Uto LIX. StevlIRti 50. *-~**&IB**i " »■■:■ %>'*JrVj«(f« '**J ^^-'"^ - -•■«:- -l.'»«(Sf..--: ■£.,»»f*l ■"*»■■-■.■ • .;. ■ ■' - ... ■■ ■■ «•*-;*.- V UHIMiL f ««o 1 ■ara 1926. crno Din no Jiha|« luk daa pohite«, IsvmmšI m**IJ« ta praalk*. — f—iftr do do pcttt i 2 D, do IOO vrst 3-> 60 p, vecji inserati petit vrsU 4 O; notice, podano* izjave, r«Jdaiae» preldlci beseda 2D. - Popust po dOfO* vwu. — inseratni davek posebef. — „»!■■■—■! fali" velja Ictao v JmgocUviji 240 Df a fameimtvo 420 O Vpravaittt*; ftuitova Hm stov. *, prittUi«. — Taiftton »tew. 304. HTiiBmn; Kaaitova ■!!*■ it. f, I. M*str«pl* — Ttlei«i itm, 34, MT Poitniiia platana « gotovini. > Trboveljske redukcije Objavili smo včeraj dopis Trboveli-«ke premosokopne družbe, ki pojas-njuje družbino stališče do nesocijalnih dozoćkov v nabili rudarskih revirjih. Vodila nas pr! tem ni samo lojalnost, da damo TPD priliko, povedat: javnosti svoje nazore, in ne samo želja, da ©mo^očimo javnosti vsestransko informacijo. PriobČili smo pojasnilo TPD pred vsem radi te^a. ker v polni nu-ri c "\ rerjljuje naša izvajanja v sobotni ozi-Toma nedeljski šte\ilki »Slov. Naroda«. Družba se sklicuje na splošno gospodarsko krizo, na nadprodukcijo pre-riosra ni na zmanjšanje premoKovrrefca konzuma. Teh dejstev nihče ne opore-fca. Družba pa ne odgovara na ^>citek. di so zvisano prođu* djo povzročiH dsfavci sami s svnifm intenzivnejširn delont^ Povprecna storitev enega de-fcvca je danes mno^o večja kakor je b'la pred leti in pre!ia£a fe pred vojno. Ako družba zdaj de'avce odpušča radi rstipro^akcije, jib kaznuje za njihovo pridnoft ?n požrtvovainost. Ako bi de-lavci deloli samo v takem obsesru, kakor so v prvih povolnih letih. bi nad-produkcije ne bilo in bržčas tuđi ne redukciji vsaj ne v takem obsegri. Res je. k zvišanju produkcije so pripomogle tuđi tehniške izpopolnitve. A te te družba vse krila iz čLstega do-KČka. vse investicije so že davno poplaćane iz žepov davkoplacevalcev in konzumente v. .Mesto da bi »ih družba zdaj nagradila z nižjimi prcmogovnimi ctnaini. i ih izziva z umerno omejitvijo produkcije in tcdovratno vzdržcvanimi centemeiireno -visokimj cenami. Družba je "odpustila tuđi več podli radnikov. znamenje, da računa s trajno om^jitviio obrata. Ni pa reducirala niti tnega višjega uradnika. niti enegi upravnega svetnika in ni reducirala nji-!ir>v:h preiemkov. Tuđi o| reducirala nepotrebne prekupčevalske orsanizaci-5c, ki bo zaslužila toliko, da bi družba Jai'rtO pfačeva'a vse reducirance. ako bi nlć ne delali in i! nič ne koristili. Ta prekupčevalska družba prodaja v Banatu kosovni premog po 4500—5000 D za vagon. En cros cena pri nas ;e c>kroK 3000 Din, prevoz po želemici stare okrojj 1000 Dir.. tako da zaslužilo prekupčevalci pri vsakern vagonu 500 do 1000 Din. Tn premojra grre doli na ti-?r»če vagonov. Zakaj TPD ne prodaja premoga v lastnj režiji? Z doblckom bi lahko zniža'a cene in tako povećala komunu pa bi ne hiio treba nikakih re-dtikcii. Trboveliska družba se krčevlto drži nezdravega m že davno zavrženega gospodarskesja načela: prodajat» malo, a drajfo. Princip modernega jcospodar-stva ua ic: proda jati čim cenejše in čim več. Ne moremo verjeti. da bi bili od-ločilni 2OMxnije pri TPD tako zaslep-Ijeni in starokopitni. Ne. vzrok ie dru-KJc. Nedavno je pri nesla zasrrebška *RU ieč* cstre napade na glavne ^maharje« Trboveljske družbe, na gg. Juliusa Bel-laka. .Marka Rotterja m grofa De Seže-ja. Očitala iim je. da so s provizijami oškodovali delničarie in ja\-nost Na-padeni gospodje so naročiH tožbo proti ^Riječi« in gospodarski krojri so z zanimanjem Đrićakovali kako se bo zade-va razjasnila. Danes pa nam poroćajo iz Zagrtba. da je imelo vodstvo TPD včeraj sejo. na kateri ie sklenilo. da te že sestavliene tožbe — ne vloži . . . Taka je mentaliteta tujega kapita-fcL ki nas smatra za svojo kolonijo. A Se moti. Tuđi ako bi gospodje res iz-vedli svojo grožnjo. da prestavijo centralo iz Ljubljane, bi jim to nič ne pomagalo. Kontrola iavnosti bo v Zagre-Isu ali Beogradu ravno tako osrra. Tej:a se kliuh prijateljskim zvezam s TX>samtznimi mogotci na jugu zaveda p^č tuđi dnižbino vodstvo in si bo zato prokleto prenrislilo, preden bo poskusi-lo svo.io grožnio Izvesti Jaz te ljubim! I po je Aifons Frvland I v prekrasnem f !tt»-j: Jaz iz ljubim! I po e Liane Haid I v prtkrasnem fi!mn: Jaz te ljubim! ! <*? EHtaf kino Mmt e* W _ ------ ■ M ■ II M^^^^^^M^^^ II ^m M ^^ __ ._ Protigermanska antanta? Simpaticen sprejem dr. Ni&čsć* t Parizu. — Čim tesnejša kolaboracija Male astante Poljske, Francije in Italije. — Beocrad, 2. marca. Danes prispe zunanji minister dr. Ninčić v Pariz, kjer se sestane z ministrskim predsed-nikom Briandom. Pariški tisk simpatično piše o prihodu dr. Ninčića. «Jour-nal* veli med drugim, da je poset iz-reuno velikeg apomena in da je v zvezi z rešitvijo aktualnih mednarodno^oli-tičnih problemov, zlasti z ozironi na sestanek dr. Ninčića z Mussolinijem in na vstop Nemciie v Društvo naredov. cJournal* toplo pozdravlja prihod dr. Ninčića, ker upa. da bo Jugoslavija na-sropila v Ženevi sporazumno s Franci-io. «Petit Journal* nag^laša, da je ta do-set v zvezi z določitvijo stalnili sec'e-žev v svetu Drušna narodov. Poljska republika ima pravico dobiti ta sećež kot zastopnica slovanskih držav in kot prijateljica Male antante in Italije. Poljaka. Italija in Mala antanta imaio 5kup- i no fronto proti Budimpešti. Berlinu in Monakovu. — Beograd. 2. marca. Do potova-nja dr. Ninčića v R;m je prišlo na poziv itallianskega m.nistrskega predsednika, ki ie z vso odločnostjo nastopil proti ekspanzivnim ciljem Ncmčije. Verjetno je, da ima N^-mčija z vstopom v Društvo na rodo v gotove cilje. pre4 vsem, da se likvidira ta meJiiarodna institucija in da se kan eno iz\*ede priključite v Avsrrije Ntmćiji. Na rimskem se.-tanku je bila naj-prej v g"iav*n"!i obrisih dogoverjena skupna taktika Itaiijij in naše kraljevine proti nciiiški ncvai'nosti. Diploma-tični kroj;-, pričukujcjo. dd priđe do raz-širjcn.ia ju pos'cbitve i talijansko-jugo-slovenske pcRvabe o orijiitjljsrv'u in za-vezništvu ;o da se tci novi sntanti pridružilo tuđi francija in Poljska ter obe ostali državi Male amante. ftozpravo o prosvetnem mfnistrstvu Nada^eranje specijalne debate o budžeta. — Osira kritika posL Grisogona, — Razbuđeni radicevci. — Beograd, 2. marca. Na včerajšrn jx>-poldanski seji je nar«xlTia skupščina Dodale-vaia rarpravo o prosvetni poiitiki. Prvi je govori! posL l. Sporazum je *lober. Ni no-benega zakonskega para. ki se ne bi kciaj skresaJ meiće-vić: Kdo ie mož in ke nato ca?i>adal Radić Kicrikaincga poslanca Sušnika- Med drugim ie pripomnil, da v blo-vemji klerikalna stranka rapieno razpada. Spre>enia Radić urediuv šolskesa pouka v O5no\^iih šolah, kakor je to zssnoval bivši prosvetni minister Svetozar Pribičcvić. Danes ie narodna skupština nada ieva-ia razpravo o proračunu prosvetnega mi-nistrstva- Seja se ie priče!a ob 9.15 dopol-dne. Debaia o prosvetni j>citiki ie postala v skiipsčini izredno živahna in zanimivu. Po odobrenju zapisnika uaznanja skupštinsko predsed^tvo, da je većina finanine-ga odi>ora adkkmila vsc od SDS predložene dcpolmlne predloge k pruraćuiiu prosvet-nega ministrstvs. Za tem e skupšćina prešla na dnevni red. Poslanec dr. Grisosouo (sam. dem.) ie dobii prvi besedo ter je govoriJ do II. dc-poldnc. Njegov g>žba dosdanje prosvetne polirtke Stepana Radića. Med govorom je prišlo vejkrat do vi-hanrih spopadtn- z radičevci. ki so skušali go\x>rnika z razni mi medklici nrot'ii Radi-ćevcetn sta pomagala člana hrvačke icdt-ralisrične seljaškć strar.ke dr. Zanič in dr. Bazaia. Dr. Grisogono v prvi vrsti zanreri prosvetremu ministru, da m poda; nikakega ekspoze;a o temeljnih smernicah svoje politike. Radić ni poda! nikakega pregj-eda o glavnih prosvetnlh problcmih. Ni nrkjer vi-deti iz Radioevih izjav glavnih in terr.cljih načel glede osoo\Tiega 5oisnra, glede me-ščairskih in srednjih šol. V na^i državi imamo već špecijainh tipov šol. Posebni Upi so na Hrvatskem ir» v Dalmaci i In ravnotako v Slovenin. Vseh teh tipov šol je 6 do 7. Ni mamo točnih statističniii podatkov glede analfabetizma. Prosvetni minister g. Radić je še preje, predr-o ?e postal minister, na-povedai veliko križasko vojno proti analfabetizma. Ta boj je sedaj prosvetni minister opusti. Oovomfk ;c nato razpravljal o martj-smskih šolah ter v tem oziru polemiziraj proti na^elnemu stališču prosvetnega ministra v vpra>anju narodriin man^in. Vpra-šanie narodnih manjšin se pri nas tretira na ra-zlične načine, Res ?e, da smo po med-narodnih pogodbah olrvezani napra-ni na-'t>dnmi manjSmain, toda mi smo iskreno za ro, da se določbe glede narodnih ma&išia izvaja/o liberalno, demokratsko, a obenem tuđi nacijonalno. (Živahno odobravanje v rbormei.) GoA^or^ik stoj! na stalisču, da se morajo narodne manjšinc priučiti tud: dr-ža^vnega jezika in da so lu.ahhj ra eiJinstve-nost na§e države. Kar se tiče presvetnega ministra, ki jt iziavil. da se v osnovnih šo-'^h rri freba učiti ćržavnega jezika, gavor-ntk temu odioCno ujovarja. Problem na- » rodnih man sin sta v tom czim najboljše ■ reiiil Francija in Cehoslovaska. * Govornik dalje ne odobrava postopa- nje prosveinesa ji?