PRO F T A Ei m. a CLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBER 208 OITAIIJSKA ELEKTRARNA KA2EP0T Nomiki kablaat odobril sklop Ihaška koafaraaoo Clani kabineta so mnenja, da Jt Nemčija veliko pridobila na ia Velika Brtta- Bsrtln. 4. aapt — Nemški de-legatje. H ao aa udeležili haaike konfereass, ao včeraj prisostvovali aaji kabineta, kjer so poročali o resultatih. Seji kablneU je predaedoval Streaemann, minister saeunsjne aadeve. Kabinet Je pelrdil in odobril vae akle-pe, ki ao bili napravljeni na konferenci. Člani kabineta ao se aedlnlli, da bodo obveetlli nemAko ljudstvo o vseh sklepih, ki ao bili storjeni, da bo lahko uvidelo, da pomenijo korak naprej v raavoju nemške drŽave, ne pa poraa, kot Jih oanačujejo nemški nacionalisti. Haaška pogodba pomeni, je dejal Streaemann, da je Nemčija aopet prevaela suverenost nad svojo državo, ker bodo vlade pričele a evukacijo Porenja po 16. aept. To tudi pomeni, da bo Nemčija prvo leto plačala 17*1 milijonov dolarjev manj raparaclj kot pa je to določal Daweeov načrt. Rspubllkansko časopisje je bilo naproženo, da raažirl to la-Javo mfd nemško ljudetvo. Podjetje vredno nad pol milijarde bo plačano v IS letih; elek-triko prodaja dvakrat cenejše kot je cena v Ameriki. Počitnice aa nadoeetne nlčarje. VVaahlngton. — Dne 16. avgu-sta ja minilo 16 let, odkar je bil dograjen Panamski prekop. Ii poročila, ki je bilo objavljeno pretekli teden, je raavldno, da ae je v 16 letih poalužilo preko* pa 64^081 trgovskih ladij a skupnim tovorom okrog 275 milijo* nov ton. Dohodki |a to dobo eo anažall 9888,761,688. Stroški aa agmditev prekopa ao anašali 888 milijonov dolarjev. Kar je bil prekop agrajen v prvi vrati a vojaških raalogov, v prid "narodne obrambe," je bilo del gradbenih atroškov pri« plaanlh vojnemu departmentu v snesku 118 milijonov dolarjev. Ostalo veoto 176 milijonov dolarjev je pa obvesnoat prekopa, ki ae tapliriuje la dohodkov od pr^voznln trgovskih ladij. V prvih žtlrlh letih operacije prekopa 09 bili dohodki manjAi kot pa obratovalni stroški. Po tej dobi ao ae prlflali pa dvigati In aedaj snažajo letno od 86 do 87 milijonov dolarjev. V sad-njem fiskalnem letu ao dohodki anašali 987,866,986 In stroški pa 99,687,160. Cisti preostanek, brce obroeti na vlolen kapital» snažajo torej 917,789,776. Obresti na kapital anašajo letno 97 ,860,000. Po odbitku te vsote anašajo čist! do-hodkl skoraj deaet milijonov In pol kar js vsssno lep rekord aa vladno podjetja. Posebno že, a-ko ae upošteva trditev privatnih interesov, tis je vvaana wpoeo»>-nost v obratovanju industrije geto nlaka. Rsšuna as, dafss bo v 80 Istih prskop popolnoma laplačal, ker njegovi dohodki se višajo od le-ta do leta. k teidu lahko pripomnimo, da mogoče pride še v roke privstnim Interesom, sko bo Hoovsrjsv "robustni indlvldus-liasm" Uko lepo najfredovgl v bodoče kot napreduje aedaj. A-msriška vlsds js rsžVils ali pa pomagala rasVltl šs marsikatsro industrijo. In kadar je pričala nositi dobiček, je bila še v sle-hernem slučsju podarjena privatnim intsrsaom. Zadnja dva slučaja sta srskoplovetvo In avs. sns trgovsks mornarica. Boston. — Nsdcestni telesni-čsrji v tem mestu bodo prihodnje leto deležni 10 dni plačanih počitnic in leta 1981 se počitnice povlžajo pe na dva tedna. Počitnic bodo deležni kondukterji in strojevodji. Nova pogodba, ki je bila podpisana aa dve leti, tudi določa poldrugi oent povišanja plač na uro. Kotlarji na sapsdu priatopajs v Los Aagelea. — Lokalne unije kotlarjov na pacifičnl obali rastejo v člsnstvu in v živshnosti. To je opaaiti v tem mestu; tudi poročila ia San Franc i »ca so optimistična. V asdnjem mestu so kotlsrji dosegli povišanje plač, kar je pripomoglo, da delavci pristopajo v unijo. Pleteatnarji Isbrall rssaodnlks. Philadelphia. — Dr. Paul A-belson ia New Yorks je bil ls-bran aa raaaodnlka aa pletenlnar-sko Industrijo. Za nJega so se ae-dinili podjetniki in unija. V tam poalu Ima lakušnje ia košuhovin* ske Industrije, kjer Je bil as ras-sodniks vsč 1st. o novi splošni pogodbi bo on odločal v vseh spornih ssdsvsh med podjetniki in delavci. Unije ee sdružlte. New York. — Dve neodvisni uniji hižnlh delsvoev »ta as adru-žlll, "ksr poklicna organlsaoija ns koristi nikomur/-' Priaadeti ata unija operatorjev vapenjač in tmtja mat sin» šdsmem t »a va organiaaclja se imenuje A-mslgsmsted Building Osrvlcs Workers Union, kl Js industrial-ns po strukturi in uklJttčtUe vae poslopns In hlšns dels ves od por-ter je v do !n#enlrjev ln adpcrln-tendentov. Delavce gnsgllnefclk postaj po- mečejo na cenžfe St. Look Mo. — "Self-service" gssollnsks postaja je novs Iznajdba, kl js bila vpsljans v tem mestu. Ts isnajba pomeni, da lapodrins ns ossto vsliko število delsvcev, ki si služIjo svoj kruh ns gssollnskih peetsjsh. Izpodrinejo jih nove aesalks, kl dslsjo ns stisnjsn srak, V prostor porlnsš kovan denar, kl sproži sesslko in al natoČiŠ gasoline.... NaprsdskT Gotove I Po-sebno še as deisves, kl kodo ob delo. t MsrDonald pride v Ameriko 4. oktobra London. — Ramsay MacDo-nsld, brltskl dslsvskl premier, ss pods v Ameriko dne 09. septembre. Ns smsriška tU bo stopil dno 4. oktobra. Z nJim bo prišla tudi njegova stgrsjšs hči Issbsls, kl nsvsdno aprsm-IJs očeta ns vseh daljših pot> vanjih. MscDonaldov obisk Js posvečen dosegi novega Iporslums msd Anglijo In Jtoeriko as zmanjšanje bojnih memprlc. O vprašanju bo MneDonald kon-fsrlrsl z Hoovsrjsm In *ati Js, ds msd obema držsvsma nasts-nsjo novs prijnteljeke vest kot resultat te konferensa, polet aa šeto ss dekvkelMačaas. Burnsvllle, N. C. — Poletna šola ss delavke na jug« je končana. Vršila ee je še tretje Is-to. Letošnji tečsj, kl je trsjsl (TVs meseca, je obiskovale 86 delavk. Prišle so Is rasnih Indu-stri J, kamor ao ae aedaj tudi vrnile. Poleg regularnih iliteljlc eo predavali delavkam Mani de-lav A i voditelji, med njhnl A. J. Musts ia Brookwooda, M Je ob-država! štiridnevno predavanje. Alfred 1 Hoffman, ocflnisator tekstilnih deUveev In Paul Porter od Lige as Industrijsko de-mokracijo. V delavskih krogih ns Jugu vlsds as to šolo vsliko zanjmanje. . HičoajaaiT U eiektričarjev ao britsk#. Čete nejši napad na lo ubitih 18 Arabosv In nsd dve-sto rsnjsvHh. Napad na Arabes ao lavržils tri britslli kom penija a pomočjo policije. V bitki eo igrah glavno vlogo Uftkt In ssroplsni, kl so nspsdll Mabce a arsks. Zgodaj v Jutro Istega dne ao brltsks četa zajele Isgrsdniks, ki so pa pO» sneje ušli in našli zatočišče v Hettlnu. Brltsko vojaštvo jim je aledilo in jih doteklo. Razvila se Js srdlts bitka, kl js trajala vsč ur. Prijetih Je bilo veš mu-slimsnsMk voditeljev, kl ao MU posnsjs pripeljani v aapore v Tiberiju. Brltsko vojaštvo se je spoprijelo a isgrednlki v okolici Jeru-zalsihs. Asroplsni so prsssnstill Arsbce, kl so tsfcorlli pri Ltftl, ssvsrosapsdno od Jeruaalema. Arabci, koHkor Jih ni bilo zaje-tih, ao pobegnili v puščavo in pu-atlll za seboj puške In bombe, katere Je brltsko vojaštvo zaplenilo. V VVaJajl js bilo srstiranlh 170 Arsbeev In zsplsnjsna Js M-Is velike aalogs orožja. Arsbskl konjeniki ao potem nspsdll brit-ske čete pri Blddu, s so Mil odbiti. - Brltskl komissr v Pslsstinl John Chancellor je odredil, da se vsi Izgrednfkl, ki ao Mil ujeti, oddajo ssdlšču. Vodjo Muslimanov ao radi ts odrsdbs vzrujani In ashtevsjo snsko nsstopsnjs proti Židom, kl so provocirsll izgrede v okolici Jsfs. Portorifeni Utojo podpore r Wftghingtonu Washington — Pretekli teden je obisksls Hooverjs depu-tacljs Portaričanov. V Wssh-ington js Mls poslana prvič, ds InterpsUrs pri prsdssdnlku o imenovsaju Theodorjs Roose-volta, M U Je Hoover določil aa bodočega portoriškega govsrner-js. Ker Portoričsni dvomijo v Roosevetovo sposobnost, js Hoover isgotovll deputacljo, ds bo novi fovsmer poslušal