Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 ki'., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 30 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 ki-. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. "2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. Štev. lîSl. V Ljubljani, v torek 11. avgusta 1885. Letiiil* XIII. Zboljšanje riuliovske plače ali kaj.' Ministerstvo za bogočastje in uk je v soglasji z denarstvenim ministrom z dnem 2. julija 1885 razglasilo ukaz, kako se ima postava dne 19. aprila 1885 (drž. zak. št. 47), kar se tiče začasnega zboljšanja dotacije katoliškega duhovstva pri dušnem pa-stirstvu tolmačiti. Ta ukaz razlaga v § 17, kako se ima ona postava izvrševati, priložen ima tudi obrazec (Formular) kako je fasije napravljati in predlagati političnim uradom. Ako čč. duhovščina sploh ni kaj posebnega od te postave pričakovala, si je marsikdo želel, naj ostane pri starem, če tudi je zares marsikje silno beraško in za stan, ki ima tako vzvišen poklic in tako težko odgovornost — naravnost rečeno, nedostojno, vendar si tega, kar se v poslednjem ukazu nakazuje, kako se namreč postava izvrševati ima, nihče ni mislil. Ta najnovejši ukaz še tiste pravice jemlje ali utesnuje, ktere so dosihmal pri določevanji duhovske plače in pri določevanji fasij prečastiti škofje imeli. Po tem ukazu je v poslednji stopnji merodajavna le deželna oblast; škofje bi pa potem čisto nič govoriti ne imeli, ko so vendar le-ti po sedanji navadi in celo po državnem zakonu 7. maja 1874 višje nadzorstvo o cerkvenem premoženju postavno imeli. Le poglejmo si posamezne paragrafe nekoliko bolj na drobno, vzlasti pa § 16, alinea 4, ki duhovnom jemlje to, kar so jim namenili tisti, ki so ustanovili sv. maše. Kajti ti pobožni daritelji s svojimi prihranjenimi denarji gotovo niso mislili na pomoč priteči državnemu zakladu, marveč so skrbeli v prvi vrsti, da se jih še po smrti cerkev v molitvi spominja in so zarad tega nekaj cerkvi, oziroma duhovnu, ki sveto daritev opravlja, voliti in pri plači zboljšati hotli. Ta namen imajo cerkvene ustanove sploh, vsaj to je po mnenji in željah ustanov-nikov bilo od nekdaj in tako sodi navadno ljudstvo še zdaj. Za državne potrebe skrbi se po drugi poti, ne da bi cerkvene ustanove se v državni zaklad stakale; zgodovina in skušnja uči pa človeštvo, da cerkveno premoženje nikdar — vsaj v svojih posledicah — državi na korist ni bilo. Tudi te ustanove ne bode primanjkljeja odpravile, pač pa vernike odvračale, da ne bodo ustanov več napravljali; duhovniki se jih bodo pa brauili, ker jim ne bi take ustanove po želji ustanovnikov v poboljšauje, ampak po izpeljavi postave v škodo služile. A to še ni vsa pomanjkljivost pri tem ukazu. On sega še dalje, ko prestopa meje po obstoječih državnih postavah določene, stopa na cerkveno polje, si tukaj prilastuje pravice, kakoršne so bilo dosihmal v Avstriji nepoznane. §§ 6 in 9 (zadnji odstavek) prezirata pravice in dolžnosti, ktere imajo škofje, kar se tiče cerkvenega premoženja. Ako se tukaj na konci § 9 govori, da se ima škofu naznaniti, koliko se je dovolilo primakniti ali dopolniti dotacijo, potem ko je bila vsa zadeva že pravno dognana in določena, se vendar hoče s tim reči, da škof pri takem določevanji besedice nima, ampak mu je postavno samo zvedeti, kar so drugi sklenili o tem. Pri določevanji župnij dostikrat ne gre le za to, da se določi in s številkami pokaže, koliko nese ta ali ona cerkvena služba, marveč gre tudi za bistvene pravice, ktere so s tem sklenjene. Ako se že na cerkveno pravo marsikje več ne ozira, moralo bi se ozirati vsaj na politično postavo z dnevom 7. maja 1874. ktera, da gredoč omenimo, katoliški cerkvi in njenim razmeram ni ravno odveč prijazna, ki je sklenjena bila od liberalne večine prejšnjega državnega zbora za časa ministra Stremayer-ja, ko so se tedanji brezverski poslanci silno radi v verske zadeve zaletovali, namesto da bi se bili z gospo-darstvenimi in nravnimi zadevami ljudstva pečali. Ali se more še govoriti, da imajo škofje kaj vpliva, da imajo kaj govoriti zastran uprave cerkvenega premoženja, ki je v njih škofijah (§ 45 navedene postave)? ali morejo nadzorovati upravo premoženja pri cerkvenih službah, ako se, kakor na primer § 9 imenovanega ukaza veleva, vsa zadeva po prizivnem potu razsodi in se še škofje o tem ne vprašajo? Dosihmal je bila vsaj ta navada, da se je škofom poslal potrdilen ukaz (Rektifications-Ausweis) o vsaki posamezni župniji; vsled tega dokaza bi se imelo škofom le to naznaniti, kaj je politična oblast o posameznih župnijah določila § 8 in 9. Kako bi o teh okoliščinah Škofije svoj glas še povzdiniti za-mogle na korist služb iu službujočih? Z navedenim