*n-Utra v vprašanju sol. Prosvetni minister g. Radić je rra nekem zb^fu yf Bosni dejal. da je treba od praviti latiflšči'iio iz sr&dnjih šol in irvesti arab-šcino. Nlma nlvcsar proti arafrsk; kulturi, toda ne vidi razloga, da bi morali mj spre-min ali sistem srednjtšoiskcsa pouka, ki je upeljan po ce!i Evrcpi. V nacial,ničrn svoicm govoru je govornik canenjai stuIi.Včr.. prosvetnesa iiiiniitra siuc naroilniii gleJaiio^. Tu nastapj, prosvetni mlni^^er z veliki mi -A'i^li in napove-dni mi* oister Kultura« je odstopil. FRANCUA ODOBRILA LOCARNSKO POGODBO — Pariz, 2. marca. Odbor senata za 7» panje zadeve je soglasno odobril t Locarnu sklenjcne varnostne pogodbe. PREDSEDNK BRAZELJSKE REPUBLIKE — Pariz, 2. marca. Po porocilih i* Rio de Jane tro je irvoljen za predsednika repu« blike Brazilrjc Washington Luitz. Anketo o železnB&ih torifoh Sefa in konstituiranje tariinega odbora« — Vprašanje znižanih tarif za pivo in poljedelske produkte« — Beograda 1. marca. Včeraj je bil v prometnem ministrstvu prvi sestanek ncTvOse«tavIienee:a tnrifnega odbora. Porročnik prometnega m'nistr3 Bora Popović je v svojem otvoritve-nem govoru nasarlažal. da Drometno mi-nistrstvo nikakor ne skuša us tvari M v svojem resoru posebne uradniške hie-rarhije. marvec ra\~no nasprotno, da hoče defova ti sporazumno z zastopni-ki PTcspodarskih in drucnh pridobitnih korporadj na kori5t splošnega gospo-darsK*e?rn naprcdka. Tarifni odbor se je nato razdelil v tri sckci'je. Za predsednika I. sekciie. ki obravnnva notranji promet, je bil izvoljen V'asa U. Jovanović. za pred5ednika II. sekcije (zunanja trgovina) Uiarović. za predsednika III. sekcije (pomorski promet) zopet Vaša U. Jovanović in za predsed-n ka IV. sekcije (recna n!ovba) Sava K u k i ć. V prve tri sekcije je delegiran tuda zastotpnik ljubljanske Tnsrov-ske zbornice sr. Ivan M o h o r ič. PoIck te^a je izvoljen Še poseben izvTševnlni ocTbor. ki ima nalosx) konč-TTO redijrirati v sekcijah sestavljene T»redlocre in 5-kIeoe. Vr ta izvrševalni odbor so do!?.oriram Va-a U. lova no" v i ć, huji M o h o r i č, dr. Dešaro-vić. dr. Ljudevir Prohaska, dr. K a r m a n s k i. Košta M il o s a v I j e-v i ć, dr. Sava Bošković. Milan L u-j a ti o v i ć in Sava K u k i ć. Po razdelitvi v sekoije se je razvila v tarifnem odboru živahna raznra-va o raz.n:h tekočih zr.devah. Dr. Kar-man?ki je izcfpno g:ovoril o pristaniski tarifi. Delegat Zveze poljedelsdcih za-c'ruK dr. Prohaska je dovoril o pome-nu r>rometn>;ii zvez za nnpredek kmetij-stv?„ Živahna razprava se je razvila o Drevoznlh tarifah za pivo. Nekateri delegati so zahtevali, da se te tarifo zmanjsajo v svrho zasčite "domače pf-vovarske industrije. Pomoćnik prometnega ministra Bora Popović je omenil, da je vlada že zmanjšala za 40% prevozne tarife za pivo in da je pri tem država imela 10 milijonov izdube. Koristi od zmanjša-nih tarif za t>ivo pa so imeli Ie jrostil-nicarji in pivovarae. Kot zastopnik prometneffa ministra ne more privoliti v še nadaljno znižanje tarif za divo Načelnik ministrstva trgovine in hidu-strije Milan Savič je zagavrarjal znižanje tarif. Njegov p-redlo?: so podpirali srbijanski delegati. Priporoca! je dalje .da se organizira obmejni promet T. Albatiiio in sicer zato, da se omogoči čim hitrejši izvoz naših poli kih pri-delkov iz Južne Srbije v Albanijo. Delegat dr. Bošković je priporočal, naj vlada ZJiiža tovonie tarife na sinjsk! nrosri. da se s tem podpre naša doma-Ča kamena industrija. Pomoćnik prometnecra ministra je obljubil. da bo oodmral ta predlog. De-leeat dr. Veljkovič je nasrlašal, da je poliedelstvo zelo odvisno od prometa. Treba je zmanjšati prevozne tarife za vse noljedelske izdelke. Opozarja na ruio konkurenco. nod katero trpi naše poljedelstvo. Sosedne države imajo tako nizke tarife, da je omogočena kon-kurenca našemu žiti in drugim poljskim pridelkom. Navaja dejst\ro. da priđe ameriška pšenica cene je iz Amerike v Solun, kakor pa naša iz Beogrra-da do Soluna, odnosno od Beograda do Jadrana. Zahteva« da se zmanjšajo prevažne tarife najmanj za 30%, v pasivnih kraiih pa za 5Ua/». Načelnik trgovinsfcega ministrstva Milan Favić zahteva, da se naši trgov-skl odnošaji z Albanijo okrepe. Po-močnfle prometnega ni in istra Bora Po* pović je nato zaključil zborovanje ta-rifnesra odbora. 2»________________ Politične vesti —. Polivene preaiest*< ve. Proti svoji volji je b\l prestavljei. iz Maribora v Vel. Bvčkerc-k inspektor pri mariborskem a;^-arneni okrožnem uradu g. Alate Grcgorović. na njegova mesto pa ie prišel — pa na.ibrž n e proti svoji volji — bivši klurika;n! poverjenik g-Cusiav Golia. Gosp. Gre^orović je zaveden Jugosloven in bivši d^brovoljec. — Iz Liubl.iane je p:"- navije v Vršac ekonem r>ri Ijubljan^kem okrožnem uradu R. Vladimir Ulrih. — Nedavno ie bil \z Liubljane v SpKt premeščen pošt-ni inspektor c Franc lannžekovič. --I pošmo i asrrarno ministrstvo vodita radićevska ministra. Kje so sedaj gro-mo'-Tiiki proti politiciiiin prem^stitvam in persekucijam uradništva? — O čeja interpc!j-ajo. Posl. dr. Holmnjec je interpeliral ministra ver, ker Se ie neki pravoslavni cerkveni dostojanstvenik izrazil v razgovoru z nekim novinarjem. da smatra dogmo o nezmotljivosti papeža za neunmost, ker človek ne more biti nezmotljiv. G. dr. Hohnjec vidi v tem ogrožanje verskega miru v državi . . . ~ Naslednik dr. Lorkoviča v Narodni skupsčini. Takoj tx> smrti dr. Lor-kovića so odslj odposlanci Hrvatske se-ljaške stranke in odposlanci Hrvatske federalistične seljaške stranke k nje-erovemu namestniku. seljaku Stepanu Matijeviću v Blato na Cetini. Našli so ga ravno pri oranju. Matijević je vzel na znanje, da je kot namestnik določen sedaj za naroduega poslanca in je iziavil. da vstopa v klub Hrvatske zajednice. Pristavil pa je, da ne namerava tako kmalu priti v Beograd, ker mora poprej koncati spomladna poljska dela. Tako poročajo zajedničarski listi, radičevski pa trde, da se bo Matijević pridružil njim. Treba bo torei počakati. da priđe novi poslanec v Beograd. Ljubljanska porota Današnja porota je nudila žalostno sliko našega uradništva. V porotno dvorano je vstopila 281etna poštna pomoč-nica v Mojstrani Alojzija K e r n c. Ob-lečena ie bila v preprost črn kostum in napravila v splošnem prav dober vtis. Avditorij je Po večini zaseden od pošt-nega u radništva in zelo veliko je tuđi prisotniii prebivalccv iz Moistrane fn okolice. Alojzija Kernc je obtožena, da te poneverila v celcm 77.042 Din pošt-aesa denaria. Ko so orišli na sled nx- nim manipulacijam s poštnim denar-jem. je bila najprej odpuščena iz službe ter je bila ovadena pri sodišču. Med kazenskim r>ostopanjem ie pokrUi uco-tovljeni primanjkljaj. Obtoženk^ ki ves čas plaka in je precezi nervozna, je priznala vse ter se je zagovarjala, da je denar porabila ne za kakšne luksusne stvari, marveč samo za najnujnejše po-trebšč; ie. Zan"ka tuđi odločno, da bi kam denar skrila. RazsipaJa ni. Z vze-tim denarjem je v pn^i vrsti plaćala nekaterim osebam različne dolgove. Žrtvovala se je za druge. Ko se je za-vedla. kam je zašla, je skušala škodo poravnati. Najprej je to skušala s sreč-kami. toda to ji ni uspelo. Priče izpovedo za njo večinoma ugodno. Porotniki so z 10 glasovi potrdili glavno vprašanje glede poneverbe. na kar ie senat obsodil Kernčevo na pol-drugo leto težke ječe. Vsteje si je 50 dni preiskovalnega z&vora..______________ Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. L e s n i trg: Povpraševanja in ponudb malo. Prodana 2 vagona smrekovih hme-lovk od 6.5—8.5 m z 10/ć od 6.5—7 m, na močnej^em koncu 7—S cm, neodrgnjene in neokoničene ico. vagon n. p. 4.iO Din. Žitni trg; Povpraševanje sla±»o, po-nudb dosti. Prodan 1 vagon bačk« pšenice, 76 kg 2% fco. Sekič 2S5 Din. 2H% drž. renta za vojno škodo deuar 279, blago 28J; 7% invest. pos. iz 1. 