želje večine, ksr pomeni, rspubllksn-ee In delavce. Hoover Ju Je nato deputadje izročile prošnjo, ds kongres dovoli Portorikl posojilo 60 mfljonov dolarjev De-nsr M ss porsbll ss Isboljšsnjs gospodarskega življenja te a-I meriške kolonije. Chicago. — WlUism Emaastt Dover, kl je bil čtkaškl župan od Ista 1928 do 1887, je V torsk po» poidn«- umrl. Vzrok smrti js ml rak v želodcu. Star Js Ml 67 1st, 4 i Riuko-amerilki stiki 4 vi »ttkm** HP^"'' " Sovjetska vlada ia ameriški buainees sto-pata v Uiim prijateljske «tik«. Delegacija ta delegacijo prihaja ix Rusija v Ameriko. Delegacije odhajajo ix Amerike v Rusijo. Prve so daUveke, druge ao burioazne ia kapitalistične. Zadaje dni je prišlo is Moskve dveeto inšenir-jev in predsednikov drtavnib truetov. Sprejeli in pogostih so jih predsedniki ln reprezentance ameriških privatnih trustov. Med sovjetskimi gosti so B. Karičfn, predsednik stavbne korporscije, M. Nlkífcfpv, predsednik kavčnkarskaga trusts, V. S. Matlin, podpred- sednik olektro-tehniAkega truft«. N. Levčepko, podpredsednik daaiksgs premogovnega trusts itd. Bedasto bi bilo misliti, da hodijo eovjet-oke delegacije eem na počitnice ali glodat trpljenje ameriškega proletariats. P«W taka bedasto bi bilo, 10 bi kdo amatral, da hodijo ame-riške delegacije gledat bivše carske palače v Kremlu ali jokat ss nad armado brezdomovin-skih otrok v Rusiji. Vse to ni nič. Stiki tydi niso pognali is ljubesni do bllinjegs. Stiki eo čisto materialni in i, po domače bisaiški. Ruski boljševikJ in smeriškl kspitalisti oe prsv nič ne ljubijo _ ljubita pe se amsriški kapital in ruski dobiček. Agrsrns RusIJs se ne more razviti v industrijsko dešelo bres tujega kapitala in ameriška produkcija potrebuje ruski trg. To je vsa skrivnost in bistv< nost novih rusko-ameriških stikov. Is tega isvira, da ao veUki ameriški magnate kot eo Ford, Du Pont, Young in cela vrsta drugih vzljubili boljlevlko in oklenili z njimi lepe KupčiJake zvese. Celo mogočni jeklarski trust se je toliko ponižal. da ja stopil k sovjetom in m pogodil sa enajst milijonov dolarjev vrednooti manganove rude. je bodaoee — kapitalistični in proletarski. Businees nima nobene dušo, morale ali etike. Tudi toljševiki morajo gledati na dobiček, ker so se lotili kapitalističnega buaineoea. Ameriški kapitalski dajejo sovjetom kredite ia jim zidajo tovarna in elektrarno v Rusiji, pomagajo e tem razvijati nov ekonomski ln socialni red v ruski republiki, daakje to red proti njihovemu prepričanja; at drugi strani pomagajo boijševiki ameriškim kapital letom do nadaljnlh profitov in s tem podaljšujejo življenje kapltaliamu v Ameriki, daai je to proti njihovemu prepričanju. Oboji se morajo nekoliko irtvovati — oboji drle figo v ftepu, kadar stiskajo desnico drug drugemu. Jo pe razlike. Amerilkim kskor drugim kspltalistom je buslneoe cilj, dočini jo boljše-Mkom I«- *redstvo. Sedanji voditelji Rusije so praktični ljudje, ki okušajo izrabiti vss mogoča arodstvs — by hook or crook — za dosego •tvojega namena, ki je Industrigliiacija agrarne Rusije. Ameriški kapitalJsti, tudi materi-alisti do mozga na svoj način, pa izrabljajo vee svet ta povečanje svojega btisigessa. Kdino na ta način more biti jasna Ironija kooperacijo ameriškega kapitalizma in ruskega komunizma. Drug drugega hočeta izrabiti se cilje, ki sta juta! In severni pol. Nlkder v zgodovini človeške drušbe se nI resnica histo-riškege materialisma tako očitno razgalila. Milwactae. Wis, - Kot grom strela me vest o in boritelja za pravice delovetva Zavertnika, bivšega glavnega urednika Profvete, ki je Joše «rt. — rtnlka, bivšega edn urejeval ee«h 1« let sem nlkder imel prilike govoriti z njim, čftudi sem av posettt glavni »toa Jednofe, pe žal gs oi bilo tisti Čas v uradu, želel sem oeebno govoriti z našim borcem in ga ?iditf. Bil jo Tode kljub temu sva se a pokojnim Metom večkrat pogovarjala «r* POtom dopisov, ki jih je vselej priobčil Af>UK4*m4-no, isvzemšl z dodatkom, da je i tehtične napake. Slo-delavei v Ameriki so p q smrtjo izgubili mnogo, li so boritelja za njihove * In učitelja delavske zavesti, kako se osvoboditi izpod kapitalističnega jarma. Na naše delavce apeliram, da ohranimo pokojnikove ideje, da delamo *o naprej za lajšanje delavskih razmer. In kadar bi imeli zfbresti v napačna pota, se ohrazbe, ki is padalo na rodo^ no polje. Sedaj ni Joieta al tivimif njegovo delo pa bo še vela med aaasi. Zate pa je a«. dolžnost, da nadaljujemo nje vo delo aaproj. . j Jože Zavertnik ne bo nikr pozabljen pri zavednih del«v4; on «i js zaslužil spomenik, }-pustil je lepo zgodovino sa se» Blag in trajen *pomia Jož#, njegovi družini pa globoko lje In naj mi oproste, ker ae -aem mogfl i|deležiti Jože to v* pogreba.—Nace flcmhorgor« j vo nam s bepede bodo ia- JW In naj ________ k nadaljnemu delu za Mil» bodočnost dalavatvs. Sledimo njegovim naukom do kones dnL > ■ • • * • Blag spomin Jožetu, drufclni pa iskreno sožaljel Joosph Uk. O tem ia onem. VMmssálag, Pa. — Kmalu bo- pretekli d ko spoznal njegovo noe¿ in vnemo za dela ce. Jože se je odprto P« Pred časom je obdolžil nji tajnik fafcstoveke strai flan velikega fašletovskega Farinacci v svojem pew «» ÍPHWÍ ga milanskega podeštata poslanca Beilonija velikih finančnih malverzaqQ M* Hyednpoti. ki jib je HBHriM SEPTEMB in J>res dvoma j je eden njegovih ih »otaalaikpv. Ta mož pred fašMpVsko revoluci-,____in nagMahes pa je, kakor pripovedujejo očividci, lastnik ogromnega premoženja v Ferrari. Tu smo navedli samo nekoliko kričečih primerov. Cd W hotel vodja Službenem meetu. fešietevekima prvakoma I unsla ostra časopisna polemika, kajti Bellonl razpolaga tudi z lastnim časopisom, fci aicer m2* rtTf * ppodarakam položaju IUlije, ker aikai 0 težavah in križih in o nej^u f. .Jr »«.vnč «dkrit^r, umnostih, v katere Uudje v Anton ZldaaAok, zsstopnik. 7 ti Su Smrtna koss. Weatville. III. — Neznanja da je dne 12. avgusta po den»ki mučni bolesni prem moj soprog Jursj Pintar v ds viiiaki bolnici, star 60 let. I -jen je bil 1.1879 pri Delnicah i Hrvaškem. V Ameriki je bii 1 24 let ia je Ml član društva a S SNPJ Ur št 28 HBZ. Pogreb e t vršil dne 14. avgusta ciyili », je pokojnik sam šele Iakrena hvala vaem, k kojnika obiskali in nam nu< tolažbo ter pomoč V urah bridl ati. Hvala tudi vsem, ki so spi mili pokojnega soproga k ss nJemu počitku ter poklonili n v zadnji posdrav cvetlice in vc ce. Tebi predragi soprog in o želimo mirni pokoj. V naših | cih ohranimo nanj trajen sv min. Žslujočt ostali: Margan Pintar, soproga, Stanly, sin, ^ stari domovini msti In dve t etri. v Minneeotl pe ens seetl Margareta Plati O nepišaim pikniku. Mllwaakee, Wla. — Piknik S >-venskega doma. ki oe ja vršil nedeljo, dne 26. avgusta, se zelo dobro obaesel. Lep je bil p -gled dopoldan, ko eo se z bi ni > številni avti pri Stanbušcu odpeljali Izletnike na kraj domf-ve prireditve.) Vee kaše. da je akcija Slovet» skega doma v polnem zamai Natančno poročilo o Izidu piku ka bo podano pozneje. Vsem t stlm. ki sts i meh listke aa avia, sporočam, da je imel najsrečnejšega neki Nemec, ki «tanuje na 400 Rett streets. Mi Slovens! imamo pač smolo; ml kupujemo, drugi pa uživajo. loe Vidmar je bil ta govor pr«veČ odkritoer-čeaT Nerazumljivo je namrect zakaj ja bila potrebna javaa Časopisna obtožba poaiaaca Fari nacoija, ko bi pa bili lahko uredili celo sadevo med seboj. Ne* verjetno in skoraj nemogoče js namreč, da bi bil Farinacci napadel Bollonija brez vednosti vadje. Mogoče je hotel vodja slepiti domačo in tujo javnoet, zna pobijati energično korupcijo in oi je v to zvrbo izbral žrtev BdlonijarHMHHi Ce pa m misli vodja res vreči na la posel, tedaj mu ne bo se-(lostovala ona sama komiaija, imenovati bo moral a*) maatf eno v vsaki občini. . Nekaj gradiva sa njegovo komisijo