48. številka._Ljubljana, v sredo 27. febrnvarja 1895._XXVIII. leto.
SLO« MOD.
Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r o-o g c r s ke dežele zn vse leto 1.) pld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 yld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto KI pld., za četrt leta 3 pld. 80 kr., za jeden mesec 1 glđ, I (t kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po JiO kr. za četrt leta. — Z« tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po *J kr., če se oznairlo jedenkrat tiska, po S kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frar.kirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravnifitvo je na Kongresnem trgu It, 1*2. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
nImvmo p. n. »lieiuMtvo uljudno i«himo um nov« nnro«l»o, nUre KO»pode nnroeitlke po, k«» terin bo poleUlo koueetu uietteta naročalMa, prosimo, da Jo <» proveo* ćkku ponove, «1» poftl-l|«o|e        preneha In do dobe vwe Mtevllko.
»SLOVENSKI NAROD"
velj« a« l.jnb l|uni«kr noroootke brea poalljn«
■ |» n« dom : Vm« leto . . .   gld. !»•— I Četrt leto   . .   gld. *■«« Pol lote ...     „    «-.%«| Jeden mete«.     *, l*IO g« po«IIJMu|e o« dom »e nt^unn lO kr. um meneč, SO kr. mm četrt let«. N po*ll|onJeua po poill veljat %'oe let«  . . .   Kld. 15—1 <etrt let« . . . *ld. — Pol let« • • •     |i     II*— I Jede« lune« ■
N«ro*o|e nv lahko s vrmklua dnevom, • k k rat u ne mom po«»lntt tudi unroeulim, drogove ■e ne oalromo bm dotično uitroello.
Upravništvo ^Slovenskega Naroda".
»Slovenec" pa državnozborska volitev na Dolenjskem.
Mislili smo, da nam ne bode potrebno več o dolenjski volitvi pisati, toda povod nam daje včerajšnji nSlovenecu. List., katerega breznačelnosfc se od dne do dne jaaneje pokazuje, očita našemu listu, da se je v tej reči pokazal breznačelnega in nedoslednega, češ, da je bil proti koaliciji, a je sedaj, ko je bilo potreba pokazati barvo, vzel pod okrilje koalicijskega kandidata Višnikarja.
Tukaj je pač „Slovenec" zopet jedenkrat neresnico pisal. Naši čitatelji dobro vwdo, da se nas list ni niti z besedo izrekel za Višnikarja. Izrekel se je proti njegovi kandidaturi. Povedali smo pa tudi, zakaj se za kandidaturo gosp. Zupana ogreti nismo mogli. Mi cenimo delovanje tega moža v raznih ozirih, a če nismo hoteli zatajiti načel sklenenili na shodu zaupnih mož, ga nismo mogli priporočati. Dobili smo bili sicer od njega nekak program, po katerem je zagotavljal, da ne vstopi v koalicijo, a predno je program tega kandidata bil toliko ugotovljen, da se je mogel objaviti, je iz nj-ga izginila tudi točka o koaliciji. Iz tega smo sklepali, da se je mož premislil, in ne misli ostati pri prvotni izjavi. Za tako mnenje smo pa imeli tem več povoda, kar
Ivisitek.
Hermina Šumovska.
Na slovenskem odru ho gosti kaj redki, Jezik je ovira, da izmej slovanskih umetnic in umetnikov za morejo nastopiti samo hrvatski, katere umeje vsak obiskovalec slovenskega gledališča brez tež kot, in zategadelj se trudi našega dramatičnega društva odbor, da privabi na gostovanje odličnejše člane narodnega gledališča v Zagrebu.
V tekoči sezoni nastopila je na našem odru najprej gospodična Sramova in za njo gospod Anton, sedaj pa se smemo zopet nadejati izrednega užitka: gostovanje gospodične Šumova keje zagotovljeno.
Zahvala, da je sploh mogoče gostovanje te odlične umetnice, gre v prvi vrati intendantu hrvatskega narodnega gledališča gospodu dr. Stjepanu pl. M i I e t i ć u , ki je našemu dramatičnemu društvu že opetovano izkazal velike usluge in mu gre na »oko kjer in kadar more.
Gospodična Šumovska je jedna najboljših sil hrvatskega gledališča ter si je vslio svoji mladosti pridobila splošno priznanje kot nenavadno nadarjeni
smo izvedeli, da za gosp. Zupana delajo nekateri člani „Slovenčeve" stranke. Ta stranka je malo-poprej bila odobrila v katoliškem društvu v Ljubljani koalicijski program, in to posebno pokazala s tem, da je zopet izvolila Kluna svojim predsednikom. Odkritosrčno rečeno, mi si nismo mogli misliti, da bi stranku, ki je tako navdušena za koalicijo, kakor je „Slovenčeva", biti mogla za kandidata, ki jej ni izrecno obljubil, da vstopi v koalicijo. Vidi se torej, da baš zaradi tega, ker nismo za koalicijo, nismo mogli zagovarjati gosp. Zupana kandidature.
Reči pa moramo, da imamo malo upanja, da bi bili zmagali, ko bi bili tudi mi podpirali Zupanovo kandidaturo. 0 svojem času sta se Šukljejevi kandidaturi upirala „SI. Narod14 in „Slovenec", a je vendar zmagal. Tedaj so pa za Šukljeja razmere stale neugodneje nego sedaj za Višnikarja, kajti mogel je le volilce pridobiti z obljubami, o katerih pa ni imel nobenega dokaza, da bi jih mogel izpolniti. Sedaj pa teče železnica iz Ljubljane v Kočevje in do Novega mesta in to je Dolenjcem za dokaz vspeha šukljejeve politike. Višnikar je obljubil, da bode hodil po Šukljejevih potih in Suklje mu je obljubil svojo pomoč, zatorej je čisto naravno, da so zlasti Metličanje in črnoinaljci trdno zaupali, da jim Višnikar pridobi železnico, ki je zanje eksistenčno vprašanje. Železnice Dolenjci niso pripravljeni zamenjati za versko šolo ali pa celo za prijaznost kacega kapelana.
Ko bi bila koalicija res kaj vplivala na dolenjsko volitev, je pa baš „Slovenčeva" stranka nehote Višnikarju pripomogla k zmagi. V svojem listu je večkrat opravičevala koalicijo s tem, da moramo hoditi z vlado, da kaj dosežemo v narodno gospodarskem oziru; to je tudi posebno naglašal gospod Klun, ki je tedaj imel še neomejeno zaupanje „Slovenčeve" stranke, in mej tistimi pridobitvami, ki je le moremo po koalicijski poti doseči imenoval tudi dolenjsko železnico. Če so dolenjski volilci večkrat v „Slovencu" čitali, da le s koalicijsko politiko morejo kaj doseči v gospodarskem oziru, pač ne tako čudno, da so se malo zavzeli za kandidata, ki je odločno obljubil, da bode hodil po potu, kateri vodi po zatrjevanju „Slovenca" do narodno- gospodarskih nebes.   Ljudje si
heroina. Nje ugled je znan vsem čitateljem hrvatskih listov in ker je teh —■ hvala Bogu — na Slovenskem že precej, smemo pač reči, da ni tuja našemu občinstvu.
