Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI., št. 241 a LJubljana, sreda 1». oktobra 1938 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — inseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratru davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPBAVNISTVO LJUBLJANA, K nalijeva ulica štev. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — ČETRTE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65. podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Sklepi čsl. vlade glede madžarskega ultimata: češkoslovaška pristane na arbitražo Madžarske zahteve so za ČSR nespreje arbitražo, toda če vztraja Madžarska sodelovanje Rumunije mljive — češkoslovaška pristane na na sodelovanje Poljske, zahteva ČSR PRAGA, 26. okt. e. Snočna seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali tudi člani slovaške in podkarpatske vlade in ki ji je predsedoval ministrski predsednik general Svrovv, je trajala od 13. do 21.30. Kakor se doznava, je centralna vlada na seji pripravila odgovor na madžarsko noto. Ta odgovor češkoslovaške vlade je danes dopoldne zunanji minister Chvalkovskv izročil madžarskemu poslaniku v Pragi. Službeni komunike, ki je bil izdan o tej seji, samo javlja, da je ministrski svet odobril predloge za rešitev obmejnega spora z Madžarsko. Potek seje ministrskega sveta ne bo objavljen, predno ne bo izročena nota madžarski vladi. Kakor se iz dobro poučenih krogov doznava, se potrjujejo vesti, da bo češkoslovaško-madžarski spor predložen arbitražnemu razsodišču. V madžarski noti se zahteva, da bi bila v arbitraži poleg Nemčije in Italije tudi Poljska. Češkoslovaška vlada pa ni sprejela tega predloga, ker udeležba Poljske ne odgovarja sklepom mona-kovske konference. Če bi pa madžarska vlada vztrajala na tem, da sodeluje v arbitražnem razsodišču tudi Poljska, bo Češkoslovaška pristala na to edino v primeru, če se pritegne tudi Rumunija. Slovaki odločno proti pretiranim madžarskim zahtevam Tujega ne marajo, a svojega ne dajo Brati>la.va, 26. oktobra e. V slovaški politični javnosti se madžarski protipredlor gi smatrajo za nesprejemljive. Poudarja se. da nikakor ne bodo doprinesli n Kor;;* promisni rešitvi spora. Današnji »Slovalc poudarja, da madžarski predlogi nikakor ne morejo služiti za podlago in to že zaradi tega ne, ker je želja Nemčije in Italije, da se meja uredi brez plebiscita. Spornega ozemlja v stvari ni. češkoslovaška vlada je predlagala madžarski vladi izpolnitev monakovskega sporazuma, na podlagi katerega je pripravljena odstopiti samo ozemlje, kjer prebivajo Madžari. Drugega ozemlja Madžari ne morejo zahtevati in ga tudi zaman zahtevajo. Ni nikogar, ki bi hotel ustreči tem njihovim zahtevam. List slovenska Politika« pa poudarja, da madžarski protipredlogi slone na mnogih nesprejemljivih zahtevah in da posegajo v stvari do katerih nimajo nobene pravice. Zahteva se celo plebiscit na čisto slovaškem in podkarpatskem ozem- lju. Plebiscit si Madžari zamišljajo tako, da bi se izvedel na podlagi stanja iz oktobra iai0. torej v času, ko so bili rezultati nasilne madžarizacije največji. Poleg tega javljajo iz Budimpešte, da so bile ocjo te pretirane madžarske zahteve v madžarski javnosti sprejete z razočaranjem. Zato je treba računati, da bo definitivna razmejitev med Češkoslovaško in Madžarsko gotovo zelo te*fca.- nič lažja kakor te bila na Moravskem in v Šleziji med Nemčijo m češkoslovaško. Zato pa morajo biti vsi Slovaki složni Prav tako tudi Podkarpatska Rusija Pragu, ^6. oktobra e. Centralni narodni svet Ukrajincev je imel sejo pod predsedstvom ministra Revaja. Centralni svet je sklenil, da se Madžarski odstopi ie ozemlje, ki je etnično madžarsko, je pa odločno proti plebiscitu in se obenem izjavlja za federacijo v češkoslovaški republiki. Poljaki še vedno trobijo svoje dasi si tudi od arbitraže ne obetajo posebnega uspeha Varšava, 26. oktobra e. V varšavskih političnih krogih še vedno vlada prepričanje v možnost plebiscita v Podkarpatski Rusiji, toda to vprašanje naj odloči razsodišče, sestavljeno iz zastopnikov Nemčije, Italije in Poljske. V enem kakor v drugem primeru mislijo, da bo dosežena skupna meja med Poljsko in Madžarsko. Vladni list >Express Poranim piše. da se mora ne glede na to, kakšen bo odgovor iz A3ra-ge. smatrati, da bosta imeli Poljska m Madžarska skupno mejo. V neoficielnih krogih pa stvar presojajo drugače. Smatrajo, da se bo v primeru, če pride do plebiscita v Podkarpatski Rusiji, tamošnje prebivalstvo z ogromno večino izrazilo, da želi uaiati pod Češkoslovaško in da hoče imeti svojo avtonomijo. To utemeljujejo s tem, ker je tam 62% Rusinov, ki so bili vedno slovanofili in ne madžarofili. Poudarjajo, da je tudi med prebivalstvom v Podkarpatski Rusiji velika agitacija za »»"•i strasti pa si tudi od arbitraže, v kateri bi odločale Nemčija. Italija m Poljska, ne obetajo mnogo uspehov, ker si niso edine glede madžar-sko-poljsuih zahtev. Zato smatrajo, da ie pričakovati obisk poljskega zunanjega ministra Becka pri Hitlerju, toda ne prej, predno se Praga definitivno ne izrazi o sedanjih madžnrskiVi n-^,-!i0- «.,_ Vodja madžarskih teroristov, aktivni madžarski oficir — ujet Razkrinkane makinacije Madžarov, ki so skušali na čsl. ozemlju izzvati nemire in ustvariti povod za svojo „intervencijo" Praga, 26. oktobra e. Iz Užhoroda poročajo, da so češke ćete definitivno zatrle madžarsKe vstaške tolpe, ki so od začetka, oktobra vdirale v Podkarpatsko Ru-sijo. Na mnogih krajih je prišlo do ostrih spopadov, pri čemer so imeU Madžari velike izgube. Aretiran je bil tudi vodja madžarske teroristične čete rezervni poročnik madžarske vojske Prem. ki je poveljeval celemu bataljonu do zob oboroženih ljudi. Skrival se je pri nekem kmetu blizu Berehove. Ostalo tolpo teroristov so češkoslovaški orožniki in vojaki razgnali in se je le nekaterim vstašem posrečilo, da so pobegnili na Poljsko. Podkarpatska Rusija je zdaj popolnoma očiščena. BUDIMPEŠTA. 