Arhivi 27 (2004) št. 2, str. 295-306_Iz arhivskih fondov in zbirk 295 Iz arhivskih fondov in zbirk UDK 930.253:091(436.5 Klagenfurt:497.4) 091:930.253(436.5 Klagenfurt:497.4) Prejeto: 18. 11. 2004 Slovenica v Koroškem deželnem arhivu Prispevek v počastitev 100. obletnice Koroškega deželnega arhiva in mednarodnega sodebvanja med sosednjima arhivoma ALFRED OGRIS doc. dr., direktor koroškega deželnega arhiva v Celovcu, v pokoju, Kärntner Landesarchiv St. Ruprechter Straße Nr. 7, A-9020 Klagenfurt IZVLEČEK "Slovenica", ki so shranjena v fondih Koroškega deželnega arhiva, so izraz naselitvene zgodovine dežele Koroške, katere politična zgodovina je v okviru Habsburške monarhijev in notranjeavstrijske Zgodovine glede nekaterih posebnosti cela stoletja vendarle potekala skupaj s Štajersko, Kranjsko in Primorjem. Ob posameznih primernih in primerih iz kataloga smo lahko pokazali, da so arhivski viri kot znak raznolikih življenjskih oblik napisani tako v nemškem kot tudi v slovenskem in seveda latinskem in italijanskem jeziku. Osrednja tema prispevka je Celovški ali Rateški rokopis, ki je nastal med 1362 in 1390, bil po 1467 popisan z dodatnimi zapiski in je drugi najstarejši slovenski pismeni spomenik nasploh. Da je zgodovina tega najpomembnejšega slovenskega rokopisa v Koroškem deželnem arhivu tekla na Koroškem in tudi v Zgornjesavski dolini v Sloveniji (oz na Kranjskem), je simbolni izraz geopolitičnega položaja obeh dežel v srednji Evropi. KLJUČNE BESEDE: Slovenica, Koroški deželni arhiv, rokopisi, Klagenfurt/Celovec, Rateče/Rat-schach ABSTRACT SLOVENICA IN THE PROVINCIAL ARCHIVES OF CARINTHIA 100™ ANNIVERSARY TRIBUTE TO THE PROVINCIAL ARCHIVES OF CARINTHIA AND TO THE INTERNATIONAL COOPERATION BETWEEN THE NEIGHBOURING ARCHIVES Slovenica, stored in the fonds of the Provincial Archives of Carinthia, represents the history of settlement of Carinthia, whose political history within the Habsburg monarchy and Inner Austria was for centuries also connected to Styria, Carniola and the Littoral regarding some special characteristics. With individual examples from the catalogue we were able to show that the archival sources as a sign of heterogeneous life forms are written both in German and Slovene languages, as well as of course in Latin and Italian. The main topic of the paper is the Celovec or Ratece manuscript, written between 1362 and 1390. After 1467, several notes were added. It is the second oldest Slovene written document. The fact that the history of the most important Slovene manuscript in the Provincial Archives of Carinthia is happening in Carinthia and in Zgornjesavska dolina in Slovenia (i.e. in Carniola), is a symbolic expression of the geopolitical situation of both countries in Middle Europe. KEY WORDS: Slovenica, Provincial Archives of Carinthia, manuscripts, Klagenfurt/Celovec, Ratece/Ratschach 296 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Sloveniea v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 ARHIVI 27 (2004), št. 2 Leto 2004 je leto obletnic. Arhivsko društvo Slovenije praznuje 50. obletnico ustanovitve,1 prav tako pa Koroški deželni arhiv praznuje 100-letnico obstoja kot lastna in prva znanstvena ustanova dežele Koroške.2 Vrhunec cele palete prireditev, ki so se vrstile v letu 2004, je bila slovesnost v Koroškem deželnem arhivu 13. 10. 2004, katere so se poleg številnih osebnosti javnega življenja v smislu dobrososedskih odnosov udeležili tudi predstavniki Arhivskega društva Slovenije. Nekaj pozdravnih besed je ob tej priložnosti izrekel tudi direktor Arhiva Republike Slovenije. S takimi dogodki se ohranja tisti duh sodelovanja na evropski ravni, v katerem je leta 2001 potekala tudi zelo odmevna izmenjava ar-hivalij med Koroškim deželnim arhivom in Arhivom Republike Slovenije.3 Tisti prostor, ki so ga od 15. stoletja dalje vedno pogosteje označevali kot "notranje dežele" Habsburžanov, je mnoga stoletja povezovala skupna zgodovina. Od 16./17. st. dalje se je zanj vedno bolj uveljavljal izraz "notranjeavstrijski"; obsegal je večinoma dežele Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorje. Skupne upravne strukture v teh deželah4 so razlog za to, da arhivi hranijo precej podobno arhivsko gradivo. Tako najdemo v arhivih teh dežel v glavnem vire v latinskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku; tematski poudarki so pri tem različni.5 Razlog, da se bom v nadaljevanju ukvarjal s "Slovenicami" v Koroškem deželnem arhivu, je omenjena obletnica. Naselitvena zgodovina Karantanije/Koroške kaže od prvih stikov karantanskih Slovanov z Bavarci tisti za Koroško tako značilni nemško-slo-venski dualizem, ki še danes predstavlja kulturno bogastvo te dežele. Zaradi srednjeveške kolonizacije, ki so jo izvajale razne škofije, kot so bile Glej Arhivi. Zbornik ob 50-letnici Arhivskega društva Slove- nije, letnik 27, št. 1, Ljubljana 2004. Alfred Ogris-Wilhelm Wadl (Izd.), 100 Jahre Kärntner Landes- archiv 1904-2004, Klagenfurt 2004. Separat iz Carinthie I 2004, 13-182. Alfred Ogris, Der Archivalienaustausch zwischen Kärnten und Slowenien, v: Carinthia I 2002, 11-45; isti, O izmenjavi ar-hivalij med avstrijsko Koroško in Slovenijo v letu 2001, v: Arhivi XXV/1 (Zbornik ob sedemdesetletnici dr. Jožeta Zon-tarja), Ljubljana 2002, 225—233; isti, Der Archivalienaustausch zwischen Kärnten und Slowenien, v; Scrinium 57, Wien 2003, 88-100 (brez priloge). Glej: Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroška, Kranjska, Primorje