1921 denar 77H, blago 76; Celjska posojilnica dd. denar 200, blaso 204; Ljubfanska kreditna banka denar 200. blago 220: Merkantilna banka denar 105, blago 102; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Slavenska banka denar 50; Strojne tovame in livarne blago 120; Združene papfrnice denar 110; Stav-bena družba dd. Ljubljana denar 90, blago 100; Šešir dd. denar 115, blago 12O; 4^% kom. zad. Dež. banke denar 20, blago 22; ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Corih 10.9175—10.9575, Praga 167.99— I6S.99. Pariz 206.34—210.34. Newyork 56.57-^56.87, London 275.53— 276.73, Trst 227.33—22S.33. Berlin 13.514— 13-554t Dunaj 799.50—803.50. Valute: dolar 55.85-^6.15. INOZEMSKE BORZE. — Carih, 2. februar ja. Borza: Beograd 9.145, Pariz 19.02, London 25.24, Newyork 519.50, Milan 20.S4. Praga 15.395, Dunaf 73.20. — Trst, 2. februarja. Predborza: Beograd 43.90-43.95. Pariz 91.40-91.60. Ncw-york 24.86—24.88, London 121—131.07^ Pw& 73^0—73.70. Dunai 350-052, ^»■♦"•n c. •SLOVENSKI V\ROD»dnc3. mare« l?2i. mrzllCaua situadia Politično pismo iz Beograda. — Vte tfOTori o stabHnoctt riteacQe, a v*e se pripravlja na Tolitre. — Omalovažavanje proračuske rasprave. Beograd, 2S. februarja. Narodna skupšćiaa raspravlja o eni Haj važne jsih državnih ladev, o prora* čunu, ki posega g.oboko ne le v javno gospodarstvo, aro pak tuđi v privatno življenje vsakega posameznika. Saj gre za plače nameščencev, za državne in* vesticije, za davke. Vsak bi zato pri« čakoval, da se bodo pos.anci kjt za« btopniki naroda nad vse zanimali trn, proračunsko razpravo, da bodo posku* šali v specijalni debati čim bo!j zboij* sati državno gospodarstvo. A temu ni tako. Ako priđe idealist med proračunsko debato v skupšćinsko dvorano, pa fco bridko razočaran. Dvorana zeva praz* note. Nad 300 sedežev je v njej, a niti desetine ni zasedenih. Tuđi ministrske klopi so prazne. Na tfovo miški tribuni Stoji ta ali oni poslanec, govori steno* grafom ter pičli koptei svoje garde in radovednih nssprotnikov. Apatija in praznota vplivata tuđi nanj: govori monotono, mrtvo, v pravem pomenu besede praznim stenam. Ves učinek njegovega govora je. da. iziđe primerno adjustiran v njegovem strankarskem glasilu, ako je dovoij obsežno. drugače pa še tega ni. Žalostna nam majka! Delali pa bi krivico poslancem. ako bi valili krivdo na nje kot posameznikc. Krivi $o vsi skupaj, kriva nejasna poli« tićna situacija, kriv ves današnji sistem izključnega režima političnih strank. — Gospoda Pašić in Radić sta se pobo» tala; tuđi Radić in notranij minister Maksimović, ki sta si bila tako v Idseh* sta se sinoči na nekem banketu javno spravila in se vnovič pobratila; ko se rrne finančni minister Stojadinović. se bo g. Radić gotovo pobotal tuđi ž njim. A kljub temu je politična situacija bolj • napeta in medena, kakor je kdaj bila. i Nihće ne veruje ▼ iskrenost takih prisi-ljenih poravnav in sprav. Vsi vedo, da bi se i'ašić raje danes nego jutri iznebil Radića, ta pa si ne bi pomišlja I, ako bi mogel v žuči vode utopiti vse te trdo* glave radikale. ki mmajo razumevanja za njegove težnje, ali pa ga imajo le preveč. Javna tajnost ie, da vidi gosp. : PaŠić tdini izhod ix kaosa, ki vedno i hujše tare tuđi njegova lastno stranko, i r novih volitrvah in da tuđi sistematično ćela na nje. Za enkrat ga ovirajo moć« nejšt faktorji, a Pa&ić je Že to lik rat /mag-i!, da ni izk':jučeno, da ne bi tuđi sedaj. 1 ako nam nudi situacija res para* do-sno sliko. Vsi viadni krogi zatrju* jejo, da je položaj stabilen, vlada trdna in čvrsta, vse stranke pa se pripravlja« jo za volitve. Dobra polovica poslan* cev je izven Beograda; v svojih voli Inih okraj.h so, prirejajo sestanke in shode. govore kakor da smo na višku volilne borbe. In ni razlike v tem pogledu med opozicijskimi in vladnimi strankami. Ob enem se v koloarjih zbornice pojavijajo že na jrazno vrstne še kombi-1 nacije, ki so običajno sicer brez stvarne podlage. ki pa so vendar vedno po-| jav in dokaz, da je politična situacija } nevzdržna. Gosp. Pašić je lahno obo-j lel. Pri današnjem vremenu in njegovi starosti to ni čudno, a kl? > temo je većina mnenja, da je njepova bolezen — po.iticna. kakor že tolikrat, ka^ar g. Pašić ne vidi izhoda. Z.asti |e zna-čilno. ča *e je prehlaail ravno v času. ; ko bi se moral sesiati raaikalski ~'-vni odbor, ki je bil zuaj seveda odgođen. V takih razrr.erah seveua ne more-mo dobiti parnetnega m dobrega državne ga proračuna. PoToinfi obrfloiifliic LJUBLJANSKA POROTA. Uradna poneverba. Druga vicrajkija porotna rarprava ▼ Ljubljani se je vršila proti davčnemu izter« jevaJcu za ljubljansko okolico Josipu Pnm* cu, ki je 40?5 invalid in oče itinh otrok. Ob* tozn.c* ga obtožuje, da je poneveril povo* dom izterjevanja davkov znesck 6.162 Din Obto2en.ee se zagovarja s tem, da je moral akrbeti za svojo druž.no in da je bil njegov položaj zelo beden. Dcnarja ni zapravljal, kaJcor drugi sleparji in goljufi. Sam ne pije mnogo in ne kadi. Obdolženec je de janje bkesano priznaj. Državni pravdnik očita ob* tožencu, da je denar zapravljal. d >čim nje* gov zagovornik dr. ženko ugotavija, da je na obtožni klopi sirom aien državni uslužbe* nec, ki je postal žrtev oevzdržnih razmer in je bil slabo plačan kot državni nastivijence. Ni porotnike je zagovor obtozenca v plivaj is so s sedmim i glasovi zanikali vprasanje poneverbe. na kar je bii obtoženec opro* ičea. (D&natnfa porota nm 1. strani.) MARIBORSKA POROTA. Požig. Včeraj zjutraj se je privelo v Mariboru pomlidno zasedame porote. Doslej je raz» pisanih deset aiućaejv in zdi ae, da bo po« rotno zasedanje tekom enega tedna konca* to. Prvi se je zagovarjal delavec Janui Som* mer, ki je v noći dne 29. decembra zažgal posestvo Mihaela Lajščaka v Velikih Do« lencih iz mašoevanja, ker mu ta ni hotel dati svoje hoerke za ženo. Sommcr je bii obso« jen na pet let težke ječe. Erezsrčna mati. Kot druga je atala pred porotniki 2(Met* na sluikinja Franćiška Silec, zaposlena pri posestniku Franu Silcu ▼ Vitomercih. Dne 15. novembra 1925 je obtoženka povi 1a m* gko dete. Porod je prikrila ter otroka spra^ vila s sveta. Vrgla ga je v kote!, v katerem se je kuhala pc^a za praš čc, nato pa odila mirno na dclo. Domaći hiapec je čul jok in je to prijavil go^podarju. Otroka so res na> to mrtvega naili v kotlu, nakar je bila ?il» cova izroćeaa orožnikom. Zagcnarjala m je pred poroto, da je bila popolooma zmedena ia da spluh ni vcdela, da je otroka vrgla v kotcL Obsojcu* je na 1 ieto telite jccc NOVOMĆŠKA POROTA. Za vrat en umor. Pred novoore&ko poroto se je včeraj prvi zuguv.trjal Komaj 20 ietni tuapcc Jiuu;2 ^kotljauc iz Doienj.n S-vop*c, pr^s^Ojen v Cer^ije, i njim vr«.d pa je na obtcuni kitopt scUela 2olttna vdova Drag.ta Murovtć. Sj&o*« ljanc je pri mladi vdovi >iurovićevi &2užil kor hlapce >i^d nj.ma &e je kmalu razvuo intimno ljubavno razmerje. ker se je o tem te javno govori.Os je Žn.daršič, oče >iuro» viceve, hl^pca ods.ovj od hiše. Navzhc te* mu je $A.otljanc še vedno zahajal k Muro* vicevi, vendar je svoje obis«£e dclal zelo skrivaj. Nekoć ga je za^ačU 16 ietni 2nidar> š.čev hiapec A^oert Arnsc^ ki je to pove« dai svojemu g^js podari u. To je postalo zanj usedno. Murov.ceva je S^ofljanca nahuj« skala, aaj Amska ubije. V nedeljo 20. de* cembra L L je SA.otija.nc dom« vzel veliko čevljar^ko kladivo, zvečer pa je odsel v Le« SKOvec. V temi je stopi! k Arnšiu ▼ hlev ter se i njim namenoma zapictel v prepir. Med prepirom ga je s kladivom dvaxrat uaanj po giavi. L bacga je nato zavil v r ju* ho iđ v ko»u odnese 1 na cesto. Dva dni ka« :>neje so moruca aretirali, prijeh pa so tuđi Murov^cevo. Ta je sprva tajila, da bi imela sploh kako razmerje & Skofijancem, kasneje pa je priznala, da je bil njen Ijubunec, toda K umoru ga ni nagervarjala. Porotniki so zanikali vprasanje gkotijanc obsojen na Štiri leta ječe. E>ragica Murovićeva je bila radi pr.govarjanja k uboju ob&ojena na 1 Ieto ječe. CELJSKA POROTA. V ponedcljck se je začelo pred okrož* nm sod.ščcm poml*dansko zasedanje. Kot prva sta te zag^varjala radi hudodelstva uho ja po»etn*šk* sinova 21!etni V'iktor Tura* &ek in l^lctni AIojzij Križan \z S*r. Mohorja pn Rogaški Slat.ni. Viktor TuTnšek je dne 18. novembra 1925 zvečer brez vzroka udaril s kolom t ranca Križana po glavi tako. da je isti Z decembra v celjski boinici umri, Aloj« z.j Križan pa je Turnška n apel jal k dejanju. Obsojena sta bila Viktor Turnsek radi ubo« ja na tri, AIojzij Križan radi ntpeljevanja na dve in poi leta težke ječe. V petek 5. t m. te bo vršila raxprava proti I. Kcnetu iz Brežc radi poneverb« uradnega denarja v znesko Din 160.000. — Razprava bo zanimiva. Zonlmluostl iz bsosrotfske kronike Okradena žrtcT piše tatu« — Noti dom beogradskega ienskegi društva« — Nez esta nevesta. Izmeđ vsch mest Jugoslavije ima Beograd najpestrejšo kroniko, bogato na aktualnih dnevnih dogodkih. senza-cuah in drugih zanimivosti. Skratka, v Beogradu poteka življenje uprav vcle-mestno. Kronika beleži vsakovrstne tragedije, pikanterije in qragin''nostL Originalen dogodek je doživcl te dni inspektor ministrstva socijalne politike g. Milan Petrovič. Gospod inspektor se je p*ed dne vi vra^al z ne-kega predavanja domov. Doma ie na-šel stanovanje odprto. po sobi pa ie bilo vse v Drecejšnjem neredu. Ko se je malo oddahnil od prvega presenećenja, je ugotovil. da ga je v času njegove odsotnosti posetil nepovabljen gost in mu odnesel dve svileni kravati, par la-kastih ćevljev ter malo zlato danrsko uro. Zanimivo je, da se ni dotaknil no-bene oM:ke, se manj na raznovrstnih Jrugih zlatih in srebrnih predmetov in vrečnostnih rapirjev. G. Petrovića je *>l xtr.7nrr+v? ffO5U 0-a- ral in je napisal neznanemn srostn javno pismo, ki se glasi: »Priznavani, da ste v svojih ooslih izurjeni, in Vas prosim, da mi vmete damsko uro, ki ste jo vzeli iz moje omare, ker je edini spomin na mojo hčerko. Obvezujem se, da Vam vrednost ure nadomestim na način, ki Vam bo konvenira!. Diskrct-nost za:amčeria. — Mihajlo Pctrović.