Mati narava je sicer še mlado ali vzlic temu že na višku dramatične umetnosti stoječo gospodično obdarila z vsemi darovi, katere si more želeti svoj poklic ljubeča igralka: izredno, uprav očarujočo lepoto, zveneč glas in — duh. Gospodična šumovska je duhovita umetnica, stvarjajoča samostalno, iz sebe. Utopi se v svojo uloge in stvarja značaje dovršeno, ker razume in ve, kaj je pesnik ali pisatelj hotel ustvariti, kako si je moral misliti dotični značaj. Prav to je osposobilo gospodično Šumovsko za ho roino, to je omogočilo, da se je postavila vredno na stran znamenite in slavne umetnice gospe Strozzijeve.
Gospodična Šumovska igra heroine tako v klasičnih kakor v modernih dramah. Igrala je nt pr. v Augierovi igri „Fourcbambaultovi" Marijo Le-tellier, v Dumasovi „Katarina Ho\vard" naslovno u togo, nastopila v Calderonovem sZalamejskem sodniku", v Dumasovem .Zapravljivem očetu", v Ohne-tovem „Fužinarju", v Brociner-Ganghoferjevi „Vajenski svatbi", ▼ GriHparzerjevi igri „Valovje morja
morda res kako stvar bolje v glavo utisnejo, nego „Slovence v i" uredniki.
Že poprej so na Dolenjskem močno zavlado-vali krajevni oziri, „Slovenec" je pa te nazore še le utemeljeval s svojim naukom, da se le po vladnem potu more kaj doseči. Vsakdo si je mislil, da gotovo kaj pridobi za domač okraj, ako voli kandidata, ki je po njegovi sodbi najbolj vladi prijazen. V'šnikarjev program se je tako vjemal » programom „Slovenčeve" stranke, kakor gaje tedaj njen vodja gosp. Klun razvijal v katoliškem političnem društvu, da je naravnost čudno, če so ljudje, ki hodijo za Slovencem, koga druzega mogli voliti, kakor Viinikarja.
Poleg tega je pa „Slovenčeva" stranka še nedavno blatila gosp. Zupana in mu s tem baš pri mnogih duhovnikih ni pridobila zaupanja. To mu je moralo tudi kaj škodovati pri volitvi. Iz vsega je jasno, da je „SlovenČeva" stranka bodi si hote ali pa nehote največ pripomogla Zupanovemu porazu, ter je zlasti pridno delala za vladne može na Kranjskem.
Ce je res gosp. Višnikar se kaj dogovarjal s Kočevci, mi ne vemo, ker se sploh nismo toliko za vse dolenjsko volilno gibanje zmenili, ker je šlo le za boj mej kandidati, ki niso podpisali resolucij shoda zaupnih mož. Ce bi bilo pa to res, hi to bilo pač popolnoma v zmislu koalicije, če se „Slovenec" ni nikdar izpodtikal nad tem, da gospod Povše hodi na Dunaji z liberalci, potem, če je res tako dosleden, mora le odobravati paktiranje ViAnikarjevo ■ Kočevci. To bi bila najnaravnejša posledica politike, za katero so „Sloven>evci" lani izposlovali zaupnico na Gorenjskem.
Koalicijska ideja kot. taka ni imela najmanjšega vpliva na volitev, ker Dolenjci se za veliko politiko ne brigajo, pač pa je utegnilo nekoliko uplivati to, kar se je pisalo in govorilo o tem, kaj lahko doseže kdo, ki je v prijateljstvu z vlado, kar so dolenjski volilci pričakovali od gosp. Višnikarja po dosedanjem postopanju njegovem v deželnem zboru.
I/, vsega je torej vidno, da „Slovenec", če nas napada zaradi izida dolenjske volitve, hoče le svojo krivdo zvaliti na koga druzega in se brarii priznavati sad svoje politike.
in ljubezni", v Shakespearovem „Otelu" itd. itd. Ze iz tega se vidi, da ima gospodična Snmovska ne samo zelo bogat, ampak tudi jako raznovrsten repertoir. Uspehi, katere je slavila v teh igrah, so bili velikanski. Lahko bi navedli celo vrsto kritik iz vseh zagrebških listov — in da zagrebški kritiki niso baš prizanesljivi, to smo že jedenkrat na tem mestu povdarjali ker pa bi postali preobširni, naj navedemo, kar nam je ravno pri rokah.
O nastopu gospodične Šumovske v Dumasovem igrokazu „afera Clemenceau" piše .Vienac" : „Gospodična Snmovska je bila izvrstna. Ze v prvem prizoru, ko pride na sestanek z ljubavnikom, odlikovala se je z dovršeno realistiko. Takisto krasno je uspela v prizoru s soprogo. Sploh se jej mora priznati, da igra naravno, da so njene kretnje sigurne in dražestne, glas jako ugoden, unanjost prelepa in simpatična."
Tako je pisal strogi „Vienac" o jedni prvih ulog, kar jih je na zagrebškem gledališči igrala umetnica, katero bomo v petek pozdravili na našem odru.
O Desdemoni gospodičine Šumovske je pisal „Obzor": »Gospodična Šumovska je predstavljala z
mm
V IJ iihljitiii. 27. febravarja.
Posl. Spinčić pred svojimi volilci. Veli-kansk , sijajen in na vse strani popolen vspeh — s temi besedami je označen izid javnega shoda, kojega je bil sklical državni poslanec Spinčić minolo nedeljo v selo Mandioi na boljunskem polju. Do takih vspehov more pač dove.iti le vztrajno in požrtvovalno delo. Na shodu je bilo zbranih do štiritisoč ljudij iz pazinskega in koperskega okraja, predsedoval pa je župnik veleč. g. Flegar. Vlado je zastopal voditelj okrajnega glavarstva v Pazinu, gospod Šorli. Gosp. posl. Spinčić govoril je dlje ko uro o svojem in svojih tovarišev delovanju. Zbo-rovalci so neopisljivim navdušenjem sledili izvajanjem gnvornikovim, a ob zvršetku so zaorili urnebesni živio-klici. Shod je vzprejel razne resolucije politiškega, narodnega in gospodarskega značaja in svečano izrekel svoje priznanje poslancu Spinčiču in tovarišem. Izjava pa ni bila soglasna, pridružil se jej ni — jeden cel mož. Župnik Matici«; se je namreč na splošno začudenje dvignil iz teme nepoznanosti, da dene pod svoj kritični nož delovanje gosp. posl. Spinčiča, le žal, da je bil nož skrhan in ni rezal na nobeno stran. Podlaga in vrhunec kritikovanju tega jedinca je bilo očitanje, da je Spinčič izstopil iz kluba konservativcev. No, gosp. Spinčić je, navedši dejstva, podrl vse modrovanje tega gospoda, istotako je govornik dobil toli zasoljeno lekcijo od predsednika shodu, g. župnika Flegarja, da si jo izvestno zapomni za dolgo časa, a ves ta ogromni shod je z odkrito nevoljo in na ostentativen način zavrnil ta napad na posl. Spinčiea. Oh sam, tako sam je bil gospod župnik Ma-tičič —■ sam mej tisoči ljudij !