2<>. okt. Glasilo madžarskih nacionalistov Ma-svarszag* piše v svoji današnj^ številki o incidentih na Slovaškem in v Podkarpatski Rusij; in pcu-darja. da so v bojih sodelovali madžarski nacionalistični prostovoljski oddelki. List potrjuje, da so češkoslovaške oblasti aretirale več s'o teroristov, med njimi tri urednike i Magyarszaga«. Imredv zopet grozi BUDIMPEŠTA. 26. okt. e. V zvezi z madžarsko noto. ki je bila izročena v Pra- J gi, je dal predsedn k madžarske vlade | Imredy predstavnikom ti^ka naslednjo iz- j javo: Ne opuščam upanja, da se bo to \ pra- 1 sanje rešilo po mirni poti in na podlagi 1 načel, ki so bila sprejeta v Monakovem in jih Madžarska nikdar ne bo opustila. Če pa pri vsem tem ne bi bil sprejet miroljubni predlog, ki ga je stavila Madžarska Češkoslovaški, je madžarska vlada trdno odločena, da si pribori svojo prvico z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Ribbentrop bo interveniral v Rimu Berlin, 26. oktobra. Zunanji minister Ribbentrop je danes odpotoval v Rim. Po dobljenih informacijah ni nobenega programa o razgovorih, katere bo vodil v Rimu. To po mnenju tukajšnjih krogov tudi ni potrebno, ker tesno nem^ko-italijansko sodelovanje na podlagi politike osi Rim— Berlin samo po sebi prinaša najtesnejši kontakt. Priznavajo pa, da gre za razgovore o čsl.-madžarskem sporu. Slovaki niso zadovoljni z načrtom nove ustave Praga. 26. oktobra e. Predsednik slovaške, vlade dr. Tiso je dal sotrudniku »Pra-ger Presse« izjavo, v kateri pravi: Predlogi nove ustave, ki so jih objavili nekateri listi, niso po slovaškem mišljenju dobri, ker se ne ozirajo na načelo treh medsebojno enakopravnih narodov in ker pomenijo povratek na nesrečni majorizacij-ski sistem v preteklosti. Korekture na nemški meji Praga, 26. oktobra e. Včeraj je nemška vojska evakuirala pet občin, kjer prebiva izključno češkoslovaško prebivalstvo in sicer občine Tri Dvuri, Ne rodim, Baternv. Bela Hora in Mladec. Pod nemško okupacijo so še tri češke občine, kjer žive izključno čehoslovaki. a je upati, da bodo tudi te v kratkem izpraznjene. Preosnova češke socialno-demokratske stranke Praga, 26. oktobra e. češkoslovaška so-cialno-demokratska stranka je imela včeraj konferenco. Razpravljali so o izstopu stranke iz druge internacionale in o spremembi strankinega imena. Zatrjujejo, da se bo odslej imenovala »Nacionalna stranka delovnega ljudstva«4;. Veliki nemški parnik »Deutschland« sredi morja v plamenih Po zadnjih poročilih so potnike rešili in je požar na ladji omejen — žrtev ni bilo HAMBURG, 26. okt. br. Tukaj je izzvala veliko razburjenje vest, da je znani nemški parnik »Deutschland«, največja nemška potniška ladja, v nevarnosti. Snoči okrog 23.22 je radijska postaja Mackev prva ujela SOS-klice, ki so jih pošiljali s krova »Deutschlanda«. Parnik je na poti iz Hamburga v Ne\v York in je bil v tem času 320 km juž-novzhodno od rta Res na Novi Zelandiji. Po poznejših vesteh so trije parniki sporočili, da hite »Dcutschlandu« na pomoč. Kakor se je naknadno ugotovilo, je izbruhnil na krovu »Deutschlanda« ne- varen požar. Zjutraj je poveljnik par-nika poslal brzojavno poročilo, v katerem pravi, da je požar že omejen in da ni več nevarnosti za posadko. Več par-nikov je prihitelo na pomoč. Izmed potnikov ni nihče ranjen in tudi sicer ni smrtnih žrtev. Iz tega poročila sklepajo, da je moral zavzeti požar velik obseg in da so potnike izkrcali v reševalne čolne in jih nato spravili na druge parnike, ki so prihiteli na pomoč. Na krovu je bilo blizu 1000 potnikov. Z veliko napetostjo pričakujejo podrobnejših poročil. Volilno gibanje Kako je z disidenti JNS Današnji listi objavljajo izjave nekaterih disidentov JNS, ki so po sklenitvi sporazuma z blokom narodnega sporazuma izstopili iz stranke. S posebnim veseljem objavljajo neko pismo g. Juraja Demetrovića, v katerem na svoj način pojasnjuje svoje postopanje, in se opravičuje, da ni mogel pristati na sodelovanje z blokom narodnega sporazuma. Med drugim tudi navajajo, da so se zamanj borili proti sklenitvi tega sporazuma. V resnici je bila stvar seveda popolnoma drugačna in si lahko iz naslednjih avtentičnih podatkov javnost sama ustvari svojo sedbo: V -vojem pismu pravi g Demetrov.i. da je stranka iz taktičnih in političnih rs.-»-lcgov šla preko prekaljenih pristašev narodnega in državnega edinstva v hrvatskih krajih. Toda vsi prisotni na seji ožjega glavnega odbora, poslanci, senatorji in delegati iz hrvatskih krajev z g. Demetrovi-ćem na čelu so glasovali za volilni dogovor, čeprav so nekateri izmed njih poprej izrazili pomisleke. Zlasti g. Demetrović je sodeloval pri delu za sklenitev tega dogo- vc *a vse do končnega sklepanja Navodila delegatom stranke, ki so se pogajali z blokom narodnega sporazuma za volilno sodelovanje, so v velikem delu izvirala di- lektno od g. Demeuovica U Demeimvič je končno v soboto 15. t m. na seii poli-t**r*****si odbora in. predsedstva s*ianke tudi o:-ebno ode o ril Isoedito doseženega volM--egc dogovora Dr Svetislav Popović je pra\ tako načelno glasoval na seji ožjega slavnega odbora za volilni dusovor. Odobnl ie kol član političnega odbora navodila detega-tom stranke /a pogajanja 7 blokom narod« nega sporazuma in r-a scii političnega odbora 16 t m. tudi besedilo rJoeovora. kakor tc bilo formulirano med riple.CTati obc'i strank, rp? da s pripombo da bi mogel oiti dogovor boliši. kar ra nnrnvnb še ne \iore pomeniti da bi bil ta dnonvnr odk!;i-nial Ako -edaj g. Ponnvič pravi, da zaradi tega. ker se ni štrm*al = «k**»| i stranke, ni več prišel na sejo političnega odbora 17 t m., temveč ie »n nhvto«ttlih o sklepih na tej seli izdajal kon^ek^-enre. se lah" o po tej izjav: reče «amo to da na <=*ni političnega odbora in predsedstva stranke 17. t. m. ni?o bili spreirtt nikaki novi oklepi, temveč samo odobrena stilistična «pre menita v eni sami be«**«*i besedi'a sporazuma, odobrenega na seji "6 t m tudi glasovanjem g Svetisiuva Popovića Kako sodijo o Demetroviću v Zagrebu Kako sodijo o disidentih JNS v Zagrebu, priča pisanje »Hrvatskega dnevnika«, ki se bavi z »odprtim pismom« Juraja Demetrovića predsedniku JNS Petru Zivkoviću. in pravi med drugim: Peter Zivkovič gotovo ve. kaj dela. pa se zato zaveda tudi svoje odgovornosti za delo, ker stopa sedaj pred javnost kakor vsak drug državljan. Naj torej on, če smatra za potrebno, odgovori Juraju De-metroviću. Mi se Juraja Demetrovića še dobro spominjamo kot člana SDS. ko je sestavljal znani načrt ustave in ko je bil najzgovornejši in najbojevitejšj v tej strank:. Ko ga je Peter Zivkovič poklical v vlado, se ni niti za trenutek obotavljal. Če bi tokrat sledil s strani dr. Stojadino-vića sličen poziv, stavimo slavo, da bi Demetrović to zelo rad sprejel. Ljubljanski »Slovenec« je v ostalem tudi že poročal, da se je Demetrović ponujal in da je zahteval ministrsko mesto, vendar ga pa JRZ ni sprejela, ker bi zanjo ne pomenil nobenega kapitala, niti moralnega, kaj šele številčnega, ker bi J. Demetrović mogel v tem primeru zbrati komaj toliko pristašev, da bi osnoval kako pevsko društvo. Zato je njegovo »odprte pismo« samo labodji spev človeka, ki je kot politik že pred nekoliko leti padel v brezno, iz katerega se ne more dvigniti. V svojem »odprtem pismu« se Demetrović trikrat sklicuje na »Hrvatski dnevnik« ter navaja njegovo pisanje od 15. in 18. septembra kot dokaz, da dr. Kramer ni Joialno nnstopal proti ožjemu glavnemu odboru JNS. Toda Demetrović je še pred tem in po tem sodeloval pri pos ve tova- Joca Jovanović njih svojega strankarskega fora in naše pisanje mu ni bilo ov'ra, da se ne bi izjavil za vezanje z listo dr. Mačka. Po na- j sem mnenju je treba iskati vzrok Demet- j rovićevega nezadovoljstva nekje drugje. Njemu dr. Maček in njegova politika nista bila ovira, da ne bi z njima sodeloval do leta 1929. Demetrović je bi eden izmed glavnih zagovornikov osnovanja pre-čanske fronte. Kar je storil Peter Zivkovič ie malenkost nasproti temu. česar se je od nekdaj držal Juraj Demetrović. Gre torej za povsem druge razloge. Mi smo v Hrvatskem dnevniku" kljub temu. kar se je delalo za vezanje liste JNS z listo dr. Mačka, iskreno in pošteno napisali, da Demetrović nikogar ne predstavlja in da mu HSS ne bo zasigurala mandata. Demet-roviću je torej bilo jasno, da bi od takega aranžmanja ne imel nobene koristi. To mu je postalo še bolj jasno, ko je glavni odbor JNS sklenil, vezati svoje kandidature z listo dr. Mačka ter nas tudi to dejstvo ni oviralo, da ne bi napisali, da je Demetro-vićeva izvolitev izkliučena. Zdi se nam nekoliko smešno, če Demetrović v svojem odprtem pismu Petru Zivkoviću omenja narodno in državno edinstvo. Demetrović prav dobro ve. da se Zivkovič ni odrekel niti narodnemu, niti državnemu edinstvu. Prav tako dobro ve, da Zivkovič ni sprejel stališča HSS o v ura ša njih, ki so bila doslej predmet spora. Če bi se to zgodilo, bi bili mi prvi. ki bi to ugotovili. Stvar pa ni taka. Med nami in JNS so zelo velike razine. Mi smo ostali pri svojem programu, JNS pa ni spremenila svojega programa. Res je, da po splošnem pojmovanja mo- vodja bivših srbskih zemljoradniko\. lu sodelujejo v bloku narodnega sporazuma in bodo nastopili na skupni listi opozicije rale ne bi Hrvatje JNS po odločitvi za kandidaturo na državni listi dr. Mačka mogli proti njej nastopati, ker bi prišli sami s seboj v protislovje, vendar pa to še nikakor ne pomeni pristanka na program dr. Mačka. Mnenje „Hrvatske straže" »Hrvatska straža«, ki se proglasa za katoliško glasilo lil ki jc torej /clo sorodna / ljubljanskim »Slovencem«, piše v svop današnji Številki, da Juraj Demetrović in njegovi volilei v resnici nc /asiu/ijn toliko pozornosti, kolikor jim jo posvečata »Samoupravu« in »Vreme«, pa zato logično seveda tudi »Slovence«. Kandidature JNS Poleg že objavljenih so bile včeraj prijavljene naslednje kandidature JNS na skupni opozicijski listi: Novi Sad: Daka Popović. bivši minister: V.šegrad- Milan Božič, bivši narodni poslanec; srez ravan j-ski: dr. Zavojiti Popović, zđravn k; Para-č:n: Velja Popović. bivši minister: srez be-lički Gvozden Gielatović. odvetnk: sr< ! icsavski: Nastas Uič. diplomatski uradnik v pokoju: src/, ttmeniski: Velja Popović, biivŠj m nister; stez negotin.ski: Peter 2iv-ković, predsednik JNS: Sarajevo: Peter Zivkovič in dr. Ibrahim Hadžiomero\ :ć. Zarcta za Bežigradom V bežigrajskem okraju Ljubljane rnz-našajb po hišah letake z naslednjo prav amer kansko reklamno vsebino: Katoliška zarota v Bežigradu je že skle-njena: Pred praznikom Kristusa Kralja se bo uredila in na praznik sam pa izvrfiila. To je resna in odločna volja bežigrajsk'h mo>. in fantov vseh stanov, vseh starost . Tudi Vas prav vljudno vabimo na tc zaroto. V petek in soboto zvečer bc-posvetovanje vseh mož in fantov v cerkvi sv. Cirila in Metoda ob 8. zvečer. Tvarina posve tovanj: v petek zvečer »DoTi s katoliško cerkvijo0 . v soboto zvečer Podr:mo njen o^elni kamen!