« Ce se bo ga'antni uzmovič navzlic diskreciji odzval. je drugo vprasanje, * Beogradsko žensko društvo, znano do svojih karitativnih dslih. je v nc-dcljo v Beogradu otvorilo svoj novi dom v Brankovi ulici 5t 17. Društvo, ki je bilo osnovano leta 187.1 si je tako] ob svoji ustanovitvi postavilo za cilj ustanavljanje ženskih obrtn h §ol. v ka-terih se naj mlada dekleta izuče za dobre obrtnice in Kon>odinie ter se tuđi vsestransko izob-azijo. Tekom sv^ie-Ka o'osto:a je društvo ustanovilo ne^ot ^Cdrt'^p'" fiid* v Hi^nnlsst* S»biie, Do lete 1912. ie «tra4ilo 64 iol v raznih mestih Srbije, Za časa svetovne vojne so vse te io»e i imetiem vred propaale. Po povratk« so bile s ponočjo ministr-stva tnovine in industrije, osobito pa s sodelovmnjem ge. Ljubice Knežević, referenbaje za žensko obrtno izobrazbo, zapet otvorene in tedaj obstoji v Srbiji 73 takin obrtnih iol. Slavnostni otvoritvi nove sole je prisostvovala sama kraljica, navzoči oa so bili tuđi zastopniki vseh društev in korporacij. • Pred meseci se je strojnik S veto zar Pcpalić v Paliluli, beogradskem pred-mestju, seznanil z mlado in Ijubko služ-kinjo Valerijo Agnes, doma nekje iz Slavonije. Strojnik se je do lscs zaljubi! v mlado dekle in kon^no je sklenil, da se z Valerijo poroci. Valerija je pristala in poroka bi se imela vršiti v ne-deijo dne 26. fe^ruarja. Strojnik S^cto-zar, ki ni bil baš preveč pete^in mož. si je za svatbo od orijateljev izposoail 1400 Din in jih je dan pred rx>roke dal Valerji, da kupi najpotrebnejše stvari. V sohoto coDoldnc. do kon^anem delu se je Svetozar vra^al domov v Zahom-sko ulico, kjer je stanova a Valerija, da se Ž njo dogovori o zadnjih orioravah za poroko. Ni r. lo ni slutil. kako razočaranje ga čalva. Ko je stopil v stanovanje, kjer je Vaierija stanovala z neko svojo prijatelj co, svoje izvoljenke ni nascj doma, MisleČ, ca je kam oešla. je sedel na stol in jo caka!. V tem je pnš.a njena pri ateljica in videč, kako ženin mirno caka. ga je nahruUla: «Vi moški res hitro v&e pozabite. Kakor da se ni nič zgodilo. Drugače pa vedno zatrjujejo: Ne morem živeti brez nje. A.i ti ni hudo. ker ti je ušla in cdnes!a vse stvari y» «Kdo je ušel? — Va!e-rLa!» Kot bi ga zadeia strela z jasne?a. tako je vplivala ta vest na zal'^^^e-nega Svetoza^a. Ni mogel verjeti. da je njegova ljubljena Valerija rjo^°~~nH. Cakal je ves ćan in ker jo le ni bilo, je odšel v cerkev k svećeniku ter mu na-ročil, da naj obdrži nevestine listine, ker mu je dekle odnesla denar. Tu ga je pa deletelo drugo presene^enje. Njegova Ijubka izvol^enka je bila že pred njim in je svoje listine še r>ravo~asno odnesla. Sedaj ubeglo nevesto zasleci uje policija. SpfcšHo žensko društvo (Ob^ni rbor.) V neđel-jo se je vrši! v đraštvcirin pro-storib, XXI. očni »bor Si)!n-5nega fen&ke^a društva v L;ubl>m, kl ga ie otvorila pred-sed'iuca dvoma dama gz. Franja u ie bila gost droStva predsed-rtlca »Materfnskesa udruženja« ja. Zor ka V i a i i ć c v a U Beograda, ki si je ogleda« Ia ljubljanski »OeCji dom«. Natan-čno po vzorcu našega »Deč.ega doma« ie potem po Djeitcm posredovanju »Materinsko udru-ienje« apre/niio in uredilo en-ak, samo mnogo veći aĐečii in Materinski dom« v Beogradu. Dne 17. iuniia ie društvo protestiralo proti iiH>rebvtn«mi razsirjeuju sedanjesa srbskega zakona glede dednega prava tuđi aa naše pokrajine, dalje proti medin dav-ka na teicsno delo. Na prošnjo »Odoora za podizanje spo-men&a zahvalnosti Francuskoj« ie društvo darovalo za spomenik 850 Din. Društvo je v letošajein ieto dokončalo akciio v korist ljubi:anski tensk; bolnici in opremilo r vsem potrctn.m ambuianco v Javni bolnici, kjer bodo ciojivae siromašne tene b.ezpladno zdravnico pomoć. A.ii3u-lairca bi se Imela slovesno otvoriti v sredo 24 februaria t. L, a se je morala otvoritev zaradi nenadnega odpotovania ravnatelja prot. dr. Zalokarja odložiti za kratek čas. V januarju letos je priredilo društvo s pomočjo »Zavoda za soc higijensko zašči-to dece« na tukajšnji Sent^akobski Soli ciklus desetih javnih predavani »O negi do-jeTićka«. Sej je fcnelo društvo 13 ter zaradi raz-stave vrč manjših sestankov. Kakor vsako lcfio se ie tuđi letos društvena knjižnica potmnožUa, vendar pa je nujna potreba, da se Še bolj izdat no izpo-polni, sicer je napredeic na to stran ae-mogoč. Po oMIroem tajni Bcem poroCIlB^ za ka-tereja se le ga. predsednlca nalepše za-hva-ila ge. tajnici, je podala blagajnisko porobilo ga. Ivanka Leskovic DohcdkJ so rnašali 31.432 Din, izdaiki pa 28.500 Din, prebitek tore] 2932 Din. Blagajničarki &e z zahvalo podeli absohitorij. Sledile so volitve odbora. Izvoljene so bile v odbor: Bajt Mari a. Berbu č Ela, Bukovec Panika, fischer Vera, Gove!:ar Mr'ca. Scrko An;e!a, H ! 1! e Mara. K o b a I Lesu K u n t i h Juli ja, L a- p a j n e Vida, Leskovic Ivanka, L i n d t-ner Marjanca, Erjavec Milena« 5 c h i i-f r e r Mia, Tavća: rrar-.a, T r d I n a Mar*a, LForberger Milka, Valifi Ho-irana, Vrčon Marta, 2 i t e k Jako bina, 2 u p a n i i č Vita, presledruci račuoov: ££. Cpdnova in ga. Jelačinova. Predsednica ga- dr. Tavčarjeva & iz~ reicla vsem navzočim svoo zahvalo te zaključila ob-čm* zbor. (Vs!-ed pomanjkanja prostora je poro-čilo v vćerajšnji števi ki moralo izostati). Dclavski protestni s'icd Samostojia strckoT.Tia d:lavoka Unija pczlvlja vse svci^ č'.anstvj v Ljubljani, da S2 rrctsslmga s'.ToJa v DcJn&m štcvilu udvLži in s um coka-že solidarnost z rudarskim! zilULva.iii in izjavi, da ja otpravljeno rudarsku dslavstvo v njeKovčm težke*n toli: proti Trbovel'ski premes:^lcorni d/užbi z vsemi jr:no;nimi in moralnimi srcdstvl podpirati. Udeležba vsakesa člana ]l ck)lžnost!___________________________ Prosveta Repertoar Narodnoga gledaUšči ▼ Ljub'jnL DRAMA. Torek, 2.: za?no. Sreda, 3.: Ana Chrijtie. A. OPERA- Torek 2.: Ve3n; moinzT. B. Sreda, 3.: Oriej v Dcdzemlju. E. Klavirski koncert Antona Trešta NaS, na Dunaju živeči pian'st, Anton Trošt se je včeraj predstavi! naši publiki v Filharmotijt s čisto slovanskim. preizkuše* no sol.dn m programom. Želeli bi si sicer, da bi nam bil program časno nekoliko bliz* ji, toda tuđi ta bi moral pr.tcgniti dosti več noslušalcev, kakor pa jih je bilo včeraj pri koncertu. 2e samo ime našega najodličnej* Šega pianista bi irroralo biti moćna privlačna sila. Na našo ža!ost in sramoto smo moTali epravičevati sotneščane pri Troštu. Kako naj privabimo v tujni živečc naše utnetnikc ćomov, ko j.h ćelo ob njihovih tako rcdkih £osct;h hladno sprejemamo! Dvoroim, da bi Trošta Šc mikale naše prazne dvorane. Ven* dar pa ga mori z nami sprijamiti na^a na=-vdušena mladina, ki je sprcmljala vsa nje* nova tzvajanja z živahnim odobravanjem ter ga prisili a k. številtiim dcKlatkom. Na programu je bil Vit. Novak s svojo Sonato eroico v dveh stavkih ter Jos. Suk a tremi »kladbami. izmed katerih je poseb* no intenzivno vplivala Adag'o «K o«drav» ljenju mojega sina». Poln interesantne rit* mike je bil Rahmaninova »Preludij v g>mo* lu» in k njemu kot učinkovit kontrast d*ugi preludij v guduru. Skrjabinova *Trag čna pescm», ki jo slika osamele, ekstatične duše prerano umrlcga očeta ruske moderne, je posebno vzb"d.la naS interea, saj Skrjabina aLš.mo le red'.:o. Program je zaključil melo« dij bogati Balakirjev % orijentalsko fanta^ zijo «Izlamcy». G. Trošt je moral §c dodati C3sopanov des*dar nokturno ter nekaj Schumanna in \ crni ja v Lisztovi predelavi. Pianist rame* tuje runanjo virtuoznost tCT koncentrira svojo umetnost v intenzivan duševni izraz, ki je »lika njegova iskrene in profinjene gl&sbene kulture, Z lahkto in ncvsiljivo sa« moposebi razumijivostjo je preši preko vseh tehničnih težav, videvši v njih le sekundar« ni piamstični namen, ki ne srne zastret: no= tranje vsebine prodanih umetnin. G- Trošt je visoko nadarjen umetnik, ki zasluži naše iskreno občudovanje. —č. Simfonični koncert »(Hasbene Matice« t LiubljanL V petek, 5. t. m. priredi Orkestralno društvo Glasbene Matice sirrloTiični koncert, kateresa bi pravzaprav lahko na-rv*ali »snitn] koncert«, saj je na koncertu več suit za gcdaim, odnosno veliki odce-ster. Koncertni spored ima dva dela, V prvem delu se nahajajo izvirne skladbe do-mačih korrrpoTiistov rn sicer Mihevčeva overtura »Planeti«, Santlova »Mala suita« ra veliki orkester in Adarričeva snita za godalnl arkester »Ljubljanski akvareli«. — V đnrgem deln se izvajajo Cafkovskegra »Karakieristični plesi« in pa Bo rodino vi j plesi Iz »Kiteza fgor.'a«. Spored Lzvaja or-k-estralno društvo »Glasbene Matice«, ?o* množeno s člani Dravske divizijske godbe in člani opernega orkestra pod vods^-otn , skladatefa Emrla Adamrča. Pređprodaia vstcrpnic ie od darjes naprd v Matični kni-garrri. Mofno fe. de »o ncVolera ml I« dobro Bolji«, kakor 5chlchf-ovo ni nih eno. NaJbo'iSe fe edino . Schicbiovo milo inemka .Jelen". Kupulte le najbolje milo I Pri uporabi se itkože, da je neJccncjSe. Bodite prevfdni, ako Vam ponujofo druge mila kot „ravno tako dobra, kakor Schichfovo". Za nojboljSo kakovost jamčite le fine SCHICHT In rnamko „JELEN". šBeležnica KOLEDAR. Dcms; torek, 2. marca 1926; katolici: Peter, Slmpliclj; pravoslavni II. februarja: Teodar; m'jsl'.mani 17. šabana 1344; zid;© 16. adara 56S6. JuCri: sreda, 3. marca 1926; katoličani: Kunigunda, Mislav; pravosla^^ni IS. februar* ja. Lav; m-sllmani lb. ^bana 1344; židje 17, adara. 