in Štajerska do leta 1918, red. Jože Žontar v sodelovanju z Ugom Covo, Vinkom Demšarjem, Pierpaolom Dorsijem, Gernotom Fournierjem, Karlom Spreitz-hoferjem, Emo Umek, Wilhelmom Wadlom. Objave Štajerskega deželnega arhiva 15, izdali Koroäki deželni arhiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv SR Slovenije, Državni arhiv v Gorici in Državni arhiv v Trstu, Graz, Klagenfurt, Ljubljana, Gorizia, Trieste 1988 (trijezično). Seveda so tudi viri v drugih jezikih, npr. v francoščini, kar izhaja iz zgodovinskega razvoja, v tem primeru iz medigre Ilirskih provinc v Napoleonovih časih. Freisinška, Brixenška in druge, pa tudi posvetni zemljiški posestniki, na primer Ortenburžani, je imela tudi Kranjska dolgo časa delno podobno strukturo. To se v arhivalijah odraža do današnjega dne. Pri arhivalijah moramo načeloma razlikovati med neposrednimi slovenskimi viri, to so arhiva-lije v slovenskem jeziku, in posrednimi slovenskimi viri, h katerim štejemo arhivalije, ki so sicer pisane v latinskem, nemškem ali italijanskem jeziku, vendar jih moramo zaradi imen, ki jih vsebujejo, ali zaradi raznih drugih znakov razlagati tudi s stališča dvojezičnosti. Kot nadrejeni pojem za obe vrsti virov sem izbral oznako "Sloveniea", pri čemer pri drugi kategoriji ne gre za čisto slovenske vire, ampak za drugojezične, v katerih pa najdemo slovenske dodatke, kot so na primer slovenski prisežni obrazci (slika 1). K omenjenim dodatkom spadajo npr. imena (imena krajev, gora, rek in ledinska imena, seveda tudi imena oseb in vulgarna imena) v urbarijih, desetinskih registrih, jožefinskih katastrskih mapah, franciscejskem katastru itd., ki so v Koroškem deželnem arhivu načeloma zapisani v latinskem, od 14./15. st. dalje pa vedno pogosteje tudi nemškem jeziku. Med katastrskimi cenilnimi operati iz prve polovice 19. st. najdemo tudi dvojezične slovensko-nemške obrazce (slika 2), pa tudi nekaj cesarskih patentov in kurend iz 18. st., napisanih v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Naj opozorim še na slovenske časopise kot novodobne vire v tiskani obliki. Primeri slovenskih virov v Koroškem deželnem arhivu (izbor) Slovenski jezikovni spomeniki v Koroškem deželnem arhivu so že večkrat zbudili zanimanje raziskovalcev; naj opozorim samo na razstavo o pričevanjih o slovenskem jeziku s primeri s Koroške,6 ki je bila prikazana v Ljubljani leta 1982, in disertacijo Theodorja Domeja o Slovencih na Koroškem in njihovem jeziku7 z nekaj primeri iz Koroškega deželnega arhiva.8 Nekaj posameznih primerov naj bi v nadaljevanju ponazorilo raznovrstnost virov in zgodovinsko pomembnost njihove vsebine. Že v najstarejši listini Koroškega deželnega arhiva, diplomi kralja Karlmana iz leta 878, najdemo za kasnejši Zauchen (slov. Suho) pri Beljaku/Villach topografsko oznako "Durrinbah" (Durrenbach); to je hkrati opozorilo na nemško-slovensko sesta- Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku. Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi 5, Ljubljana 1982, št. 5, 38 in 88. Theodor Robert Domej, Die Slowenen in Kärnten und ihre Sprache mit besonderer Berücksichtigung des Zeitalters von 1740 bis 1848, phil. Diss. Univ. Wien, Wien 1986; transkripcije slovenskih besedil (npr. str, 463 in druge) bi bilo mogoče izboljšati. loc. cit.; glej zlasti priloge 447 si. ARHIVI 27 (2004), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Slovenica v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 297 / i - —>, ■■■/-■ --'tS ■ '' - tl, al I rt* *tt ft 'w cjdv ** iJča ** - /a» * */ Jf»/: & ' A s 7■ *//iz f ¿t///fr jf£jfer jjtr ¿¿¿H rt f/ £* ¡JI- f/ df/Ff f yr> rt* S» A Ut r nl^cJi f&reffi/i'Jcfi1 , fi^l t. % &J ¿0** t Ji .tet q f . % • ' &-J t? t ^ ^ ^ n S M*?* > 2916 1230 ui 38). -Transkripcije primerov iz Grebmia in Phbcrka so v Domej, !oc. cit 463 in 452 pri čemer bi morah vsakokrat dodati "s" Transkripcija primera iz Rože ka je navedena spodaj, slika 'dr. 297. Transkripcija zaprisege Gregorja Nageleta- "Jest Gregor Nagcle sa persesehem na u moia lastna duseho / mojmo siuarnika Krisliisha Jcsusha icnu se sarolim per sgubi / mojga sitelilsehaina, da ta istich d arjou. kuteri je iikl / Urscha Strelzii.na lnar-i dalia, a:kdar vctscli kaker! slu ionu dua duaiseti Rainisch ja billu mu da ic ona / tudi dua Ra liscli prnlscli vsr.la taku da poklej (siu!) ni vetscli i kaker stu ienu duai Ramisch ostalu mu zhe lelu / moja saperr.ega r i rcsml/na, taku inen gospud I3oug / na pusli v nebescliko krai^lcstoii pr ti. Amen " ARHIVI 27 (2004), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Slovenica v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 299 S 5r«m, ten Siifairt ta aBi#fcMtn* trn ntrs.wiPiii SI it t m ne fcirtrtffčiii; Odgovor. OS M ©rütlejeK tpnjg i» »« S94e Mm Iti ¡»ifem, M , ^ .»f i»|(l>, rtMifa »«(»(«,^¡1, wjit.feb«, ((«(«¡.j,, I- -¿¿S*;/- » ^"tWi.^rp^SiwrtÄtirHJt.tMtutrn 7 ' " r V " --' .'^"^/'¿Li fuc »ie flujiilijiTt ¡jt!>«i$a MV? . K. Vpriiffcacje, ktere gofpodarftva fploh fadevajo. Zhc mnopjlein semife IcsheVrr.vmiii, v'doliiiah na g jihih, na vifozih hribin, iiü rfie ¡najo to,in uno-togo; mfctero ltgo po mnosolirih^cdelhih nar HOlj ilüikjof ¿.A M At&äfi ¿~r?~\ ' , ' ■Mtfe ¡um Sntfwtft D« rC rf- ---f •/ •/*•'•„ ' V v Mwettmimg *nt> Bitt«#m in« <5r&rii$i8 wrmfetM, iinti J~f •*7/~< ' ~ , 7 ~ X * (Mm listin; guile ©$uian(talttn 6(ii(etn, »rli^e son bm Sigrn' J-A SJ-i jw-*.»—. 