« Oba povpra sovmi prof. p. dr. V. Fajdipa. V nedelio ob pol o^mih pri maši" Sestradajmo jo! cb petih (17.) Proč! Proč z n;im' oba govo*a govori župnik p. K. Zakrajšek. Po večornicnh v cerkvi je družabni večer vseh zaupnih zarotnikov v Mavri cevi dvorani. Kako in kal bodo povedala posebna povabila. Pridite vsi na ta silno važna posvetovanja! Pozdravljeni! — Odbor. V LJubljani 23.000 volilcev Včeraj jc potekel rok /a reklamacije. Na magistratu jc u radništvo zaposleno pri urejevanju volilnega imenika delalo po/no v nol-. Se včeraj je b;!o vloženih 800 rekhi-macij. Skupno je bilo vloženih v mestu 228f> reklamacij, ni pa Se ugotovljeno do končno število i/brisov in vpisov v volilni imenik, ker popravki niso šc vsi sortirani. Po stanju pred reklamacijami jc bilo v volilni imenih vpisanih 22.6S0 volilcev. / reklamacijami pa jih je pnrastJo še biucog 34M> do 7(H1, tako da bo končno število \<> lilecv v mestu znašalo nekaj nad 23.(KM). Volišč bo 39. Pojasnilo dr. Ahčina Glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ahčin nas naproša, da objavimo njegovo pojasnilo, da se ni sam potegoval za poslaniški mandat v kamniškem srezu in zato tudi ni propadel pri postavljanju kandidature. Prosi nas za objavo tega pojasnila, ker bi mu moglo sicer to škodovati na dobrem imenu. Curih. 26. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.98, New York 440.50. Bruselj 74.475, Milan 23.175, Amsterdam 239.50, Berlin 176.375, Praga 15,125, Var- *25, Stran 2 >8LOTKlVm ITAROE*, sreda, 38. ofrtobra 1938. Ste*. 241 Odmev tragične smrti Marija Bolaffia Pred mariborskim sodiščem se je moral danes zagovarjati Ludvik Ostare Maribor. 26. oktobra je dn-e 20. avgusta t. 1.. ko je ptujsko okolico pretresla žalostna vest. da se je t Doma vi pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala življenje nadebudnega, komaj 17-letnega privatnega gimnazijca in sina uglednega veletrgovca Marija Bolaffia. O nesreči so se kmalu i/vedele naslednje podrobnosti: V Moskanjcili je že od 15. novembra 1937 instruiral 19-letni akademik Ludvik Osterc iz Ljubljane privatnega gimnazijca Marija Bolaffia. ki je na ptujski gimnaziji položil letos izpit za VI. ra/red. Oba. Ludvik Osterc ki Marijo Bolaffio, sta se potem domenita, d« bosta s kolesi potovala po Italiji iti Franciji. Dne 19. avgusta t. L sta si nabavila zato pri krojaču Toplaku v Dor-navi hlače dokolenke. Predno pa je /ačel krojač Toplak meriti Bolaffiu hlače, je ta pokazal krojaču svoj samokres, in sicer pištolo Stever, ki je bila očetova last in ki jo je imel mladi Bolaffio v zadnjem času pri sebi. ker so se širile vesti, da strahuje zloglasni Koder ptujsko okolico. Ko je mladi Bolaffio pričel ravnati s samokresom, ga je Ludvik Osterc še opozoril, naj skrije sa- mokres, da se ne bi pripetila kakšna nesreča. Bolaffio je zares inštruktorja ubogal in položil samokres na mizo ter ga pokril z neko krpo. Medtem ko je stal mladi Bolaffio pred mizo in mu je krojač meril hlače, pa je Ludvik Osterc, ki je stal ravno na nasprotni strani mize. vzel z mize samokres ter vzel iz njega naboj, ker je domneval, da je v pištoli le eden naboj. Ko je nato s samokresom nekaj manipuliral in ga dvignil, pa se je nenadoma sprožil in je izstrelek zadel mladega Bolaffia naravnost v Čelo, tako da se je zgrudil na tla in v nekaj minutah izdihnil. Naknadno se je izkazalo, da so bili v pištoli 3 naboji. Kakor Osterc sam pravi, se na samokres ni spoznal in sam ne ve. kako se je pištola sprožila. Osterc, ki je bil po tragični nesreči ves skrušen, je globoko obžaloval, da je prišlo do tako tragičnega zaključka nepremišljenega ravnanja s pištolo. Epilog te zadeve je bil danes dopoldne pred mariborskim okrožnim sodiščem, kjer se je moral Ludvik Osterc zagovarjati radi obtožbe državnega tožilca, da je iz malomarnosti ustrelil pok. Marija Bolaffia. Lahkoatletski dvomateh mariborskega sokolstva Po točkah je zmagala vrsta Sokola I v razmerju 48•33 Maribor, 26. oktobra Znano je. da je mariborski sokolski naraščaj med tehnično najboljšimi v naši državi. Ob priliki nedavnih narašča jskih tekem so si tezenski naraščajniki priborili prvenstvo in s tem potrdili sloves mariborskega naraščaja v obče. Tehnično izvežba-nost v lahki atletiki pa je poka7al tudi lahkoatletski dvomateh. ki je bil v nedeljo 23. t. m. na letnem telovadiSču matičnega Sokola med naraščainiki matičnega .Sokola in naraščajniki Sokola I. Posebno so se izkazali mladi Kranjčič od Sokola f ter Erjavec in Leban od matičnega Sokola. Navzlic slabemu vremenu so bili doseženi nekateri prav dolbri rezultati: Tek 60 m: 1. Kranjčič (S 1) 7.5. 2. Leban (SM) 7.8, 3. Katol (SI) 8.1. Tek 100 m: 1. Kr©njač 12.1, 2. Cepelnik (S I) 12.4, 3. Holz Prijeten «.*■ -* mi strelcev v Maribor, 26. oktobra Vsakoletna ostra strelska tekma Strelskih družin v št. Juriju ob Pesnici. Do-brovcih. Podovi in še nekaterih drugih družin mariborskega strelskega okrožja, je jasen dokaz, da vlada tudi v popolnoma kmečkih naseljih razumevanje za strelski pokret, če je le dovolj dobre volje in če preidemo preko lokalnih ovir. ki so skoraj povsod enake. Tako je priredila v nedeljo Strelska družina v Podovi, ki jo vodijo agilni predsednik g-. Pesek Jakob, tajnik Koželj Franc in blagajnik Bauman Franc, kakor vsako leto celodnevno ostro strelsko tekmo, ki je prekosila ne samo po številu strelcev, temveč tudi po uspehih marsikatero družino, ki ima mnogo lažje pogoje za svoje delovanje in razvoj. Na tekmi, katere so se udeležili poleg domačih strelcev še strelci iz Maribora, Tezna in Dobrove, se je udejstvovalo 60 strelcev ter je bila v vzorni organizaciji od jutra do večera huda bitka za točke, katere ni prav nič motilo mrzlo vreme in ostra sapa, ki je pihala na strelišču. Po tekmi je prvi spregovoril član uprave Strelskega okrožja, trgovec g. Moravec, ki je čestital družini k lepemu razvoju in pohvalil marljivo delovanje odbora in družine, ki bi naj bila vzor marsikateri družini okrožja. Nato je bil razglašen uspeh tekme in razdeljene nagrade. Tekmovali so v 'pror stoležečem stavu na razdaljo 200 m in so dosegli posamezniki sledeče število točk od 100 dosegijivih: 1. Ivan Sinič, Tezno, 75 točk, 2. Moravec, Maribor 73, 3. Rajh, Tezno, 68, 4. Avgust škodič. Podova, 65. 