Koalicija v zadregi Proti dunajskemu dopisniku poljskega časopisa „Kraj" je britko potožil neki član pododseka za volilno reformo, v kaki zadregi da so sedaj. Težava je sedaj že večja, nego je bila tedaj, ko se je volil pododsek. Priporočalo se je, da se osnujeta dve novi kuriji, jedna za delavce, druga za najnižje davkoplačevalce, a kaj bi to pomagalo, v jedni bili bi voljeni sami socijalisti, v drugi pa socijalisti in protisemiti, to pa nasprotuje glavni točki koalicijskega programa, ki je pobijanje skrajnih elementov. S tem hi koalicijske skupine zgubile dvetretjinsko večino, ki je tudi semtertja potrebna. Dobro bi bilo, da se pomnoži število galiških poslancev, a temu se upirajo Nemci pa tehnične težave, ker je za znatno pomnoženje poslancev zbornica premajhna.
Opavn in Tešin. Ne le Slovenci, temveč tudi Cehi in Poljaki v Sleziji so postali nevarni nemški narodni posesti, kar strašno vznemirja nemške na-cijonalce. Češka gimnazija v Opavi je vedno bolje obiskovana in Čehi zaradi tega zahtevajo, da se vzame v državno oskrb. Poljaki pa nabirajo za poljsko gimnazijo v Tešinu in imajo nabranih že 80.000 gld. „Deutsche Zeitung" je v največji skrbi za nemško posest, kajti za Celjem prideta Opava in Tešin in kdo ve, kaj še potem. Nemški narodni listi naj si le dobro zapomnijo, da v kratkem pride na vrsto Gorica, Celovec, Pazin in še marsikaj druzega, kar bode razdraževalo nemške živce.
Rusija. Na povelje carjevo posvetuje se posebna komisija o tem, da se zgradi dom  za stare
veliko gracijo in naravnostjo, inkarnirajoč, da tako rečem, ulogo Desdemone, kakeršna mora biti. V nekaterih momentih je bila uprav znamenita."
„Hrvatska" pa je o tej isti ulogi pisala: „Uloga Desdemone je jedna najtežjih, dasi Desdemona nima mnogo govoriti. Težko je pa prav to, da mora Desdemona toliko več povedati z mimiko, z izrazom lica. Sila težavno je, predstavljati nedolžno Desdemone, ko jo besni črnec od sebe goni, tolče, meče na tla in naposled zadavi. Gospodična Sumovska je nadkrilila vse naše pričakovanje. Kaj takega se nismo nadejali in iskreno priznamo, da se je vrlo lepo pred svojim črncem držala".
Kakor rečeno, navedli bi lahko še več takih zelo ugodnih ocen, a to ni potrebno, slovensko občinstvo bo gotovo tudi tako z veseljem prihitelo v gledališče.
Gospodična Sumovska nastopi v dveh igrah v Dumasovi „Dami s kamelijami" in v Brociner-Ganghoferjevi „Vajenski svatbi". Za naše dame naj še pripomnimo, da ima gospodična Sumovska — kakor se govori za kulisami — prekrasne toilette.
Veseleč se umetniškega užitka, kateri nam je zagotovljen, kličemo dični hrvatski umetnici od srca: Dobro došla!
in hsdne pisatelje, umetnike in gledališke igralce, ki se bode imenoval po pokojnem carju Aleksandru III. Ta dom se sezida na carskem apanažnem posestvu.
Italija Goveri se, da se italijanska vlada hoče lotiti velike agrarne reforme. Nakupila bode od zasebnikov zemlje in jo prodajala kmetom, kateri jo plačajo v 2f> letih. Na ta način bi se v Italiji osnoval srednji kmetski stan, katerega sedaj nimajo. Sedanji italijanski kmetje bo samo zakupniki. Misel je dobra, a dvomljivo je, da bi se dala izvesti pri slabih italijanskih financah.
Deželnega poslanca Ivana Hribarja prvi govor
povodom proračunske razprave v deželnem zboru kranjskem dne 16 februvarja 1895.
(Po stenogra.ičnem zapisniku.)
Visoki deželni zbor! Letošnji proračun deželnega zaklada leži čisto jasen pred nami. Iz njega razvidite to, kar sem lani naglašal, da se redna potrebščina v deželnem gospodarstvu vedno z rednimi dohodki pokriti daje. Letošnji proračun to jasno priča. Redna potrebščina iznaša 801.503 gld. in redno pokritje, ako se pobirajo dosedanje davčne naklade, 907.705 gld., tako da ostane prebitka 100 202 gld. Glavni stvar, zaradi katere nedostatek večji postaje, je, kar se je letos za izredne potrebščine postavilo v proračun 206.995 gld. Izredna potrebščina igra v naših deželnih proračunih vedno veliko ulogo in če bode šlo tako naprej, ne bode mogoče dolgo izhajati z naklado na pivo, katero smo letos upeljali, temveč treba bode za deželo preskrbeti drug vir dohodkov, katerega pa skoro gotovo ne bod« drugače najti, ko s tem, da se poviša deželna naklada na direktne davke.
Letošnji proračun, ako vzamemo, da iznaša nedostatek 50.7 D .'i gld. in se v poštev jemlje, da se po računu deželnega odbora z ozirom na množino piva, katera se konsumuje v naši deželi, utegne dobiti 100 000 gld. od naklade na pivo, krije se v dohodkih in izdatkih popolnoma, tako da, če bi letos ves znesek od deželne naklade na pivo bil postavljen v proračun, nimamo z izrednimi troški z ozirom na sedanje naklade nikakoršnega nedostatka.
Ali, gospoda moja, stvar ima neko drugo, jako resno lice. Letošnje leto mine tistih 7 debelih let, katere je dežela imela vsled konverzije zem-Ijiško-odveznega dolga. Letos plačala bode država deželi naši sedmi in zadnji obrok 127.227 gld. in od prihodnjega leta naprej nam bode poleg izrednih troškov skrbeti tudi za pokritje tega izdatnega zneska in tu je treba že naprej opozarjati, da bode v bodoče za deželne zastopnike nastala skrb, da se omeje v izrednih izdatkih.
Ako bi ostali pri takih izrednih troških, kakor so sedaj v navadi, ako bi ostali pri znesku, kateri imamo danes v proračunu za izredne potrebščine, potem bi najedenkrat morali pokriti nedostatek okroglih 230.000 gld. in potrebno bi bilo izdatno povišati naklado na direktne davke.
Ker stojimo, gospoda moja, na konci šestletne zakonodajalne dobe, naj mi bode dovoljeno, da se nekoliko nazaj ozrem na delavnost deželnega zbora v pretekli šestletni dobi, kar se tiče narodnega gospodarstva.
Ako smo v teh C letih vsako leto imeli na razpolaganje 127.227 gld. državnega prispevka, tedaj je naravno moralo biti, da smo v tem času mogli napraviti več investicij, kakor bode to mogoče prihodnjemu deželnemu zaatopu, ne da bi moral ape-lovati na davčno zmožnost našega prebivalstva in izdatno povišati deželno naklado na direktne davke.
Kakor vsak previden gospodar ozrimo se sedaj tudi mi nekoliko nazaj na preteklo šestletno gospodarsko dobo. In če jaz to storim, moram z vsem prepričanjem reči, da je deželni zastop jako zelo pospeševal vse one naprave na Kranjskem, katere služijo v korist obrtniku, poljedelcu in katere sploh morejo povzdigniti blagostanje dežele. Zlasti je treba naglašati, da se je za melijoracije, za povzdigo kmetijstva in za vodovode silno veliko izdalo. Kar se tiče poslednje točke rekel bi, da v celi Avstriji ne najdete niti jedne dežele, katera bi bila v primeri z malo deželo Kranjsko in s skromno davčno zmožnostjo njenega stanovništva v tako kratkem času toliko storila, kakor je storila dežela Kranjska.