1*-? • /'--' * f^'jT-m tfctaern «¡»(trn twrttii msfifn, unb retlititS f C"o, /L'., fai/s Zh: r) (crpi, 111 uho i! I*irl> ilrfli.lt i j, I ■ ,m liiiBf»^^^'! ' in ipiill»h doni! pniailjilBi % Elj*i j! Iiöii* po-ifefrM"' nji in|fjiFfjkc i iii irrrvj-tkifnl rtjif* ç j itn^ii irr J- '-i ii.ii11, hi ii^lip ir^fl pr *n. j cj i MilhKi L/jJu tfclnjijrflf jwrirjir v linija a»rnJn«3ti in »iju tliiiifgj goi-orenj«. POOTAf IS SIiOVt;\mEf-A DRUZTVÄ V celoti. ÎHI«MI-- i j Wmf* feff îiBfYt ift: vf titreirf [ii3i rt f[iiöfs it i ( Ai h ^iîi>n.*ïftii! Curdi ta rcn^^f ¡lipJi^iUiiL.n ^iitrrf, uKJiffribttv M'fifi Šfe&biih B3HIQ ïtf flChJllÎilltri L^pritlîlf irflj. tfl-J ©.iu&m.iu aiEWrc f1w«M Stal-ftr " i Ëftitrcl, S ' ïiiftiti IPIÏÔ fitf firjjrtßisti^ fiijfl rv&ci ^ (■il iW^it îai ^rpftf tlirrft raUtaott hr^ SSîhC dhC ecfrrjt ¡g cTïtjifwii. |u friit feite«- cnitfilfC rr : ») flrw Ë i fi -il 1 il il f l'IIEÏÎ ffilt i m üb T-tlLCfcS, H m [tm; eo met) JN.M rt* « « I ti « fy f fc o ut P'ht nul ►urîififliïljUlt««rOmAciKii i\He rfiTfan jjf frfB tii-il- L'i'P'liiliurni Àni'n MErnc« [ i dpi ïiï Mk-a j rixVl Ei n tir nriiji fcrr ^dflUij Dt4 wltaMUtt nl hfc^.irn ytf. irt au-i^sti Mi aiiibittui'j mi oifftraTiiikii föten Kj^-rfm ftftrti. S a, ffifalfebrr* S i iff, a,t air fiii-iiirSriBTtf fliiiîrtî. fcns & 3fi tjdfillfï Ibfftau Sit fcrfHrufvw? ß^OMK Wim .int til^ tliifth ■rtiif' iltirff bfiijti^i. î^r iHMtftrt itiö i^îîÇitif I ij 6 ii f i ij i- tt>ir bj 4||£ lir I Ufli'r 1-L ILC^tiLÜI ||f ill ŠLigenfdfi irsfriïljafr lïliî ci>r iitô-l„ g. I> STf^+f Hir OTffcdif»«?, ^frtfp îflÎLfîJitfr M Sfie^-r Ni: aü^Lim»mjr ,Siifiniiu£tfnflfii S£i;tiu:rlf _«I- Ii-.^rlmi I .H-Ifftri' hij djmjAtJat jtmBiiaim Idar [rt\tr »i^ifrttlhl. I{ drili.*'i t-" ■"l!"''!'^ -^hfTVJË al -iifjiNlJ, Hf il lTr"p t oil^jr«. Lui b. nifbnr nul, ti-p riïlitmti nfiiy +Jlf^nliii JjiiOjftl(KlÎ. tiil rWHt, ï>pn: >.|r5i"! » si jiimjf"- liï Y1 in ) rj-JM-'J/HJ, V\ f.Tnpj»î Citilitt jUiujijii. & Prilike druiliiillioi'. V- Iii dfuitrihi il ij iriwip»! aj pn. "-ïHifiii ï.UçrH -mjj iifiLd i i prrdlnjTc ittr _UlTu in fm Jaii.j rfwggjij_ le/n ico, je "Klagenfurter Zeitung" o železniški postaji Svetna vesAVeizelsdorf zabeležil: "- tukaj se začnejo dvojezični napisi —",21 Po prvi svetovni vojni, in sicer po koroškem plebiscitu, je leta 1934 na primer zanimivo opozorilo na slovensko gledališče ("Igra") v Trati pri Glinjah/ Tratten bei Glainach in v Dobrli vesi/Ebern-dorf.22 In da so na Koroškem v času Prve Republike tudi v uradih razmišljali o učenju slovenskega jezika, kaže prošnja poslanca dr. Ange-rerja za podporo za 32 gojencev učiteljišča v Celovcu, ki so v šolskem letu 1928/29 uspešno končali pouk slovenskega jezika,23 Pri urejanju arhiva gospostva Pliberk/Blei-burg24 je prišlo na dan veliko "Slovénie", ki jo 21 KLA, Klagenfurter Zeitung z dne 31.5. 1906, št. 122, 1263. 23 *" KLA, Kärntner Landesregierung, Präsidium, fasc. 687, 11-1, 4353/24 in 11-1, 6086/24. KLA, Protokolle der Kärntner Landesregierung, Zvezek. 4, 92. Seja z dne 13. 6. 1929, 3: št. 3.003/Landesschulrat. Šlo je za 504 šilinge. ? d Z urejanjem sem začel sam, večino pa je uredil moj prejänji lahko tukaj navajam samo v izvlečkih: obvestilo o davkih iz leta 1825/26, prevod knjižice iz leta 1812, kije bila natisnjena leta 1740 v Kolnu, "Is nemshkiga u to suovensko spraho sprabernjana inu druckana",25 navodilo za "Shupan ali Rih-tar"26 iz leta 1811, obvestilo o škodah zaradi naravnih nesreč iz leta 1826 ali dvojezična karta deželne obrambe v Notranji Avstriji, "List sa deshelski Bran u snotreishem' Ostrouskem" iz celovškega okrožja27 iz leta 1808. Tovrstni seznam bi bil lahko še mnogo daljši, ne samo kar zadeva arhiv gospostva Pliberk. sodelavec dr. Wilhelm Deuer in delo tudi zaključil. Njemu se moram zahvaliti, da meje napotil na to sloveniko. KLA, HA Bleiburg, "Politische" Verbrechen und Vergehen, fasc. XXXIV/212 in XXXV/213; staro urejanje 111/49. 26 loc. cit., Gesetz-Sammlung (1768-1820), fasc. CXH, staro urejanje 1/8. 27 loc. cit., Militaria, št. 329 oz. Fasc. XLVÜI/291 sl. ARHIVI 27 (2004), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Slovenica v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 301 trief. Rti? fšr iiiftf^vîfS>i*f IKîtStï >ÎÎ ^Irgfïlîiisiî! f* rmiticsfürfll. lircuiinjittf flimpiMt LAIBAJB im Jiinifirctcfjc nirijncn h^wigM mitfaCs ¡tiefe* CctjrEirtcfts, ^ j bap tri eGrôart i t/ütnctfm? im On'rr /tM1 ju i» t« ¥fart < im Hj Bijirtc J/Z^a,^/ » S^UhiJ sitom, S« rniftrcm 3Rlftnrif(r tutiD^ 3^tc ¡'ni ^Hn^f^^mÀ» B v !rU'crl'i M&ntHifÇ (|clmit rx ■/f S bt? Wonatpfl i$J/t fuci gft>tix$f*, i::i;> rifl ar« mcrhii.it teorbtn ■» l'MflJinf(lll(li.i(t ,311181116 »rt (SrtiBi"H>tI«lr™tt to» i"« ta emiilnjifiiviitm dJo. >/}/_■ , Mjtiraiit îflt. j Söll mn'm $fHM it« «¡So flSSi RUR BiWtfiWjftii ims^c, u(8 ill 8isi!}lltu ftintfl ipafcicili Dm Scûrjatrtn btottutfitm äßpHtitcliülhnö. 3r Urfiinb fciffcn M-rn irir bitf' uiiIrtKiti-tt, uni yir fr.jTiiiv'. ttT-fn until Die SSrftrttigrnfl ieô M. $tot-rm""L i.n iihu* rl-Ht ''** , 1 : .V MHi|!t Mi JUifrfnt lif n L pmiSiH-illfiltl i . ■■ C > Slika 4: Pomočniško spričevalo Johanna Kometterja (Celovec/Ljubljana) iz leta 1856. (KLA, Zbirni arhiv Deželnega arhiva, št. 203/9) Primeri iz kataloga (izbor) Po teh posameznih primerih, ki so dali sicer reprezentančen, ampak nikakor ne popoln prerez skozi različna zanimiva življenjska področja, naj opozorim še na nekatere kataloge v Koroškem deželnem arhivu28 in njihova "Slovenica": • HA Dietrichstein, šk. 349, fasc. CCCIV/8: "Slowenische Sprache". • Zbirni arhiv Deželnega arhiva: 1. Memorandum koroških Slovencev o šolskem vprašanju 1958, št. 190/7. 