5. Avgust Fingušt, Podova 62, 6. Maks Breznik, Tezno, 61, 7. Ervin Tušek, Dobrove!, 56, 8. Franc Plajnšek, Podova, 55, 9. Ivan Predikaka, Podova. 55, 10. Franc Pauman, Podova, 53, 11. Franc žagavec, Podova, 48, 12. Franc Pivec, Dobrovci, 38, 13. Jakob Pesek, Podova, 32. 14. Franc Vuk, Podova, 28 točk. Po razdelitvi nagrad se je predsednik družine g. Jakob Pesek zahvalil zastopniku okrožja in vsem tekmovalcem, ki so pripomogli k lepemu uspehu tekme, zlasti še gostom, ki so od- (SM) 12.4. Tek 1000 m: 1. Kotner (S I) 3.02. 2. Janžekovič (SM) 3.10, 3. Košir (SM) 3.14. A/ef krogle: 1. Kranjčič 13.68. 2. Erjavec (SM) 13.45. 3. Kranjec (S 1) 13.20 m. Met diska: 1. Kriavec (SM) 33.82. 2 Kranjec 33.12. 3. Vitek (S 1) 32 74 m. Met kopja: 1. Kranjčič (S I) 41.18 m, 2. Erjavec (SM) 39.78, 3. Vitek (S I) 37.12 m. Skok v višina: 1. Kranjce (S T) 1.60 m. 2. Erjavec (i- j 1.55, 3. Leban (SM) 1.50 m. Tros^cA: 1. Čepelnik (S I) 11.16 m. 2. Leban 10.97. 3. Erjavec 10.40 m. Skok v daljino: 1. Leban (SM) 5.62 m 2. Kranjčič 5.48, 3. Erja-vc (SM) 5.45 m. Po točkah je zmacala vrsta Sokola I v ra/merju 48 : 33 točkam. Tekme ie vodil br. Venuti kot vrhovni sodnik, pomagal pa mu je prof. Cestnik. nesli iz Podove najlepše vtise. Mamljivim strelcem v Podovi pa izražamo najlepše priznanje. Čudna dogodivščina na lovu Maribor 26. oktobra Zapozneli obiskovalci kopališč na mariborskem otoku so imeli te dn« priliko prisostvovati tragikomediji v ^ozdu pri kopališču. Xajprej so videli postavnega fanta s stasitim dekletom, ki sta jo mahnila... no, ni treba, da ste tako radovedni ... Kmalu ju jc premotil krik in vik v/, gozda. Mahnila sta jo v drugo smer, ko sta se znašla nenadoma pred lovci, oboroženimi z brd kimi puškami. Tedaj pa so si sledili dogodki z vrtoglavo dramatsko naglico. Vmes, med bridkimi lovci, postavno-stasitim parčkom in v slalomu mimo raznih grmov je smuknil pravcat, živ poljski zajec, z ironičnim smehljajem na gobčku. Iz bridkih pušk (ki so bile prave, ne atrape!) so počili ^trcli. ki so se križali na vse štrn strani s hvalevrednim namenom, da zadenejo zajca, ki ga v naglici ni bilo mogoče vprašati, ali so ga kupili v zoološkem vrtu in v gozdu izpustili v svrho športnega udej-stvovanja. ali je spadal že ->d nekdaj med ponosne otočane. S smrtno nevarno naglico so prasnile šibrc iz bridkih puškinih cevi, se deloma zaletele druga v drugo S prizanesljivim smehljajem jo je odkuri! zajec, postavnega mladeniča pa je opra>nila šibra po desnem licu. Smrtno je prebledela stasita deklica, postavni mladenič pa se je v divjem srdu vrgel na napadalce: »Kdo je bil to?! Taka nesramnost, ko ste me vendar videli!....« »Lahko bi ga zadelo v oko,« je ječala stasita deklica. Samo to. da ni vedel, kdo je krivec, je zadržalo mladeniča v prvih trenutkih divjega srda da ni kaznoval krivca z brahialno silo. Potem pa je na srečo pokazal precej smisla za humor in se zadovolji! s tem. da si je poiskal antiseptično zadoščenje v obliki joda na bližnji rešilni postaji. Franci. Mariborske in okoliške novice — Dispanzerski zdravniki iz vse Slovenije so se sestali pri Orlu. Sestanek je vodil šef-zdravnik z Golnika dr. Neuba-uer. Dr. Peček iz Brežic je imel predavanje o vprašanju zaprte tuberkuloze. Sprejeli so resolucijo, v kateri se naglasa potreba pospešene skupne borbe proti tuberkulozi in regulacije prejemkov dispanzerskega osebja. — Pogajanja v tekstilni stroki. Napovedujejo se pogajanja med predstavniki tek-stihaih industrijcev in tekstilnega delavstva v svrho zboljšanja kolektivne pogodbe tekstilnega delavstva . ki je bila podpisana v povsem drugačnih razmerah kakor so današnje. — Tezenske novice. V Spodnji Dobravi je zajel ogenj trgovino g. Avgusta štruklja. Tezenski orožniki so aretirati več požiga osumljenih. — Na dnu mariborskega življenja. Tukajšnje državno tožilstvo Je prejelo zanimivo ovadbo, ki se tiče bele kuge. Gre za 171etno hčerko uglednega mariborskega meščana, o kateri se glasi ovadba, da je štirikrat poskrbela za odpravo telesnega plodu, prvič ko je bila stara 14 let. Po Mariboru o tej zanimivi zadevi mnogo govore. .— Iz Prekmurja v Maribor v kino . -. Sumljivega moža so aretirali v noči na torek v Frankopanovi ulici, ko je bila zatemnitev Maribora in okolice. Možak je dejal, da se piše Franc Muhič in da je prišel iz Prekmurja v Maribor v — kino. — Xečakinja »olajša-ia« svojo teto ■» 13.000 din. 161etna Tončka je prav rada obiskovala svojo teto Amalijo Ledinek v rtadvanju, o kateri gre glas, da je precej bogata. Teta je svojo nečakinjo radi te ljubeznive pozornosti zelo vzljubila. Silno razočarana pa je bila, ko Je dognala, da ji je zmanjkalo 13.000 din. ki jih je hranila na določenem prostoru. Po daljšem premišljevanju je osumila dejanja svojo 161etno nečakinjo in je vso zadevo sporočila studenskim orožnikom, ki skušajo zadevo popolnoma razjasniti. —i Nov most preko Pesnice bodo otvorili in blagoslovili v nedeljo 30. t. m. ob 14. v Zgornji Kungoti. Novi betonski most je zgradila kungoška občina ob podpori sreskega cestnega odbora v Mariboru. — Rizi k o dela. Z »odbijača« je treščil na tračnice 24-letni uslužbenec tt. Gbtlich Urban Kanižaj iz Pobrežja Ob Dravi 12. in sicer ko je nakladal na koroškem kolodvoru jabolka. Padel je tako nesrečno, da si je natrl več reber in so ga reševalci prepeljali v bolnico. — Z vrelo juho se je opekla poldrugo leto stara Erika Borovnikova iz Peker 81. Juha se ji je razlila po obrazu in prsih. Reševalci so jo radi nevarnih opeklin odpre m ili v bolnico. — Ukradeni koles?. Gostil, sin Anton Skaza iz