Istotako smo vsako leto veliko izdali za arae-lijoracij« in povzdigo kmetijstva.
Jeden i z mej najvažnejših troškov so bili troški za občila, troški za deželne ceste in podpore in posojila za okrajne in občinske ceste in mostove. Za te reči se je potrebovalo jako veliko denarja in kakor vidite v letošnjem proračunu, potrebovali bo-demo letos zopet prav velik znesek v ta namen.
Da so občila na korist deželnemu prebivalstvu, da je laglje občevanje tesno zvezano s povzdigo narodnega blagostanja, to je že davno rešeno vprašanje. Ako se je torej deželni zbor na vse strani pečal s tem vprašanjem, dokazuje to, da je bil kos svojej nalogi.
Jedna najvažnejših stvari, katere smo v minuli šestletni zakonodavni dobi dokončali, je do-
lenjska železnica, s tem, da je dežela prevzela garancijo za prijoritete.
Gospoda moja, dolenjska železnica bode, kakor se sedaj vidi, oživila silno promet na Dolenj skem in bode dala, kakor se je to v tej visoki zbornici že večkrat naglašalo, prebivalcem tamošnjih krajev tudi možnost, da se bodo bolje popri-jemati začeli racijonei nega gospodarstva in dospeli do višjega razvitka obrtnije. Za dolenjske železnice dežela doslej ni imela ničesar žrtvovati, in kakor kažejo prometni uspehi, tudi ni pričakovati, da bi v bodoče kedaj za nje morala Žrtev prinašati.
V zvezi s tem vprašanjem je tudi okolnost, da se je sklenila ustauovitev železniškega zaklada, kateri z obrestmi vred že danes šteje okolu 120.000 gl. Ta zaklad bode v zvezi z ono zakonsko predlogo, ki sh je včeraj bila sprejela od visoke zbornice, jako uspešno mogel podpirati građenje železnic nižje vrste v naši deželi; kajti po storjenem sklepu pri omenjenej zakonskej predlogi se bodo interesentom, kateri bodo imeli skrbeti za napravo jedne ali druge za važno spoznane železnice, iz tega zaklada lahko dovoljevala brezobrestna posojila za naprave načrtov in podrobnih proračunov S tem zakonom, ki je bil sprejet v včerajšnji seji, začela se je neka akcija, ki utegne v narodno - gospodarskem oziru postati silno velikega pomena za deželo. Ako se bode dežela te akcije lotila z ono resnobo, ki je potrebna pri tako važnih podjetjih, potem bodo vsled razvoja železnic nižje vrste čez nekoliko desetletij gospodarske razmere v naši deželi postale čisto drugačne. Potem bode deželi tudi mogoče laglje pokrivati večje troške, ne da bi prebivalci njem morali prinašati tako občutnih žrtev kakor sedaj.
Če dalje pomislimo, da si je dežela v poslednjih letih zgradila bolnico za nalezljive bolezni, da si je> sezidala novo deželno bolnico in zgradila domobransko vojašnico, katera je stala 272.000 gld. in ako konečno vzamemo v poštev, koliko je dežela potrosila za gradnjo novega gledališča, potem lahko rečemo, da si visoka zbornica nikakor ne more očitati, da bi bila v poslednjej zakonodavnej dobi kaj opustila, kar bi moglo biti na korist deželi in kar hi moglo pospeševati napredek te dežele.
Toliko, kar se tiče gospodarskih vprašanj, s katerimi se je visoka zbornica pečala v poslednjih 0. letih.
O tej priliki pa ne more drugače biti, da se, kakor je že navada v tej visoki zbornici in kakor je sploh običajno po deželnih zborih, nekoliko tudi ozrem na politični položaj dežele naše in naroda slovenskega. Vsaj je od političnega položaja mnogokrat in največkrat odvisno tudi materijelno napredovanje narodov.
Zgodovina nas uči, da narodi, kateri so dolgo časa tičali v suženjstvu, tudi v gospodarskem oziru niso mogli tako napredovati, kakor so mogli napredovati drugi narodi, ki so živeli v srečnejših razmerah. Najboljši dokaz v tem oziru podaje nam sosednja Ogeraka. Dokler je bila Ogerska v prejšnjih razmerah, ni se videlo napredka v tej deželi. Po vsodi se je videla tista birokratična kita, katera se še danes pri mnogih napravah lahko opazuje v tej državni polovici. Odkar pa je Ogerska postala samostojna, začela se je v narodno-gospodarskem oziru tako krepko in lepo razvijati, da se mora vsakemu srce ves«liti, ko vidi, kaj zamore narod, čo mu je podeljena samostojnost, opraviti iz lastnih moči.
Kakošna, gospoda moja, pa je naša politična bilanca? Zal, da ne morem reči, da je ugodna. Ako tu govorim o naši politični bilanci, je naravno, da se oziram na ves slovenski narod. Tukaj se kot zastopnik, katerega so Slovenci poslali v to zbornico, nečem postavljati na tesno deželno stališče, po katerem bi smel govoriti samo kot kranjski poslanec, temveč jaz mislim, da imam pravico govoriti kot zastopnik slovenskega naroda sploh.
In oglejte si razmere slovenskega naroda! Poglejte v sosednje dežele! V štirih deželnih zborih slovenski narod niti zastopan ni. In zakaj ne? Ker 80 zastopniki njegovi videli, da je zastonj iskati pravice od onih večin, ki so vedno in vedno jako pikro nasproti stal« narodu slovenskemu. Ni tor«j slovenskim zastopnikom preostajalo kaj druzega. ko zapustiti zakonodajalne zbore, kjer ne morejo nikdar doseči kakih pravic uvidevši, da se o takih razmerah ne morejo udeleževati posvetovanj.
To so skrajno žalostne razmere in prav hudo mora deti vsakemu rodoljubu, videčemu, kako so ta Cesarju vedno zvesto udani narod utesnuje v tvojih pravicah in da niti od države same ne more dobiti zaščite pred samovoljnostjo svojih sosedov.
In če se ozremo v ožjo našo kranjsko domovino — vprašam Vas, kake razmere pa so tukaj ?
Zares: mi smo v poslednjih šestih letih tudi v narodnem oziru napredovali. Slovenski narod se je probudil, sinovi njegovi so se poprijeti intenziv-n«jšega delovanja na naroduem polji in naravna posledica tega je bila stalen napredek. Kakor hitro Brno prišli tako dalječ, kakor leta 1889., potem je naravno, da nazadek ni bil več mogoč in da smo morali dalje korakati po poti napredka. In napredovali smo v umetniškem in literarnem oziru. Umetništvo zastopa pri nas pred vsem gledališče in ravno včeraj ste se mogli prepričati, v kako uspešno tekmovauje more stopiti tudi narod slovenski z drugimi narodi, na deskah, ki pomenijo svet. Literatura naša se tudi od leti do leta bolje razvija. Vprašam Vas pa, ali smo tudi
v političnem ozirn kaj več dosegli, kakor smo imeli leta 1889? Skoraj bi rekel, da smo nazadovali. Res je, da je pri sodiščih dandanes zastarelo tisto stališče, katero so poprej zavzemali proti nam, ko so Slovencem uradovala še izključno nemški. Tam je v poslednjem času slovenski jezik prišel do veljave nasproti slovenskim strankam. Ni pa še prišel v tako veljavo pri c. kr. političnih oblastvih. Nečem reči, da se v primeri s prejšnjo dobo ni tudi tukaj marsikaj obrnilo na bolje. Videli smo iz zapisnikov tinančnega odseka, da se je tudi pri c. kr. političnih gosposkah kolikor toliko začelo slovensko nradovati. Vender pa je treba še veliko storiti v tem oziru. Zlasti opozarjam na visoko c. kr. deželno vlado, ki mestnemu zboru ljubljanskemu, o katerem ve, da je izšel iz čisto slovenskega prebivalstva, še vedno dopisuje v jedino iz-veličevalni nemščini. V tem oziru bi torej bilo treba tudi še izpremembe. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. februvarja.