2. Hugo Paul von Henriquez, Splošni dekreti ter Koroška in Kranjska, št. 219a. 3. Višja dekliška šola v Celovcu: Spričevalo za Olgo Schrey iz Ljubljane 1886, št. 260/3. 4. Višja poštna uprava Ljubljana poštni postaji Sachsenburg o uvedbi enotedenske Mallepost (= pisemska pošta; franc. malle, majhni potni kovček za pisemsko pošto; angl. mail)29 med Zahvaljujem se direktorju Koroškega deželnega arhiva, gospodu dr. Wilhelmu Wadlu MAS za pomoč in dovoljenje za fotografiranje. 29 Zahvaljujem se kolegici dr. Evelyne Webernig v Koroškem deželnem arhivu za tozadevne informacije; glej tudi http://susi.e-technik.uni-ulm.de:8080/meyers/servlet/ showSeite?ID= 1068016010816. Celovcem in Brixnom, Celovcem in Ljubljano ter med Ljubljano in Salzburgom 1837, št. 264/2 (glej tudi št. 203/1-203/27). 5. Johann Kömetter (t 1863) - pomočniško spričevalo, Ljubljana 1856, št. 203/9. (slika4) 6. "Poročilo o odvedenih" Koroške direkcije za varnost 1951, št. 357. 7. Poziv občinskega sveta mesta Ptuj glede meje na Dravi in mest Maribor, Ptuj in Ormož (november 1918), št. 377. 8. Gradivo o botaniku Erwinu Aichingerju med drugim glede njegovega protesta proti izselitvi Slovencev v času nacionalsocializma in odgovor Heinricha Himmlerja, št. 362. • Zbirni arhiv Zgodovinskega društva fasc. 148, konv. 7: Slovensko (1848-1850). • Rokopisi Zgodovinskega društva (Men-hardt): 1. HS 3/22: Landtagsverhandlungen in Krain, 16. st. 2. HS 6/24: Slowenisches theologisches Bruchstück, 15. st. (Celovški ali Rateški rokopis, glej spodaj). 3. HS 7/37: Thomas Hermaniz, Verzeichnis über die Ortsbenennungen Kärntens in slowenischer Sprache (1856), posvečeno spominu na Urbana Jarnika. 302 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Sloveniea v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 ARHIVI 27 (2004), št. 2 i Slika 5: Rokopis Antikrista 1823/1824 — Enoh in Elija, mesto Jeruzalem. (KLA, GV-HS 13/43). Glej Alfred Ogris, Enoch und Elias auf dem Feuerwagen, v: Kärnten-Archiv 4/20. 4. HS 8/35: (Johann Ritter von Jenull), Benennung der oberkärntner Ortschaften in deutscher und s lavi scher Sprache; priložena statistika ljubljanskega gubernija, z opombami, okoli 1850. 5. HS 9/5: Windischer Lehenseid 1637. 6. HS 9/39: Dober Legend teh Suetnikou (Legenda Sanctorum), gedruckt zu Köln und Frankfurt 1723. 7. HS 9/40: Nachlaß Urban Jarnigg30 z obsežnimi "Slovenkami" in vario. 8. HS 10/2: Viktringer Kopialbuch von Marburg (1277-1380). 9. HS 10/10: Chronik von Laibach. Inc.: "Alte merkwürdige Geschihten der Haup(t)stadt Laybach. Aemona jetzo Laybach ist von Helden Jasson ... gebaut worden", 18. st. 10. HS 11/2: Chronik von Cilli, 18. st. 30 Gtej Erik Pruni, Urban Jamik (17S4—1844). Textologische Grandlagen und lexikologische Untersuchung seiner Sprache 1-3. Studia Carinthiaca 3, Klagenfurt/Celovec 1987-1988. 11. HS 11/7: (Johann Ritter von Jenuli), Imena nemška in slovenska vesi, mest, tergov, gor, vod, hribov cele Koroške na nemški in slovenski strani, 19. st. 12. HS 12/13: Shulenje, regierenga inu smert Antikrista 1780. 13. HS 13/43: Prerokuanie od Antechrista inu od njagouah Prerokou 1767, prepis 1823/24.31 (slika 5) Ti kratki pregledi naj bodo dovolj za majhen vpogled v bogastvo arhivskih fondov Koroškega deželnega arhiva, tudi z vidika slovenike. Rokopis, naveden v 2. točki, nas pripelje do najpomembnejšega slovenskega rokopisa v Koroškem deželnem arhivu, Celovškega ali Rateškega rokopisa iz 14. stoletja. Zaradi tokratne prilike se bom z njim podrobnejše ukvarjal. Celovški ali Rateški rokopis Ko se je Slovenija letos (2004) pridružila Evropski uniji, so bili v podporo razumevanju lastne nacionalne zavesti v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani razstavljeni štirje najstarejši in za slovensko nacionalno zavest najpomembnejši rokopisi.32 Drugi najstarejši slovenski rokopis sploh, Celovški ali Rateški rokopis, je posodil Koroški deželni arhiv.33 O tem rokopisu bom zaradi njegovega velikega kulturno- in jezikovnozgodovinskega pomena spregovoril nekoliko podrobnejše.34 "Czestschena sy Maria, gnade pallna, gospod s tabo, segnana sy mey senamy yno segnan ye sad twoyga telessa Jesus Christus. Amen."35 - To je izvirno besedilo ene treh molitev, ki so v Celovškem rokopisu (imenovan tudi Rateški rokopis) zdaj že skoraj 650 let ohranjene v skoraj nespremenjeni obliki. Te tri molitve so Očenaš, Zdravamarija in predtridentinska Apostolska vera. 31 Glej Alfred Ogris, Woher stammte der Kärntner „bukovnik" Matthias Schegar/MatijaŽegar?, v: Carinthial 1998,445 463. 39 Rojstni list slovenske kulture. Razstava slovenskih srednjeveških spomenikov ob pridružitvi Republike Slovenije Evropski uniji: Brižinski spomeniki, Celovški (Rateški) rokopis, Stiški rokopis, Čedadski (Černjejski) rokopis. Razstavni katalog, Ljubljana 2004. Katalog je izšel v štirih jezikih (v nemščini, slovenščini, italijanščini in angleščini). 33 Direktor Koroškega deželnega arhiva dr. Wilhelm Wadl me je prosil, naj za simpozij, ki je spremljal razstavo, pripravim referat o Celovškem/Rateškem rokopisu; to sem rad storil. Glej tudi prispevek v katalogu (in op. 32): Alfred Ogris, Celovški (Rateški) rokopis, 19-22. 34 Ker predavanje do zdaj še ni bilo natisnjeno, je natisnjeno zdaj. in sicer povzeto v bistvenih delih in nekoliko skrajšano. 