudne obresti. Davkarija hi dolžna »preje--mati hranilne knjižice kot plačilo. Hranilnico, ki ni pod zakonsko zaščito, lahko prisilite š tožbo na izplačilo svoje vloge, če si ni hranilnica v pravilih pridržala pravico, da hačlti izplačila vleg samostojno lahko spremiti ju vsakokratnim razmeram primerno. — Po izkusite torej s prošnjo.
Telave trgovca. Neimenovan. Radi gospodarske križe je trgovina nazadovala. Mnoge stranke, ki 30 jemale blago na upanje, so propadle. Vsled tega tudi sami ne morete poravnati svojih obveznosti in Vam upniki grozijo z zaporom. Vprašate, če se Vas lahko sodnijsko preganja, ker zaenkrat ne morete plačati upnikov. — Ce ste vodili Vašo trgovino pravilno, s skrbjo in vestnostjo dobrega trgovca, Če so Va5e knjige v redu, če se Vam ne more očitati nikaka ma-toinarhošt, še manj pa namen, oškodovati svoje upnike — potem ne morete biti ža Vašo nesrečo kaznovani. Drugače pa.
Zgradarina. J. K. S. V vaši hiši ima ženina sestra izgovorjeno dosmrtno stanovanje v podstrešju. Ona je šivilja in živa za nekega krojača. Peča Ve se izključno s kmetijstvom, a morate vseeno plačevati zgrada-rino. Zakaj? — Zato morate plačevati zgra-datino, ker v hiši ne prebivate samo poljedelci ampak tudi o9eba, ki je šivilja. Ako bi v hiši prebivali izključilo poljedelci in njih kmetijski delavci, bi bila oproščena zgfadarlne.
Zamujen upor proti plačilnemu povelju. J. Z. T. Prodali ste večjo množino lesa, ki ga pa tliste vsega pravočasno dobavili. Zato je kupec zahteval del kupnine nazaj. Prejeli ste plačilni nalog, a zamudili Ste vložiti upor. Javili ste se z ubožnim spričevalom na sodišču, da bi vložili tožbo, a sodnik ni hotel sprejeli tožbe in vam je zapfetil z zaporom. Ali je kakšna pomoč ali priživ, da iie bi bilo treba plačati v plačilnem povelja zahtevanega zneska? — Ni- plačilnem povelju Ste imeli napisan točen pouk, kaj vam jc storiti, ako mislite, da niste dolžni. Če ste zamudili rok za vložitev upora, morate posledice pač sebi pripisati. Imeli ste dovolj časa, da bi stopili k odvetniku ali na sodiSče, ako sami plačilnega povelja niste razumeli. Ne razumemo vas, kakšSo tožbo hačfete vložiti z ubožnim spri-
čevalom. Sodnik vas je gotovo poučil, aa bi bilo tožarjeuje nesmiselno, zato ga le poslušajte. Z zaporom vam go.ovo ni pretil radi tega, ker ste vložili tožbo, ampak najbrž radi nedostojnega vedenja. Če > v postopanju kupca lesa videli kakšno kaznivo dejanje n. pr. goljufija, ga lahko naznanite državnemu tožilstvu. Vendar se prej posvetujte z odvetnikom ali sodnikom, da se ne prenaglite in si ne nakopljete tožbe radi obrekovanja. Opozarjamo vas, da mnenje nasprotnika, da mu zahtevani znesek pripada, še ni hikakšha podlaga, da ga doliite prevare, čeprav vi mislite, da je na vaši strani pravica.
Tesar. C. J. N. Po poklicu ste tesar in se razumete na nekatera stavbna dela, kakor postavitev kozolca -,td. Ali fes fnot-e stavbni mojster zabraniti izvrševanje take-ga dela? — Stavbni mojster vas lahkcv naznani in vam bo obrtna oblast (okrajno načelstvo) zabranilo izvrševanje takih pa-sloV, če he drugače, s kaznimi.
Proinja za odpustitev kazni. N. J. Prošnjo za odpustitev kazni potom pomilošče-nja vložite pri onem sodišču, ki vas je sadilo v prvi stopnji. To ima odločiti, ali se pfošnja predloži » priporočilom na Najvišje mesto ali ne.
Terjatev za prodano kolo. I. K. S. Prodali ste moško kolo in vam je kupec odplačeval kupnino v posameznih obrokih, ostanka pa noče plačati, češ da je kolo predrago. Kupec je bil za časa kupčije mladoleten in tudi njegov oče noče nič slišati o plačilu ostanka, ker se je kupčija sklenila brez njegove vednosti. Ali kaže tožiti? — Pra-vieo imate do onega zneska kupnine, ki je bil dogovorjen. Kupnino taorete žahtevati le od kupca, ne pa tudi od njegovega očeta Ako je bilo kolo res predrago kupljeno, je pravično, da na kupnini nekaj popustite. Drugače pa lahko tožite kupca, seveda le, če ima kakšno imevino. Sicef se vam pa tožafjebje ne izplača.
Zavarovanje mlatilnice. Š. A R. Dolini ste plačati zavarovalnino za osebe, zaposlene pri mlatilnici, čeprav delate le malo z drugimi močtni. Okrožni urad za zavarovanje delavcev mote iztirjati zaostanke za 'ri leta nazaj.
Vojaška služba. F. I. Ne moremo povedali, če ima vaš prvi sin pravico do skr-i.-šafiega roka ali do oprostitve, ker niste navedli, njegovih, očetovih in bratovih rojstnih podatkov, dalje če je oče služil vojake, višino davkov itd. Iz istega razloga ni tuo-goče povedati, kakšen rok pripada drugemu sinu.
Iztožena terjatev. I. F. Če je sodba, s katero ste iztožili terjatev proti zasebnemu nameščencu, pravomočna, predlagajte rubež premičnin ali pa zarubite plačo. Sami tega ne boste znali, ampak p0]dite k advoka.J ali ga na uradni dan k sodišču, kiet boste dali predlog aa zaoUnik.