Betnavske ulice je izročil službujočemu stražniku žensko kolo, last Ane Sreberič ?z Betnavske 143. ki ga je tat pustil ob plotu. — Drugo ukradeno kolo pa so našli prislonjeno na ograjo v De- Kdk> je Tammke floteol. Na policiji so spoznali, da je kolo last gradiča Ignacija Lipa vica iz Delavske 13. — Cigawe so rokavice, o%»v jopie? Paznik Rebernik iz Ciril Metodove 19 je našel v mestnem parku par novih moških usnja tih rokavic. Na Rotovskem trgu pa je našel službujoči stražnik bel volnen jopič. Rokavice in jopič čakajo na lastnika na policiji. — Občni zbor društva »Ma in dom«, ki je bil napovedan za ponedeljek, se radi zatemnitve mesta in okolice ni vršil in so ga preložili na petek 28. t. m. — Nov grob. V častitljivi starosti 82 let je umrla na Teznem železničar jeva vdova Marija ledinek. V splošni bolnici pa je umrla v 86. letu starosti vdova po trgovcu Roza Weigert. Žalujočim naše iskreno so-žalje! — Z voza je padel hlapec Franc Kožuh z Meljske ceste, u služben pri tuk. tvrdki »Transport«. Vozil je po Aleksandrovi cesti težko naložen voz. na katerem so bili zaboji bombaža. Kožuh je sedel na zabojih. Nenadoma je omahnil in treščil na tla. Reševalci so ga odpremili v bolnico, kjer so ugotovili, da si je stri desno nogo. — Ob predvčerajšnji zatemnitvi Maribora, ko se je mesto ob danih znakih pogrez-nilo v temo, se je prebivalstvo v veliki večini pokorilo predp som in zatemnilo okna, a našli so se tudi taki, ki predpisov niso upoštevali, številnim prijavam kršitve na-redb bo sledila občutna kazen. — Temo so izrabili. . . predsnočnjim štirje še neizsledeni zlikovci v Jadranski ulici, ki so na trotoarju prežali na mimoidoče. V tem času je prišel mimo trgovski pomočnik Franc Jarbacher iz Aljaževe ulice. Nekdo mu je z ročno svetilko posvetil v obraz, drugi ga je pa medtem oplazil z roko po glavi. Napadeni se ni niti dobro zavedel, ko je že sledil udarec v obraz. Jarbacher je prijavil napad v bližini službujočemu stražniku, ki je takoj prihitel. ni pa našel tam nikogar, ker so zlikovci med tem že izginili v sosedne ulice. — Pozna toča v ljutomerskih gwcah. Nemalo so se začudili trgači, ki so bili zaposleni z zadnjim trganjem grozdja v okolišu Žerovincev. Radomerščaka in Ze-rovinščaka, ko se je minuli četrtek 20. t. m. med 4. in 5. uro popoldan iz oblaka. ki so ga prinesli vetrovi iz severovzhoda. V3ula kakor lešniki debela toča v obliki stožca, ki je skoraj pičle pol ure klestila po njih glavah in grozdju. Ker je ze večina vinogradnikov opravila svoj posV. druge pa je presenetila med zadnjim trganjem, ni napravila posebne škode. Tako pozne toče tudi starejši ljudje ne pomnijo- Mariborska beležnlc? Dežurni lekarni: Maverjeva v Gosposki in Vaupotova na Aleksandrovi cesti. Mariborsko gledališč? Sreda. 26: Zaprto. četrtek. 27.: ob 20. Pokojnik. Red C. Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 29.: ob 20. Boccaccio. Premiera. — Knv.-čka drama \/. Slovenskih gorie. Igralec mariborskega gledališča Lojze Štandeker je napisal že drugo odrsko delo, kmečko dramo v treh dejanjih »Preva-ra«. Mariborsko • gledališče že pripravlja to iz naic domače grude vzeto krepko napisano delo. Iz Celja c Zatemnitev mestne občine t eij-->ke se je pričela v ponedeljek ob 19. in je trajala vso noč do 6. zjutraj. Mesto je bilo v popolni temi, le nekatera okna so bila premalo zastrta. Zelo pa je mot lo, da na železniški postaji niso zastrli velikih svetili;. Službo na cestah in ulicah so opravljali policijski stražniki in orožniki, pomnoženi s pomožno policijo, skupno okrog 120 oseb. Prebivalstvo je bilo disciplinirano. Vso noč je vladal v mestu red in mir. —c S celjske pošte. Poštna manipulant-ka gdč. Apolonja žagarjeva je premeščena iz Gornjega grada v Celje. Poštna zva-ničnika gg. Jakob Cokan in Mihael Tram-puš sta odlikovana s srebrno kolajno za vestno službovanje. —c Umrla je v torek v Zagradu 1 pri Celju 79-letna zasebnica Cecilija Mastna-kova. —c Dve koie«irski nesreči. V ponedeljek je padel 26-letni dninar Baltazar Podpečan iz št. Janža na Vinski gori na cesti s kolesa in si zlomil levo ključnico. Istega dne si je 34-letni Miha Kladnik, sin posestni-ce z Javorja pri Slivnici, pri padcu s kolesa izpahnil desno roko. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Razburljiv dogodek pri regulaciji Savinje. V ponedeljek okrog 18. so bili delavci v Pečovniku, ki so zaposleni pri regulaciji Savinje, priče razburljivega dogodka. Ko je bil delovodja Franc L. zaposlen v baraki ob Savinji, je stopil v barako 32-letni brezposelni delavec Jakob Z. iz Pečovnika. ki je bil še nedavno zaposlen pri regulaciji Savinje. Jakob Z. je nenadno izvlekel nož in navalil na delovodjo. Delavci, ki so bili v bližini so takoj prijeli napadalca in ga izročili policiji. Jakob Z., ki je bil zaradi pretepov in telesnih poškodb že večkrat kaznovan, je tudi še pri zaslišanju na policiji grozil, da bo delovodjo zaklal, češ da je delovodja kriv, da Z. v času svoje zaposlitve pri regulacijskih delih ni dobil višje mezde. Jakoba Z. so oddali v zapore okrožnega sodišča. Iz Gornfe Radgone — Ogromno zanimanje za avtomobilizem in šoferski izpiti. Šoferska šola Tou-ring kluba iz Ljubljane, ki se je vršila v Gornji Radgoni skozi 14 dni, je končana. Kako ogromno je zanimanje za te vrste sport v obmejnih krajih, kaže zlasti veliko število udeležencev namreč 38, med temi 31 moških in 7 žensk. Izpiti za poklicne šoferje so se vršili v soboto 23. t. m., za ostale samovozače pa v ponedeljek 25. t. m. popoldne pred strokovno komisijo, ki ji je predsedoval sreski načelnik g. Bratina iz Murske Sobote. Razen domačih udeležencev so polagali izpit tudi nekateri udeleženci iz Beltincev v Prekmurju in Maribora. Preizkušnjo je prestalo ter položilo