35 Kärntner Landesarchiv (KLA), GV-HS 6/24. Besedilo tu ni podano po strogo izdajateljskih pravilih, ampak v obliki, ki je zaradi lažje berljivosti prilagojena današnjemu jeziku (npr. ločevanje besed, ločila itd.) ARHIVI 27 (2004), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Slovenica v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 303 «g* fi:ir Sli- frFiiriöffci nor i\m ^ öftfrrd Mf IMK iAF-^iiiriihh nrt vSmiT ims^p 'il^^Ht m-- ÜPI» m 6ijm* M ' ' ll Ji t ■ 1 in, ¿¿-iflfa'irn * : ' K "i "M Tir iiifi '^r. mi >t. (hiiTDifi trim fc rtn ili.ffi [i^^iT^fruiin^ MH Jhttu r_ r ~ iiu ft*1 U U'Jf ,T.n:irt- rm * ■ -i h ■ ■ " ''f* raUnErrin.it p« Äfl«" Qa.1 'itcartLiiPir ',H Lf ¿rajr^ i. fJpifcrjCira jiHUt^iUC tt» miLV »»ff ? a it «if SSnJuPik-' J** h ¡H IM diitüHi umf IrertMBi Omt-MuHT t —I^t. äjMt^Mr-'C^'tltn .fiViVnrt' ftmfiiniii-BiTifan OIK: t »JWWI ^mii JllijH v' "luf ^Hitffiil IllllSIl^llfl firP j .'1, AifkrtFT ^tt^C^f mITUIIT IjuvtH pm Hrftciai' Irfčii amfit*1 Slika 6: Celovški ali Rateški rokopis (1362-1390). (KLA, GV-HS 6/24) (vse fotografije: Johann Stermetz, KLA/Koroški deželni arhivj V današnji obliki se Zdravamarija glasi tako: Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa Jezus. - Ti dve molitvi z ganljivo prodornostjo ponazarjata kontinuiteto, ki je značilna za ta preprosta in jasna liturgična besedila. Razen obeh kulturnozgodovinsko pogojenih sposojenk "gnada"36 (Gnade, milost) in "žegnan"37 (gesegnet, blagoslovljen, dvakrat) se je besedilo ohranilo v skorajda nespremenjeni obliki, če odmislimo besedo na začetku "češče-na",38 ki pa se danes moli še v "Angelus Domini" in se še naprej uporablja pri cerkvenem petju. "Češčena" združuje oba pomena, "pozdrav" in "čaščenje", v eni besedi; to se še danes izraža v 36 Oswald Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch..., Celovec 1789 501; Hildegard Striedter Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Veröffentlichungen der Abteilung für sla-vische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts ... an der Freien Universität Berlin, Berlin 1963, 129' Hieronymus Megiser, Slovenisch-Deutsch-Lateinisches Wörterbuch, obdelava Annelies Lägreid. Monumenta linguae slavicae dialecti veteris. Fontes et dissertationes VII, Wiesbaden 1967, 27 in 249. 37 loc. cit., 277; 250; 170 in 311. 38 Slovar slovenskega knjižnega jezika I (A-H), Ljubljana 1970, 290. tako imenovanem "angleškem pozdravu". Današnji papež, sam Poljak, je večkrat opozoril, da so bili Slovenci prvo slovansko ljudstvo v Evropi, ki mu je bila oznanjena krščanska vera. Ta ugotovitev se v veliki meri ujema z zgodovinskimi dejstvi, saj so bili karantanski alpski Slovani tisti, ki so že sredi 8. st. prišli v stik s krščanstvom. Terminološko netočnost je treba dopuščati, saj so bili alpski Slovani v veliki meri predhodniki Slovencev. Salzburška škofija je v tekmovanju z Oglejem, ki se je lahko ponašal s starejšimi pravicami še iz rimskega časa, po-kristjanjevala v Karantaniji. Škof Modest je, kot nam poroča okoli leta 870 napisani "Conversio Bagoariorum et Carantanorum",39 zgodovina spreobrnitve Bavarcev in Karantancev, posvetil tri cerkve: v Gospe Sveti/Maria Saal, v "Liburnia civitate" (Št. Peter v Lesju/St. Peter in Holz) in tretjo "ad Undrimas" (domnevno pri Polsu na Štajerskem). Ni naključje, da sta danes dve teh treh cerkva na današnjem Koroškem, ki je bilo tudi središče kneževine alpskih Slovanov Karantanije, in sicer v Krnskem gradu na Gosposvetskem polju/Karn-burg auf dem Zollfeld. Ko seje leta 743 končala politična samostojnost te kneževine, ker so karantanski Slovani Bavarce prosili za vojaško pomoč proti Avarom, je kot posledica teh dogodkov duhovnik Lupo dva predstavnika karantanske knežje hiše, Cheitmar in Cacatius (Hotimira in Gorazda?), kot talca v salzburškem samostanu Herrenchiemsee na Bavarskem poučil o krščanstvu in ju spreobrnil. Po njuni vrnitvi v Karan-tanijo je bil to začetek drugega pokristjanjevanja dežele in njenega pretežno slovanskega prebivalstva. Hkrati pa je bil to tudi začetek splošnega razvoja, kije kasneje pripeljal do Brižinskih spomenikov, Celovškega, pa tudi Ljubljanskega oz. Stiškega rokopisa.4" Ne glede na današnje meje so tukaj korenine zgodnjega pismenstva slovenskega naroda, ki v rastoči Evropi odpihnejo prah s starih kulturnih vezi. Da so imele pri tem vodilno vlogo cerkvene ustanove, kot so škofije, npr. Salzburška, Freisinška in Bamberška škofija, kasneje tudi Ljubljanska, samostani, kot je npr. Innichen, in duhovniki, izhaja iz zahodne duhovne in kulturne zgodovine.41 Preden si torej pobližje ogledamo Celovški rokopis, bi rad pojasnil ta nesporazum: v javnem mnenju, zlasti v Avstriji in tudi na Koroškem, je pogosto vtis, da prihaja Slovenija s širitvijo Evropske unije "v Evropo". Pred kratkim se je 39 Herwig Wolfram, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Wien-Köln-Graz 1979, 44 f. Ivan Grafenauer, Celoväki rokopis iz Ratei, v; Literarno-zgo-dovinski spisi, Ljubljana 1980, 315 sl. Alfred Ogris, Die Kirchen Bambergs, Freisings und Brixens in Kärnten, v: Neues aus Alt-Villach. 