— (Nadvojvoda Albreht |.) Včeraj je bil na Dunaji pogreb nadvojvode Albrehta. Vršil seje sijajno, kakor je pač o takih prilikali navada. Prvi za krsto je stopal cesar, poleg njega nemški cesar, za njim princ Aosta kot zastopnik kralja Umberta in veliki knez Vladimir kot zastopnik ruskega carja, potem pa nedogledna vrsta nadvojvod in prinčev ter zastopnikov raznih vladarjev in državnih dostojanstvenikov. Pogreb je bil sijajen dokaz Albrehtove popularnosti. Pokopan je rajni nadvojvoda v kapucinski cerkvi. Pogreb je gledalo blizu 300 000 ljudij. — V Ljubljani so se včeraj in danes darovale mase zadušnice v raznih cerkvah.
— (Imenovanje) Gosp. Alojzij S e ž u n, učitelj in voditelj v Rovtah nad Logatcem, je imenovan uč teljem - voditeljem na ljudski šoli v Velikih Poljanah pri Ribnici.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo svojo 82. vodstveno sejo dne 20. febru-varja 1895. Navzoeni so bili: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin Bleivveis, Anton Koblar, Iv. M urnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik), Andrej Zaraejic in Anton Z logar (tajnik); izmej nadzorništva dr. Ivan Svetina. Ker je prvomestnik Tomo Zupan, službeno zadržan, prišel jedno uro po pričetku seje, otvoril je sejo podpredsednik Luka Svetec. Blagajnik poroča, da kaže račun za 1. 1894. dohoda 15.940 gld. 42 kr., razhoda 14.64:-} gld. 14 kr., torej prebitka 1.297 gld. 28 kr. in koncem leta 1894. v blagajni 17.529 g!d. 41 kr. V tekočem letu je bilo dohoda 1858 gld. 10 kr., razhoda pa 8394 gld. 91 kr., ker je od kupnine 19.000 gld. za družbino lastno hišo v Trstu bilo te dni izplačanih 0000 gld. Tako si je po posebnih zaslugah državnega poslanca Franja Povšeta družba pridobila v Trstu svojo šolsko hišo z vrtom. Ostalih 13.000 gld se izplača v letnih obrokih po 1000 gld. Za zgradbo Velikovške šole se je izplačalo do danes 1000 gld. — Od 124 podružnic jih 30 za 1. 1891 ni poslalo nobenih doneskov. Ko se ukrene glede razpošiljatve nalašč za družbo oskrbljenih 200 družbinih nabiralnikov, podeli se služba vrtnarice v Pevmi in se rešijo došle prošnje. Potem zaključi prvomestnik sejo.
— (Pretep.) Na Dunajski cesti poleg hotela „Pri slonu" nastal je sinoči mej delavci raznih tukajšnjih tovarn pretep, ter je morala mestna policija intervenirati. Kamnosek Henrik Bolhveber je udaril pri tem detektiva A p 1 e n c a po glavi ter ga lahko ranil. Bolhveber se je izročil danes okrajnemu sodišču.
— (Deželni pogon i Povodom deželnega pogona, ki se je vršil zadnje dni, bilo je v Ljubljani aretovanih 33 postopačev, beračev in drugih brezposelnih oseb. ki so se večinoma po odgonu odpravile v dotične domovinske občine.
— (Zamude na železnicah.) Vsled zadnja dva dneva palega snega imeli so včeraj vlaki južne in državne železnice dopoludnu znatne zamude.
— (Izpred porotnega sodišča) Današnja, zadnja obravnava proti A. Furlanu s Slapa na Vipavskem, obtoženemu radi ropa in tatvine iz navade, se ni mogla vršiti, ker priče vsled silnih žametov niso prišle in jih tudi do popoludne ni bilo pričakovati. Obravnava se je torej preložila na bodočo porotno sodbo. — Včeraj pa sta pred porotnim sodiščem stala dva „nevarna tiča" Jože Koren in J. R a h n e. Koren, doma iz Kokrice, je star 44 let, a od svojega 22. leta je bil skoraj neprestano zastran tatvin po zaporih, ječah in v prisilni delavnici. Tudi Rahne, star sedaj 33 let, bil je od
17. leta naprej  kar naprej zaprt zaradi tatvin ali vlačaganja in že 1886. leta obsojen zaradi tatvine iz navade v 7 let težke ječe.   Oba dva sta bila zadnji  čas v prisilni delavnici v Ljubljani. Dne 8. julija lani pa sta šiloma pobegnila iz delavnice s štirimi drugimi vred, kakor že znano iz časopisov. Polagoma se je posrečilo vse prijeti, razun poglavitnega „tičaa Preka, kateri je po raznih ovinkih ušel čez mejo  in sedaj  pisari domov iz svobodne Švice.   Koren je bil včeraj obtožen, da je v času, ko je bil prost, in sicer mej 17. julijem in 17. septembrom, zvršil šest tatvin in sicer v Dolenji vasi, v Golniku, v Strohin u, v Primskovem, v Črngrobu in v Žejah. Prve in zadnje tatvine ni tajil, ker pri zadnji so ga kmetje prijeli, zvezali in zaprtega imeli, dokler ga niso žandarmi odvedli v Škot'jo Loko. Tatvine so se zvrnile vse po dnevi, ko ljudij ni bilo doma, in sicer s posebno predrznostjo. Ukradenega je bilo vsega  vkupe nad 200 gld. denarja, potom se je rad lotil uhanov, svilnatih robcev, britev itd. Rahne iz Vogelj pa je bil obtožen, da je prost kradel iz pušice v cerkvi v Goricah (že poprej je bil zaradi tacih  tatvin prav  mnogokrat obsojen) in nadalje  vzel v noči od  30. na 31. julija v Gorenji vasi dve srebrni uri. Oba sta bila nadalje obtožena zaradi vlačugarstva in da sta  premotila policijske organe, ker sta napačno ime  povedala,  ko so ju prijeli. Mej obravnavo sta se obnašala zelo odurno. Porotniki so potrdili vseh 14 vprašanj in zlasti tudi, da sta obtožena tata iz navade. Sodišče je prisodilo Korenu osem let težke ječe, Rahnetu pa G let, poostrene z jednim postom vsak mesec in še spoznalo, da je prisilna delavnica za oba dopustna po prestani kazni.   Obravnava, kateri je prisostvovalo mnogo orožnikov kot poslušalcev, trajala je cel dan pozno v večer.
