Poštnina platana t gotovini. izhaja -Vsak torek, četrtek in soboto. 4 Cena pottamesni itevilkl Din la6U. TRGOVSKI LIST Časopis za. trgovino, Industrffo In obrt Naročnina za Uredništvo lr Jugoslavijo: upravništvo celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din - Plača ln Je v Tfjiihijn.nl v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St 11.953 toži se v Ljubljani. - Telefon St. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 7. maja 1935. Štev. 52. DAvala« pa je že objavila približne rezultate volitev, ki bodo v glavnem- tudi točni. Po teh podatkih je dobila lista predsednika vlade v visej državi približno 1.640.000 glasov, lista dr. Mačka okoli 900.000 glasov, listi dr. Ljotiča in Bože Maksimoviča pa po 30.000 glasov. Od skupno 3,829.000 volilcev je torej glasovalo na nedeljskih volitvah približno 2,600.000 volilcev, ali skoraj 68 odstotkov volilcev. Ker nista prejela dr. Ljotič in B. Maksimovič zahtevanih najmanj 50.000 glasov, ne dobita nobenega mandata, ki se torej razdele le med večinsko listo Bogoljuba Jevtiča in listo dr. Mačka. Večinska lista dobi tedaj tri petine vseh mandatov in bo participirala v večini okrožij tudi pri razdelitvi ostanka dveh tretjin mandatov. V ljubljanskem okrožju dobi n. pr. lista predsednika vlade vse mandate, .>• I/oltthi cctBuUai v je naslednji: Ljubljansko okrožje: Ljubljana-mesto: Vseh vpisanih volilcev 18.991, oddanih 12.864, in sicer: za Jevtiča 12.489, za dr. Mačka 198, za dr. Ljotiča 169 in za B. Maksimoviča 17 glasov. Izvoljena: dr. Fux in Ivan Mohorič. Črnomelj: Glasovalo 2952 ali 36‘43°/o. — Jevtič 1487, Maček 1465, Ljotič 1, Maksimovič 1. (Naj^ieč glasov dr. Koce.) Kamnik: Glasovalo 5344 ali 50’44°/o. — J. 5126, M, 209, L. 9. Izvoljen A. Kersnik. Kranj: Gl. 3722 ali 237%>. - J. 3679, M. 27, L. 16. — Izvoljen dr. Šemrov. Kočevje: Gl. 5248 ali 47-l»/o. — J. 4831, M. 414, L; 1, M. 1. — Izvoljen dr. Lovrenčič. Krško; Gl. 6862 ali 47‘44»/o. - J. 5201, M. 1564, Lj. 96, M. 1. — Izvoljen inž. Župančič. Litija: Gl. 4121 ali 39-64#/o. — J. 3387, M. 196, Lj. 537 (dr. Zorec), M. 1. — Izvoljen Mravlje. Logatec: Gl. 3394 ali 43'62%>. — J. 3011, M. 343, Lj. 40. — Izvoljen min. dr. Marušič. Ljubljana-okolica: Gl. 8757 ali 40‘39#/o. - J. 8315, M. 199, Lj. 222, M. 21. - Izvoljena min. dr. Marušič in m. phar. Hočevar, Metlika: Gl. 1867 ali 69-9%. — J. 1338, M. 530, Lj. 7. — Izvoljen Dako Makar. Novo mesto: Gl. 6972 ali 51‘05°/o. — J 4350, M. 2541, Lj. 31. — Izvoljen dr. Režek. Radovljica: Gl. 4329 ali 39,87°/o. — J. 4193, M. 9, Lj. 127. — Izvoljen Ivan Mohorič. Mariborsko okrožje: Brežice: Gl. 5372 ali 51‘5°/o. — J. 2936, M. 1515, Lj. 921. — Izvoljen dr. Veble. Celje: Gl. 7991 ali 44«/«. — J. 5507, M. 2451, Lj. 13. — Največ glasov dobil Pre-koršek (3322). Dol. Lendava: Gl. 5863 ali 56%. — J. 4527, M. .1133, Lj. 3. — Izvoljen dr. Klar. Gornjigrad: Gl. 2004 ali 4018%. — J. f694, M. 310. — Izvoljen Goričar. Konjice: Gl. 2825 ali 50%. — J. 2649, M. 165, Lj. 11. — Izvoljen Gajšek. Laško: Gl. 4099 ali 37%. — J. 3024, M. 981, Lj. 94. — Izvoljen učitelj Pleskovič. Ljutomer: Gl. 4867 ali 45‘7%. — J. 4436, 429, Lj. 2. — Izvoljen žel. ur. Lukačič. Maribor-desni breg: Gl. 6101 ali 44*54%. — J. 5963, M. 184, Lj. 4. — Izvoljen Gornjak. Maribor-levi breg: Gl. 15.791 ali 63'62%. — J. 15.397, M. 278, Lj. 96. — Izvoljena dr. Jančič in Janžekovič. Murska Sobota: Gl. 9226 ali 60%. — J. 63?7, M. 2448, Lj. 3. — Izvoljen J. Benko. Prevalje: Gl. 3230 ali ok. 33%. — J. 2997, M. 231, Lj. 2. — Izvoljen Doberšek. Ptuj: Gl. 8059 ali 41’40%. - J. 7239, M. 734, Lj. 84, M. 2. — Izvoljen M. Brenčič. Slovenjgradec: Gl. 3726 ali 47’5%. — J.2896, M. 784, Lj. 46. — Izvoljen dr. Novačan. Šmarje: Gl. 5665 ali 49%. — J. 2683, M. 2981, Lj. 1. — Izvoljen dr. Dobovišek na Mačkovi listi. * Iz drugih banovin še ni zaključenih rezultatov. V Beogradu je dobila Jevtičeva lista 31.973 glasov in vse mandate, Mačkova (Davidovič) 9731 in nobenega mandate. V Zagrebu je od 66.896 volilcev glasovalo za Jevtičevo listo 9.619, za Mačkovo Pa 29.530. Od opozicije niso izvoljeni Davidovič, dr. Ribar, Grol; dr. Spaho, dr. Hrasnioa, Joco Jovanovič, Wilder, Sretan Budisav-ijevič itd. Od vladne liste ni bil izvoljen dr. Ilija Šumenkovič. Voditelja nemške manjšine dr. Kraft in madjarske dr. Szanto sta bila izvoljena na Jevtičevi listi. i^M-dacUtsUe- oHa\s- delitve oprostitve. (Gltej § 4 zakona z dne 25. marca 1880 drž. zak. št. 39, § 8 zakona z dne 9. februarja 1892 drž. zak. št. 87 in § 13 zakona z dne 8. julija 1902 drž. zak. št. 144). Splošnih avtomatično pridobljenih začasnih oprostitev potemtakem ni bilo. Zato se tudi določba čl. 37/11 predzadnji odstavek ne more nanašati na take splošne avtomatično pridobljene začasne oprostitve, nego le na individualno pridobljene, časovno omejene oprostitve, kakor jili ima v (mislih člen 3. odstavek 3 zakona o neposrednih davkih. Kot specijalno določilo pa velja — kakor že zgoraj povedano za .zgradarino predpis čl. 37/11 predzadnji odstavek in ne splošni predpis 61. 3 odst. 3. Prdv tako ni u pošte ven ugovor tožeče stranke, da govori čl. 37/11 o davčnih olajšavah, dcčim ima čl. 3 odst. 3 v mislih davčne oprostitve. Kajti čl. 37/11 predzadnji odstavek jasno določa, da so znižani zgradarini zavezane tudi po dosedanjih zakonih zgradarino oproščene zgradbe, pri čemer pa le loči, radi katerega razloga se je svojčas dala oprostitev. • Predmetna zgradba tožeče stranke potemtakem kljub začasni davčni oprostitvi, ki ji je bila priznana z odločbo bivše deta gacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 5 avgusta 1924 št. A IV 4700/1, ni oproščena zgraidaritte v smislu čl. 3 odst. 3 zakona o neposrednih davkih, nego ji je zavezana v smislu čl. 37/11 predzadnji odstavek navedenega zakona. Ta tožbena točka je torej neosnovana. 