37. Jahrbuch des Museums der Stadt Villach, Villach 2000, 84 sl.; prav tako v: Kärntner Jahrbuch für Politik 2000, Klagenfurt 2000, 139 sl. 40 41 304 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Sloveniea v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 ARHIVI 27 (2004), št. 2 npr. naslov oddaje v zvezi s Slovenijo na avstrijski televiziji glasil: "Dobrodošli v Evropi".42 To je popolnoma zgrešeno in izraz nezgodo vinskega mišljenja. Državno ozemlje Slovenije, pa naj bo to Kranjska, Štajerska (južni del) ali Primorje, je bilo vedno del evrcmske zgodovine, in sicer v vseh svojih fase tali. Po svoje je bilo to območje neke vrste rele med srednjo Evropo, ki je dolga stoletja nosila avstro-ogrski pečat, in jugovzhodom v smeri Balkana. Nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju, gospod Ivo Vajgl, je pravilno povedal: "Od nekdaj smo popolnoma integrirani v zahodno Evropo."44 Tudi v nekdanji Jugoslaviji je lahko Slovenija v skromni svobodi razvijala svoje značilnosti. Slovenski generalni konzul v Celovcu, Jure Žmauc, pa je dejal, da se izgubljena hči (Slovenija) zdaj vrača v družino.45 Kvečjemu lahko torej rečemo: "Dobrodošli v Evropski uniji." Na križišču treh velikih evropskih kulturnih krogov, germanskega, slovanskega in romanskega, je tudi tisto območje, ki je postalo odločilno za nastanek in zgodovino učinkovanja Celovškega rokopisa. Danes o tem obmičju v evropskem duhu govorimo kot o "tromeji". Pri tem mislimo na Zgornjesavsko dolino vse čez do Kanalske doline, spodnjo Ziljsko dolino z območjem okoli Beljaka in končno okoli Celovca, kjer danes v Koroškem deželnem arhivu hranijo dragoceni rokopis. Celovški (ali Rateški rokopis) je za Brižin-skimi spomeniki in pred Stiškim (Ljubljanskim) rokopisom drugi najstarejši slovenski srednjeveški spomenik pismenstva.46 Njegovo dvojno poimenovanje po eni strani izhaja iz kraja, v katerem ga hranijo (Koroški deželni arhiv, poprej arhiv Zgodovinskega društva za Koroško), po drugi strani pa po domnevnem, vendar ne potrjenem kraju nastanka (Rateče/Ratschach). Da se rokopisi, kadar njihov izvor ni zanesljiv, poimenujejo po krajih njihovih arhivov, je mednarodno običajno, kot je na primer razvidno iz treh rokopisov Pesmi o Nibelungih (Sanktgallenski, Munchenski in Karlsruejski rokopis). Celovški/Rateški rokopis je nastal med letoma 1362 in 1390; sestoji iz enega samega lista, iz pergamenta. Predpogoj za njegov nastanek moramo tako kot pri Brižinskih spomenikih iskati v že omenjenem pokristjanjenju karantanskih Slovanov. Poleg tega je sinoda v Mainzu (813) po- 42 ORF Kärnten, oddaja z dne 5. 4. 2004 ("Kärnten heute"). Erich Zöllner, Geschichte Österreichs. Von den Anfängen bis zur Gegenwart, 8. natis, Wien 1990, 78 sl. 44 KLA, Kärntner Tageszeitung z dne 25. 4. 2004, Sonderthema: "Willkommen Slowenien! Dobrodošla Slovenija!". 28. 45 loc. cit. Glej tudi prispevke v katalogu k razstavi (kot op. 31). Prim. Anton Slodnjak Geschichte der slowenischen Literatur. Grundriß der slawischen Philologie und Kulturgeschichte, izd. Max Vasmer, Berlin 1958, 41 f. leg latinščine dovolila tudi molitve v materinščini. Z raziskovanjem tega pisnega spomenika, ki je tako pomemben za slovensko kulturno zgodovino, so se ukvarjali številni raziskovalci, zlasti Gregor Krek47 in Ivan Grafenauer,48 Grafenauer tako, da je k sodelovanju pritegnil tudi strokovnjake s področja jezikoslovja in paleografije. Če na kratko povzamem, je stanje v raziskovanju tako: Kari Baron Hauser je konec leta 1880 v Arhivu Zgodovinskega društva za Koroško med različnimi arhivalijami iz Milštatta (Millstatt) našel pergamentni list s slovenskimi molitvenimi obrazci. Ze v naslednjem letu so ga dobili na voljo slovenski raziskovalci49 (Gregor Krek, Jakob Sket). Kako in kdaj je prišel v last Zgodovinskega društva za Koroško, ni jasno, na vsak način pa med 1844, letom ustanovitve društva, in 1880, letom, ko je bil list najden. Težko je reči, ali je rokopis prispel v arhiv že pri prvem pozivu k zbiranju gradiva Zgodovinskega društva, da bi ustvarili "Archivum Carantanum" (ta je do leta 1846 obsegal že 10.000 arhivalij), vendar to ni izključeno. List je bil del kodeksa (misala?), ki so ga verjetno nazadnje uporabljali v Ratečah.50 Na to kažejo z letnicama 1467 in 1471 datirani zapisi na zadnji strani pergamentnega lista, ki v stolpcih navajajo podatke o članih Marijine bratovščine v "Ratatscha(ch)" (Rateče/Ratschach) in o Apostolski bratovščini prav tam. To bi bila lahko Tomaževa bratovščina, znana po patronu romanske pokopališke cerkve v Ratečah, ki se prvič omenja leta 1390. Rateče so do tega leta kot podružnična cerkev spadale k župniji Marija na Zili/Maria Gail blizu Beljaka na Koroškem.51 Celotno rateško diecezo so najkasneje do 12. stoletja v glavnem poselili priseljenci iz Koroške, zlasti iz župnij Marija na Žili in Št. Janž na Zili/St. Johann an der Gail. Bližina rateškega območja Koroški je olajšala ta razvoj in logična posledica je bila, da je rateško narečje postalo narečje koroških Slovencev. Jezikovne raziskave Zgornjesavske doline, ki jih je nazadnje opravljal Tine Logar,52 potrjujejo te koroške jezikovne značilnosti, ki so jih ugotavljali že prejšnji raziskovalci. Te značilnosti se 47 Gregor Krek, O novoslovenskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega, v: Kres. Leposloven in znanstven list, I. letnik, št, 3. V Celovci (sie!) 1881, 173-190. Gospodu Petru Kerscheju iz Koroškega deželnega arhiva se zahvaljujem za pomot pri bibliografskem raziskovanju. 48 Grafenauer, Spisi, kot op. 39. 49 Jakob Sket, Eine neuslovenische Handschrift des kärntnerischen Geschichtsvereines zu Klagenfurt, v: Carinthia 1881 253-256. 50 Glej Grafenauer, Spisi, kot op. 39, 317 sl. 51 Ivan Grafenauer, Die Reichweite der Urpfarre Maria Gail im Süden, v: Carinthia I 1957, 261-256. 