izpit vseh 38 udeležencev. Vsemu prebivalstvu, zlasti pa uradništvu v trgu Gornji Radgoni bo silno odleglo, ako se bodo vsi ti izkušeni šoferji v bodeče držali policijskih predpisov ter vozili zlasti skozi trg cbzirnpjše kakor pa je bilo to pred pričetkom šoferske šole. J — Sokolsko društvo priredi v petek 28. t. m. ob 19.30 v 5. razredu tukajšnje ljudske šole predavanje o Češkoslovaški. Udeležba za vse članstvo obvezna. — Trgatev In letošnji vinski mošt. Večina vinogradnikov je s trgatvijo končala, berejo le še vele vinogradniki, kakor firma Clotar Bouvier, ki je pričela z glavno trgatvijo šele v soboto. Vinski mošt sortiranih vin je dosegel povprečno 18 do 20 stopinj. Vretje letošnje dobre vinske kapljice je pričelo. Ko je v ponedeljek kle-tarski delavec F. K. tvrdke Clotar Bou- vier po opravku vstopil v tako zvano Sprangarjevo klet, so ga od sladkega vinskega mošta razvijajoči se plini pri vsto- pu omamili, da se je onesvestil. Ker ga le predolgo ni bilo nazaj, so ga ostali sodelavci pričeli iskati in naši j so ga v kleti nezavestnega na tleh, z ogreblinami po obrazu in rokah. Na pomoč poklicani zdravnik dr. Rudolf Rožič je konstatiral zastrupljenje ter mu vbrizgnil injekcijo, s katero mu je uspelo obuditi nesrečneža zopet k življenju. 60 letnica pedagoškega časopisa »Popotnik« Ustanovil ga Je učitelj v Vojniku Tone Brezovnik in izhajati je začel v Celju Ljubljana. 26. oktobra Izšla jc jubilejna številka našega vodilnega slovenskega pedagoškega časopisa »Popotnika«, ki ga izdaja .lugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino. Šestdesetletnici tega časop^a mora posvetiti primerno pozornost tudi širša javnost, saj pomen dela naših pedagogov pobega v širino in globino našega kulturnega življenja. Predvsem moramo vedeti, da »Popotnik« ni samo po podnaslovu časopis za sodobno pedagogiko, temveč v resnici in da pri njem sodelujejo naši najboljši pe-dagoškj pisatelji, ki so tudi prispevali za jubilejno številko pomembne prispevke. Naši vzgojitelji imajo v »Popotniku« dober kažipot za svoje poklicno delo. ki nikakor ne more in ne sme biti U papirnato, suho brez življenja in ne brez znanstvene, psihološko ter filozofsko dograjene osnove. »Popotnik« dobro nadomešča drago in našemu pedagogu nc vedno lahko dostopno strokovno inozemsko literaturo. »Popotnik« jc začel izhajati v Celju. Ustanovitelj lista je bil Tone Brezovnik. učitelj v Vojniku pri Celju. Med štajerskimi šolniki je tedaj vladalo precejšnje nezadovoljstvo nad »L.'ćiteljskim tovarišem« in zato je prišlo do odločitve. da začno izdajati »Popotnika«. Prvi urednik je bi! celjski nad- ueitelj Jakob Lopan. V začetku je bil namen lista gojiti medsebojno tovarištvo med učiteljstvom. izboljšati Šolsko delo in življenje, podpirati slovenski pouk ter sploh vezati šolo -z domom. Po prvih treh letih se jc »Popotnik« preselil v Maribor, kjer ga še zdaj urejujejo (.Matija Senkovič. oblastni šolski nadzornik v p., glavni in odgovorni urednik pa je predsednik ljubljanske sekcije Jll Metod Kumelj). V MariSoru je uie^ev.il »Popotnika« kreevinski nadueiteli M. \ernt. in sicer celih 36 let. od 1. 1883 do 1918, Kakor piše Albert /žerjav, ki je prispeval članek o zaodovinskem razvoju »Popotnika«, se je začela pri »Popotniku« čutiti prava pedagoška pomlad, ko 90 v listu začeli razpravljati o modernih smereh pedagogike in didaktike. Med naide'avnejšimi in najbolj poučenimi sotrudniki časopisa je p Pavle Flere. ki je urejeval »Popotnika« od 1. 1919 do 1927-28. Prvih 10 let po svetovni vojni je »Popotnik« posvečal veliko pozor DOftt vprašanjem šolstva v naši narodni državi n. pr. kako bi bilo treba izgraditi jugoslovansko šolstvo na slovenskih tleh. Nova doba se začenui v šolskem letu 1928-29, ko je uredništvo prevzel uredniški triumvirat dr. F. 2geč, A. Cktrc in E. Vrane in ko se je začela uveljavljati \ s-ko reformnem gibanju radikalna smer« Tedaj je »Popotnik« postal dosleden propaga-tor življenjske delovne šole na slovenskih tleh in v resnici glasilo sodobnih pedagogov. Zadnjih 10 let je urednik M Senkovič, ki prav za prav nadaljuje, kar so začeli moderni pedagoški pisatelji pod uredniškim trrumviratom. Pisec zgodovinske^ .1 pregleda ugotavlja nh sklepu, da jc /t i/.rtairt brez vsake javne podpore ter se vzdržuje samo iz učiteljskih onj.ni/aeijskili sredstev. To je v resnici kultur.11 davek našeu.i učitel jstva. da vzdržuje pedagoški Časopis Med lepimi prispevki v jubilejni številki jc treba omeniti predvsem članek univ. prof. K. O/valda pod naslovom »Dvajset let slovenske pedagogike v Jugoslaviji«, in Yra:i:-ev članek »Šolski razred v sedanjosti, preteklosti in bodočnosti«, kjer se pisec dotika perečega vprašanja življenjske :olc. Sicer je pa v jubilejni Številki /braneča toliko zanimivega ter poučnega gradiva, da je časopis z njim najlepše pro^Livi! >voj jubilej ter upravičeno stopil v 60. leto svojega obstoja. Iz Pt&fa — Smrt ga je dohitela na povratku domov. Na lastno željo je zapustil ptujsko bolnico 71 letnj posestnik Jakob Terbtis 12 Središča ob Dravi, ki se je namenil domov Ko je šel na vlak, je v kolodvorskem drevoredu nenadoma omagal in se zgrudil. Ko so mu prihiteli ljudje na pomoč, so opazili, da je mož že mrtev Zadela ea je kap. Na odredbo uradne komisije je bilo truplo prepeljano v mestno mrtvašnico — Brezobziren avtomoOHist. Posestnikov sin Franc Rojko iz Krčevine pri Vur-bergu je spravljal domov poljske pridelke z vozom, v katerega je imel vpreženega telička Na cesti je srečal neznanega avio* mcbilista. ki pa se ni dovolj izognil, tako da je z vso silo zadel ob voz. Rojko je dobil težke notranjo poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnico, telička pa so merali na mestu ubiti. Za neznanim avto-mobilistom