3. Glede previsoke odmere: Ni pa pravilno stališče toženega ob last v da je predmetna zgradba zavezana 6% zgradarini. Kajti zgoraj v točki 2. navedeno določilo čl. 37/11 predzadnji odstavek zakona o neposrednih davkih, ki predvideva 3% zgradarino, ni bilo nikdar izprcmenje-no s kako poznejšo 'novelo. Iz dejstva, da je bilk) določilo čl. 37/11 prvi odstavek izpre-menjeno s § 9 zakona o naknadnih izrednih kreditih k proračunu dr/javnih razhod-kov in dohodkov za leto 1932/33 z dne 23. decembra 1932 v toliko, da se je tam predvidena 3% zgradariiia povišala na 6% od-riosno na 12%, pa se ne more zaključiti, da se je na ti stopnji povišala tudi znižana zgradariiia, predvidena v predzadnjem odstavku tega določila, kakor izvira iz naslednjega: Določilo čl. 37/11 predzadnji odstavek se v originalu glasi: »Istom ovom porezu sa 3% podložna su . . . . .«. To določilo torej pravi, da so nadomestnemu davku (znižani zgradarini) t. j. tistemu davku, na katerega se ne odmerjajo dopolnilni davek in samoupravne doklade, zavezane tudi po sedanjih zakonih oproščene zgradbe. Stopnja tega davka pa je samostojno določena s 3%. Ce bi bil zakonodajalec hotel določiti, da nista samo vrsti davka po čl. 37/11 prvi odstavek in predzadnji odstavek enaki nego tudi davčni stopnji, in da se, če se iz-’ premeni davčna stopnja v prvem odstavku, eo ipso izpremeni tudi davčna stopnja v predzadnjem odstavku, bi to bil pač povedal z jasnim besedilom: »davku po čl. 37/11 prvi odstavek so zavezane, dokler ne poteče priznana oprostitev «. Nadalje pa je različna davčna stopnja v čl. 37/11 prvi odstavek in predzadnji odstavek utemeljena tudi v stvarnih razlogih. Čl. 37/11 prvi odstavek govori namreč o davčnih olajšavah, torej o zgradbah, pri katerih je bila davčna zavezanost vedno podana. Predzadnji odstavek pa ukinja individualno pridobljene in časovno omejene oprostitve. Zato je razumljivo, da j© zakonodajalec pri povišanju davčne stopnje upošteval to razliko in da je povišal davčno stopnjo le v prvem odstavku, ne pa tudi v predzadnjem, da ne' bi se pri zgradarini še bolj oddaljil od splošnega določila čl. 3 odst. 3 zakona o neposrednih davkih o na-dialjinjji veljavi individualno pridobljenih oprostitev. Končno pa, če bi res šlo za redakcijsko pogreško in če bi bil zakonodajalec pri noveliranju določila prvega odstavka člena 37/11 s § 9 zakona o naknadnih kreditih z dne 23. decembra 1932 res pozabil zvišati davčno stopnjo tudi v predzadnjem odstavku čl. 37/11, je imel pfi noveli z dne 18. februarja 1934 priliko, da to pogreško popravi. Tega pa zakonodajalec ni storil, dasi je z navedeno novelo izpreirtenil stavek pred predzadnjim odstavkom in. dopolnil besedilo v oddelku III. Iz vsega tega se mora nujno zaključiti, da s § 9 zakona o naknadnih kreditih z dne 23. decembra 1932 ni bila izpreme-njena tudi davčna stopnja v čl. 37/11 predzadnji odstavek, hego da je ostala neizpre-meinjtma v iznosu 3%. Ta tožbena točka je torej' osnovana.. H icty pa/em katntseciu Komu smo prodajali? Kakor lansko tromesečje, tako je tudi letos v našem izvozu Italija na prvem mestu. Skupno smo izvozili v Italijo blaga za 171 milijonov Din ali 19-72% vsega našega izvoza. Na drugem mestu je Nemčija s j47 milijoni ali 16’22°/o. Nato slede: Češkoslovaška s 128-5 milijonp ali 14’82 %, Avstrija s 119.9 ali 13'82 %, Združene države severne Amerike s 85.4 milijona ali 9-85 %, Angleška s 46.9 milijona ali 5*42%, Madjarska z 28'9 milijona ali 3‘27°/o, Švica s 25.8 milijona ali 2’97 %, Grčija z 21.1 milijona ali 2-44%, Belgija s 13-1 milijona ali 1-51 %, Egipt z 10.1 milijona ali 1T6 % 'in Francija z 9.9 milijona ali 1-14%. — V druge države smo izvozili za po 1 % ali za manj. Od teh držav je na prvem mp?tu Poljska, Tunis, Alžir, Argentina, Španija, Rumunija in Palestina ter italijanske afriške kolonije. Nato pridejo Turška, Maroko, Malta, Holandska, Švedska Indija, južnoafriška unija, Sirija, Albanija in druge države. Skupno smo izvažali v ,68 držav. Od koga smo kupovali? Tudi pri uvozu je Italija s U5.7 milijona I)in ali 15'03°/o vsega našega uvoza na prvcnt mestu. Na drugem je Nemčija s 110.4 milijona Din ali 14’34 %, na tretjem pa Avstrija s 95.9 milijona ali 12.45 %. Nato slede: Češkoslovaška s 86.8 milijona ali 11*27 %, Anglija s 76.4 milijona ali 9.92 %, Francija s 34.4 milijona ali 4’47%, U. S. A. s 33.9 milijona ali 4-40 %, Madjarska s 26.3 milijona ali 3-42 %, Švica s 24.6 milijona ali 3'2 %, na desetem mestu je Poljska z 19.7 milijona ali 2‘56 %, Britanska Indija s 17.1 milijona ali 2'23 %, Belgija s 17.1 milijona ali 2-21 %, Brazilija s 14.9 milijona ali 1-93 %, Argentina s 14.4 milijona ali 1*87 %, Grška z 9.9 milijona ali 1*29 % in na šestnajstem mestu je Holandska z 9'3 milijona ali 1'21°/d. Nato slede po vrsti te države: Rumunija, Egipt, Španija, Japonska, Bolgarija, Švedska, Urugvaj, Ceylon, Madagaskar, Palestina, Kolumbija itd. Skupno smo uvažali iz 81 držav. V plačilni trgovinski bilanci smo bili znatno aktivni v odnošajih z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško, U. S. A., Grško in Egiptom, neznatno z Madjarsko in Švico; zelo pasivni smo bili v trgovinskih odnošajih z Anglijo, Francijo, Brazilijo, Argentino in Indijo, manj pasivni pa s Poljsko, Belgijo, Holandsko, Rumunijo, Bolgarsko, Švedsko, Urugvajem, Japonsko in Španijo. VUh/L fautwUt$ki pauMCUH Proračun oddelka za trgovino, obrt in industrijo za 1. 