— (Stroški za kidanje in izvažanje snega )
Mestna občina ljubljanska izplačala je za kidanje in izvažanje snega v preteklem tednu t. j. od 17. do uštetega 23. dne t. m. znesek 99 t gl 1. 37 kr.
— ( Promet na dolenjskih železnicah v novem letu.) V mesecu januvarju t. 1. kažejo podatki o tovornem prometu znaten naraščaj, osobni pa je nekoliko zaostal. Največ se je dovažalo na kočevski progi premoga, žaganic in neotesanih hlodov (krlov), na novomeški pa drv. živine in živil. V občn pa je beležiti napram preteklemu lotu napredek v obojnem prometu. Izvažalo se je pivo, živila in moko
— (Razširjenje šole ) Deželni šolski svet je sporazumno z deželnim odborom kranjskim dovolil, da se z bodočim šolskim letom jednorazredna ljudska šola v Polhovem Gradcu razširi na dva razreda in da se drugo učiteljsko mesto, ki se bode si-stemizovalo. uvrsti v IV. plač. razred.
— (Nova podružnica kmetijske družbe) se je ustanovila v Velikih Laščah.
— (Državna subvencija- Poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo za napravo trtnice in sadnega vrta v Metliki državno podporo 300 gld. in ob jednem odredilo, da so brezplačno odda večje število trt in ključev iz državnih trtnic oziroma iz zaloge trt naročenih iz inozemstva.
— (Vinogradarstvo ) Kmetijska podružnica v Krškem hode priredila v mesecih marc in april tečaje za požlahtovanje trt in delila amerikanske trte iz svojih viuogradov in take. ki jih bode dobila iz državnih trtnic. Ob jednem se bolo delile denarne podpore, katere je dovolila kranjska hranilnica. Poleg večjega vinograda je kupila podružnica še manjšo parcelo v okolici mesta, na kateri bode sadila amerikanske trte.
— (Pogozdovanje Krasa ) Na Kranjskem se je v minulem letu na novo pogozdilo 134*8] ha ali 234*45 oral, zboljšalo pa se je 130 14 ha ali 226" 16 oral nasadov iz prejšnjih let. Nasadilo seje 2,105.000 borovcev, kar je prouzročilo 10.008 gld., 35 novčičev stroškov. Delalo je pri pogozdovanju 2860 delavjev skupaj 17053 delalnih dnj. Površje, ki se je v prejšnjih letih in lani pogozdilo, obaeza 972 55 ha ali K)905b' ora'. Vsega skupaj seje po rabilo 15, -18f», 580 sadik, ki so se večinoma dobro prijele.
— (Zaupnica slovenskim dež. poslancem štajerskim.) Odbor občine Št. Jurij ob južni že* leznici ju v seji dne 24. t. m. BOglasno sklenil to-le zaupnico: „Vsem vrlim deželnim poslancem slovenske krvi, ki so vsled čudnega obnašanja deželneg i zbora zapustili zbornico — presrčno zalivalo in popolno zaupanje". — Jednako zaupnico so poslali volilci v Št. Pavlu v Savinski dolini svojemu dež. poslancu tiru. Jos. Sernecu, občinski odbor v Glo bokem pri Brežicah je pa dne 24. t. m. sklenil soglasno, izreči vsem slovenskim dež. poslancem štajerskim pohvaluo priznanje in zaupanje.
— (Imenik isterskih porotnikov,) sestavljen v zmislu pravosodnega raimsterstva lanskega ukaza, je bil povod pritožbi, katero so podali ister-ski Lahi, ker so se v t» imenik postavili tudi Hrvati in Slovenci in se je bilo bati, da bi odslej laške
obtožence mogli soditi Hrvati. Vsled te pritožbe je pravosodno ministerstvo ukazalo višjemu sodišču tržaškemu naj preišče, ali se je v rovinjskom okrožju imenik porotnikov praviloma in zakonito sestavil Višje sodišče tržaško pa je izjavilo, da za to ni pristojno, vsled česar je generalna prokuratura podala ničnostno pritožbo, kateri je najvišje sodišče ugodilo izrekši da je višje sodišče tržaško kompetentno v tej Btvari soditi. Tržaški in drugi ireden-tovski listi javljajo tudi že, da je višje tržaško sodišče spoznalo sestavo imenika porotnikov za nelegalno in imenik razveljavilo.
— (Nova tovarna v Trstu) za izdelovanje železnine se boda ustanovila na Gornji Kjarboli. Kdor bi hotel kaj ugovarjati proti ustanovitvi nove tovarne, mora to zglaaiti mestnemu magistratu v Trstu.
— (»Teharski plemiči",) spevoigra g. dra. Benjamina Ipavca, se bo tekom prihodnjega meseca predstavljala na reškem gledališču v Brnu. Ravnateljstvo se je obrnilo na skladatelja s prošnjo, naj dovoli predstavljanje svojega dela. I Jlogo grofa celj -skega bo najbrž pel tudi nam znani Fedyczkowski.
— (Razpisane službe) Pri okrožnem sodišči v Novem Mostu mesto jetniškega zdravnika, ki opravlja zdravstveno službo v solni jetnišnici in V arestih m. del. okr sodišča v Novem Mestu. Letna nagrada 90 gld. Dalje mesto drugega sodnega zdravnika za sodno-zdravstvene funkcije. Prošnje z dokazom popolnega znanja slovenščine do dne 14. marca predsedstvu okrožnega sodišča v Novem Mestu. — Pri deželnem sodišči v Celovcu eventu-velno pri kakem okr. sodiš'u, mesto kancelista. Prošnje do dne 20. marca predsedstvu dež. sodišča v Celovcu. — Ni jednorazrednici v Fari pri Brodu mesto učitelja in ravnatelja z letno plačo IIi. pl. razr., prostim stanovanjem in funkcijsko priklado. Prošnje do dne 15. marca okr. šolskemu svetu v Kočevji.
* (Prvi židovski vseučiliški profesor na Ruskem) Neki dr. 8. Flekser, rodom Žid iz Odese, je izdal juridično razpravo, ki je vzbudila splošno pozornost v učenjaških krogih. Senat peter-burškega vseučilišča je odlikoval pisatelja z veliko zlato svetinjo in sklenil, da ga predloži za pro fesorja na juridični fakulteti, kar se pa ni moglo zgoditi, ker po smislu obstoječih odredb zid ne more postati profesor. Ko pa je Flekser sam prosil za profesuro, je bd res imenovan. Mož je star šele 25 let in je jedini žid na Ruskem, ki je profesor na vseučilišču.
* (čez jeden in dvajset let.) L. 1874 je bila pri Iudjiji na Hrvatskem oropana vozna pošta, a ničesar se ni moglo izvedeti o zločincu. Te dni pa je prijavil pasterok pleskarja L miga orožnikom, da je njegov očim pred 21 leti oropal pošto. Orožniki so šli takoj na označeno mesto, kjer se je našlo res zakopanih več stvarij, ki so brez dvoma v zvezi z ropom. Laniga so izročili sodišču.
* (Izginulo mesto ) Vsled potresa se je po-greznilo mesto Ročad v perzijski provinciji Astrapaf na južnoizhodni strani Kas p takega jezera. Ponesrečilo je več tisoč ljudij.
I I
Slovenci in Slovenke, vpišite se v družbo sv. Mohorja!
Jb«.----ui.