mM lahko celo mi. ki ne šivi. mo v Italiji ia nimamo vež neposrednega vpogleda v tamošnje oeem na deset ceatdv. Ako jim državne oblasti, ki ao v pretak-losti vedao plesale po želji drui-bc dovoli jo povišanje, bodo eommon stockholderji, ki so absolut; ni gospodarji, prejemali 62 od-otokov prof Ha, ker bi šli vsi po-- - yjžani dobički v njihovo lastno blago, iosstniki bondov Ia pml-nostnih delnic (preferred stook) bi no prejeti ne enega cente več ns investirani kapital, her boodi in prednostne delnice prejemajo InO določno obrestne mara» kot npr. hranilne vloge, f Te metode moisenja ljudstva se poslužujejo vsi javnonaprav-ai in drugi magaatje. Iz dneva v dan postajajo bogatejši in mogočnejši. Tem pa pomagajo državno oblasti o4 predsednika, governerjev pa do zadnjega sodnika in «motnega odbornika. Sest in ppl milijona izumov —. to je približno število patentov, ki ep bili podeljeni na vsem avojUi, odkar obetojl patentni zakon. Ven-1 dar pa naj nihče ne misli, da je usoda izumite ljetEhka in mila. ftoptptai» težka je in kruj ta ta sa manpilmaš ae iaplečs Od treh prijavljenih patentov, tako uči izkustvo, propadata dva,-Ker ju odklopijo, od va**Mtievljenih patentov pg jih niti 00 odst ne krije stroŠIm» -«a patentiranj«.. Asgoji za praktično izkoriščanji PfUeatov eo tako težki da celo gospoda«*» renlebllai patenti propsJ dejo, kjer ni dovolj kapitala, da se Jih uv^ ^A^rtjub temu se noče in noče zmanjS^ število ifumiteljev in takih, ki se nevtrudoma pehajo za BSUnti i* njihovimi donosi. Ste-viki izumov se celo neprestano povečava. A tu-l di tu bi se motU, k*>r misli, da gredo izumi evojo lastno neodvisno pot Kakor vse dru go, eo tudi iznajdbe podvržene muhavosti mode in zahtevam čaaa, v katerem žive izumitelji Danes n. pr. najbolj zanimajo izumitelji problemi radia, mndaie letal ia »valja vi j as j a solnčne energij«- Arijfttika h psevssls vse. kar ae bavi s tehničnimi izumi- Vprašanje radia zanima predvoem* «»radi kratkih vsiov ia prenosa slik na velike daljave. ■ Tretje vprašanje, ki šele postaja aktualno] je problem iskeriščenja solnčne energije. 2e dolgo roji tehnikam po glavi izum solnčnega rtr?ja. ln*»«* ^ žarki, ki padajo na kvadratni mater površine naše zemlje, znašajo povivežno eednsi del konjske sile. Ce bi človek mogel zbrati silo, ki prihaja od solnca samo na atribo hiše, kjer biv* bi imel dovolj toplote, da bi ogrel vso hišo. Dosedanji poekusi zbiranja solačne toplote a pomočjo si-atoma cevi. b. *J» slUI. Poiobno bolhe .o poeUle redke ne samo po meetlh, temveč tudi na de et čem tičijo vzroki «e to «I le Naraščanje entfsie ss telesno In W*n° vse mogoče vrsto kopeli, ki jih P^1^ vojno človeštvo, mode VrsUih obkk 1» ^ no Je gotovo prispevalo rs biti že kakšen vzrok epidermolog»ne nar» ve, ker poročajo, da poetajajb n pr tudi i*» bolhe redkejše. IZ Jugoslavije RODILA JE CETVORCKE. (Is vir no.) Ljubljana, 17. avf. 1929. Pravijo, da je pred mesecem nekn kmetica v Kaliforniji rodi-stvori*, pa da j* bila to taka senzacija, da je Šle vest o Um vsem avetu. Amerika ja fcnv ¡¡¡»ia to novico kot izredno sen-•icionelno stvar, in novica j« krotil* po vseh časopisih vseh ¿elov svete. Zdaj se je tak slučaj pripetil , Sloveniji, v LJubljani. Tam na Stari poti za Leeniščom stoji mračna stavba porodnišnice. I« to tih hram materinstva in red-kokedaj prihajajo vanj saten mater in njihovih svojcev še dru-li ljudje n. pr. novinarji Vče-r»j pa se je pripetil dogodek, ki je v ta tihi hram napotil tudi novinarje in fotografa. Terezijo Gorenčeva, lena preprostega ključavničarja is Lok pri Mengšu Jt porodila — četverčke. Komaj 34-letna mati, ki je bila dotlej mati 6 živih otrok, )e tekom enega dae pomnožila svojo dru-iino sa 4 giave, na 10 strok. Pravijo, da je to inraden blago-ilov; izredno h Ce, čs je Mago-liov — bogve. Primeri j porodnišnice dr. Za-loker sam pravi, da je dogodek izreden. Komaj na vsak pol milijon otrok novorojenih pride en slučaj čotvprčkov, Trojčki odpadejo povprečno na vaaklh 6. do 7.000 porodov, dvojčki pa povprečno na vsakih 00 porodov. ' Porodnica Gorenčeva je prišla v porodnišnico v četrtek z veder, nastopili krog 16:46 je bil porod is ob 10*20. Zdravniki, strežnice in babice ee kar niso moglo načuditi, kaj vse psi bo iz tega. Prvi novorojenček je zagledal luč sveta ob 11.-42, fant je bil, črnolaa. Za njim je prišla njegova seatrica, nato iopet fantek, a poslednje spet deklica. Ta je zagledala luč sveta in zavrianiln ob 12.45. Tehtali so jih vse koj po poro* du. Skupno okroglo 6 kg, poaamič pa pO vrstnem redu, kakor so prišli qa svet: fantek I. 1600 g, pun-čka I. 1350 g, fantek U. 1520 g in punčka II. 1M0 g. Porodniško osobje vestno ne-fuje mater in otroke. Bati pa se je, da kdo izmed novorojenčkov ne umre, kor ao bolj šibki, P« se je sinoči vršil krst. Dečka sta dobila imeni Pavel in Benjamin, deklici pa Kristina ln Marica. Ker v materialnem osiru ta dogodek za revno delavsko dru-tino vsekakor nI ravno najboljši blagoslov, so nekateri še darovali manjše zneske materi -v podporo, ljubljanako "Jutro" pa if dalo 1000 dinarjev, 600 za mater in vsakemu otročičku-no-vorojenčku po 100 Din. V ljubljanski porodnišnici *> to prvi četvorčki. jPj Vesti o ukinitvi kočevske risinazije ao bile preuranjene. Vlada je na Intervencijo Mavrih predstavnikov izjavila, da •o vesti netočne in da bo gimnazija ostala. Radi gimnazije v Murski Soboti pa visi odločitev k v zraku. grajska univerza podeduje 80 milijonov. Beograd, 16. avgusta 1929. Sinoči je umrl v Beogradu od •«ne kapi zadet Laka Celovič, tnani beograjski bankir In podpornik p ros vete. Ker nima nosnih ožjih sorodnikov, je «voje imetje, ki velja 80 milijonov dinarjev, zapustil beograj ** univerzi. Je to njegov zad-■Ji Humanitarni čin, a ne prvi *"jen v Hercegovini jo pobegnil «*»neje v Srbijo ter od todej H-v*l "talno med Srbi. Trgoval jc • »livarni In tltom, prt tem obo-ter bil v stanu, da je vsako «o daroval za komite do 60.000 Din. T»ko bo beograjaka univerza i*'1» «pet znatno prsmotenjo. rttdl tanjo ni to prvi slnčnj, *n<>f»krat zapusti kak močen imetje univerzi, ki dobl^ » potem še sUlno najvišjo dr-•*no i>odporo, kar je umetnoat-^ uvodov v drtavi. Kljub te-•• je beograjska univerza mnogokrat znatna premoženja po umrlih dobrotnikih, ji daje država še vsako leto neznansko večje vsote denarja na razpolago kot pa n. pr. zagrebški aH pa ljubljanski univerzi, zlasti zad-nji, ki je šele 10 let v ti vi jen ju in se šele polagoma uatvarja do popolnosti, ki pogreša državne podpore prav tako kakor sapu-ščln bogatih mecenov. Predsednik vlade v Sloveniji. Ljubljana, IT. avgusta 1929. Predsednik vlade, general Zivkovič je porabil priliko, ko se jo te dni mudil na Bledu radi krsta kraljeviča Andreja, da je šel na brzo pot pregledat Slovenijo. Vzel je s sabo ministra sa šume in rude dr, Korošca. Včeraj zjutraj sta odšla z Bleda ter sta tekpm dneva obiskala o-krajna glavarstva v Kranju, Kamniku in Celju. General 2iv-kovič je pregledal okrajne pisarne posle v njih, zanimal so za položaj prebivalstva in njegovo razpoletenje. Kako so mu odgovarjali okrajni glavarji, le razumljivo. V Celju je pregledal tudi bolnico, invalidnico, zdravstveni dom ln sodišče. Popoldne je prispel v Maribor, kjer je pregledal pisarno velikega župana in sreskega glavarja ter se razgovarjal s funkcionarji, tako občinskimi, velikožupa-nijskimi in oblastnimi. Potem je obiskal tudi sodišče, kaznilnico, kmetijsko šolo itd. ^ Je torej prvi obisk predsednika vlade, ki ga je namenil Sloveniji os. slovenskim glavar» stvom, uradom in sodiščem, so porodni krči Značilno j*, da si je povsod ogle-ure, a končanja ^varstva, policijo in sodišča, v Mariboru celo kaznilnico. 