1935./36. V novem proračunu Dravske banovine, ki se je nasproti lanskemu povečal od 1 iS,298dti9 na 119,296.035 dinarjev, so določeni izdatki za trgovino, obrt in industrijo na 2.538.170 dinarjev ali za 552.570 dinarjev več ko v lanskem proračunu, kjer »o znašali ti izdatki 1,985.600 dinarjev. Ta povišek je sorazmeren splošnemu povečanju banovinskega prbračuna. Bednostni sklad se je pa letos jjovečal za 800.000 Din na 5,850.000 Din (lani 5,050.000 Din). Podrobna razdelitev letošnjih izdatkov trgovinskega cddelka je; ža osebne pre- jemke banske uprave Din 116.170-—, za osebne prejemke na zavodih in šolah ter za pospeševanje obrta skupaj 303.300 dinarjev. Stvarni izdatki pa se dele na naslednje partije: upravni stroški Drž. osrednjega zavoda za ženski domači obrt (šole in tečaje) Din 10.000-—, za Tehnično srednjo šolo Din 160.000-—, umetno obrtno šolo Din Din 6700-—, Drž. trgovinsko akademijo Din 240.000-—, drž. dvorazredno trgovinsko šolo Din 69.000—, drž. tekstilno šolo v Kranju Din 84.000—, za pleterske šole Din 23.000, za obrtne nadaljevalne šole Din 350.500"—, za ustanovitev poklicne posredovalnice Din i0.000 —. Izdatki fca pospeševanje obrta in trgovine so odobreni v višini Din 190.000-—, in sicer za strokovni pouk 40 tisoč, za pospeševanje obrta, trgovine in industrije 130 tisoč, za pospeševanje domačega obrta 10 in za razstave prispevek 10 tisoč dinarjev. Za nepredvidene potrebe trgovskega in obrtnega šolstva je določeno kritje z zneskom Din 400.000-—. Med nadaljnjimi izdatki oddelka so odobreni izdatki: za tujski promet 395.000 Din, v čemer so vštete podpore tujsko prometnim zvezam v višini 100 tisoč, društvom in povzdigi prometa 90 tisoč, ureditvi koč 40 tisoč, za naprav© in ustanove 50, za propagandni tisk 15, prispevek za markacije in varstvo flore 20, za zračni promet 30 in za zimske športne naprave in prireditve 50 tisoč dinarjev. Za pospeševanje hotelirstva je določena vsota 20 tisoč dinarjev, nadzorstvo hotelov in gostiln 10, strokovno literaturo en tisoč, za nabavo propagandnih filmov 20 tisoč, podpore prireditvam in udeležbi na zuna-, njih 40 tisoč, prispevek za jadransko .razstavo 25, statistiko in razne stroške 2 in za stalno razstavo 12 tisoč dinarjev. Rudarskemu šolstvu je odobren znesek Din 50.000-—, Poslovanje oddelka kontrole mer v Ljubljani Uradni prostori navedenega oddelka se prično dne 15. maja 1935 prezidavati in popravljati. Ker se ne bode moglo po 15. maju t. 1. radi teh del, ki bodo predvideno trajala .2—2 in pol meseca uradovati v sedanjih uradnih prostorih, se bodo sprejemala od 10. maja vseh vrst merila in sodi v tolikšnem obsegu v uradni postopek, kolikor se jih bo moglo do 14. maja t. 1, izvršiti. Merila (tehtnice, uteži, tekočinske, suhe in dolžinske mere), ki se morajo v mestu Ljubljani v letošnjem letu ponovno preizkusiti, se bodo po trgovcih in obrtnikih na tuuradni poziv po izvršenih adaptacijskih delih predlagala v uradni preizkus. Stranke morejo za merila in sode za časa adaptacije v nujnih primerih zaprositi za uradni preizkus na licu mesta pri njih na domu. Zbornica za TOI opozarja interesente na to s pozivom, da v lem smislu uredijo svoje opravke pri tem uradu. Plačevanje samoupravnih davščin Davčni odd. finančnega ministrstva je izdal pojasnilo k § 28. zakona o neposrednih davkih, čegar predpisi veljajo tudi za samoupravne doklade kakor obče za vse doklade. Ker so nekatera upravna sodišča dajala napačne razsodbe proti temu tolmačenju in ker se § 28. davčne novele zakona od 18. februarja omejuje izrečno samo na državne neposredne davke do konca leta 1932., se zdaj predpis davčnega oddelka, kolikor se nanaša na samoupravne doklade, razveljavlja. V tem smislu treba torej te doklade plačevati v dospelih rokih. S citiranim razpisom so se opozorili davčni oddelki finančnih direkcij, da se ugodnosti § 28. tega zakona ne nanašajo na kazni iz členov 138., 139. in 142. zakona o neposrednih davkih, ki se morajo plačevati v smislu splošnih zakonskih predpisov; az tega pa iso sklepal© nekatere direkcije, da velja ta ugodnost tudi za davke, ki so se odmerili naknadno po kazenskem postopku za čas do konca 1932. Toda tendenca zako-nodavca ne more biti, da bi varoval' nepoštene davčne zavezance in jih obravnaval ugodneje ko one, ki so pravočasno zadostili davčni obveznosti do konca leta. Zato opozarja davčni oddelek direkcije in davčne uprave, da se § 28. zak. z dne 18. februarja ne nanaša na pridržani in naknadno kazensko odmerjeni davek. Takšne kazensko odmerjene davke in kazni po uredbi o postopanju glede davčnih prekrškov je treba plačati takoj in brez odlašanja ter je pri tem uporabljati strogo vse izvršilne odredbe, ki jih določa uredba br. 148.000. Rusija išče posojila v Franciji Po poročilih pariških listov išče ruska Vlada v Franciji posojilo v višini 4 milijard frankov. Posojilo bi uporabila Rusija za popolno reorganizacijo svojih železnic, ki so, kakor znano, v naravnost obupnem stanju. Vse posojilo bi šlo za plačilo železniškega materiala, ki bi ga Rusija nabavila v Franciji, ter za plače francoskih inženjerjev in delavcev, ki