52 Grafenauer, Spisi, kot op. 39, 316. ARHIVI 27 (2004), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Slovenica v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 305 širijo celo do območja Dovja/Lengenfeld. Tudi freisinški naseljenci iz Dolenjske so tukaj pustili svoje jezikovne sledi, kot je pokazal Logar ob primeru dolenjskega "ej" za starocerkvenoslo-vanski "e". S prenosom župnije Rodina v Radovljico/ Radmannsdorf je najkasneje od 1296 dušno-pastirsko središče Zgornjesavske doline tukaj. Koroški grofje Ortenburžani so imeli v Radovljici v lasti Lipniški grad/SchloB Waldenberg; od tam so zlasti v 14. stoletju pospeševali kolonizacijo doline. Podobno se je takrat dogajalo tudi v Kočevju/Gottschee. Freisinška škofija je imela že od 11. stoletja posest v Dovju, Grof Friderik Ortenburški je v soglasju z duhovščino podružnično cerkev v Ratečah, ki je doslej spadala k Mariji na Žili, odstopil župnijski cerkvi sv. Marije v Kranjski Gori/Kronau. To je listina patriarha Janeza Sobeslava iz Ogleja iz leta 1390 utemeljevala tako, da so zaradi gorovja med Ratečami in Marijo na Žili razdalje prevelike in da to otežuje dušnopastirske dejavnosti.53 Tako maše, krščanski nauk, krsti in pogrebi zlasti pozimi zelo trpijo. Temeljni kamen za ta razvoj je že 1362 položil patriarh Ludvik della Torre, saj je dušno pastirstvo po dolini navzdol (župniji Radovljica in Dovje) prenesel na župnika Henrika iz Radovljice in njegove naslednike.54 Raziskave na podlagi Krekovih, Ramovševih, Slodnjakovih in Grafenauerjevih izsledkov izhajajo iz tega, daje treba nastanek Celovškega (Ra-teškega) rokopisa umestiti v obdobje okoli leta 137055 in da je bila želja po jezikovnem poenotenju molitvenih obrazcev odločilna za kodifi-ciranje treh molitev v slovenskem jeziku. Pri tem naj bi šlo zlasti za odpravo razlik med ziljskim in gorenjskim narečjem. Naj očitnejši je tu "Yast" v apostolski veri, ki bi se moral po ziljsko glasiti "jč>s" (prim. tudi gospod - gospued). Molitve so napisane v gotski minuskuli, ki se je uporabljala kot knjižna pisava. Pravopis je nemški, podajanje slovenskih glasov pa je delno nedosledno. Novo datiranje, ki je nadomestilo prejšnje, ki je kazalo na 15. stoletje, je s paleografskimi raziskavami podprl Milko Kos.56 Ivan Grafenauer, ki je leta 1980 strnil vedenje o nastanku rokopisa in ga obogatil s svojimi raziskovalnimi izsledki, predlaga ta možni scenarij57: župnik iz Ziljske doline je svojega kolega iz Kranjske Gore prosil, naj mu priskrbi molitvene obrazce, iz katerih bi izhajale prevladujoče gorenjske jezikovne značilnosti. Manjši dolenjski jezikovni vpliv je verjetno izhajal iz Dovja. Župnik iz Ziljske doline je nato predlogo prepisal, zato lahko ugotovimo le malo značilnosti sloven- 53 loc. cit., 319 si. 54 loc. cit., 320 f. 55 loc. cit., 351. 56 loc. cit., 352 si. 57 loc. cit., 351. skega jezika iz Zilj ske doline. Potem je verjetno prosil pisarja iz bamberškega Beljaka (ki očitno ni znal slovensko), naj besedilo v gotski knjižni pisavi napiše na zadnji list kodeksa (misala?), ki je bil last župnije Marija na Žili in so ga v Ratečah uporabljali v bogoslužju. Na ta način bi lahko pojasnili tudi napake v besedilu, ki jih je verjetnoposkušal popraviti že župnik iz Ziljske doline. Čeprav prevladujejo gorenjske jezikovne značilnosti na škodo dolenjskih in ziljskih značilnosti in kažejo na izvor rokopisa iz Rateč in okolice (morda iz Kranjske Gore?), pa še vedno ni čisto izključen tudi izvor z jugozahodne Koroške (Ziljska dolina?). Torej so bile pri nastanku rokopisa verjetno udeležene tri osebe (dva duhovnika in en prepisovalec). Se pripomba o molitvah samih58: tako Očenaš kot Apostolska vera sta povezana že z molitvenimi obrazci s konca 8. stoletja, Zdravamarija pa s tistimi iz 12. stoletja. Pri Očenašu zbuja pozornost uporaba besede bogastvo ("bogastwu") namesto kraljestvo (adveniat regnum tuum), prav tako edner ("wednero") za nullus, nemško keine (deheine). To obliko je poznal še Korošec Oswald Gutsmann 1789 v svojem delu "Deutsch-windisches Wörterbuch"59 (kein, keiner - obe-den, odniri ...). In v benediktinskem samostanu St. Pavel v Labotski dolini/Lavanttal obstaja različica očenaša, ki ustreza naši: "in dehain cholung/chorung" (glej "wednero ysskusbo" - v ednero iskusbo v Celovškem rokopisu). To frazo najdemo tudi v Abrogansu iz St. Gallna iz leta 790, kjer v Očenašu v stari visoki nemščini beremo: "... ni unsih firleiti in khorunka... " (ne zapelji nas v skušnjavo - "ne wuppellay wednero ysskusbo"). Nadaljnje besedilne analize najdemo pri G. Kreku.60 V Apostolski veri najdemo dele, ki spominjajo na Brižinske spomenike (veruj o namesto verujem), in tudi dele, ki spominjajo na starinsko rezijsko slovenščino. Krek meni, da je treba posebej poudariti, da je tako "noriška" (alpsko-slovanska-karantanska) stara slovenščina kot panonska poznala aorist; lahko ga dokažemo tako v veri kot v Brižinskih spomenikih (dolu ide -descendit, gori vsta - resurrexit, gori jede -ascendit). Poleg tega zasledimo tudi nekaj arhaičnih jezikovnih oblik, kot je "na križ razpet" namesto "križan", kot je pokazal Krek,61 Pri Ave Mariji, katere posebnosti smo omenili na začetku, manjka "Sveta Marija, Mati božja", kije postala običajna šele po 1508, morda pa šele po pomorski bitki pri Lepantu proti Turkom (1571). co Z jezikovnega vidika se je s Celovškim rokopisom največ ukvarjal Gregor Krek in opozoril na nekatere posebnosti; op. 46. 59 Gutsmann, 154. 60 Kot op. 57. 