poizveduje orožništvo. — Zanimivo predavanje je bilo v soboto pod okriljem tukajšnje Ljudske univerze. Predaval je vpokojeni divizijski general g. Vladimir Belič iz Beograda o borbah Jugoslovanov za svobodno Jugoslavijo. Predavanje je bilo zelo zanimivo, saj nas ie popeljal predavatelj skozi vse trpljenje srbskega naroda preko albanskih gora do osvoboditve. Predavanja so se poleg številnega prebivalstva udeležili tudi častniki tukajšnje gamizije. Vsekakor pa bi bil lahko obisk veliko boljši. Rudarska nadaljevalna šola Trbovlje, 26. oktobra Malo je strokovnih nadaljevalnih Sol, ki bi nudile svojim gojencem toliko koristnih pridobitev, kakor jih nudi tukajšnja Rudarska nadaljevalna šola. Deluje že dolga desetletja in je z našim rudarstvom ta-korekoč zraščena. Posečajo jo večinoma mladi rudarski delavci, ki so ukaželjni in si žele z dovršitvijo obeh .letnikov zbolj-šati eksistenco. Premnogim je ta šola že koristila, mnogi so s pridobljenimi praktičnimi izkustvi v rudarstvu, ki so si jih izpopolnili še s teoretičnimi pridobitvami na tej šoli. dosegli ugodnejše položaje, ki so jim odprli pot v boljšo bodočnost. Zato se ni čuditi, če se vsako leto ob začetku šolskega leta javljajo vedno nove skupine mladeniOv, ki se Žele vpisati v rudarsko nadaljevalno šolo. Tako se jih je lani priglasijo v prvi letnik 26, v drugi letnik pa 25 gojencev, letos pa je to število še naraslo in se jih je vpisalo v prvi letnik kar 44, v drugega pa 25 gojencev. To je najboljši dokaz, kako koristna je ta šola za nai rudarski naraščaj, ki je izobrazbe željan in si želi napredka za boljše življenje. • S poukom na tej šoli se je tudi letos za- j čelo 1. oktobra. Poučuje se vsak dan, ra- | zen sobote in nedelje, od pol 5- cl° P01 7-ure zvečer. Tukajšnji rudarski inženjer- | ji poučujejo gojence v strokovnem risa- j nju, geologiji in mineralogiji in o rudarstvu sploh. Tukajšnje učiteljstvo pa poučuje o vseh ostalih učnih predmetih., kakor lepopis ju. zemljepisju, računstvu in geometriji, obrtnem spisju itd. Učni uspehi so vseskozi zadovoljivi, kar pričajo rezultati zaključnih izpitov na tej šoli. Marsikateri gojenec, ki je iz te šole prestopil v državno rudarsko šolo v Celju, je moral priznati, da so mu bili pridobljeni rezultati na tej šoli v veliko olajšavo pri nadaljnjem učenju in običajno so izšli taki učenci iz rudarske šole v Celju kot od-ličnjaki. šolo že dolga leta podpirajo in vzdržu- jejo banska uprava, občina in Trboveljska, premogokopna družba. Brez teh dobrotnikov bi obstoj šole ne bil mogoč. Treba je sredstev za učila, za nastavnike itd. Sola izhaja z razmeroma skromnimi sredstvi, ker se vrši pouk v osnovni šoli in je zaradi tega tudi delo nastavnikov nekoliko olajšano, ker so na razpolago v šolskih razredih vsi pripomočki za učenje, kolikor jih nadaljevalna šola sama ne pribavi. S pomočjo prispevkov omenjenih dobrotnikov je mogoče nuditi gojencem te šole ne le brezplačen pouk, marveč brezplačno tudi vse šolske potrebščine in pripomočke. Vzgoja šoli odrasle mladine postaja za rudarske revirje od dne do dne bolj pereče vprašanje, zlasti z ozirom na kader brezposelnih in ker se z modernizacijo industrije zahteva ne le telesno krepke, marveč tudi duševno sposobne moči. Rudarska nadaljevalna šola vrši v trm pogledu vele važno nalogo, ki mora najti v naši javnosti krepko podporo. Iz Radeč - Cvetlični dan v Fadečah v korist ris. Poverjeništvo PJS na tukajšnji ljudski šoli bo organiziralo v nedeljo po svojih Članih cvetlični dan. Obračamo se na vsa dobra srca. da po možnosti vsak po iVojill močeh podpro prizadevanje pover jeništva PJS s tem, da dajo prostovoljno po 1 din ali več za dobljeno cvetico. 2e preti časom smo povedali naši javnosti, da namerava prirediti poverjeništvo PJS prihodnje !eto izlet na Jadransko morje, katerega se bodo udeležili naši podmladka rji. S tem izletom bo našim otrokom omogočeno vid di morje, po katerem se bodo tudi vozili in ga tako spoznali v vsej njegovi lepoti. V skrbi pa ima poverjeništvo tudi bolehno deco, ki nujno potrebuje morskega zraka, saj je znano, da je pri nas golšavost zelo razširjena bolezen, ki pa se najboljše leči z morskim zrakom. Radečani! Prihodnjo nedeljo bo praznik našega morja. Ne odrećite svoje skromne podpore in pridno segajte po cveticah. Poverjeništvo PJS, — Prihodnja športna, nedelja. SK Radeče si je v nedeljo priborilo v nogometni prvenstveni teknd s KSK na športnem igrišču v Krškem naslov prvaka v Posav-ju. Zato je za naslednjo nedeljo povabilo SK Jugoslavijo iz Celja.. Omenjena tekma, bo zelo zanimiva, na kar že sedaj opozarjamo vso našo javnost. Omeniti moramo, da se je SK Radečam ponudil SK Hrastnik. Odločitev o svojem nedeljskem partnerju bo padla kasneje in upamo, da bomo občinstvo še pravočasno obvestili. — Egiptovska tema. V noči od ponedeljka do torka je bila v Radečah od 19. ure dalje pravcata egiptovska tema. Discipliniranost domačinov se je pokazala še dokaj zadovoljivo. Ceste in trg so bili popoV-noma brez luči. Večina oken je bila zastrta, nekateri pa so pozabili ali niso slišali izdane naredbe pred cerkvijo. Orožništvo je interveniralo samo v nekaterih pii-merih. Večina stanovalcev pa je pokazala svojo poslušnost s tem, da so za temnili svoja bivališča. Tudi Zidani most je bil popolnoma v temi. Izjema je bila se ve samo na postaji, ker je izključen vsak promet v temi. • Iz Polfčan — Važno za inozemce. Vsi inozemci, ki imajo izdana dovoljenja za bivanje za datlje kot eno leto, se nujno pozivajo, da vlo-že nove prošnje na predpisani tiskovini. Isto velja za one, ki imajo dovoljenje za nedoločen čas. — Vojni obvezniki % solun*4te fronte, ki imajo pravico do »Albanske spomenice«, naj se javijo na občani najkasneje do 25. novembra.