bi delali pri reorganizaciji železnice. PcffličnevesH Dr. Beneš in Tiiulescu bosta okrog 20. t. m. v Moskvi, kjer se bosta pogajala z vodilnimi sovjetskimi državniki, in tudi s Stalinom, da bi se sklenil poseben pakl med Rusijo in Malo antanto. V soboto se je začela beneška konferenca, na kateri zastopajo Italijo podtajnik Suvieh, Madjarsko zun. min. Kanya in Avstrijo zunanji minister Berger-Walde-negg poleg drugih delegatov. Z beneško konferenco hoče Italija doseči sporazum z Avstrijo in Madjarsko za rimsko podonavsko konferenco, da bi vse tri države nastopile skupno. Avstrijski delegati so na beneški konferenci zahtevali predvsem, da se omogoči povrnitev Habsburžanov, ker da je to le notranje vprašanje Avstrije. Splošne vojaške dolžnosti ne zahtevajo. Madjarski delegati pa so predvsem nastopili z revizionističnimi zahtevami, ki so jih pa Italijani odklonili. Italija je predložila čisto nov predlog, ki naj bi omogočil sodelovanje Male antante in Balkanske zveze ter vendar tudi nekako zadovoljil Madjarsko. Na beneški konferenci je pod pritiskom Italije prišlo le do načelnega sporazuma. V vprašanju oboroževanja — se Madjarska zadovolji z načelnim priznanjem enakopravnosti. Titulescu je v imenu držav Male antante Lavalu sporočil, da morejo države Male antante aktivno sodelovati pri podonavskem paktu le, če Se sklene tudi vzhodno-sredozemski pakt, ki bi ga podpisale Italija, Jugoslavija, Grčija in Turi čija. Ker bi se na ta pakt naslonila tudi Rusija, bi bila ustvarjena močna fronta za mir, ki bi slonela na francosko-italijan-skem sporazumu, zvezi Francije z Rusijo, podonavskem paktu, vzhodno-sredozeni-skem paktu, Mali antanti in Balkanski zvezi ter bi se naslanjala še na Rusijo. Mala antanta in Balkanska zveza bosta pri podonavskem paktu aktivno sodelovali, k sodelovanju pa je povabljena tudi Poljska. V petek je bil podpisan francosko-ruski sporazum, ki je sestavljen čisto v duhu Društva narodov ter se nanaša le na Evropo. Za konflikte v Aziji sporazum ne velja. Podpisu francosko-sovjetskega sporazuma pripisujejo v berlinskih političnih krogih velik pomen ter ga smatrajo za največji politični dogodek v mednarodni politiki. Tudi v vseh drugih političnih središčih poudarjajo veliki pomen novega sporazuma. Pri nedeljskih francoskih občinskih volitvah je od 12 milijonov volilcev glasovalo 10 milijonov. V več ko polovici občin bodo potrebne ožje volitve, ki bodo to nedeljo. V glavnem so stranke ohranile svoje posestno stanje, vendar pa so levičarske stranke nekoliko nazadovale. Flandin in Laval sta bila izvoljena skoraj soglasno, Herriot pa je prišel v ožje volitve. Bivši generalissimus francoske vojske general Weygand je na nekem banketu v Bruslju med drugim dejal: »Ce bo Belgija napadena, ji bo Francija takoj prišla na pomoč. Francoska vojna sila je mnogo močnejša, kakor to mislijo Belgijci.« Za češkoslovaške parlamentarne volitve, ki bodo dne 19. maja, je skupno vloženih 17 kandidatnih list, za 3 manj kakor za volitve pred 6 leti. Od vloženih kandidatnih list je 10 čeških in slovaških, 6 nemških in ena karpato-ruska. Madjairi eo se priključili Nemcem. Venizela je obsodilo vojno sodišče in contumaiiam na smrt, Venizelovega sina pa na 10 let ječe. Premoženje obeh pa je bilo zaplenjeno in to je edina realna posledica obsodbe, ker živita oba z vsem udobjem v tujini. Iz Rima poročajo, da se je italijanska vlada odločila, da pošlje v Abesinijo še dve diviziji redne vojske. Abesinska delegacija potuje v Angoro, kjer se bo pogajala za sklenitev političnega dogovora tned Turčijo in Abesinijo Mandat za sestavo nove španske vlad* ki naj bi bila vlada široke republikansle koncentracije, je zopet dobil Lerroux. • Ostra borba proti tajnim zarotniških1 organizacijam se je začela po vsej Japoh' ski. Samo v Tokiu je bilo aretiranih vec tisoč ljudi. Veliki levičarski nemiri so bili na pinih v raznih krajih. Nemiri so bili a8!' večji kar jih je bilo po vojni. V pokrajin1 Laguna je bilo med nemiri ubitih in r njenih 65 ljudi. Tudi z drugih krajev P0, ročajo o številnih žrtvah nemirov. Štev. 52. TRGOVSKI LIST, 7. maja 1935. • -M«« MM**) Stran 3. [Denarsfvo Znižanje obrestne mere pri Zanat-ski banki kraljevine Jugoslavije A. 1). Na predlog upravnega odbora Zanat- I ske banke je g. minister za Irgovino in ! •industrijo odobril sledečo obreslno mero j za posojila pri Zanatški banki, počenši od 1. maja t, 1.: 1. obrtnikom, ki nimajo delnic Zanatske banke 9 in pol odstotkov na lelo; 2. obrtnikom, ki imajo delnice Zanatske banke 9 odstotkov na leto pod pogojem, Poljskega investicijskega posojila, ki bo amortizirano v 50 letih. Podpisniki posojila imajo pravico, da plačajo polovico podpisanega zneska v obveznicah 6%> nacionalnega posojila iz L 1933. Nadalje je dovoljeno podpisnikom, da plačajo podpisani znesek v 10 mesečnih obrokih. Skupna vsota v gotovini plačanih zneskov ne sme Presegati vsote 150 milijonov zlatov. Emisijski kurz znaša 100°/o. Posojilo je oproščeno vseh davkov ter ima pupilarno varnosti Popolen uspeh posojila je zagotovljen. * Švicarska Narodna banka je povišala diskontno obrestno mero od 2°/o na 2 iri Pol odstotka, lombardno pa od 2 in pol °a 3 in pol odstotka. Banka utemeljuje Pt>višanj|e kot nujen ukrep proti spekula-°Ui, ki je povzročila znaten odtok zlata. Valutno katastrofo pričakujejo na Kitajskem zaradi ameriške srebrne politike. Med kitajskimi gospodarskimi krogi je zavladala zaradi tega prava panika. ICcfza in haMtslu kactclfti zakan I Iz ftam&stniha ptcH/ntpa cavnaUt^a IJfib, Ant. faUacda v jCiu6t{ai*$lcem letu&u Tvrdka Otto Leyh & Cie., Casablanca (Maroko) 1, Rue Mčzergues želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tvornicami, tiroma se zanima za njih zastopstvo. Upoštevajo se vsi predmeti, ki se prodaji0 v Maroku, zlasti milo in parfumerij-ki izdelki, drobno blago, kravate, vsake I rste tanine, gumbi, voščeno platno, lino-sanitarni predmeti, kovinski zamaški j. ^eklenice za pivo in limonade, gospo-iekT Predmeti iz aluminija, železa in jL i* vi. Propagandni predmeti, kabli, po-ebščine za električno industrijo, za avto-k® le’ klobučevina, damske nogavice, tri-taza, igrače iz kavčuka, športni pred-d.