56S6. DAHAŠSJE PRIREDITVE Gteđzćišče: opera ob pol 20. «Večni mor« n*x», drama za p rt a.. Kina Matica «Kor£ar Pietro»; Ljubljan* ski dvor «Ljubav prlncese Aleksandre*; Ki* no Ideal »Tri hiSnikove hčerke». Razatavs &knd. slik. Tomerlina v Jakopi* Čevem paviljonu, odprta ves dan. Predavanje o reji peTutnine ob 20. v Soli na Grabnu (V. Rohrman). JUTRIŠME PRIREDITVE. Gtedališče: opera cb pol 20. »Orfej t podzemlju*, drama ob 20. cAna Christie-*. KinG Matica «Korzar Pictro»; Ljubljan* ski dvor «Ljubav prfncese Aleksandre*/ Kia no Ideal «Tri hišnikove hčerke*. Razstava akad. slik. Tomerlina v Jako« pičevem paviljonu* odprta ves dan. DE'URNE LEKARSE. Torek: Sušnik, Marijin trg, Kirralt, Go» sposvetska cesta. Sreda: Trnkoczy, Mestni trg. Ramor, iMi* klošičeva cesta, Solnce raide danes ob 17.48, vzide ji:tri ob 6.36 in zaide ob 17.49. Mesec vzide cb 2034, zaide jutri ob 8.09 in vzide ob 2138. VLAK! PR1HAJAJO V LJUBU AKO 9 Gorenjskega ob 7.18. 8J23 (brzi) 1137. 1630. 18.55. 21.05. 22.20 (ob nedeljah ic prarnikih); x Dolenjskega ob 5.10, 738, 10.28, 14.40, 2036; iz Kamnlka ob 6.50. 13.05. 17.40. 22.00 (ob ned-ljah in praznikih); * Vrhnike ob 6.54, 10.00. !7.3O: g Rakeka cS 0.23 (brzi), 0.53 (brzi), 2.02 (ekspres), 7.25, 1039, 1130 (brzi), 16.16 (brzi), 18.43, 22.40; 9 Zidanega mosta ob 3.05, 3.18 (ekspres), 4.11 (brzi). 4.43 (brzi), 7.30, 9.57. 11.06 (brzi), 14.00, 16.41 (brzi), 18.06, 21.22, 2132 (brzi). ^Kff m^mV^^S^^P^^J^^SM^F^^^B^mF^^^^U^rjtfift^r^vB iTir^K\j^T m da eden par no«avic i žigom in znamko (rdečo, modro ali ilato) traja kakot Stirje pari drugih > Kupite eden far, pa boste ve» rovali. Nogavice brez Žiga ,ključ- so penarejene. PAUL RICHT5R i E T R O K O R Z Al R v vlogi mlnde^a P e ra \t tako J7 vrsten, da pretaša ćelo ns^ozaDne S»cg r cča — Ve ikanski aspeh, to vse pndsa.e ponolnoma rr.z^TQ6^ j^ jasen d^ka? visoke kvalitete grL dioznega i lm5ke".i dela Korza Plctro. UDOLF HLEIK-ROBE v vio ii bivšega ptemiča Salvatora t p za sebe. — Iz vrstna maska t ametniška igra tega sijajnega igrs c nam ostane še dolgo v spominy Koosalnareti;a prekrasnega vel Uh 9K«rsar Pl«tro*f — napeto z nimiva vsebina, po'na ljubazni in ki Krasni naravni posnetk;, ametniš godba naSeea priznano prvo\Tstne orkestra — Temperamentna krase!■; osta ij na vsakega gle -.!ca neiz! Predstawa •• vri« točno o«j 4., pol 6., paS 8. in -. ■ •■ ._ Elitni Kino Matica. vodilni kino v L ubijani. Stev. 50. .SLOVCNSK! NAROD»dne3. mare* 1926. Stran 3. Dnevne vesti. fr UubaanL nm 2 mutna '^6 — Pes«t trs9c* ▼ hehddL Kraljica tU-Itja » prisceziBjo Giso » Doselila včeraj beograti>ko ćriaM» botoioo In si ogledala «je oredttev. — Gospod veliki ivpau dr. VUko Balttt CKipotujč po o sprejemal strank. — Sprevemfee v koozaJami službi. Naćeiaik usicovceza. oddeika v zunaniem minktrsrvu MiloS f v k o v i ć je imenovan *a geimainega konzula v Rimu. Za naćel-cika Pre^trroja je tmesovac do&edanil ge-ceraini konzul v Nt;wyorku Miioš Karo-v I ć. Za geceraacega konzula na Kriu k imenovan Bonvoj Sviiokosić. Doseda-■$ generalni konzuJ v Trstu Dušan Ste-P a D o v i ć prićć ia generalnega konzula v Gradec Draioror Stanoiević iz Gradca je dolocen za generalntga konzula v Newjrorkc Za ta rtika pri našem pos'.a-fiiStvo v A:eoah je imenovan konzui Ante Ant ić. — Imenovaeala »ovih kardinalov. Rimski listi poročajn, da se vtSi se pred Veliko ročio tajni kontistorij, na katerem bo pa-pež P!j *I. podeli! kardinalske klobuke ne-kateriin škofom, odnosno nadSkofom- \z~ prazit«iib i« pet kardinalskih mest. Neka-teri listi tuđi om«n ajo, da pode'i papež kardinalski klobuk erjemu irskeron ?n ja*o-■Jovenskemu dostojanstveniku. — Povratek ministri Parla Radića. U Prage se ie povrai! minister za agrarno re-tormo Pav!« Radić v Beograd. Minister PavJe Radić je izjavil. da Je bila ftigoslo-venska delegacija oa kongresu zelene Ib-tcrnacijotia!e simpatično spreieta. Povntfia sta se tući fz Prage državna pođjatnika v ministrstvn za agTarno reformo Vlada An* rillkef da tz-posluje povo!»no rešitev.« — l^Iteliskl natečaj za, oblastaa mesta. Prosvetno trinlstrsktvo razpiše v kratkem nalečaj za Izprazn.etia !n zač^sno zasedena Uwiei;ska mesta oa osoovibo Soiaii po obli-stnrti mesrlh- — Nedel'a prarosU^ia. Glavu! odt>or s\-e5eniSkeg2 udruženja je pozval vse pra-vc^lavne s\-ečeti?ke, aaj po svojih močeh prispevaK da se nedelia pravos'-avla-, ki bo 21. marca. čim lepše proslavi Vsak svećenik naj pripravi za ta dan prtložnostno pridfgo, potem pa pobtra prostor\"o!jae prf-spevke za širenje pravoslavja. — Stanje bolnikov ▼ SIovcoIJL Uradtri Izkaz o stanju boinikov v boinicah Slovenije uffotavl-jsu xia jc bik) dne IA februar ja t L v vseh bohrfcah 3011 bolmkov. Splošna bolnica v Ljubljani tekazuje ta dan 634 bc'nikov, splošna bolnica v Mariboru 289, bolnica za ienske bokzci v Ljubljani 137. bolnica za duSevne bolezni v L ubijani 265 in bolnica za duSevo« boienrf na Studencu 40S- — Iz zdravnlSke službe. Za zdravnlka pripravurka sta pr! državni splošni botnlcf v Ljubljani Imenovana dr. Viktor M a r č 1 č in dr. Viktor V a ! i ć. — V imenik Zdrav-niške zbornice za Slovenijo sra \"pisana dr. Jakob Turk, okrožTK zdravnik v Sevnici, In dr. Ar>ton Levcc okrožn! zdravclk v P'anini pri SevnlcL — Razširjenje tdefrmftkcga oniref}a. \z Starega trga pr; Rak&ks nam poročajo, da kccčno dobi S*ari trg telefonsko zvezo preko R^keka z Ljubijano. Za to zvezo so se z vso odločnost.o \n pržrtvoaTalnostjo potegoval! Starotržani fn Ložanl Loika do-Hna k znana kot sredfšče razvile lesne in-tfustrtje in ie vedno zelo obCutila pomari-kanje hitre zveze s postajo Rakek. Na posti v Starem trgu se otvori te dnj javna govorilnica, k! bo O7nos<*ČaJa telefor^ko zvčzo s postaj Rakek. — Plakat zazrehikega m|bml Veliki plakat Zagrebćkez-2 se>.r.a (Zagrebačkct Zbora) cti nasnasi a »PoTi!adan za znižaoo vožrjo *e bodo proda ja ie pri vse zastop-stvih Zagreb^kcjca Zbora in v vseh večrh denarnih zavedih v državi — Smrtna aesreča v Maribora. Pre-tekli petek se je v Mariboru smrtno pone-sreči! posestniJc Josip C o p i č v Vtnarsk! ulici. Padel Je z lesne. ko je &e\ po seno za živino na skedenj fn ft priletei tako nesreć-oo, da je obležal mrtcv na licu mesta. — Trag in* smrt pctlctnc dekileo. V Hubijansko bolnico so včeraj pripeljai pet-lemo Marjeto Klemenc. hierko poljske dni-nance iz Stw>dnjih Jars pri Domžalah. De-kletce je včerai popoidne sedelo na njivi, kjer so žsali pevel. Ne nad om a se ie mali Marjetk? veeio krllcć tn naglo ie bila v plarremi. Dekletce Ie zadobilo tefke po-Skodbe po nogah fn na trebahu ter je bilo preperano v bolnico. Dancs zjutraj ie nc-srečni otrok v grornih mukah podltgei pr> škodbam. To je tekom eceza tedna že drugi s!u£a; trasrične smrti iriadega otroka v dofiržalski okolfd Posvečajte otrokom več painje! — ŽelezoiSk* oesreća na orosi OguKn. Spfit. Na postaj Drntt oa pro£ Ogulin-5pra se je dogodila v soboto večja nesreća. Ni biio sicer ćioveikih žrtev. toda naMila ie velika materijalna Škoda. Radi preob'o-žeoasti postaje ie bi- tovom! vlak St. 1. prisiljen se ustaviti na kretnict- Mjernu na-sproti >e vozi] dnisđ vlak. Ta vlakovod^a tega vlaka e orepomo opazi-, da vozi ravno rtasprati tovornemu vlaku. Oba vlaka sii trčila in "te bflo pri tem poleg obeh te-kooiotiv pokvarjenih ie šes* vozov. — Zopet tunrtna cbsodbj v Os jeku. Včeraj popoIJne k b**! pred osl'eškim ?o-dfščem obsojen ca s^irt poljedetec Tomo Andrić iz Striži vojne radi za\Tatnega ro-parskega umora D'ure D ura to vica. Audrić je bii že dvakrat obso.er radi uboja in sicer L 1910. na tri leta ter 1. 