2ivkovič je pač tudi notranji minister .. . v< | Jurčičeva slsvnost na Muljavi. Ljubljana, 17. avgusta 1929. V četrtek 15. t. m. se je vršila na Muljavi, rojstnem kraju Josipa Jurčiča, našega pripovednika, velika slsvnost. Rodil se je v kmečki hiši na Muljavi pri »tjliftteni.na O&s^škam v hišo __ - - 8Q jnjuLiu ^ jurtitevi smrti vtl- brat, nakar sta govorila še učiteljica Cjičkova iz St. Vida ln notar Zevnik iz Višnje gore. Popoldne se je vršila domaČa zabava, veselica s plesom. Slovenska krajina Oh^^H BIZNEÍrESlifl BREZDOÍO- VINKA 28NA * "tsra ustsnova. In ds dobiva dali spominsko ploščo, da se je tamkaj narodil Josip Jurčič. Podpis na plošči se glasi "hvaležni narod." Pred leti že pa je začela hiša razpadati, utrpela js znatne poškodbe od "zobs čssa". 2e deset let se trudijq,čestilci Jurčiča, da bi MŠo popravili in jo obvarovali razpada. Sele letos se je posrečilo popraviti hišo in tej griliki prirediti slavnost. Za hišo je prispevala oblastna samouprava 10.060 Din, dalje so darovali posamezniki večje in manjše vsoto, drugi so spet darovali v materialu. Osnoval se je bil poseben odbor ki jo vršil in izvršil letos svojo nalogo. V četrtek je bila napovedana slovesna otvoritev popravljene Mše, združena z Jurčičevo slav-nostjo, ki se je končala s veselico. Upati Je bik), da pride rut ta dan mnogo občinstva na Mu-ljsvo, slasti is Ljubljane ao pri* čakovali večje število izletnikov. Pa jih je prišlo is Ljubljane le mala Pri odkritju ploščo pred leti pod Avstrijo je bilo vse več ljudi, tedsj je bile potrebna in razumljiva taka slavnost, kor se je končala s narodno manifestacijo, ki je bila tedaj šiva ideja Zdaj ps gredo Ljubljančani v nedeljah ln praznikih na Gorenjsko, v planine, v Savo In 8o-ro kopat se, na Jurčiča še ne pomislijo ne. ' Proslava je vendar aloveano. Po maši je domači t upnik blagoslovil obnovljeni Jurčičev dom. Govoril je naj prej sosed Lampret, za njim pa pisatelj Narte Velikonja, ki sta orisala Jurčiča kot pisatelja in kot poznavalca slovenske duše ter kot nsrodnegs buditeljs. Kot glavni govornik )e bil predoed-nik Slovenske Matice dr. Drago-ftin Lončar. Ta jo s svojo na tančnostjo orisal delo Jurčiča kot politike, pissteljs in časni-kerja. g Ponderjal je Jurčičevo slovenstvo, sehtevo po Združen Sloveniji, ki noj ae prtkljočt jut-nlm slovanskim narodom. Kon čel je mslo preveč poudarjajoč Jurčičev» jugnslovsn«tvo. Nazadnje ae je zshvslil vsem u,\r\r>, ncem Še 83-letni Jurčičev Murska Sobota, 19. avg. 1929. Slovenaka krajina je včeraj proalavljala desetletnico, odkar je bila priključena Jugoslaviji. Slovenska krajina ali Prekmur-je leži onstran Mure mod našim in avstrijskim štajerskim osem-ljem ter Madžarsko. Glavno mesto Slovenske krsjine jo Murska Sobota. Poprej t j. takoj po svetovni vojni je bila ta pokrajina v rokah Madžarov, a po mirovmh pogodbah so nam u-trgali Primorje in Koroško. I-stro in Zeder, pripishli pa ao nam Prekmurje. Od tega éogod-ga je preteklo deaet let. In rodoljubi v Slovenski krajini so osnovali odbor, ki naj vodi proslavo tega dogodka. Odbor se je imenoval "Odbor za proelavo desetletnice osvobojonja Slovensko krajine. Ta jO organiziral proelavo prav šlrokopotezno; ceste eo bile v slavolokih, hite okrašene z zastavami, naročene eo bile godbe, povabljeni iz vseh krejev Slovenije gostje in sa-stopniki oblasti ter drugih kor-joracij, na predvečer se je vr« lila bakljada, naslednjega dne pa je bila velika "narodna manifestacija". Vse te priprave so bile pretežno v rokah klerikalcev, ter so se radi tega narodna, sokolska in slična društva pro-cej abstinirala od te proslave. To je dajalo tudi poteku prosla-ve svoj pečat. Časopisi so poročali o tej de-aetletnici velike članke ter opisovali desetletnico nerodnega o-svobojenja ter slave Prekmunce kot ljudi ki znajo "ceniti svojo nacionalno svobodo." Vsekakor je bfl dogodek pri* ključitve Slovenske krajine u-strezajoč zahtevam Slovencev ln je tudi povsem gotovo, da so Prekmurci Slovenci. Oni spadajo k nafti državi kot bi morali spadati tudi rojaki s Primorske« ga in Istre in Koroške. Res so bili s tem nacionalnp osvobodjo-ni. A drugače? Menda je značilno, kar Je napisal ob tej pfilikl neki ebitu-rient iz Bogojine v svojem članku sa "ftlonsnea". Opisuje, ka ko so so odigravali 4ogodki pred desetimi leti in kako je bila Slo venska krajina priključena Ju goelaviji. Svoj članek namreč končuje: "Coz 14 dni smo dobili slo-venske orožnike. Bogojine je začele šivati novo življenje v svobodi." Zanj, sa toga ebilurienta, js ostal kot najvidnejši znak osvobojonja prihod slovenskih orot-nikov . . . Pozabiti se ne sme da ao bili 1000 let vsgojevant pod vplivom madjarske gentry-kulture. So še slovensko govoreči. Smrtna a sage is kolesarja. Ljubljana, 17- avg. 1929. ■Dne 15. t. m. na Veliki šmaren so Imeli člani Marijine drut-be na Homcu syoj aeatanak, ki se gs je udeletll |udi mladi Ivan Kramar. Imel j¡t a seboj kolo fn po sestanku se je spustil s njim od cerkve navzdol. Pant je imel nesrečo. Odpovedala mu je zavora, pomagati st ni znal ln i vso silo jo mpoljal v vogal sked njs. Prebil si je lobanjo In utr gale so se mu žile. Dr. Grebene mu je sicer nudil prvo pomoč, a potkodba Je bila pretežka. Župnik mu podelil sveto olje, hoteli so ga naložiti na avtomobil, da M gs prepeljali v bolnico, a je umri pred prevozom. Umrla jo gdč. Marica Jelen, kontoristinja. K večnemu počitku jo polože danes ob pol 17., na pokopališču pri Sv. Križu. J Tragična smrt soproge eslj akegs zdravnika dr. Jsaonks t Mariboru. Olgo Jeaenko, sopro go nekdanjega celjskega prime-rija dr. Gregorjs Joaenke, je 4. evg. ns msriboraksm gievnem kolodvoru povozils lokomotiva budimpeštanakega brzovlnks In jo popolnoma razmeaarile. N0-srečnirs ae je nsmersvsls »alpe Ijstl v (»rsdsr ns obisk k svoji sestri. i New York. — meriške aufm, žetke gotovo ni^ORnjsle. da bo a ameriške ledomovinetvo vino potomko. ima zakone, drtavijanstvo Ker sope ruten? drftave revi, da mora politična žene pomenila sa marsikatero Nad dvajset dr 9 ki'pravijo, da moža prenese pred nekaj leti dobile zakon, ki tujeaemka, M » »riseli v Ameriko, tndi iske državljansko pravice enako k moški, je število brezdomovi kih žensk, ki poroče ameriške državljana v tujezemstvu ali a v Ameriki, vedno višje. Ak< m priseljenka, ki je n. pr. drta jaoka Anglijo ali pa kake oatc izmed 19 dr šav, ki imajo oi njene zakone, omoti s smer tim državlja nom v tej deteli, ajbrž ne obču ti nikakih posli te brezodomo-vinstva. Povsem ruge neprlllko občuti pa tona, poroči ameriškega drtavljav laven Amerike. Dogodilo ae to večkrat, da taka tonakn ni i gis dobiti potnega Usta od svie prejšnje do- n\ovine, ker je hela biti njena hros potnega lia frOToko prene-ptavljanka, in naša vlada no dovoli Ro nI'osebi. Razsodnik o OÍII v prid Butte, Moht. Dougtas is člki bil izbran sa razaodnika ai dišča v sporu tiskarji in li Pri sklepanjn Douglas od)< tiskarjev s oz) mtzdo, ki Po odloku rai deležni tega ga julija leta vee bo prejel pleče sap pa vsota. P< tiskarji is Bi Življenje v~višavah Vsako daljša bivanje v velikili višinah povzroča pri mnogtih ljr^ah neko neugodje, ki mu pra-vitim "gorska bolezen". Opisal |o je te Sauaaure, ki ae je 1T8T prvi povzpel ns asjvišjo evropsko goro MoetMana. Gorska en so poje vi saradi pomanjkanje sraka, ki težko sada» ves organizem. Dihanje postane naporno, duševne in tele* no sile opešajo, pojavi se glaVo» bol, neepečnoet ln slabosti. V Is vetjih vitlneh ao človek lahko onesvesti, pe tndi smrt ni izklju» čona, kakor se je pokazalo pri tragični balonski votnji Tissan- dicrsa 1875 Zrak, bres katerega večina ti« vih bitij ne more ilveU, v vita-vah ni takten kakor pri tleh. Zračni plašč, ki pokriva zemlje, je proč od njo Čedalje bolj redek in pritiak v njem čedalje manjši. 