® , m Jekleni izdelki. Tvrdkam se je rektno obrniti na imenovano tvrdko. Korespondenca v francoskem jeziku. Prejšnji torek je predaval v ljubljanskem klubu namestnik glavnega ravnatelja Trb. premogokopne družbe, g. Antoine Juiiard o gospodarski stiski in francoskem osnutku zakona o prisilnih dogovorih posameznih strok. Predaval je v slovenščini, in sicer v zelo lepi slovenščini, kar bodi posebej poudarjeno, ker se nekateri tujci žal ne zavedajo, da že družabni takt zahteva, da se nauče jezika naroda, v čegar sredini imajo svoj zaslužek. Upamo, da bo vzgled g. Juliarda imel na te gospode dober učinek. Predavanje je bilo zlasti zanimivo, ker je Francija dežela individualizma, ki se upira prisilnim normam v gospodarskem življenju. Baš zato pa bi mogel francoski zgled tudi nam dati koristnih pobud, kako rešiti za naše gospodarstvo to težko, pa tudi vedno bolj nujno vprašanje. Saj so tudi pri nas razmere čisto posebne in bi bilo zato napačno, če bi skušali rešiti to vprašanje le šablonsko po vzgledih čisto centralistično ali pa kolektivistično urejenih držav. Uvodoma je omenil g. predavatelj, da je za francoski individualistični značaj zelo veliko, da se sploh razglablja o možnosti obvezne veljavnosti dogovorov za vse člane določene gospodarske panoge. To pomeni evolucijo, ki že skoraj meji na revolucijo. Gospodarska kriza pa je vlado prisilila, da je v februarju predložila parlamentu zakonski osnutek o prisilnih dogovorih. I Če je v prejšnjih časih prišlo do krize, potem je redno že samo zakon o ponudbi in povpraševanju zadostoval, da j© ziapet prišlo v gospodarstvu do ravnovesja. Danes pa kljub nenavadnemu padcu tečajev še vedno niso premagane težave, ki trajajo že celih pet let. Vzroki krize so obsežni, vendar pa je eden glavnih v tem, da so čezmerna izpopolnitev tehničnih sredstev, hipertrofija kreditov in preveliko napredovanje produkcije ustvarili finančne in industrijske zgradbe, katerih ogromnost je presegala zmožnost človeške kapacitete. In zato se je ta orjaški sestav lepega dne sesul. V septembru 1929 je v Wall Streetu izbruhnila kriza in začela se je >splošna pokora«, kakor je dejal neki finančni minister. Svobodni razvoj gospodarstva je bil s tem pretrgan in s poviševanjem carinskih pristojbin, z uvajanjem izvoznih premij ter prohibitivnimi ukrepi proti tujemu uvozu so skušale države ohraniti ravnovesje med uvozom in izvozom. Razne valutne ovire so •še povečale splošni kaos. Upanje, da bi boljše spoznavanje lastnih intisresov privedlo narode do mednarodnega sodelovanja, se je izkazalo kot napačno in tudi vsa pri-zadevanja) da se omogoči stabilizacija valut, niso dala nobenih posebnih rezultatov. Zato je treba počakati, da napravijo narodi red najprej v svoji lastni hiši in šele potem je mogoče z upom na uspeh pripravljati dalekošežnejše načrte. * V boju proti krizi je smatrala francoska vlada za najvažnejše, da pobija naraščajočo anarhijo v produkciji, da omeji predivjo medsebojno konkurenco ter da prilagodi proizvodnjo odjemu z okrepitvijo narodne delavnosti. V drugih državah so si skušali pomagati na druge naične. V Italiji, Avstriji in na Portugalskem je postal korporacijski sistem podlaga državne organizacije vsega gospodarstva. Pod vplivom dr. Schachta je nemško gospodarstvo na tem, da pride popolnoma pod državno kontrolo. Poljska in Češkoslovaška sta uvedli obligatoričme kartele. V Združenih državah Sev. Amerike, kjer so do prihoda Roosevelta državne oblasti strogo preganjale zveze posameznih industrijskih panog, so pod vodstvom N. R. A. uveljavili posebne »zakonike« za vse vrste delavnosti, da bi kolektivna disciplina onemogočila medsebojno konkurenco. S kolektivno disciplino so si skušale pomagati tudi Belgija in Švica. Najdalje pa je šla sovjetska Rusija, ki je zasebno gospodarstvo sploh izločila. Celo v Angliji, klasični deželi liberalizma, odreja poljedelski zakon iz 1. 1931, da se mora manjšina podrediti strokovni ureditvi svoje proizvodnje. Predsednik kemične industrije lord Melchett pa je že predlagal v parlamentu slično Ufeditev tudi za industrijo. Tradicija francoskega naroda je, da se spoštuje individualna iniciativa in da se odkloni diktatura javne oblasti ali pa kakšne doktrine ali stranke. Zato je tudi francoski kartelni zakon sestavljen v duhu spoštovanja osebnosti in se bodo torej morali proizvajalci disciplinirati sami. O potrebi te discipline je tudi kriza večino industrialcev prepričala. Zato so mnoge panoge na to že pripravljene in ..potreben je ls še okvir, da se pod nadzorstvom države omogoči združitev posameznih panog v strokovni disciplini. Gre torej predvsem zato, da se nevtralizira upiranje nekaterih podjetnikov, ki se še upirajo skupnemu načrtu, ki ga je v svrho sanacije izdelala ena ali druga industrijska panoga. Dve bistveni lastnosti pa ima predloženi osnutek. 