1913 na 8 let tejfke Je5e. — Grd zl&č'n pf! Zssrebii. Včeraj oke li 7. |e pr?šl& na kriminalni urad v Zagrebu !6-Ietna mladenka Mirka S. in iz av.Ia urad-nikiu da so io pocod okrog polno^i. ko se Je vračala domov v predTestje. na cesti napadi! štfrje rr?!adeniči in io hotei zlorabiti. Dekle se Je obupro branik) ha se ji je res posrećilo, da «e ^h je otresla. Iz osvete P«a SO )o ffijadcniči naro pretepli do kvavega, m slekii čevtie in nogavk« t&r io boso za-podili. FV>lici.;a ie Se tekom :utra zaprla dva farrta, v katerih je mladenka spoznala na-paca!ce- Sta delavca v rteki rvornici. Osiaia dva še polidja za&leduje. — Požar na Okroglem. Ko so danes iiurra; ši\ Kranjćani na prvi vlak, so opazili v sroeri prosi! postaji sv. 3oUf močno žarenje; izgledalo e, da ie nekje velJk požar. Ko je dospel vlak, so potn!ki in »prevodnfkl povedali, da gori znani idilično ob Savi le-žeči mlin na Okroglem. pod prot. Tomo Županovo vilo, nasproti postaje sv. Jošt, Ko je vlak mimo voztl je bilo že vse v plamenu Kako je ->?eni nastai, ni še znano. — Ubege! đlfak Iz Ljubljane prtjet ▼ DfakoTo. V Djakova je bfl te dni prijet !7-letni mladenič Vladimir V„ iz Ljubi a ne. kl ie pobegnif od doma ter se potepal po vsej Jugoslaviji. Klateč se okoti je zaSeJ v tako bedno stanje, da Ie prišel v Diakovo ves raztrgan, umazan Ia izmučen. O tr egoveni prihodu v Diakovo je bii obveSčen n-jegov očim, ki ie višji državni uradnik v Ljub-I.'anl Očim e izsnb'Ienefa sina ropet s*>re-jel, ga nasitn in obleke! ier sa odvede! domov. Tar:o v «Jutni» crno ns betem stoji; Profesor Vćronov pomlaja ljudi, fiočeš li res se pomladiti. morat krcpUni S. popohhie prtredJ »Atena- v mali dvo-rtnl Narodneza dmna vefier rravl^c Pri-povednje za. Vanda Oorčcva. ki ie zelo pri-rubljena predavateLica. Ga Vaodo OorCe-vo Je ptyvab!la tndi Ljodska unlverza v Maribora, kjer predtiasa pravllfcc v nedeljo, dne 7- t bl 266n —U Darila. V prid podipornemn skladu Trg. društva Merkur v Liubljart! so darovali: đnrštveni odbornik %. Oton Rasica na-mesto venca na krsto preminule gospe Fran^iške Kast^ic CMn ICO in g. dT. Oton Tettlch Iz rt€fre poravnave Dfr 400. Iskrena hvala! 27On —!j Darovi druitr* »Treznest«. Neimenovani z ljublisnske«a grada te ga. Jcštova sta darovala društvu »Treznost« vsak po iO Din. za kar se iim naiiskreneic zahvaljue Odbor. —h Samo za feteezrtčarje se bo vršilo v seboto 6. t. m- ob 20. eri v I. to-vornem skladišću (v prostorih sole) postaj« Ljttbjana g\. ltoL. infortraiivno predavanje »O alkoholizmu«. Predaval bo rdrav.iik dr. Fcdor MI kič. —ii O reg perumUie ▼ mestlh prečava đanes v torek, cb 8. zvečer kmetijski svet-nik V. Rchrtrar v L nadstropju sole na Cojzovi čest- (Graben). Vsi, ki se zanirajo za rejo perutnine. se uljudno vabijo. da se te sa zan i rr ive ga predavanja v obilnem šte-vilu udeleže. Vstop prost. — DraštTO na.'esmlkov. Prihodn'a javna oćborova seja se vrši iutr!, v sredo ob 23 v ve'ik: dvorani Me&tnega doma. Društvena pisama da!e svojim članom dnevno od 15. do ?3 informacije na Sv. Petra cesta $t. 12. podprttHč:«, vhod H n!ice *Za Cre^lom* —!j PcTskl zbor CFasbene Matice ▼ LlabLant Vaje za rnešanl zbor torek rn če-trtek ob četrt na sed-etn. — Odbor. —\ ResfavracT^ Belferoe toči vsled razprada:e izborna vina po izredno zniža-nih etnah. Glej tozadrvn! inserat! — Otroške oblelice: Krlstof!C • Bućar. Iz Celja. —c Nesreća. V neđel'o proti iutrn sta peljala po Ijutl.'anskl cesti proti Celju z motorjem trgovec VVaitcr Rauch in trg. sin Fr. Ksrbeutz- Pri Levcu sta ponesrečlla-Našla so ju zjutra leŽe-Ča v jarku ob cesti, na drugi strarj pa motor. Spravi'? so ju v ceTsko br.lnico, Rcucn je fcil lahko t>oško-cfnvan m ie fcclnlco ie zarati! dočim je Karbentz dati1 tečke po^-ko^be. —c Ssfa cel.*skega ofcč"nske«a sveta bo v pete:« 5. marca ob 5. uri pop. Na dnev-ru-m toću so poročils cdsekov. —c Ras'ava sllk. Drte 7. marca se v Oflcirskerr do.nu otvori raz^tava slik mlađega celjske ga s'&a?Ia g. M. Medica in g. Ivsr.a MMavca iz Ljubljane. —c Obrtno dnzčtvo r CcVa Ima svoi o'cčni zbor v čet.tek dne 4. marca cb 2U. uri v Narcdnem cfomu z ob^čainlra dnev-ndfn red-om. —c Nova trgovina- V PreŠernovi ulici je s 1- marcein Katolička tiskovna zadru-ga. otvorila novo trgovino s papLrjem. —c CeDki selesu V Celju se vrfijo vsafc prvi pnnčeljek v entsecu redni ž:vinski s-ejmL Da se seji"ni bolj poživiio, je dctoče n-o. -da dobi v«ak dtseti se>x^ar, kl prlže-ne živino na sc.'em 2S. dinarev na^rade. V pondeljek 1. marca ie Mio na sejem pri-gnzne prec«j živine ia tuđi konjev. Kupčev je bš!o prečej. Sport — Amerika v tenisu zmagala nad Francijo s 3:2 Meddrgavni tenis turnir Ame-rik&aFrancija je končal z zmmgo Amerike. Dvojica TTduE^Andersen je z lahkoto po* razila dvojico Brugnon*L«costc Z&dnji hu* ji so bili: Lacoote-Richardi 6:3, 6:1, 6:3, Tildjn*Br)rotra 6:4. S:I0. 11:13. 6:1. 6:3. — Maribor: Rapid—Svoboda 6:0. — Čakovec: SSK Maribor—Cakovački SK 0:6! i — Stanje prvenstva na Duna/o. Ana«« i tcure U tekem. 21 točk. Rtpid 13. 17. Slo- ! van 13» 17, Admira 12, 14, Simmcring 13. 14, \VAC 34, 14. Sportklub 12, 13, FAC 13, 13. Hakoah 13. 13. Vienna 12, 12. W«ckcr 13, II. Rudolfshugel 13. 5. Hertha 14, 4. — Dvnajrkt RudotfshOgel jm bit v Bra* tislavi poražen od Bratislave z 8 : 2 (2 : II). — Praga; D. F. C. — Moravska Slavija 14 : 0 (7 : 0). Sltvijs — S. i*. Kladno 3 ; 1. Spart* — C. \. F. C. 6 : I. Viktorija Z žkov — Vriovice 1 : 1, Nuselsky — Slaroj Z\U kov 4 : 0. — SX Ilirije nogometna sekcija. Trenrng I akupiee v torek in cc*rt^k cb 1S.30 v >** hft!nxi, trcn'ng II. skup'ne v torc'< cd?-dč. L'poraba gard:rcbc ft ;g::§ču te'ro'i trđrn nemog^^jt radi popravil. V ncd:jt> im a ta I raoStvD in rezerva prvenstveno tekmo s H»?r« me^om. — Načelnik. 269 jn Sases sol« sahaven, origtealea fOat „Tri taisnikove hćerbe" HELGA MOLANDER. HAMNI WEISSE, MARGARETA KUPFER, BRUNO KASTNER, HERMAN PICHA in JAKOB TIEDKE, Predstam pop. o* 3., p^J 5 , 6., pol 8. in S. uri. Kino Ideal Sokol Večer scfckbe m:hhz Nič ae priča bolje in lepše o moči so» kolike ideie, kakor zvesteba, ki jo tcj vzvi* šeni mi-sii hranijo vsi njeni pripadnici. Ni druge organizacije med nami, ki bi imela v svojih vrstah toliko jubilarjev, kakor baš Sokolstvo. Prvi je v tem pogledu Ljubljan« »ki Sokol, kar je umetno, saj je kot nasled* nik Južncga Sokola najstarejše so-kolsko dit^ štvo v Jugoslaviji. Ćelo C:to ima veteranov, ki pa so školstva tako prežeti, da v živah» nosti in čilo^ti telcmujejo z m laj šimi brati in jitn dajeio vedno nove pobude za delo in soko'sko borbo. L'mevno je zato, da. jih vsa sokolska družina čuva in čisla kakor ze» nico cčesa in jim ob vsaki priliki pokaže s-voio hvaležr.ost in ljubczcn. Tako je tuđi v soboto priTedil Lji:b* Ijanski Sokol pr:srčcn večer svojim starej* š'nam, cimom, ki so v društvu pt> 40, 50 in 60 let. Prišlo je teh okro^ 50, dnj^cgi člcns stva nad 200; vsi so se zb'-ali in pomesali ka* kor Ijubeča ss rodbina, ki se hoč^ utrd.ti v vzajemnosti in v Ijubezni do dela za skup« ne. večn? ciljc. Komerz je x iskrenim pozdravom jub:* larj«v in dr gih bratov otvoril društveni starosta br. K a j z cl j, nakar je govoril sta^ rosta JSS br Gang! tako kakor zna pač te on. iz srca v srca. I^larsikatero oko se je porosiJo, ko se je dv'gnil za br. Ganglom najstarejši naš Sokol, ustanovitelj Južncga Sokola, sivolasi br. G r a s e 1 1 i, ki pa bi mu njegovih let n.'hče ne verjel. kdor ga vieii tako prožnegj jd čilega po duh -i in tuđi te* lesu. Zahvalil se je v ira;nu drugih starih članov za pozdrave in počaščenje, povđaril «voie veselje ic zadosčenje. da vidi tal:o lepo uresničenje svojih mlador.tn'h sanj. In cazdravil je sokolski mladini, ki na i vertno in neumorno nadaljuje sokolsko dclt>. Za« hvaL'l se mu je br. Stane V i d m a r, ki je cbljubil, da bo sokolska mladina ostala rvc* sta sokolskim načelom in da bo sledila vzc* rora, ki so jih dali časti ti j ivi sokolski borci, današnn slavijenci. Vrsti! se je še govor za govorom, vmes pi je igrala požrtvokalna god^a So'ro'a I. in sta pela odlični slovenski kvartet in zbor Ljub* ljanskega Sokola. Večer je bil v svoji pri* srčnosti ena najlepŠih sokolskih prireditev IcfoSnjc rime Priprave za Vili. vsesoksfski ziet Dne 24. februarja st je vršila irredna seja glavnega odbora /a VIII. vsesokolski zlet. Na seji so poro?alš predsedniki poedinih sekcij o do«edanffh pripravlja!n:h de!:h. — Spored zleU. j« bil Doverjen posebni komisiji, ki je imela več sej, na katerih je raz* 'pravljala o spoTedri. Po končanem d?Iu je predložila svoj elaborat glavnemu odboru. S] red je ze?o p«ster in bogat. Komisija je imela težko dclo ker ni mogla izločiti telo* vadnih točk, ki so j h dništva že davno na* strd rala m orir»rav?la. Kli'^b temi) je stx>» red po nr^rosti skra'iala. S->ared bo ob:av=« Vrn v &. 