6500 m visoko je srsčni pritisk le sa polovico nitji kor pri tleh. V latam razmerju pade tudi pritiak kteika in pljur ča morpjo delati z večjo silo, da Si vsrkajo potrebno množino, loveški organizem je zelo pritiska. Zdravi ljudje do ne- Pri dolgotrajnem prinuuuko-vanju kisika močno trdita volja ln odločnost, pa tudi spomin o-. Človeka se polasti popolna duševna brezbrižnost. To je tudi vzrok, da še danea ne vemo. katera je najvišje gora na svetu. Longstaff. ki je vodil oks-pedicijo v najvišje pogorje sveta: v Himalajo, da izmeri njeno najvišje vršace, ae je vrnil brez točnih podatkov, Ko je trudoma priplezal na ano najvišjih gora, ni bil smoten nobenega duševnega napora, Meril je bres vsake* zanimanja in ae mu nit| ni odšlo vredno, da bi zapiaal ln isračunal zaznamke aparatov. Ko ae jo bil povrnil v doline, m jo pokazalo, da bi morala biti po njegovih meritveh neka gora oslo višja od Mont Everesta, Učc njak je bil sovo v zadregi. Ns mara js ros odkril novo najvišjo goro, sli kdo naj veruje njegovim površnim merjenjemr]| Mnošica hrlbolasoev, ki ,m vspenjajo v vrtoglave gorsko vi-ševe, zlasti pa hribovaka ljudstva Tibeta in ameriških Andov pričajo, da se Človek lahko prl- čutljiv sa spremembo tračne* vadi na višave tudi v najbolj ns- ugodnih prilikah. Kako jo to kako ROOO m visoko nicer no oh» mogoče? Kake m organizem pri« frofesor Paul ;e univerze je epristranskoga jskega so-ed tukajšnjimi iki časopisov. pogodbe je v prid zahtevi m na povišanje $4.60 na teden. Išče so delavci šanja od prve-; Vsak dela-900 dolarjev je gotove le-so dolotni In Anaoonde. čutijo še nikakih brigo vi| tetev, ali v samem orgenismu moči s posebnimi aparati te 11 metrov visoko dokazati posl< ee pomanjkanja kisika. Nizki pritisk kisika vpliva nfij vee organe, ki ss pa naglo lisi harmonično prilagajo novei polotaju, kar včast celo ugod vpliva na nekatere bolezni. Ie sledi, da sta pomanjkanja kleika in gosaka bolezen prav prav čieto relativna pojma. V Aziji in v Jušni Ameriki n. p ti ve ljudje ponekod nad 4000 metrov vlzoko, pe zo zdravi in rlkor nižinski prebivalci. Toda še Ahkoto delajo, to genijeini prU| važnejša je pri dihanju kri. Kr VeiorRai Bt. Panl. vojnih I St. Panlu, je ve, da se lji hibiciji potom ali proti. Ker od patriotične kancev, bo odmeve v ijo referen* jlji le konvenciji ki ee vrši rojeta zahto-izreče o pro-renduma Za ija ta sehteva iplne Ameri-dobila precej Ikem javnem mišljenju, .katelga formulira velemestno česoilsjs. Zahteva sama ne sebi je čijo uresničenja prej aH slej. "f riment" Je m kazal se je sa slabega, kar ta zahteva vojnih lonalna, do moralo nrtt enltl ekspe-lemenlt, iz-I pa n Jako o dokazuje ov. Velika vrošlna Chlcago. ^ znd velika vročina v je nekaj isrodneg»* tem času V torek popoldns' is toplomer Ml 01 stopinj, večina muč tudi prebivOtoa nih most» V M čina dosegle v ton v Providencu 06 Ir stopinj. Medtem, 1 eotnos silno pripelo, poročilo Is Montam eler parku v noči lo pot palcev ane|| e dni vlada mestu, ker vzhod jo vro-94 stopinj, Bostonu 07 na vzhodu jo pe prišlo da Ja vim N evadí. II pomanjkanju kleika? Ka ko premaga gorsko bolmen? V Injem času so so mnogi uče-jaki ukvarjali s temi vprašaš nji, ki so Jih i neštetimi poskusi Is precej rasjasnfll. Dihslni organi oskrbujejo člo» veka s kisikom, ki J»« nM>hmlt>« in sa proenavljanje. Pra* ni koš In pljučs tvorita tisti meh fci potiska kisik v kri. Oe kisika | primenjkuje, tedaj mora meh močneje pritisniti. Povsod moči opazovati, c)a imajo hrij bovcl močneje reivita prm ka stvoii|o v krvi tudi neki proti-strupl, ki sproti uničujejo raftne razkrojn|ne, ki nastajajo' v >r-gghizmu zaradi nezudostpe dobave kisika, tako da posuro človek za kvarno vplive višavja tudi po tej plati nedovzeten- Zanimivo pa jo, da drti ta 1-muniteta le v zelo tesnih mejah. udi prebivalci najvišje letečih naselbin namreč občutijo nepri- Ctne posledice gorske bolesnl, I m upvzpno preko tistih višin, na katere so nevajeni. Isto js o-, etsti tudi med hrlboluzci. Člani iareroftove ekspedicijs. ki jo raci skovala jutno-amerlško po-orje Andov, pripovedujejo, da o v nekem 6000 m visoko lete-jbRL taborišču propleeali celo I illvestrovo noč. Ko pa so potom plezali Še vlAjo v gore. se je pri mnogih pokazala gorske bq)esen. Mnogo je Še stvari v višin-skem avetu, ki eo nam nsznane n drugih, M jih poznamo, pe si lil ne znamo razlagati. Razmeroma skromne so rMllko tjntd vipavskim Jn nižinskim svetom, pa vendar povzročajo v ustroj-stvu živih bitij zelo velike ispre-membe, ki se Jim je treba prilagoditi, zakaj moderna doba je raztegnila Življenje tudi v više-ve, v katerih bivanje Človaku smo biti težje nego v ravninah dr. K. Daahu v »» ' 't tim. ......... ■■ Deževni vikarji Lks Vega s, Novi t sept. -Štiri osebe so bile ulite, več dru gih pa je bilo ranj tisoč dolarjev. rodoslovec Humboldt je poročal o prebivalcih v Andih, kjer le« 400 m visoko velika naselbina Cerro di Paaco. Nejvlšjs človeške naaelblno ao pa v Aslji, v sa-padnih predalih Tibeta. Tam Judje trej[no prebivajo 4M4 m viaoko, pastirji pa gredo z tlvU no In psi oolo do višine 6500 m. To so nekake skrajne mojs.se trajno prebivanje lludi. Živali pa vsdrše še više. Azijske divje ovee in kosorogi so rastognil! svoja bivališča do nekako 5000 m visoko. V teh višinah jim pomaga pri dihanju močan nasprotni veter, kimimogrede povedano — tudi človeku oiajšs bivanja v višavah. V splošnem pa so živali zelo občutljivo sa pomanjkanje kiaike. Mačke ln neka tore vrsto psov zdrte 8000 m visoko le nekaj dni, potem ps poginejo. De je Tibetenoom u-spelo navaditi svojo tlvlnö ns tako vlševe, je prlnieoveU samo posebnostim tibetskega podneb je. Temkaj reeto gosdovl d« višine 4000 m, hrošči in metulji pa se spreletavejo še 6640 m visoko. Prt nas v Evropi lete .to mejo več ko polovtee nite. Mej-veča višina, ki so jo de sedaj dosegli hribolezci bres kisi kov II» aparatov, znaša 8226 m. Vzpenjenje r take višine ps zahteva velikanska* duševnega in telesnega napora, Bonuner Well pripoveduje, da ie 8109 n. visoko potreboval sa viak'korak, ki ga je napravil, deset dihfle-liajev. Pe jo moral še vsakih Jfio do 80 korakov počivati. Močno trpe v Uklh višinah slasti du šovno funkcije. Cloveke ee po-lasti nokaktne plJenost (n pri mnogih turistih, ki so kdaj gpl« zali na Plk< * Peek v Colored., so opazovali psihično motnjo, ki nalikujeJo zastrupljanju s alko je tista, ki s pomočjo rdečih krv nlh telesc rasdeljujo kisik po to* losu. V pljučnih mehurčkih se klelk kemično spoji z rdečim krvnimi telesci. V to namen pe more imeti kUlk v pljučeh pri moren pritisk. V višavah, kjer Je srečni pritisk manjši, rdeča krvna telesea ne fnon-Jo spreje-zadostna množine kisika in vsi organi, ki ga potrebujejo občutijo pomanjkanje. Organi tem pa si ume neglo pomagat Urno pošlje v kri večje mnošlce krvnih totem In razlika se kma lu travna, leprav poaametna te« lesca prenašajo manj kltlka ne. go v nitavtli. NI pa vaeeno, če prlmenjkuje kisika le kratek čes ali pa trajno. Pri kretko-trajnem bivanju v višinskem zreku mobilizira organizem sprva samo ona krvna telesca, ki so še v krvnem obtoku. Mnoge lasne šdlee In krvno posodice, ki so drugače zaprte, ee odpre in razširijo, da m jamo kri močneje pretaketl po tkanlševju.' Potem pa načne orgenlsem le druge se-loge rdečih krvnih telesc. NJili največja zalogp v telesu Je vre-niče. Ako organi dalje časa ne morejo utoHtf gladu po kisiku, tedaj se vranica skrči In poleno v žile rdeča krvna taleaca, ki jih Je dotlej skrbno kopičila v seM Vranica pa ne pomaga krvi samo tekrat, kadar je v srake premalo kieik* marveč vsWsJ kadarkoli ae orgenlsem naproša preko normalne more. Aro or- K' iu večkrat prismnjkujc tedaj bogeloJIe odmrli svoje zaloge rdečih krvnih telesc, da eo mu po potrebi vselej j v zadostnih mnotinak na ras»e-lego. V