1. Organizacija proizvodnje se naslanja na sporazume med proizvajalci samimi ter je suvereno poseganje države izključeno. Od večine interesentov ene panoge1 siprejeti ukrepi bodo dobili obvezno moč za vsa podjetja te panoge. 2. Statut proizvodnje velja le za izredne razmere sedanje dobe ter ima zato le začasen značaj. Z ustvaritvijo zakonodaje krize naj omogoči narodnemu gospodarstvu, da hitreje premaga težave in da dvigne poslovno življenje. Francoska zakonodaja je do 1. 1884 prepovedovala kartele. Od takrat so začela sodišča razlikovati, če se skuša s temi sporazumi doseči normalne ali prevelike dobičke. Mesto tega samovoljnega postopanja se je skušalo v zadnjih letih doseči, da bi lojalne dogovore priznala javna oblast. Ni pa tega še sankcioniral \ parlament. V praksi pa seveda dogovori obstoje in številne panoge francoske proizvodnje so kar-telirane. Nato je predavatelj prešel na bistvene podrobne določbe zakonskega osnutka. Uporaba krizne zakonodaje je dovoljena pod temi tremi pogoji: 1. Panoga proizvodnje, ki zaprosi za dovolitev kartela, mora zavzemati važno mesto v narodnem gospodarstvu. 2. V težkem položaju sme biti le radi splošnih razmer in 3. sporazum mora biti sklenjen med večino podjetij dotične stroke, to je 2/a podjetij ali •’/4 zneska celotnega poslovnega prometa dotične panoge. Podrobno je našteto, kateri ukrepi morejo biti predmet sporazumov in kako dolgo smejo trajati. Ti ukrepi se tičejo omejitve ali začasne ustavitve proizvodnje, prilagoditve trgu, deponiranja blaga, sklenitve delovnih kolektivnih pogodb, emisije posojil, da se odkupijo odvišna podjetja in da ostanejo v obratu samo najbolj rentabilna itd. Pa tudi konstruktivna vloga je predvidena, tako n. pr. za najdbo novih trgov, da se dobi nadomestilo za izgube, ki jih je povzročila prehuda konkurenca. Ustanavlja se posebni arbitražni odbor, ki ga tvorijo zastopniki producentov de-narstva, trgovine, njegov predsednik pa zastopa vlado. Ta odbor proučuje zahteve raznih združenj ter izreka o njih svoje mnenje. S tem so industrijci obvarovani pred vsakim škodljivim vmešavanjem javnih oblasti. Z državnim nadzorstvom pa so na drugi strani Zavarovani tudi interesi odjemalcev in delavcev, ker more nadzorna oblast v primeru zlorabe razveljaviti sklepe kartelov. Nadalje se določa, da sta ustanovitev ali Prenos podjetij podrejena pooblastilu do-tičnega zainteresiranega združenja. V primeru kršitve dogovora mora plačati krivec odškodnino. To so najbolj bistvena določila zakonskega načrta, ki pomeni pravično sredino med absolutno gospodarsko svobodo in usmerjenim gospodarstvom, ki se ne more ogniti raznim neprilikam. Tako n. pr. ne more normalno funkcionirati premogovni trg radi dumpinga in izumetničenih denarnih pripomočkov, ki jih dajejo države z velikim izvozom premogovni industriji. Posledica tega je, da so cene premoga najnižje baš v deželah, ki premoga nimajo. Tako dovoljuje Poljska za izvoz premoga v notranjosti do lOkrat nižje železniške tarife, kakor pa veljajo v drugih državah. V Nemčiji plačujejo lastni konzumenti nemški premog od 20- do 30-krat dražje franko rudnik, kakor pa oddaljeni tuji odjemalci. Poleg tega pa dovoljuje država še razne železniške in fiskalne olajšave. V Angliji so dovolile železnice za prevoz premoga tri milijone (to je 650 milijonov Din) popusta. Tudi na valutnem polju se skuša meriti z gumijastim merilom, ki se podaljšuje poljubno, kakor kaže primer belgij- skih bank. Tako je imela Socičtč Genčrale pri 4.400 milijonih vlog, od tega več ko 3 milijarde kratkoročnih na pokaz, samo 350 milijonov gotovine. Zato je morala pomagati država. Vse te nezdrave razmere dokazujejo, da bo pod pritiskom dejstev moralo obveljati pravilo: proizvajaj v redu in prodajaj v redu! V to svrho pa niso potrebni korporacijski sistemi, ki groze vedno bolj, da postanejo le politični in upravni organizmi s ciljem, da dtžava zapleni narodno gospodarstvo. Neuspehi v Rusiji in Ameriki ter uspehi, čeprav skromni, v Franciji in Angliji dokazujejo, da dosežejo producenti sami brez ingerence države ali le z njeno minimalno ingerenco bolj zadovoljive rezultate. V francoskem parlamentu je bil ta zakonski osnutek sprejet z veliko večino in ga mora sprejeti sedaj še senat. Kakšni bodo njegovi rezultati? Na vsak način bo zakon vreden le toliko, kolikor ga bo potrdila praksa. Pa tudi v tem primeru ne pozabimo izreka, ki se je še vedno izkazal kot resničen, da je srednja pot najboljša pot. ' S temi besedami je zaključil predavatelj svoje z odobravanjem sprejeto predavanje. Etmania trgovina. Opozorilo izvoznikom v USA 2e večkrat se je dogodilo, da so pošiljali naši izvozniki svoje proizvode v Združene države Severne Amerike, ne da bi si predhodno nabavili vseh potrebnih dokumentov in potrdil, na podlagi katerih je šele dovoljen uvoz blaga v Združene države Severne Amerike. Poleg certifikatov o poreklu blaga gre v teh primerih večinoma za razna potrdila naših pristojnih oblasti (n. pr. veterinarskih), ki morajo imeti vizum organov USA. Če pride v Ameriko blago tudi le brez enega predpisanega dokumenta, potem ameriške oblasti ne dovolijo uvoza blaga ter je vsaka intervencija našega poslaništva ali konzulata popolnoma brezuspešna, ker pač niso bili izpolnjeni zakonski predpisi. Zato se ponovno opozarjajo vsi naši