9. S^-c'-'-eUd Vestn:'ra. T"'2T:«t je izdlan. Na^revil ga fc «1"-«r Na^ke. Pliket predstavlja So« i.cr'a v Icroiu. ki vabi r ro'co na zlet. NTađ nj'm Sf vz^nva seko!. Plakat je že oddan v risk in bo ta'-*oj ra^pcrlan sokolskim župam. Prc^kli teden se je vršila prva seja ćelo* kupne^a zl.:neg- gospodarskega odseka, —' Navzočlh je bilo nad 200 članov. Delo got 5f>odarskega cd eka je tako važno, da bl moralo biti v njem najmanj 400 članov, — Zlctni odbor prosi vse praske in okoliške sokolske organizacije, naj pošljejo ▼ ta od* se- spretne in izurjene člane. Zletni odbor je razpisal tt'di natečaj tz snominske predmete. 9 avtorjev je poslalo 453 osnutkov. Komisija je ugotovila, da od vscii teh osnutkov ne more porabiti nobe» neeni Matici*, soba št. 12. Pro» »im, pridite vsi- Zdravo! Pevovodja. 267In Društvo, Treznasi" v Ljubljani V Ljubljani »e osnovana l&ikalna or-jranizaci;a sarajj-vskesra Saveza Traz-venosti. Za razliko od »Svete vojske«, ki ima. doIcjt abotirjentov tuđi zmerni-ke organizirane, sroj! nala organizacija na sledečih zrnagonosnih in manstveno uterneljenih urincirih. ćlani naših orsranizacij se zavežejo Doleg, esebne absiinence i na to, da ne bedo producirali, ne kupova!!, ne prevažali in ne po-nujafi alkoholnih tekoSin. služecih za epijanie ljudi. Vidimo, da sloni orffatiizaciia na principu železna doslednosri ki je vedno vsaki pametni ideji pripomc^el do potrebnega uve-liavljc-nja in praktično potrebnega efekta. Taka organizacija je za Slovenijo neobhodno potrebna. Sloni na principu Dodrcbncffa delovanja med narodom in colasca naivečjo važnost na stalni oseb-ni kGntakt enako mlslečih ljudi. Or^ani-zacra je versko in politična popolno-ma nevtralna. Ta!:sne organizacije Slovenca, dosedaj še r:i imda! Uparno. da postane čim več ljudi naš;s:a rnnsn'a, in da se pridružilo na-šrm VTStam. Ce ca osebno še nišo prišli do našega stališča. upamo. da se bodo v eminentnem narodnem interesu cd!očili 2a naš3 princip« ter tako z z.i'edo-m vTsHvaJi nz bližnio m dalinjo okolico — primerno njihovemu oseb-nemu vplivu. Vabimo na sestanke in prosimo, đa privedete s seboj tuđi enakorriisleče znance in prijatelje. Sestanki imajo na-men seznaniti cnakomislečc ter jih po žeh'i infermirari o način b našega dcla. Naša organizacija želi biti matica za ore2?vzaclje v Sloveniri. V sluča;u željenih informacrj sfi ebračajte na oredssdnika ali p3-cbred-sedniUa, hl^Ienski zavo-d, Ljiib'-'ana. Odbor, Darujte za sokolski Tabor! Z Osram-zarnicami . k boljši sveilobi! Stran 4. •SLOVENSKI N A R O D» dne 3 nuru 1926. Stev. 50. Gospodarstvo iestna trošarinska naklada ni voznifia v Ljubljani Gremij trsovcev v Ljubljani ofrvešča iwt čaiimvo, v so x novo frvomino raz-ineroma previsoko prizadeti. Ker ljubljansko trtovvvo r ozirotn na druga otkhima bremena, ki iih mora nositi, tega pov?flca ne more odobravati, nairera-▼a tozadevno Gr em: i trgovcev v Lrtrb! ani povzeti posebno akcijo pri fferertiskeni so-vmetu, da $e nefcatere postavke pri uvozni-Srf omiJtjo. V<«>d tega Gretnij napro^a članstvo, da mu k novi uvozsiRi upo&je tafcasoeje do 10 t tn. pismeno proti pred- • —g fvTcorffca ponuđbo beogradski ob* 0m, Švicarska rciezni^k^ banka v Baslu je cbveetUa beogradsko občino. da je priprav* ljena prevzeti financiranje moderne električ* me centrale ob Donavi ali Savi Odgovor mo> ra dati beogradsko občinm do 10. t. m. Banka bi ustanovila v ta ounen deiniiko družbo v fcvici % osnovnim kapitalom 6 milijonov Svi* j carskih franko*. Električna centrala bi bila j sgrajena v dveh in pol letih. Pogodba bi veljala 15 let. Beogradska občina bi morala jemati od druibe letno za 24 odnosno 32 mi« lijonov dinarjev energije. Ce* 15 let bi izrodila družba občini električno centralo brez« platno. —g Vgorčni se/em v Mi tonu. Me^eca aprila t. L te vrši v Milanu VII. roednarodni vzorčni •emenj. Prireditev bo mnogo večje* ga obsega, nego so bile d jsedanje. V. prava K postavila nekaj novih zgradb, mnoge ino* zemske držale pa gradi j© svoj lastne pa vi« Ijone, —g Vetesefcm v SoJunu a« bo vršil od 15. do 31. maja, G. Perikles Varveris ▼ Beo» gradu je imenovan zastopnikom sejma v Kraljevini SHS. Interesentom je na razpo* lago * vsemi potrebni mi informacijami. —g Boigorski proračun, V petek je bil predložen boigarskemu narodnemu sob ran ju proračun za 1. 1926 27, ki znaš« o.^24T3ii0.«>nčki, z mi! i mi arijarni v soparni ali pa tuđi viharni noči. Cesto se zasveti luč visoko jrori v kamrici dulči.ieie. na balkonu se pojavi nežeu. svetel obra-zek. oći zalesketajo magično, od spodaj pa se osdasiio prvi Klasovi owme?ra Iju-bavnesa razsrovora .Spodai m zgorai je kakor na dveh električnih krajcih, na anodi in katodi. D\'e električni potenci. ki bi radi skupaj. ki ju pa loči nepre-kosljrva izolacija. Kaj čuda. če se v talcile mladi jjla-vici vročejra srca pojavi misel Ijube-zenskih vlomov. Oboževaiia dulćineja ne Dubi vsakeza fanta. Prothi se mu. Istočasnost dekh^ke in mladenlške Iju-bezni je astronomična redkost. Fant tava po mestu kakor obupan in si ne zna pomagati. Tu lahko pomaga novo sredstvo, cisto nenavadna in doslei se ne patentirana pot, ki mnogo enostavnejc rešuie dramatične doKrxfke, kakor scle-dališče. Mesto obupanega vzdihovanja za nedosesrljivim idealom nekaj krepkih vratolomnih korakov in potez, mali ljubezenski vlom z vso previdnostjo in s ponareienimi ključi, pa si pri cilju, cisto v blizini takele oboževane devi-Čice. Mirno spi v postelji, ideal imaš pred seboi. Gre samo. da se ji previdno pnbliiaš. da ne vzbud/Š hrupa. Tuđi tu si poma*ajo iantje vlomilske družbe v Trstu, ki je bila odkrita te dni in ki se je pecala z ljubezenskimi vlomu Malo narkotičntjra parfema, devojka zasope v težak saru p4en imaš na rokah . . . Pris!o\ica pa pravi: nič ni tako pri-krito, da bi ne nostaJo očito. In tako »e tuđi tržaška policija zajela nadebudna mladino, krožek premetenih, še le pol-dorastlih fakinov v predtnestju. ki so se baviti z l:ubezenskimi viomi in presene-tili v dotičnem okraju ćelo vrsto mladih deklet. DrtiKi dan so si te ševe zaman izprasevale vest, da bi si pojasnile svojega n wka m in nered po sobi . . . Policija je fante prijela za usesa in i;h zaprla, Pridek> VTcd mladinsko so-dišće. Iz zgodovine samomorov Samomlivom runskih razmer. je bil samomor tuđi dovoljen. Pozneje se je do-voljenie omejilo samo na slučaje. če Je samomorilec ravnal pod *božjo pa-vdahnjenostjo«. Tuđi pri Gotih in Kel-tih so bili samomoTi pogosti. Perzijanci in Tatan so samomor obsojali Moha-medanom ie koran prepovedal samomor. V srednjem veku )e bilo razmero-ma malo samomorov. Prva statistika samomorov ie bila šesta vijena okrojt leta 1680 v Londonu. Od leta 1870 so za ćeli registrirati samo- more tuđi na Ceškem. kjer je Števflo samomorov do leta 1913 stalno naraSčalo. Na Švedskem, Fiaskem, v Franciji, Italiji, ^panski. Madžarski. Holandski. Irski in Srbiji število samomorov stalno naranča. Nasprotno na je začelo število samomorov v Nemčiji zadnja leta pred vojno padati. Isto velta tuđi za Norveško. Japonsko in AvstraKjo, dočini ie bilo število samomorov v Ansrliji, na Skotskem, v Belgni. Š\ici in Rusiji zadnjih 10 let pred vojno več ali manj stalno. Po številu samomorov od leta 1800 —1914 zavzema prvo mesto v Evropi Šaška, četrto Češka, šesto Moravska, osmo Francija, Šestnajsto Ar«lija, tri-indrvajseto pa Rusija. Zanimiv pojav je nazadovanie 5te-•la amomorov med vojno. Na Ćeškem je bilo Dred vojno na 1 milijon preb.val-cev 320 samomorilcev. med vojno pa samo 250. Na Moravskem pred voj/io 223, me4 vojno pa 111. Po vojni je za-čel šteilo samomorov znova narašcatL Od leta 1919—1920 je narasla na Ce-Škem do 321. na Moravskem na 205 na 1 milijon prebivaJcev. s Orzen roparski napad na vlak Te dni ooročajo franeoski listi o drznem roparskem napadu na brzovlak Pariš — Belfort. kakršne«a ne p.