I I
KLj"-.: i &ts v'ac;j ",
— „Popotnik" ima v št. 4 naslednjo vsebino : Nadvojvoda Albreht f; — Psihologični „utrinki";
— Vzgoja Rimljanov; — Iz deželnih zborov; — Ljudski* šolstvo v ptujskem in ljutomerskem političnem okraji od LsT.V—1895 ; — Društveni vestnik ;
— Dopisi m druge vesti; — Natečaji.
— „Vatrogasac ". Izšla je št. 6. z raznovrstno vsebino.
EizojavliG.
Dunaj 27. februvarja. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o novem kaz. zakonu. O politični]) paragrafih so govorili Pacak, Slama, Slavik in Perncrstorfer, ki je strastno napadal levico, očitajoč jej nje neliberalno postopanje. Koncem seje so mlado-češki poslanci nujno predlagali, naj zbornica izreče, da se s preganjanjem parlamentarnih govorov krši zakon.
Dunaj 27. februvarja. Posl. dr. Gregorčič je v sinočui seji proračunskega odseka govoril p zemljiškem davku na Goriškem in se potegoval za njega znižanje.
Trst 27. februvarja. Na sinočni maske-radi je pleskar Blasko si dovolil z neko ženo nekoliko robato šalo, za kar ga je nje feoi zabodel.
BeligTad 27. februvarja. Protidina-stično gibanje rase čedalje bolj« Dvorni krogi so v velikem strahu in napovedujejo novo pre-membo političnega sistema.
Iz uracIiH'Ka lista.
I/.vriti Ine uli i'lmrktilfvur «lrM*or: Franceta Krasove a posestvo v Št. Jarnejn, (v drugič) dne 1. marca v Kostanjevici.
Avgusta Iiiiser-ja posestva v Novemmestu skupno cenjena na 18.607 glčl.i dne l. mana iu 5. aprila v Novera-inestn, skupno cenjena na 18607 gld., dne 1. marca in 5. apriia v Novcmmestn.
Štefana M a linija zemljišča v Šmihelu, cenjena 14S gltl. in 40 gld, (preloženo) dne 2. marca v Senožečah:
Frairt Haiti uniča premičnine (130 velikih rut in razno Mapo) cenjene 396 gld., dne 4. in 18. marca v Ljubljani.
Aniliejii Ci m perm ana posestvo v Kompoliah, cenjeno 4K02 gfiL dne D, marca in U aprila v Trebnjem.
Janeza M i hov a rja posestvo v Osrečj i, cenjeno 1*521 gld., dno 6. marca ln 7. aprila v Mokronogu.
Jureta AmbroZiča posestvo v Mereči Vasi, cenjeno 1418 gld., dne 7. marca in 6, aprila v Metliki.
Janeza 'A d r a v I j e v i č. a posestvo v Fraprcčah, dne 7. marca in 6, aprila v Metliki.
Meteorologično poročilo.
i	čas opazovanja	Stanje barometra v tam.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Modrina t mm. 1
m iS i	7. Bjatraj 9, popoi. 9. zvečer	799*8 um. 7.8*5 *■, 735 6 m«	— 1 6' C — 0 6' C — 2 6" C	si. svz. brezv. lli svz.	snež. snež. snež.	18 3 mu suega. 1
	Srednja	temperatura —Iti0,		za V9*	pod n	ormalom.
ZD-ULnstjsl^:^ "borza,
dne 27. februvarja 1895.
Skupni državni dolg v notah .   . . Skupni državni dolg v srebru
A'MriJNku zlatn n-nta.....
Avstrijska kronska renta 4.....
Ogerska zlata renta 4"/0 .... Ogerska kronska renta I ., . . . Avitro-ogersk« bančne delnico
Kreditne deluice.......
i.ouduti vista.........
Nemftki drž. bankovci za InO mnrk
20 mark ... .....
'iO frankov..... ...
Italijanski bankovci......
C. kr.cekini.........
Dno 2f». februvarja 189
4UI0 državne srečke iz I. 1854 po 260 gld. [Jržavne srečke iz I. 18H4 po UMI tri«!. ■ Dunava reg. srečke 5* „ po 100 %\d.   , ,
Zf*mlj. obč. avstr. 4' ,u/o fclati zast. listi    . 1¥8 „ —
Kreditne srečke po K H) gld.   ... 200 . —
Ljubljanske srečko..... 25 , —
Kudolfove srečke po 10 »jld...... 23 ( 7"j
Akcije angio-avstr. banke po 200 gld, .   . 170 , 25
Trarawav di-a"it. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 42.r> „ —
Papirnati ruhelj......... t „ 32'
101	Kld.	20	kr
101	s	15	v
121	■	85	n
10«»		70	i
123	t	90	n
		—	n
1077		—	
	•	7f>	■
123	*	60	■
HO	■	.'17*	i i ■
12		07	•
4	■	81	B
	*	86	r
S	■	80	m
5,			
161	gld.	25	kr.
189	• n	50	■ •
Zahvala.
Ginjenim srcem izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam o smrti nafte preljnbljene, nepozabne soproge, odnosno matere, stare matere, sestre, teto, svakinje in tašče, gospe
Marije Snoj poro j. Pečnik
izkazali svojo sožalje t-r pokojnici zadnjo čast, spremivši jo do poslednjega počivališča in poklo-ii vš   krasn h vencev, svojo iiajprisrčnejšt zahvalo.
V Dolenjih Gameljnah,  26. febr. 1895 Rodbine: (224)
Snoj, Pečnik, Mally, Jeras in Velkavrh.
Častitim volilcem dolenjskih mest in trga Ribnica!
Za prečastno zaupanje, izkazano mi pri včerajšnji volitvi, pri koji sem bil z ogromno večino izvoljen državnim poslancem, izrekam vsem svojim volilcom najtoplejšo zahvalo.
Za mnoge, napade daje mi dovolj zadoščenja zaupanje volilcev.
Zahvaljujem se tudi za obile čestitke, ki sem jih prejel ob tej priliki, ter iz srca želim in bodem po svojih močeh delal na to, da naš narod v kulturnem in gmotnem oziru trajno in zdravo napreduje.
V to Hog pomozi!
V Ribnici, dne 20. februvarja 1S95.
Fran Višnikar,
(997) državniindeželniposlanec.
Prodaja trgovine!
Zaradi bolezni se prodaja dobro upeljana trgovina, katera osigura vsakemu dober dohodek, pod zelo ugodnimi razme-ami in pogoji. — Pismene ponudbe blagovolijo naj se poslati upravnistvu BSlov. Naroda" pod At. 50. (222)
Prodajaln i ca
27
se da v najem s I. majem 1895.
Pojasnila in pogoji pri    V*i»|«*mno podpornem druAtvu", Kongresni trg St 17. (203—2)
i
4
S
<
1
i
« i i
i
i i
i
g Želodčne kapljice ~
koje p  n. občiimtvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljico so selo pro-spesue (provzročujtijo Mla-t do j«!a, ramtVHrjajo sli z, so pomirljivo in oIhjAujoče., ustavljajo krč, in krepeajo lelodea •. rabijo pri napenjanji iu zapeoenosti, praoblosenem ielodol s Jedili io pijačami i. t. d.
Staklenica   s rabilnlm nav6dom velja 20 kr., taoat 2 gld.. 3 tacate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča lih
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani, rioio-n*)
Pošilja-c se vsak dan po pošti proti povzetji.