izvozniki v Ameriko, da ne pošljejo svojega blaga v Ameriko, dokler nimajo zbranih vseh dokumentov, ki jih zahtevajo ameriški uvozni predpisi. Napredek južne Afrike Nova Koromartdija se odpira, kakor poroča češki konzulat iz Kapstadta, v deželah Južno-afriške unije, kjer se je pričel izreden gospodarski napredek. Ta napredek je omogočilo zlasti pospešeno pridobivanje zlata po ukinitvi zlatega standarda. Zaposljehost se je povečala, povišale so se plače državnih nameščencev, znižale pa carine in tarife in povečala se je gradbena delavnost. Uvoz iz Češkoslovaške je narasel v letu 1934. tla 583.000 funtov in tudi v celotnem uvozil ni zaostal. Bojkot nemškega blaga še traja, japonska konkurenca pa ni nevarna, kakor sodijo na češkem, in je oddaja ugodna za povečanje češkoslovaškega uvoza. Pridobiti pa je treba sistematično dobrih zastopnikov in se ravnati po njihovih nasvetih. * Trgovci t drvmi v Novem Sadu so prejeli velika naročila za izvoz drv v Abesi-nijo. Do sedaj sO izvozili že 3 tisoč vagonov drv v Abesinijo. Cena drvam je zato narasla, posebno še ker 93 pričakujejo nova naročila. Uvoz našega krompirja je dovolila češkoslovaška vlada. Angleški finančni minister je povišal carino na. zaklane purane od 1 penija na 3 penije za funt. V Ankari so se začela pogajanja za sklenitev turško-bolgarske trgovinske pogodbe. Trgovinska pogodba med Poljske ift Madjarsko je bila po daljših pogajanjih sklenjena v Varšavi. Pogodba predvideva znižanje carin ter povišanje kontingentov. Razen Španske je tudi Turčija odpovedala trgovinsko pogodbo s Francijo zaradi njene politike kontingentiranja uvozov. Mitropa, d. d. v Berlinu, ki ima v Nemčiji monopol za spalne in jedilne železniške vagone, je imela lani 27,72, 1. 1933 pa 25,41 milijona mark dohodkov, čisti dobiček pa se je dvignil od 0.18 na 0.44 milijona mark. Družba tudi letos ne bo izplačala nobene dividende. Med tvornicami umetne svile v USA je nastala ostra konkurenčna borba, da je cena svili znatno padla. Ugodna pcitiUa Princeza Olga«, ki je last »Jugosloven-skega Lloyda« v Zagrebu. Program potovanja Odhod iz Splita v soboto, dne 1. junija ob 10. Odhod iz Dubrovnika v soboto, dne 1. junija ob 21.30. Odhod iz Pireja v ponedeljek, dne 3. junija ob 16. Prihod v Aleksandrijo v sredo, dne 5. junija ob 7. Odhod iz Aleksandrije v sredo, dne 5. junija ob 14. Priho dv Hajjo v četrtek 6. junija ob 12. Bivanje v Palestini odi četrtka, dne 6. junija do srede dne 12. junija. V sredo, dne 12. junija odhod z vlakom iz Palestine v Egipt, prihod v Kairo v četrtek, dne 13. junija. Bivanje v Egiptu od četrtka, dne 13. junija do sobote, dne 22. junija. 1. sveže meso in osušeno meso, 2. sveže in suho sadje, povrtnina, 3. žito, moka in mlevski proizvodi, 4. sir, maslo in sirovo maslo, 5. tobak v listih, 6. cikorija, hmelj, glive, zdravilne rastline, kvas, puh, škrob itd., 7. pivo, vino, likerji in konjak, & sladkor, 9. ribe in konzerve, 10. vs'3 drugo, kar bi prišlo v poštev. Vsi izvozniki, ki bi hoteli udeležiti se te ekskurzije v Levanto, naj se takoj in neposredno prijavijo Zavodu za pospeševah nje zunanje trgovine (Zavodu za unapred-jivanje spoljne trgovine Beograd, Ratnički dom, telefon 28-327 ali 23-310), kjer dobe vse potrebne podrobne informacije. Prijave se sprejemajo vključno do dne 20. maja. Zev 24 urah Povratek Odhod iz Aleksandrije v soboto, dne 22. junija ob 19, prihod v Pirej v ponedeljek, dne 24. junija ob 11. Odhod iz Pireja dne 24. junija ob 18. Prihod v Dubrovnik v sredo, dne 26. junija ob 5, odhod iz Dubrovnika dne 26. junija ob 9, prihod v Split dne 26, junija ob 18.30. Za to potovanje je Jugoslovenski Lloyd, j d. d. v iZagrebu dovolil udeležencem:, ki so trgovci izvozniki im. ki se bodo prijavili po Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, izjemoma nizke cene za vožnjo tja in nazaj ko tudi za vso oskrbo na ladji. Kakor se iz programa vidi, se morejo udeleženci potovanja vkrcati na ladji v Splitu, Dubrovniku ali Pireju ter se vozijo z ladjo v Aleksandriji in Hajfo, kjer se izkrcajo. Za čas bivanja v Palestini sta organizirala Zavod za pospeševanje zun. trg. in JugoslovanskiCHpalestinski odbor za dni 7., 8. in 9. junij poslovne konference med našimi in palestinskimi privredniki, dočim se uporabita 10. in 11- junij za obisk in razgled znamenitih krajev v Palestini (Hajfe, Jafe, Tel-Aviva, Jeruzalema, Mrtvega morja itd.). V sredo, 12. junija je odhod iz Jeruzalema z vlakom čez Sueški kanal v Kairo. V dmeih 13., 14. in 15. junija bodo konference nagih prirredni-kov e egiptskimi privredniki. Naslednje dni odi 16. do 18. junija pa razgled egipt-skih znamenitosti (piramid, muzeja, Tutankamonovega groba, Nila itd.). Dne 19. junija odhod z vlakom v Aleksandrijo in konference s privredniki v Aleksandriji do odhoda vlaka, t. j. do dne 22. junija. Namen te ekskurzije je, da se nudi našim gospodarskim ljudem prilika, zlasti pa izvoznikom živil' in lahko pokvarljivih stvari, da se osebno prepričajo o dobri tehnični ureditvi za prevoz takega blaga na ladji »Princeza Olga«, ko tudi, da spoznajo vse tehnične naprave v pristaniščih v Hajli in Aleksandriji za vskladiščenje lahko pokvarljivega blaga. Konference v Palestini in Egiptu, ki jih bosta organizirala Zavod in Jugoslov.