-.mnijo v zKodovini franeoske krirmnalistike. Dobro organizirana banda roparjev se je razdeiila v dve skupini in skrbno premislila svoj nacrt. Napad je velial poštni blacatni brzovfeka. v kateri so se nahaiale znatne vsote franeoskega denana. Na prvi postaji je prva skupina umetnim potom dala sijmal. da se je brzovlak ustavil. Ta trenotek je izrabla druea skupina vlomilcev. da je vdrla v ambulantni voz in se polastila denar-ia Malo kasneie je prva skupina vlomilcev zapet ustavila brzovlak. da so mogli roparil skočiti z vlaka ter pobesrniti. V Belfortu so na postaji zapazili postn€ uradnike v ambulančnem vozn, ki so iz težke omotice dajali znamenja. Policija je UKO-tovila. da so roparji na-padli ambulančni voz s pravcatimi nar-kotičnimi plini tn da so rooarji nosili plnske maske. Casopisje poroča vse moKOče podrobnosti o tem atentatu, vsa javnost zasleđuje z napetim zanimanjem potek preiskave. Prvi izvid; franeoske policije do danes nišo žeti po^itKTiejta uspeha. O roparjih ni sle-du. o denarju seveda tuđi ne. Franciia beleži v svoji kroniki že ćelo serijk> napadov ni vlake. a tako drznes:a in premetenega še ne. Pre4 leti je padei predsednik franeoske republike iz vlaka in obtičal na prosri. Po-ročilo ie pra\ilo .da ie »padel«. pozneje je iavTK>st ueotovila. da so jra ropari temeljit akradli in vrjjli na to na preso. Napadi na bogate juvelirie tn bankine tuc^ nišo redkost. Značilno je. da vlada največja varnost v tem pojedu na. pronah. ki vodijo v Južno Francijo. to ie na franeosko rivijero in k tamošnjim leioviščem. Naislabše pa ie v varnost-nem ozirn ravno na zapadnih in scver-nih železniških progah. Vremenski prorok o marcu *Neues Wiener JournaU pri naša napoved nekega vremenskega proroka, ki je baje že večkrat pravo zadel. Za mare napovedu>e tako-le vreme: vMescc mare bo tretežiK) obla:en. mestorna mcj^len, vetrn hi tuđi mrzel, zlasti ponoči. Prva tretjina meseca prinese nočno slano, v tretji tretjini pa se bodo pojavili že prijetni poni1aravf — )e dejal povdjnik. nru odvzcl poSko m jo nabasa]. — O tvoji zahrbtnosti obvesti-mo Krntega Sodnika. Izid dvoboja je seveda velja-Ten In vsi smo se prepričalL da nisi ravnal tako, kakor ravna pošten človek Poglavar je ix>gledal poveljnika kakor ranjen bik, ki iSče po areni kotička, kamor bi se sđeril. To-da osramoćen in obuvan je videl samo pu^ke kor-dillersinh čuvarjev. zmagoslavne smehljaje na Leoncinem m Francisovem obrazu, radovedne poglede svojih orožnikerv m s krvio žalite oči plerni-če\ih spremljevalcev. ki Hm je bil dvoboj nau5ko. __Zakaj gaP« w obrnete z obrazom k steni, dokler se nima zarezanih oči? — je vprašal po-jrlavar in zvonček je zapel v njegovi drhteči roki. __Zato, ker je pošten, se je glasil odgovor. On je prestal preizkušnjo. Zahrbtonsti torej ni zmo-žen, Zdaj si na vrsti ti, da prestaneš preizkušnio. Ce si pravičen ii pošten, te krogla ne zadene. Taka je volja božja, Toda potc^avar je imel v prvem slučaju veČ sreće kakor v dnigem. Stal je na drugi strani arene, nasproti Henryju, m si na vse načine prizade-vaJ, da bi ostal mfren. Toda Henryjeva puška je tako preciz7>o tipala po zraku, da se je mož ne-hote stresel in zvonček ie zapel v njegovi roki Henry je srisnil puško in stal kakor vkorjan. Zaman se ^e sknšal poglavar obvladati, zaman je stiskal pcstL Zvonček ni hotel utihniti. Pel je v drhteči roki in v obopu ga le poglavar naposled vrgel proč ter počenil, da bi ga Henry ne zadel. Hetirv je pa dvigrril puško, pomeril v smeri pojočega zvončka in sprožil. Poglavar je vrfcliknil. Krogla mu je prebila ramo. Ranjenec je planil i>o-koncu; potem se >e zopet zgrudil in obležal. Gr V isti podzemni votlrni je Slepi Bandit v pri-sotnosti prekrasne mestize izrekel svok> obsodbo. — Ta mož, ki je bn* v dvoboju ranjen in ki ve toliko povedati o zakonih panamske repubRke, se mora prepričati, kaj so kordillerskj zakoni. Preiz-kušnja Kace in Ptice je dokazala, da je on kriv. Za niegovo glavo mora biti plačana odkupnina v zie-sku 10.000 zlatih dolarjev. V nasprornem slučaju ostane tu. Sekal bo drva in nosil vodo dotlej, do-kler ne polože njegovih kosti v grob. Razsodil sejn rn ven% da je moj glas božji glas. Vem pa tuđi, da mu božjo volja ne bo dovolila dolgega življenja, Če odkupnina ne bo kmalu plaćana. Nastala je dol ga pavza, in ćelo Henry, ki je v boinem vrtincu brez pomisleka ubijal sovrage, je izjavil, da sovraži tako hladnokrvno napoveda-ne umore. — Zakon ie neustmljen, — je dejal Kruti Sod-nik. In zopet je nastala tišina. — Naj umre brez odScupnine, — se je oglasil eden izmed plemičevih spremljevalcev. — Vđ srrr> videli, da je zahrbten lopov. Lopov đrugačne smrti sploh ne zaslužL — Kaj porečeš na to ti? — je vprašal Slepi Bandit s svečanim glasom. — Kaj poreceš ti, peon^ ki sd toliko pretrpel in ki si se danes drugič rodiL Povej svoje nrnenje ti, mož iz plemena iMaya, ki si Ijubil prekrasno žensko. Ali naj poglavar urare, če ne dobimo odkup.tine? — Ta človek nima srca, — je dejal peon. — Toda moje srce je danes zelo usmiljeno. Ce bi !mel 10.000 zlatih dolarjev, bi plača! zanj odkup-rario. Da, sveti in pravični sodnik, Če bi imel 250 ptzov, bi poravnal ćelo svoj dolg plemiču, ki sem se mu prodal. Slepčev obraz se je zjasnil od neke čudne no-tranje svetlobe. — Tuđi iz tebe govori danes božji glas; — je| dejal. Toda Prancis, Id je ta Čas nekaj pisal v svojo! čekovno knjižico, je odtrgal listek m ga izn>čii mestizi . — Tudl jaz bi rad nefcaj rx>vedal, — je dejal ArneriČan. — Naj ne umre ta mož kaJcor pes, dasi smo se vsl prepričali, da je zahrbten lopov. Mestiza je preČitaJa na glas, kar je bilo napisano na Francisovem čeku. — NI treba pojasnit, — je segel Slepi Bandit Francisu v besedo. — Ne smete misliti, da stoji pred varm dFvjak. Saj nisem veđjio živel v Kor-dillerih. Bil sem Irgovec v Barceloni. Bil sem v stikih i Chemikal National Bartk of Newyork in potom srvojih agentov sem kupoval njene delnice. Gre za deset tisoč zlatih dolarjev. xMož, ki je napi-sal ček, je danes enkrat že govoril resnico. Cek je pravilen. Človek, ki plača tebi nič meni nič odkupnino za svojega sovražnika, je ali plemenit ali tepec ali pa zelo bogat. Povej mi, prijatelj, je-li igra pri tem odločilno vlogo prekrasna ženska? Francis se ni upal ozreti ne na desno ne na levo, ne »a Henrvja, ne na Leondo. Gleda! je Sle-pemu Banditu naravnost v obraz m odgovoril tako, kakor mu je velel notranji glas: — Da, o Kruti Sodrrifc, Ženska je dala mojemu srcu ta plemeniti nagib. In ta prekrasna ženska je tu. Zahvala. m Povodom bndke izgube naie nepozabne soprogt, matere oztr. seaire, svaklnj« in tete, gospe Genovefe Cizei irrekamo najsrČnejSo zahvalo za vse izraze toialja. z\ tprenstvo na zadnji poti in i& darovano cvetje Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovŠćiitL LJUBUANA, 2 marca 1926. Ža»l«j*£l ««taH. RETKH PR1LIKH! MA PROBAJU uz najnižu centi: KOMPLETAN UREDJAJ TVORNICE BONBONA. Medju ostalim strojevima nalazi se 6 draže kotlova (Drageekesseln) Dtmpfvakuam, parni kotao sa tako-mobil mašinom itd. Uredjaj %e prodaje zajedno itm po jediničnom, • tvornica se nalazi pola sata udaljena od Beograda, Pobliža adresa: SOKA ATOJttK0n& BEOGRAD, Sarajevska ulica br. 10. *2$ Valvasor, stara izdaja. — Država! zakon* do inči. 1. 1918. Naslov se potzve pri Aloma CofafMny, Ljubljana, Cankar)efo nabrež)e 1 ,AIDRk i fciti tinUt 200-500 sveč moči. Neznatna po raba petroleja SveJ kakor elektrika! ----- J"»A- se rabi za razsvetljavo ptrnlalatalc, •rađov, gostllvic. Šol. cerkev, dvo-riić. vrtov itd. *JOM« je pri-kladna za najmanjie m najveće .orostore. — Zahteva)te prospekte! aiuvno skladiiče za SHS htm elektrotehnična flnM •VAIIO i ure od ielezniSke posta^ je — radi družinskim raz* mer ugodno naprodaj. — Ptmuđbe pod — sprejmem takoj. — «Eli* te», Ljubljana, PreSerno« va ulica 9. 647 ZastopnHd govpodje m dam« — se sprejmejo. — Taki. ki «e pečajo s srečkami, se na« »tavijo stalno. — Mer* kur. Brno, Nov A ulice. 595 Natakarica t večletno prakso — išče službo; najraje na letovi* šču. — Dopisi pod «Na* t«karica/664» na upravo «Slov. Naroda*. Trif • pomoćnik vojaSčine prost, izurjen v meAani trgovini — išče službo v mestu ali aa de* želi. — Ponudbe na upr. «Sk>v. Naroda* pod «l*r* govski pomočaik/663». V službo k večjemu industrijske* mu sli trgovskemu pod* jetju Želi vstopHi resna, zanesljfva in vestna gospodična z lOletno pisar* nisko prakso, s perfekt* nim znanjem nemirne in italijanščine poleg slo* venšćine, izvrstna »troje* piska, korespondentka in knjigovodkinja, — Cenj. ponudbe pod Elektra/616 do 20. marca tlo« upr. «Sk»v. Naroda*. Dra črkoslikarska pomoćnika sprejme takoj — tvrdka Priatou & Bricelj, Ljub« Ijana, Aleksandrova cc» sta 1. — Sprejme se tuđi vajenec, ki ima veselje do črkoslikarstva. 659 Stanovanja Sobico zračno, s hrano — od« dam jnimemu gospodu. — Ponudbe poa «\rod* mat/662* na upravo «SL Naroda*. StanoTanje 1—2 sob s kuhinjo išce mlad miren zakonski par v novi aM stari hiii. — Ponudbe pod «15. marec 661» na upravo «SIovec* skega Naroda*. Prodam Steklen kelih krasen, kateri je bil Ust slavnega zgodopisca Vaj# kard Valvazorja iu štiri velike oljnate slike, sta* re 4CH)—500 let — napro. daj. — Naslov pove upr, «Slov. Naroda*. Kazno Sveže ribje olje najboljš© znamke — se dobi v lekami dr. G. Pic* col i. Ljubljana, Dunajska cesta 6. — Naročila se točno iTvršujejo. 205/L Modna šivilja Marija Krmelj Ljubljana, Beethovno* va ulicm 9, II. nadstr, ir—L.t*» J^Mam 7iM>*jnflifl «^ IBsl aiM«r^aWat a*sk«w^Bsu Išara. laiavcfelL a* Zft irasa^siBl fM JsMau OttsB Olriatof •» Val v LtalllaUs^