vseh takih primerih! vranica motno razširi. Pri trajnem primen J kovanju kiaike pa Judi saloge vranic«« ns utjlTROje porota >i počaano. Charlotte, N. C. — ItblranJ« porote v zadevi gaatonljiiklh stavkarjev, ki so obtošoril urno-ra policijskega načelnika Ader-holU, je Jako počasno. V prvih štirih dneh sodno obravnave Jo bilo zaslišanih 8Q0 prospektiv nlh porptnlkov ln od teh Je bilo izbranih lo šest "~IIAIHft Upor gobavcev iui Humun-akom. Nedaleč od kraja, kjer Dunav izliva v Črno morja, stoji imunski stil ss gobavce. Pred nekaj dnevi Je Isbruhnil v tem kraju upor. Baje po bih bolniki nesadovoljnf s hrano. Sklenili so, ds se prltošijo saradi rasnih naravnosti, pri pre-fektu in so to skušali doaečl s pobegom ls bolnico. Kakih 20 bolnikov je z velikim vrlščem o-stavilo atM in se raspršllo na vm strani. Orožniki ao imeli mnogo posla, preden so nekstoru polovlli. Med problvalstvopi pa Je Isbruhnlls jpsnlka. Knemu izmed gobavcev ss Js namreč posrečilo, da Je prišel v Jsssy. kjer e ostal tri dni. Bele tem ao odkrili, kdo Je ln odkod Jt prišel. Jessyju je siromak tri dni prosJatil na Hllcl, Zdaj, ko so svedell v mestu, kaj te Je primerilo, Jo zavladal velik strah, da ne bi gobavec okušll vsega UHl -T»- holom. TI turisti so po povretku morejo več kriti potrebe. Orga- Mladl HefHn eopet sroUrss radi pi janrv^ mr j*. Phoenix City, Als., 4. aept. — Tom Heflin ml., stn suhašk«-ga senatorja iz AUbame. je btt včeraj ponovno aretiran radi pijanosti. Pripeljan je Ml v aeper. Iz ks t enega jo bil pozr-Je Izpuščen, ko Je polotil Itevdjo f o bra v nava proti njemu prtčne v uganjali vsakovrstne neredn« stl. Vselej Jf morsl biti nevsis kak Šerif, da Jih Je Krotil- To plJenost, ki objame človeka v višavah, Je selo lopo In ne-zorno oplaaJ zrekoplevec Tlaeen dier "Nskako 7600 metrov vi aoko so pojevl nekaj kakor lahka omotica. Nit ne trpiš — samo plavaš — čedelJt više in si vesel, da se dvigaš. Ta občutek sreče traja vse do konce, do-klor neprlCskovseo ln Relz-brtUivo ne padeš v neseveet' Ko oe je TIssAndier v balonu zdramil od ometlpe, sU biU nje-govs spremljevalca že mrtva I-mole sta aieer s parata za vdiha vanje ki^ka, U*\a tokrat, ko i>< jih bita morala <*li»r«Hi. elets mela več išitrelme stle in sdks inoellhh nizom, ki jf (sčnml že vse telo-ge, zsčne pospeševati tvorjonje novih krvnih telóse, kl nastajajo v kostnem motgu. Mimo toga ae Itvrši tudi kemične apromem be krvi, ki posUne sprejemljivejša ta kisik. Zaradi zvečanje števlle rdečih krvnih telesc no-stane kr! gostejša In se tetj< pr<*t*ka po žilah. Brce, ki Je * Itak preobtsteno zaradi bltreJ a dihanja, mora daiovaU še z o sila Zaradi tega pflj lu okrepi in poveča, kar ae opate pri veeh ljudeh ln Uvelih, ' trojno šive ne višavje. Ko « vee organizem v bistvenih dolih preustmjl.lR prilasti trajnemu (»rimanJkovanJu kiaike, todej »o čk»vsk v vIMnelt počuti prst taki» sdrsvsfe. v nižinah. Boje ae |>olsgOR|R Itsklsplse ni|Re Je predal V Carmauzu na JlOnt^ Francoskem so laposMi M1 mnogi inozemski rudfrjl, med drugimi precej Cehov In Folja-kov. 2(lletnl Poljak OoRec Jo nedavno odvedal svojemu tosrs-rišu Waazlku tono, JU Je rodvm s Češkoslovaške. Rudarja sto namreč bila n*pil* in v pijanosti ls Wesalk prodei Donecu ženo zs steklenico runt» y ta čoUcujo trdil, da mu J^ zakon-skl Jarem pretetlk In RR ne moro prenašali. KujniiJs pa so Js kmalu ratdrla. Ko se Je rudar ptretnll, se Je začel kasnU in ko se Je skesal, je skrušep odšel na redarstvo, kjer Je povodni, kaj mu Js primerilo ter prosil oblast m posredovanje, dg pride zopet do žene, ki se mu Je v pijanosti videla manj vredna od steklenice ruma. ni'francoski bejenider Jacous« Guerin je imel to dni srešo. Moki tnik v blišlnl Rouena ga js najel, da bi mu poiakal ne Rje-govlh zemljiščih e čarobno palico petrolejski vrelec, ki so ga po nekom latinskem dokumentu isfcorlščall tam še v tačetku 18. stoletje. Geologi so sloer trdili, da so nahajališče "tskoto-■P* t,h krajih Izključe Ha. vendar ae poeeetnlk nI dal preplešlti (iuerln Je šel ne delo le ko Je v drugič ohtel njegova posestva, mu Je začele palica Rs nekem mostu v resniei nihati Tu so prišell kopati In so tavpih od začudenja, boko pod zemeljsko p< Jo namreč orodje zadsto _ rjovelo skrinjo, ki Jo bila napol njene z rlaMn v -»bilki palic, i rl.to je tuhtalo * kg. oljnat-gs vreka so pe zsoiaa Iskali. v Nemčiji pričakujejo boš te ti maneara Dustolovca Trebit - NOVO 2IVUBNJE v To aujanje »ono« »« •kilr MÉ todi il J« tako ftkodlji- detih 8 «pilojfoin. sammmcmmvaaammHO r. M. DesteferakiJ: ZLOČIN IN KAZEN Bolj «ho, prijatelj! Ljudja Mo prišli, idratbodosušoii. mislite!" je zaiepetal strahoma Poifiri) Po- trorič in približa) svoj obraz tesno k obrazu Razkolnikova. „, . ^ "Ne dovoljujem, ne dovoljujem! je po-novil Rodion Romanovič, kakor stroj, toda zdaj še čisto tiho. Porfirij se je naglo obrnil proč in hitel odpirat okno. "Malo svetega zraka naj pride v sobo! In 'svete vode bi pili, dragec; to je gotovo napad vaše bolezni !M In planil je k vratom, da bi podal po vo-doi toda kakor nalašč se je našel za vrati steklen vrč v katerem je bila voda. "Pijte, prijatelj," je zašepetal in ekočll s vrčem k njemu, "morebiti vam potem odlsže. Strah in sočutje Porflrlja Petroviča sta bila tako naravna, da je Razkolnlkov umolknil in ga začel motriti z oauplo radovednostjo. Vode pa ni sprejel. "Rodion Romanovič! Dragi, moj! Na ta način se morate pripraviti ob pamet, verjemite mil Ah! Pijte no! Vsaj malo pijte" Prisilil ga js, da je vzel kozaree vode v roko. Nehote ga je dvignil Razkolnlkov do ust; takrat pa se jo zavedal in ga z gnusom postavil na mizo nazaj. , „ t m , ' "Da, bolezen vaa je pograbila! Tako si boste zopet nakopali prejšnjo bolezen, dragi moj!," J« • prijateljskim sočutjem zakokoda-* kal Porfirij Petrovič, toda še vedno z nekako raztresenim obrazom. "Moj Bog, a sakaj sj bolj ne prizanašate! Včeraj je bil Dimitrij Prokopič pri meni; som priznam, da sem sls-bsgs in šobnega značaja — toda kaj sta vi dva Izvajala Iz mojih beeed! ... Za božji čas! Prišel je včeraj, ko smo bili ravno pri obedu, in govoril In govoril ... Jaz sem samo roke razprostrl; no, si mislim — ah, ti moj, Bog! Ali jo prišel naravnost od vaa? Toda sodite, prijatelj, sedite, sa Kriščevo voljo I" "Ns, ne od mene. Vedel ps ssm, da Je šel k vam, in zakaj da je šel," je rezko odgovoril Razkolnlkov. "Vedeli stoT" "Sem. Kaj sledi is tega?" "To, dragi Rodion Romanovič, da še nieem slišal takih stvari o vas; vss ssm zvedel. Slišal sem, kako sto šil pozno zvečer najemat stanovanja, na noč, ko se js Že mračllo, kako ste vlekli sa zvonec in vpraševali po krvi, da so se vam čudili vsi, delavci in hišnika. Razumem vaš duševni položaj — važ takratni duševni poiošaj — toda na ta način morate priti ob pa» moti Bogmo, da aa vam bo smešalot Vaša josa, še itak hudo vzklpsva, plemenita josa nad mžalltvaml — v prvi vrsti s strani usoda in v drugi s strani policijskega poročnika — na vso kriplje se trudite, da bi pripravili druga do jasnih bsssd In končsli tsko vss s snim mahom kajti navsličall ste te vseh teh neumnosti In eumničenj, Kaj na da? Alt nisem uga-nS vsšegs duševnega razpoloženja? Samo da na ta način ne boate zmedli glave samo sebi, nego tudi Rasumlhinu; saj sami veste, da je preveč dober za to. VI ste bolni, on pa je kreposten, ln važa bolezen se ga bo prijela ... Kadar se pomirite, dragi moj, vam povem . . . A sedite vendar, sa božjo voljo! Oddahnite se, saj niste nikomur podobni, ln sedite, proalm!" Raskolnikov ae jo vsedel; trepet ga jo mineval ln po vsem telesu mu j% šla vročina. Z globoko osuplostjo js posorno poslušal Porfl-rijs Petroviča, ki aa preplašen stikal okrog njegs. Veroval pa nI niti eni njega besedi, ' daal ga je nekaj ludno mikalo k temu. Nepričakovane