C. tf. glavna ravnateljstvo avstr. drž, ieleialf..
Izvod iz voznega reda
TVaatopno omeujonl prihajal 11 in odtiajalnl umi oaneueui ■ » 1 mrmlnjrfnfrnpiileptn ctutt*. Srednjeevropski Aaa je krajn.ma čmti T L«!nh-ljani aa s minuti u »pni;.
Odhod 1» LJubljane :juž. kol.)
Oh 1». uri S tttin. po nori oiahni Tlak v Trbia, Pnutahal, Raljak, O«-
ln-ui-. Kranaanffeitfl, LJul>uo, '•< v Aiihc«,   Iachl, Omun.
deo, .Suliirturi».l,  lifini-OiintiMti, 7,ell na Jevern, Stuyr, F.mc, lin-lnjd-rico, Marijin« vara,  Kh-.-r.  Karlora   um, Kranoova Taro, Prago,
Iiip«ij<), Dunaj Tia Amutcttcn. Ofy H. uri IO min. «Jnfr«j moiaui vlak ▼ Novo mesto. Kočarja. W> 7. uri tO min. tjutruj oiolmi vlak r Trhia, Prtutabal,  Beljak. 0»-
Iovac, Kranneuifeate, lijiitum, Dunaj, Aaa Selcthal v Selnograd, Duna.
ria Amatntten.
Ob IV. uri AS min. dopolnita* metani vlak » Noto meilo, KnisTJ«.
Ob ti. Mri mO tttin. ,l<,j,„lu,i,t- ■>■«(■ ni rlak * i'rl,i*, Pontabal, HeLjak, Oeloveo, Franaenafeita, Ijjuliuo, Selsllial, DituaJ.
Ob 4. uri 14 *m<m. poftoluttn* oaabni vlak v Trblc, Bolja«, Oaloveo, I.juliiKi, oex Sulithal v Soliut^rad, Tjend-Oaiteln, /.«!■ na Jeaaru, Ino-raoit, Hrpunio, Ourlh, Oruevo, l'»ri», Hteyr, I.ino, Orannden, Fiohl, Budejavioe, Plaenj, Marijine Tare, Kgor, Krauuove Tare, Karlove Tara, Pravo, I.i(nkt), Dunaj Tia Amatetten.
Ob 7. vri '40 min. Mvrr^r meaunl Tlak t Noto mesto, Kočevja.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob (t. uri li'l Mali*, mfutrnf oaebni vlak a Uuuaja Tia Amatetten, Up■ etje, Pratie, KraneoTlIi virov, Karlovih virov, Kfira, Marijinih v*#ov, PUnja, Btidajevlo, Holnograda, liiuon, Hteyra, Hmonilana, laohla, Ani, ■eea, Zellr tia joieru, Lend-Oaatelna, LJuhnaga, Oelovoa, Beljaka. Franaenafaat* TrbUa
Ob H. uri lit tntn. ejntntj meiani vlak ia Kočevja, Norega mesta.
Ob ti. Mri 3t7 min. dopoiu*ln« otabul vlak a Dunaja Tla Amatetten, Lilpaije, Vrage, Kraneovlli varov, Karlovih »rov, Hgra, Marijinih Tatov, PlanJa, Hiidsjovlo, Solnograda, Idnca, Steyra, t'ariia, Oen«v»4 Ourlha, Bregnine, Inomoata, /ella na Jeaera, Ijtnri-Oaatetna, I^jobnaga, OeluTO«, I.istiaa, Pontubla, Trbiia.
O* 'J. uri ;fJ min. fio;io/«rf»e meiani Tlak la Kodevja, Novega meata, 4. uri 4H min. ttmnluttnr enimi Tlak a Diinaia, l^ubuega, Helathala, Kelta k a, OaloTCa, Vranaenafeste, l"'mtahla, Trbiia
Ob 9. uri '£K min. tvrrrr meiaui vlak la KooeTja, Norega Meata.
Ob V. uri VI min. avurfr oaebni rlak ■ Dunaja preko Amitettaaa In Ujubnea:*, Holjaba, Oeloroa, Pontr.bla, Trbisa.
Odhod ls LJubljane (dr*, kolj
Ob   7. atri 3/3 min. ajutr«.)       v Kamnik. ■      9i    m    On      „      ih>>m»/mi/hs  n , •     S.   -   SO     n     mve**)*' m m
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob n. aari ati min. mjutmj la Kamnika. ,    1 I.   „    M     .     đitjntlmt ms   . ,,
(5-47)
O lavna jealoga
pristnih ruskih gumijevih galoš
pri (126—9)
J. S. Benedikt-u v Ljubljani,
OdldLa. se tatico^ tt liajena.
hiša
stoječa nasproti lame eerkve, e pro«la|Mlnlco »pecerlj-■ kt-KM li I ta«( m i u h krčmo vred. '207 J)
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda'.
I." ti i »u i
Izrini«,
Trboveljski salonski premog
bukova drva %a gorivo, tudi Neltana.
La. SCHIFFER
Dovozna cesta.
NaroČila se tudi v/prejemajo pri J. E. Bučarja nasledniku Viktorju Bohifferju  in na Dunajski cesti it. 26, II. nadstropje. (IttO-tt)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
e
e«e*o«e«eeeeeee««>«T>ee«ei
J Na najnovejši in najboljši nafiio
♦ umetno (1180—Mit) J
: zobe In zobovja :
# u davlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- J* J VHia|a in vse tultn« op«*rMtrl|«, — odstranjuje ^ O »oluia* bolečine 1. usmrtenjem živca ♦
X zobozdravnik A. Paichel 5
W polep ftevljarake^a mostu, v Kohlt-rjcvi hifti, I. nadstr. •
Ljubljanska
Podpisano  vodstvo SS  priporoča Kdaj,  ko ho bližn stavbna
jit/.( nia
za izvrševanje plinovih naprav
vodovodnih instalacij
vsake vrste.
Proračuni stroškov so brezplačno na razpolaganje.
V Ljubljani, dne 18. fcbruvarja 1895.
Vodstvo ljubljanske plinarnice.
(201—2)
iaa«
Št. 1259.
(221—2,
Prostovoljna dražba posestva.
Vsled ptoMiij.- Jakoba Jcriiiinin in An«lr«*)i« ^la«i'*kti iz Domžal vršila «e bode
dne 28. svečana 1895
ob 'J. uri dopoluilnn v IIoimisilatb h. št. U!2 |iroNl»vol|nu 4lra>.l»ik
posestva vlož. št. 91 kat. obč. Domžale, sesto-jeCega iz hiše št. 02 v Domžalah z zemljišči.
v kateri Jiifii se nahaja tudi |»r«»d*«|i»liil4»n, dobro znana vsakemu trgovcu, pi-pj lastnina umrlega trgovcu .I»nI|»m l*ct»ner|n.
Vzklicna cena je tt^OO u'«!-* pod katero se zemljišče ne bode oddalo. Varščina 10°/0. Družbeni pogoji, zeinljeknjižni izpisek in ceuilni zapisnik so pri tem sodišči na vpogled. Vkujiženim upnikom pridrže se njihove pravice brez ozira na skupilo.
G. kr. okrajno sodišče v Kamniku
dne 22. svečana 1895.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No lli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
27