61 loc. cit., 179 si. 306 Iz arhivskih fondov in zbirk Alfred Ogris: Sloveniea v Koroškem deželnem arhivu, str. 295-306 ARHIVI 27 (2004), št. 2 Naj poudarim, da je v besedilu tudi nekaj ger-manizmov oz. nemških izposojenk v slovenščini, ki jih lahko delno najdemo še pri Primožu Trubarju v 16. stoletju (npr. "gnada"). Omenil bom te: "gnade" v rodilniku (za milost/Gnade) in "segnan" (žegnan - blagoslovljen/gesegnet) v Ave Mariji, v Apostolski veri "martran""2 (mu-čen/gemartert, za mučiti/martern), "grab" (Grab/ grob) in "leben" (življenje/Leben). S tem v zvezi naj opozorim še na podvojitev samoglasnikov in soglasnikov, ki jih slovenščina ne pozna, v Celovškem rokopisu pa jih večkrat opazimo: npr "wnebessich" z dvojnim s, "semlee" z dvojnim e, "swettige" z dvojnim t itd. Zdaj pa se posvetimo zelo izpovedni zadnji strani pergamentnega lista, ki je popisana od 15. stoletja. Iz imenoslovnega zornega kota je tukaj nekaj zapisov, ki so vredni omembe, saj opozarjajo na že takrat znano tesno prepletanje treh velikih evropskih kulturnih krogov, ki se odraža v tem malem vsakdanu rateške bratovščine: germanskega, slovanskega in romanskega. Poleg latinskih oblik imen, kot so Martinus, Gregorius, Henricus, Augustina itd., najdemo tukaj tudi nemška in slovenska imena; ta so v večini. Pri tem je opazno, da je del krstnih imen izpričan v nemški in slovenski obliki, to pa je dokaz mirnega soobstoja in sožitja. Potem ko so list zložili, so začeli v 15. st. popisovati najprej desni (sprednji) stolpec, nato pa levega (zadnjega), pri čemer leto 1467 zaznamuje začetek zapiskov. Tovrstni zapiski bratovščin so bili namenjeni za podlago molitev pri spominskih, zlasti tako imenovanih "tihih mašah". Krek opozarja, daje bilo v okolici več takih bratovščin, npr. v Lescah, Radovljici itd. Omembe vredna sta dva zapiska, ki se nanašata na duhovnika: v desnem stolpcu na župnika Nicolausa v "Nak..,", to moramo mogoče razumeti kot Nak(las), danes Naklo, ki je 1364 izpričano tudi v listinah, V levem stolpcu izvemo, daje župnik v "Wurczen" (Wurzen/Podkoren) 4. 2. 1471 umrl; rimska številka Lil neposredno po datumu ostaja nepojasnjena, razen če se nanaša na starost duhovnika (52 let). Enako opažamo pri zapiskih Dorothee; umrla je prav tako 1471 v isti starosti (?). Na podlagi teh zapiskov so kot o krajih nastanka rokopisa poleg Rateč začeli razmišljati celo o Podkorenu in Naklem. Omenjeni seznami imen nam dajo zanimiv vpogled. Med nemškimi krstnimi imeni - kolikor jih lahko zaradi slabo ohranjenega pergamenta preberemo - najdemo ta: Elysabeth/Elspet, Oswald, Michel, Dorothea, Thomas, Anna, Lau-rencz, Peter, Katharina, Enczy, Margaretha, Gerdraut, Jacob, Helena, Erhart, Leonhard in Anthony; krstno ime Kuna, slovensko obliko za Kunigunde, lahko pojasnimo zaradi bližine batn-berškega območja na Koroškem (Beljak, Pod- klošter/Arnoldstein, Kanalska dolina/Kanaltal), tam so namreč cesarski par Henrika in Kuni-gundo posebej častili. O tem priča tudi romanska upodobitev para v stari župnijski cerkvi bamber-škega premonstratenskega samostana Grebinj/ Griffen na Spodnjem Koroškem. Henrik in Kuni-gunda sta bila edini cesarski par v nemški zgodovini, ki je bil že okoli 100 let po smrti razglašen za svetega. Poleg bamberških vplivov, ki so na območju okoli Beljaka, Podkloštra in Kanalske doline glede na prehod proti Italiji nesporni, je zanimiv tudi pojav krstnega imena Erhard. Pri tem gre za patrocinij, ki je v naših krajih redek in se je v širši okolici pojavljal samo v koroškem rudarskem naselju Slovenji Plajberg/Windisch Bleiberg. Prav v 15. st. pa je neki meščan iz Beljaka z istim imenom, mojster Erhard, v ( edadu ustvaril arhitekturno mojstrovino, saj je zgradil še danes prevozen most čez Nadižo, Ponte Diavolo. Spričo takih vzorov izbiranje imen na tak način ni izključeno. Med slovenskimi imeni moramo v prvi vrsti omeniti ime Swetka (Cvetka, dvakrat), Mathia, Luka, Juri, Lena, Geory, Jerney in Urša. Posebej izrazita so dvojna imena, kot Nesa (Neža) Agnes, Hanse Pittenpach - Janes (Janez) in Gera (Jera) - Gerdraut. Poleg Rateč in Podkorena je omenjen še kraj "Crisna"; v njem se verjetno skriva slovenski "Križ" (Kreuz). Nadaljnja usoda rokopisa med iztekajočim se 15. st. in odkritjem v Arhivu Zgodovinskega društva za Koroško ni znana. Domneva se,63 da je bil v času turških vpadov prenesen na Koroško, mogoče v samostan Podklošter, in daje po ukinitvi samostana (1783) tekom jožefinske cerkvene politike po do zdaj neznanih poteh pristal v arhivu zgodovinskega društva. Na vsak način je Celovški/Rateški rokopis eden najpomembnejših slovenskih pisnih spomenikov srednjega veka. Zal še do danes nimamo popolne in sodobne izdaje tega rokopisa, in sicer ne sprednje in ne zadnje strani pergamentnega lista. Kakšen pomen ima Celovški/Rateški rokopis na splošno? Tovrstni stari pisni spomeniki so že davno prerasli svoj zgolj liturgični pomen in simbolno predstavljajo kulturno tradicijo slovenskega naroda. Ta je od nekdaj vključena v zahodno kulturo, kulturo, ki jo je krščanstvo bistveno zaznamovalo in je v stoletjih preživela številne politične sisteme. Rokopisi, tako kot pisni spomeniki na splošno, spadajo k najpomembnejši narodni kulturni dediščini. Skrbno so shranjeni v arhivih in so dostopni raziskovanju. Neodvisno od vseh prelomov in preobratov simbolizirajo kontinuiteto in so trajne priče kulturne usmeritve skozi stoletja - in usmeritev Slovenije je zahodna. 62 Striedter-Temps 177, Megiser/Lägreid 277. 63 Grafenauer, Spisi, kot op. 39, 356.