besede Porflrlja o stanovanju so g» popdnoma presenetile: "Ksko js to, ds vs tisto o stanovanju T' mu Je prlš|o naenkrat na um, "in še ssm mi prlpovsdujs!" "Res, v naši sodni praksi se Je nedavno PoslavsnU Vls*aUr teritik. pripetil tak sklčaj duševne bolezni," je nadaljeval Porfirij. "Dotičnik se je obdolžil umora; in še kako so je obtoževal! Celo hsšuci-nadjo je vprizorU, predložil dejstva, popisal položaj in provzročil splošno zmešnjavo; — a zakaj? On sam je bil popolnoma brez lastne krivde deloma povod umora, toda samo deloma, in ko je slišal, da je dal k zločinu povod, je začel žalovati in dozdevati se mu je začelo, da je on sam morilec, in se mu je dozdevalo toliko čaaa, da eo jo popolnoma preveril o tem. Pravosodni senat je nazadnje pregledal vso zadevo, oprostil nesrečneža ln ga oddal pod nadzorstvo. Zahvaljen bodi pravoeodni senat Da, da, tako je! Ali ni res, prijatelj? Lahko je priti do vročice, ako izkušate razburiti svoje živce na to način, da hodite ponoči na zvončke zvonit in po krvi vpraševat! Vsega tega du-Šoalovja sem se naučil v praksi. Na to način obide človeka včasih zapeljivo čuvstvo, ki ga mika, naj skoči skozi okno ali z zvonika. Rav-notako z zvončki ... . Bolezen, Rodion Romanovič, bolezen! Preveč ste začeli zanemarjati svojo bolezen; posvetovati bi ae morali z izkušenim zdravnikom, ne pa tistim debeluhom, ki ga Imate! i .. Vam so blede! VI delate Vse to v mrzlični blodnji!.. Za trenutek so je vse zavrtelo okrog Razkolnikova. X "Ali se laže tndi zdaj T mu je šlo po glavi. "To je nemogočo, nemogoče!" se je branil te misli, čuteč že naprej, do kako beane jeze ga utegne pritlrati, tn čuteč, da utegne v tej jezi priti ob pamet "To ni bilo v blodnji, temveč pri treznem razumu!" je vskliknil, napenjaje vse sile svojega uma, da bi prodrl v igro Porflrlja. "Pri treznem razumu! Ali slišite!" "Slišim in razumem! Tudi včeraj ste pravili, da sevsm ne blede, in še celo ste trdili, da to ni res! Razumem vas v vsem, kar utegnete reči! Bh!. . . Toda, Rodion Romanovič, duša draga, poslušajte vsaj še tole: ako bi bili v resnici kriv« zločina ali kakorkoli zapleteni v to pfckleto stvar, prosim vas, ali bi mogli trditi agmi od sebe, da tega niste storili v blodnji, temveč nzsprotno,pri zdravi pameti? In še tako, kakor trdite vi, s tolikšno trdovratnoet-jo; ali je potemtakem mogoče, vprašam vas? Po mojem mnenju nikakor ne. Ako bi Imeli kaj na vesti, bi mprall vendar na vsak način trditi, da tega niste storHi pri zavesti! Kaj ne? AH ni res?" Nekaj lokavega je tičalo v tem vprašanju. Razkolnlkov se Je odmaknil Čisto od divano-vega naslonjala; s nemo nesaupnoatjo jo motril Porfirija Petroviča, ki se je bil eklonii k njemu. "In kar h tiče onegale — gospoda Raz-umlhlna — ali je prišel včeraj Iz lastnega nagi ba, ali po-volom naročilo? VI bi morali pač trditi, da jo prišel sam od sobe, in prikrivati, da ste ga aaml poslali. Toda vi seveda ne pri krivate! Vi bi trdili naravnost, da je prišel po vašem naročilu!" Razkolnfkovu nI prišlo na um, da bi trdil to. Mraz ga je izpreletel po hrbtu. "Lašeto so vsnomsr," je odgovoril počasi ln slabotno, ln na ustih mu jo zaigral bolesten smehljaj. "Radi bi mi zopet pokazali, da po-snate vso mojo igro, da poznate vae mojo od govore le naprej," jo dejal, čuteč sam, da ne pasi več dovolj na svoje besede; "priprsvltl me. hočete v strah — sil pa mi sploh rogats ..." Srepo ga jo gledal pri teh besedah in na enkrat so mil zopet razžarsle oči v brezmejni razkačenostl. "Laž js vss to!" Js kriknil. "Vi sami veste, da je sa hudodelca najboljšo, govoriti po možnosti rssnioo — in kolikor mogoče priznavati to, kar is ne da prikriti! Ne verjamem vam!" t Dalja prihodnjič.) —— ^skatr ro!" Z Jrb kri*, da ga očejNAJVECJI^U9TOU3VEC NA- ^PrSTlete bil na široki par celi v goriozd poeekan do tal Tam. kior i nekoč rasle ponosne---- ,------ hoj s, L d*s solnči kraški ka- Lám-Uncolna, oktfi petd^etet * ► trnje in ro- starega Žida, M sé je pcšcrfctja- kačjim žals-Li to celo postal pastor v Kana-gsm. Po ti90Š& so vleče v hrib ¡¿i, pri tem pa ni prav ptópot. OnraD pogorja leti Ši- menil svoje nature. B Kanado roka ravan redi nje trg s kolo- nezadovoljen se je Trebitsch-Lin-dvorom. eoln preselil v Anglijo. Tam je "No, tucprav!" pravi oče In bil nekaj čaaa Izvrsten pridigar zmigne z meni. Potem pa se in tolmač Svetega pisma. Ven-opraviči: [Í - J dar ga to ni oviralo, da ne bi jav* "Tale milica mi gre do kosti, n0 priznal svojega ateizma. V zato mora) nazaj v sobo, kjer Londonu se je tudi seznanil z ne bom počak solnca. Jakob, sre- kim kvekerjesn, Id mu je bil za-čen bod¡!T upal Večjo veoto denarja. S tem Oče in s si krepko stisneta denarjem je začel puetoloviti, roke, se btro pogledata in si špekulirati in jo grdo prevari tako povea, da je vse odpušče- svojega dobrotnika.« no. i Prišlo je l 1915, ko je mora "Ostonit zdravi, oče!" pustolovec bežati v Ameriko, "Ce bošpameten, Jakob, te kjer j€ agftirati proti An-bo sreča mla!" gliji ln v korist Nemčije. Angli- Mod tenje skuhala mati ko- ha je zahtevala njegovo izročitev ruznežgair in jih postavila do- ln ga je žigosala za najobskur-bro začinjte v veliki skledi na nejlega »jeparja. V Londonu je mizo. Ibil namreč obsojen na robljo, ker "Ali še Iti. "Kdor' I nega in v Slovenski vdovec si želi dobiti slovensko dekle ali vdovo v starosti 40 do 60 let v svrho ženitve. az som star 46 lot Co katero veseli, naj pilo na naslov: Slovenski vdovec, 266T So. Lawn-dalo Ave., Chicago, Hi—(Adv^ iT' vpraša ma- ^ gf| ponaredil neke menice. Tu Idi na Madžarskem je igral to^no Ideal "Menda Res se | na glavi | v naročju, ______ I zimsko ru4 povitega otroka. U-jpali obraz .i bledi, na trudnih | očeh se ji Izna prečuta noč. ■ Po za j trli pripravi mati še I čaj, da jim ne bo mraz na potu. P tu prida MMMassáta POZOR SLOVENKE! 5 SErtBMBKX^ ^ ^ ----------- \l I POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM. > POZOR ROJAKI NU. WARREN U, i YOUNGSTOW-YN OKOLICI! Jakob dela neved- danes nepojasnjeno poli ... idregi povesi oči. pustolovsko vlogo. Na Nemškem "Cilka vidar! Kako si pa ču- L« je gukal v monarhističnih kro-* r gih, a bivši ceaar VUjem, pri ka- le tu!" . terem ae jojavil v Doornu, pa le ni pragu Cilka; ga ni hotel sprejeti, menda zara-svojo veliko culo, di tega ne> ker se je bal, da ne bi spečega, v težko |mu n&Be&e\. prl znanem Kappo-vem puču je igral slepar dokaj vidno vlogo, potem pa je hodil iz mesto v mesto in krdnjaril s politiko in financami. Vi-,deč, da je njegove karijere v Ev emu lipovemu cve-|fdpi konec> K je podal na Kitaj va stepca bezgovih gk kjer je postal svetovalec Ako laetujete etavbište (loto) Youngstownu, Warrenu, Ohio, aU koliei, vam mi postavimo hlio na do-tttnem »tavbišiu. Vaše praaao stav biiče vam na prinaša primernega •dobička od vlutenejf« denarja, temveč imate aamo straike, in tega dejatva sa ne savodata, dokler si ne poetavlte hiše na «Urbiiču. Ko ste kupUi star-biSče, je »otovo bila vaia želj«, da •esidate svoj dom aa latam, ker dna gate bi stavbttča na kupili. Nai načrt zidanja in financiranja domov omogoči, da vmakdo lahko la-stuje svoj dom. Sedaj je primeren ¿a* zato, ln nikar ne odlaiajte do pri hodnjega leta, ker ae vam na bo slepa sopet nudila prilika poetaviti si svoj dom po taki ceni in tako lahkimi narniml pogoji, kot ravno sedaj. Skrbeli bomo tudi, da se htia, katero mi poitavimo, proda ali odda v najem ako vi tako želite. Pogodbe za zidanje domov se sprejemajo le do SO. septembra t. L, satorej se odločite hitro. •'< r Mi imamo tudi nekaj norih hiš in malih farm aa razpolago, katere zamenjamo in vaameaK) vaše stevbišče kot prvo neplačilo. Pišite po nadaljna pojaenHa, in o-menite naUnčen proitor, kje se vaše stevbišče nahaja. GENERAL HOME CONSTRUCTION COMPANY. 