-palestinski odbor pa naj omogočijo našim izvoznikom direkten kontakt s palestinskimi in egiptskimi uvozniki, da morejo skleniti z njimi tudi takoj poslovne stike. Ker bodo mogli izletniki vzeti s seboj tudi vzorce, ki jih bo ladja prevozila za neznatne pristojbine, bo sklenitev takojšnjih kupčij temi lažja. Na teh konferencah se bo posvetila posebna pozornost plasiranju naslednjih nar ših proizvodov na egiptskem in palestinskem trgu: barva, plesira in be milno snaži obleke, klobuke itd. Skrohl in Rvetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, snSi, monga in lika domate perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ni. 3 Telefon it 82-72. Zboljšanje prometa v ČSR Centralni železniški svet je pod predsedstvom železniškega ministra ugotovil na svojem 29. zasedanju dne 26. aprila počasno zboljšanje prometa, število potnikov je bilo leta 19341 za 3 3 odstotka večje, količina blaga za 8-5 odstotka večja ko v prejšnjem letu. Dohodki blagovnega prometa so narasli za 4 5 odstotka. Padli pa so za isti odstotek dohodki iz potniškega prometa. V marcu je pa bilo tudi število natovorjenih vagonov nekoliko manjše. Skupni deficit se je zmanjšal v minulem letu za 19 odstolkov, predvsem pa je omeniti, da vozovni park ni bil izkoriščen, da so se povečale olajšave turistom in da narašča avtobusni promet. Investicije bodo v letu 1935. precej večje. 2e doslej oddana naročila za tračnice veljajo 66, za pragove 11, za gramoz 2 milijona Kč, dodati pa bo treba za pragove še 30 in za gramoz 10 milijonov. Za razne varnostne naprave je predviden izdatek 25 milijonov Kč. Oživljenje v nemškem življenskem zavarovanju Prvič po večletnem nazadovanju zaznamuje nemško življensko zavarovanje v letu 1934. zopet napredek. Vsota vseh zavarovanih zneskov se je dvignila za 11*6% ali za 1-9 milijarde mark na 19'9 milijarde mark. Se v lletu 1932. je ta vsota padla za 800 milijonov, pa čeprav so nova zavarovanja dosegla skoraj 2 milijardi mark, Zboljšanje je nastalo predvsem zaradi dviga malih zavarovancev. Dohodki premij so se dvignili od 724 milijonov mark v letu 1938. na 786 milijonov ‘mark v letu 1984. Znatno so se zaradi tega tudi povečale naložbe zavarovalnic. Vlada se zato z zavarovalnicami že pogaja, da bi se v večji meri udeležile podpisa državnega posojila. Občni zbori XIV. občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani bo dne 2. junija (v nedeljo) ob devetih dopoldne v sejni dvorani na magistratu. Delniška družba Triglav, tvornica hranil v Šmarci ima občni zbor 18. maja ob 10. uri v Celju v hotelu Union. |j D cm ci in pe sveiu Z velikanskimi slovesnostmi so se začele v ponedeljek po vsem britanskem svetu svečanosti v proslavo srebrnega jubileja angleške kraljevske dvojice. Tudi ves jugoslovanski narod spremlja s simpatijami te svečanosti, saj ni angleški kraljevski dom zvezan z našo dinastijo le z rodbinskimi zvezami, temveč je tudi Anglija pod vlado kralja Jurija V. bila med vojno zaščitnica male Srbije in malih narodov v Srednji Evropi. Razstava jugoslovanskih izvoznih predmetov je bila otvorjena v nedeljo v Lvovu. Razstavo je organizirala Poljsko-jugoslo-vanska trgovinska zbornica v Lvovu s pomočjo trgovinskega muzeja ministrstva za trgovino v Beiogradu ter našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Jugoslovanska delniška družba za izvoz kamilic s sedežem v Beogradu in podružnico v Veliki Kikindi je bila ustanovljena. Glavnica družbe znaša pol milijona Din. Družba bo izvažala kamilice ter tudi druge zdravilne rastline. Nova jugoslovanska carinarnica na bol-, garski meji je začela dne 1. maja poslovati. Nova carinarnica v Vrški Čuki, v zaječarskem okraju, je carinarnica prvega razreda. S 1. majem so bile prevozne cene vseh avtobusnih podjetij na ozemlju Donavske banovine znižane za 10%>, nekatera podjetja pa bodo sama znižala cene še za nadaljnjih 5%>. Nižja kmetijska šola v Križevcih bo proslavila te dni 751etnico svojega obstoja. V Zagrebu so se pojavili precej dobri falzifikati kovancev po 10, 20 in 50 Din. Pri pozornem pregledu je lahko ugotoviti falzifikate. V Lučah je bil umorjen od divjega lovca gozdar škofijskih posestev Emil Krištof, star šele 28 let. Zapušča ženo in dva ne preskrbljena otroka. — Na Turncu pod Šmarno goro pa se je smrtno ponesrečil 19 letni knjigoveški vajenec Mirko Dovič. Zaradi nazadovanja lire se v vsej Italiji opaža dvig cen. Oblasti se trudijo, da preprečijo vsako draginjo v živilih. Prefekt v Napolju je odredil, da se vse trgovine z živili zapro za štiri dni, v katerih bi se Živila prodajala predrago. Želo dvdmlftvo pa je, če se bo zaradi te odredbe draginja zmanjšala. Španska vlada je sprejela načrt petletke za javna dela ter dovolila za to potreben kredit ene milijarde pezet. Ladjedelnica v Belfastu, ki je do sedaj gradila samo velike ladje, bo začela graditi tudi letala. Mestni svet v Singaporu je dovolil za gradnjo pomorskega vojnega oporišča pol milijona funtov (okoli 115 milijonov Din). Število radio-naročnikov v Nemčiji se je letos nenadoma znižalo za 125.000. To znižanje je tem bolj osupnilo nemške vladne kroge, ker je doslej število naročnikov stalno raslo. Sedem deževnih let počenši z letošnjim letom napoveduje šef astronomskega oddelka ameriške mornarice. V Karsu, v Turčiji je bil silen potres. Nad 200 ljudi je bilo ubitih. KUVERTA1 D. Z 0.2. LJUBLJANA Tyrl«va cesta it. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Špedicija ho pod/ef#e 8. Sanzinger Ljubljana Telefon 20-60 prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili TISKARNA MERKUR, LjiiBLjm Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, %izitkeit