812 Cfcjr Bask Baildiag, Yovagstown, Okla. AU žalil znati pravEno pisati lin čits^i slovensko? Naroči al Nekje na cesti zalaja pes. Dvi-gne se, s rokami al potegne preko lic, od senc do brade, ae po-tlplje po laaeh, nato po vsem životu — kot noričica. Tiho in o-presno, ds ne vzbudi suma v tihi noči, stopi v vežo, odtod pa na dvorišče. Mesec je pobelil vae. vso samotno in isumrlo pokrajino. Ttho stopa preko dvorišča do aadovnjaka. tam ae premiali in zavije na njivo s sklonjeno glavo In belečiml koraki. Njena črna senca se vleče sa njo tiho kot strah. Preplašen ptič lafrfota v zraku In se preleti nad njeno glavo. Na vasi nekje se oglasi ču-ječi pes In laja tako dolgo, da zbudi tudi svoje tovariše. k| začno tuliti v tiho. avetlo noč Zahajajoči meaec Je povlekel svojo silno povečano senco po njivi; po njej beži napol razpravljena ženska, podobna pravljični pri- Koncem njive aede Cilka na porobek odvodnega jarka. Nlva ae kadi. tenka bela meglka puh-ti is preorane semlje. Pženično srno je Mlo položeno vanjo; pri* hodnje poletje so bo ondukaj zibal težki ktaa. Glej! — to kožček temi je je ona sama; oe veti I a ga je s «v o jem znojem. Na njem ni grude, ki bi se je ne biti dotaknili njeni prsti; vkopano vanjo jo Je žgalo solne* dolgih po-U tnih dni. Cilka se s rokami nasloni na vlažno prst ln se ozre v sinjebel-kaato nebo. Mesec jI pobeli o-bras, vrat ln roke. Nočni hlod jI hladi razbeljeno glavo. Mesec, viseč na robu obsorja, na-likuje veliki žareči obločnlci; svsade ugašajo kot lučke na oltarju po končani pobošnoatl. Samotna tihoto bele noči jo umiri, mras Jo stresa in poživi. V gol-či se že oglaša čivkanje poaam-nega ptička; — kmalu bo zaso-rll dan. — Jakob js to noč trdno prsapal. Ko ae prebudi |n ozre skozi okno, valuje po dolini M« meglica. Mati je še pri ognjišču, pripravljajoča zajtrk. Solze ji močijo zgubana lica. JCo sasliši v veli sinove korake, se obrne k sidu In si a predpasnikom obriše sol-se a pordelih oči. Kmalu sa sir nom stopi tudi stori Stružanec is aobe. opiraje ae ob palico. Poteze njegovega obraza ao danes še trše kot aieer, kakor v kamen izkleaaae. Stopi na hišni prac In se ozira po prasni cesti gori in doli; nsposled se zagleda v kadeči ae kup gnoja pred hlevom. Iz hleva stopi Jakob, ka-mor je bil «topil gledat S živini, in poatojt pred I "PojdsŠ vseeno?" vpraša oče, ne da b| ss osrl v alna; posna ss mu zsdrsgs. "Pojdem!" mu odvrne sin s jeklenim glasom. V njegovem srcu so besede, ki jim jeslk ne sns izreka. "Nisem te gonil od doma! Ce hočeš, pa oetanir Stori se oere v sina roke mu trepečejo. Hudo mu je sa edlnca. "Vem, oče! Pojdem vseeno, — saj sa nekaj let ae vrnem t" Oče na to molči, sin pa čaka, kaj mu bo ša povedal. Obema je hudo, vendar ne znata Izraziti, kar živi v njunih ardh. Stori se ozira po vasi, kjer medle is tenke meglice vogali hiš; potem se obrne proč ln vpraša počasi, kakor bi govoril s tretjim, skritim v megli. "Pojde tudi onaT I "Pojde!" mu jekne Jakob v tiho. Zopet molčita. 8fn glada v tla, s nogo drsa po peaku premišljujoč. kako bi poproail očeta sa odpuščanje. "Lepo jeaen imamo T rele naposled. "l*por mn pritrdi oče. Po kratkem presVdku pa vpraša "Kdo bo v*ju zapeljal do kolodvora T "Čemu M ae raskasovato po vsi dolini ? Peš poj deva Ita go- I jagod ln enltfpec posušenih bo- marftala Vupejf uja. Toda tudi na Irovnic, da i j malce kisne. Kitajskem ni našel ugodnih Živ-Jakob slabil že naprtil na lanskih pogojev. Odpotoval je na I hrbet težki Wrieg z vrvjo tako, Ceylon, g Ceylona pa jo je naglo kakor je nrdelimi debli vlso-kih smrek. Lopa jocm ss je končala g na- llivi; sa njftil jo prišel sneg, z njim m ras J Kamen je pokal od mraza, snel pa je obležal do Ve-1 lik« noči. fltarega Stružanca je zmlela hui i sima; pokopali so ga. ko se j oglaaila lahkomiselna kukavlo ■ Burčev drugI sin se| jo vrnil od vojakov in se oženil še tisto let. Ko je stori Burec izročal poo «tvo sinu, je Isgovo-1 ril tudi svjemu nezakonskemu nečaku — Amerikaneu" — do-1 ta Jakob k Cilka ato se v Ameriki poročfti. Spočetka se jima Je slabo gc lilo. zakaj več meee-oev ato bUi bres dola. Sedaj oba zaslužita ii hranita; poslala stoj domov le l skaj denarja. Stara 81 užanka živi na kmetiji sama ■ Ivema deklama talko delo jo je i I j učilo ln jI poataralo obraz. Se< ij je še molčečnejša, kot je b(U nekdaj. Kakor bi ne-preatano i aa tekala, hodi pogo-1 sto is kuh nje v »obo. Is sobe v kamrico, oltod v hlev in na so-1 njak. Večkrat stopi na cesto I pred hišo, ise ozira gori in doli, potem pa se nečesa domiall In gre na dvorišče ter gleda v go>| ro. Išče In čaka. Dom as je i spraznil. Ko mine loto ln dan, je hišni skl okrašen, počrnela sloma na strehi preluknjana. hlot pa skero zapuščen. Vež na vrsto ao poveš« na ln rele. Na njivah, na teh nekoč kadečih ae njiva^ pa raate trava. ilon^ i Kaj je ZR storiti v slučaja slabih ledvic in mehurja. Pojasnile druttvenlm tajni. I glode novega sistema p^J čevanja naročnine sa dnevnik , Prssveta. Vsak član, ki idi, no naroči po novem slateMi, ■ajprej plačati ves stari do 80. junija 1929, ako j« kaj dolžan za nazaj aa naročal. nI, in šele potem od prvega jj 11 ja naprej oe lahko vzame nt. ročnino po noVen sistemu. Vz^ se nmra naročiti ZA CELO LE. TO- V nobenem slučaju ae .t prišteti več kot TRI tednike lemu dnevniku. Vsak H lk mora plačati najmaajl 92.40, ako žeU po novem sisU. mn upolteti naročnino, torej pfaul čati ss mora 94^0 in en 13.60 k\ dva 92.40 in tri tednike. V? ' mora zaplesti poleg onega____ na, na katerega zapUete naroi.| nino, tudi društveno Stevilks, ime ali imena onih drugih aJ nov, Id dajo zraven svoj tednik.1 Val morajo biti od ene druiiacj lahko so pa od dveh društev, aa-l primer žena od ženskega ln mož | od BMikogn In hči od ml akegn drnltvs, ampak morajol biti vsi is sne družine. Ii os hm zaplle na kea tt ftli P® llfitr^icj na knterem jo plesno ime na-| ka. Provizijo smejo v smislu sporazuma tajniki zaatopnUd Is sd one svote ro so njim plsčsli naročniki v nobenem slučaju ne več I 20%. Listke, imena, naslon denar jo poalatl na upravni Usta Prosveta. V nobenem čaju ne dobite dnevnika ako sil doplačata kakor je gori narefc. no. To volja le sn one nareU. M, U sedaj plačajo, ne pa za os, ki imajo plačano le naprej. Prosimo uljodno vse tajnike, da npoltevsto to navodils, ker drugače nam sbsolutno ne bi mogoče voditi tega sistema. Ti pojssnilo naj služi vsem tojsi-in zastopnikom, vsakem posebej sploh no moremo pisstl, torej fzreslte is listo in shrssl. to, da bodete imeli vedno pri is* kak, da ss bodsts vedeli rsrasil ksm slučaju. Prosim upoštevajte to. Z bratskim pod» vom aa Prosveto — Filip Godlns, upravitelj. Ali ste io uaroäli Progve-to aH Mladinski Ust vvajam prijatelju ali sorodnik« domovino? To jo edini dar trajne vrednosti, Id g*l| denar lahko poAjeU NAZNANILO. t* joins da ¿laño», In in tajnika, eotai * ■*■ apranusivo Proevete, ds se lahko nisi pošiljanje llsU h* faaena in Malote, katere p4 Dele glavnemu v arhiva in jfli Torej Je selo vaino, da vselej »sH» t« sa nalaič äste »ripravllealk HI apravalštva Piesfdi tki asrememU m* _______stari Is sel aastov. Upvavalštve aljadne apdbs da Iraltveel taJalM In tajaks le «p» jtevaJe^—Pkllls OeOaa. aprsrltdL m vean VS saj sa Vselaf '"V """ Tlaka Tabfla aa darK Maka Itd. ▼ SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA ta «hode, vizitnloe, «aanlka. knjig«, koU-hrvatakam. akrnJkam. Mkam. trn-joriku fn drugih yooerrvo tiskarne apklou na Članstvo sjijpj, da tiskovini naroča v, svoji tiskarni -- . ' ■ j ¡' nnljsko delo prvo vrsto. Vaa pojasnila dajo vodstvo tlakan» Nnjsnnssljlvnjls lavsks mil ao 11 AE m «uto vsak S. N. P. J. PRINTERY ms7-M Saw Lawndale Avoswo CnCAlOa ILL. TAM SE DOBB NA tKUO TUDI VSA USTTMKNA POJAÄMILA