ukazom nastopa se v zadevi, ki se vsakako za cerkveno smatrati mora, enostranska pot, ktera so z dosedanjim cerkvenim redom in naravnim položajem cerkvenih oblasti nikakor ne vjema. (je tudi posamezni udje posvetne gosposke semtertje niso ravno vselej za obstanek in razvoj katoliške cerkve goreli, bili so vendar vajeni ozirati se na cerkvene pravice in obstoječe postave. Ta ministerski odlok imel bi nakrat to starodavno načelo odstraniti, a upati je, da bodo avstrijski škofje postavnim potom sporazumljenje s cerkveno in državno oblastjo dosegli. Kak» so Jezuiti zaeeli «letovati na Nemškem. (Po Jansscn-n.) Sovraštvo do jezuitov je podedovano, dasiravno svet do dobrega ne ve, od kod izhaja to sovraštvo. Jezuite sovražijo, ker to sovraštvo podedava sin po očetu ; a v knjige do knjige se prepisujejo laži in obrekovanja, a prvi očetje temu sovraštvu so bili toliko lahkoverni, kakor tudi hudobni ljudje, kterim ne gre verovati, bili so protestantje, ki so sovražili jezuite, „ker so jim ustavili razširjanje njih evangelija". Prvi jezuiti, ki so na Nemškem delovali, so bili: Peter Faber, Klavdij Jaj iu Nikolaj Bobadilla. Faber je bil 1. 1540 duhoven v AVormsu in je delal le na to, da se življenje katolikov nravstveno obnovi; bolelo ga je, da so krivo vero zatirali z obema rokama, a ne da bi bili gradili z eno roko mesta LISTEK. Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva. (Dalje.) Statistični pregled. Šmihelska župnija broji 3508 ljudi, ki bivajo v teh-le vaseh: Boričevo (46 ljudi), Brod (101), Žabja vas (.120), Gotna vas (249), Idinščina (25), Irčja vas (116), Jama (28), Kandija (329), Krka (39), Lakov-nice zgornje (73), Lakovnice zdoljne (46), Škrjančje velike (63), Škrjančje male (11), Smihel (149), Mraševo gornjo (48), Dolenja vas (72), Smolenja vas (283), Petone (40), Podljuben veliki (114), Pod-Ijuben mali (38), Potovrh (217), Ragovo (46), Raj-nušo (101), Kakovnik (55), Regerča vas (160), Zihovo selo (41), Stranska vas (158), Selo pri Dolenji vasi (84), Srebrničo (55), Slatenek veliki (158), Slatenek mali (71), Vrh poleg Ljubnja (82), Virčna vas (144), Cirkava velika (43), Cirkava mala (44). Razun župnijske cerkve sv. Mihaela se nahajajo še te-le podružnice: Sv. Ane poleg Grabna, ki ima več grobnih napisov; Matere Božje v Smolenji vasi s pokopališčem; presv. Trojice na Potovrhu s pokopališčem; Matere Božje sedem žalost na Slate-neku malemu s pokopališčem; sv. Lconarda v Gotni vasi; sv. Nikolaja v Stranski vasi; sv. Florijana na Cerovci; sv. Vida nad Ljubnjem; sv. Roka poleg Poganic; Marije Device sv. rožnega venca poleg Šmihela na pokopališči; presv. Trojice kapelica Po-ganškega gradu; sv. Jožefa na Ruperčvrhu: kapelica device Marije v gradu „Neuhof" v Kandiji; kapelica božjega groba poleg Grma (je malone v razvalinah). Stopiče. •ledno uro hoda od Novomesta po cesti, ki so vije preko Gorjancev na Hrvaško, razprostira se na podnožji Gorjancev po bregovitih, peščenih tleh noter do vrha Stopiška župnija. Proti jugo-zahodni strani jo moje Gorjanci, čegar vrhunec, gora sv. Jederti, je nad 1181 mtr. visok; na drugi strani meji na Prodgrajsko in Šmihelsko župnijo, proti severni strani pa na Brusniško. Na podnožji Gorjancev v ozki dolinici izvira potok „Težka voda" pod vasjo Stopniško (230 m.) in teče proti zahodu skozi Šmihelsko župnijo, kjer se v Kandiji izteka v Krko. Pri izvirku se v tem potoku dobivajo postrvi. Drugi potok te okolice pa izvira izpod Gorjancev nad vasjo Pangrčgrmom ter se po kratkem teku pri Črmošnjicah izliva v Težko vodo. Po holmcih in hribih ni studencev ; toraj jo mnogokrat prebivalcem trda za vodo. Treba jo je daleč nositi ali pa voziti, kedar jo v lužah in vodnjakih zmanjka, kar se po zimi in poleti večkrat pripeti. Svet je peščen in malo vgoden za poljedelstvo. Po nižjih holmcih raste vinska trta; razume se, da no daje ravno sladke kapljice. Tudi za živinorejo svet ni vgoden ; največ se še bavijo z ovčarijo; tudi kôz imajo dokaj. Sadjereja daje tudi nekaj dobička; največ se pridela češpolj, jabolk, orehov in češenj. Ljudstvo jo sploh neimovito.; nekoliko si je samo krivo, ker prerado hodi na trg v mesto, če tudi nima posebnega posla. Značaja so sploh mirnega. O pretepih in pobojih ni tii skoraj nikdar slišati. Tudi so ljudje jako gostoljubni, dokler je kaj kapljice v hramu. Mnogo jih gré pa tudi po svetu; radi se selijo v Ameriko, iskaje si zaslužka. Le jedno napako imajo sicer miroljubni Podgorci; za vsako najmanjšo kvaro se preradi pravdajo. Večkrat ga stane pot, v mesto več, nego jo. vredna kvara, za ktero se pravda. A tega jim ni dopovedati, češ, zakaj bi se ne potegnil za stare pravice. Stopiška župnija je bila v poprejšnjih letih združena s Šmihelsko. Oskrbovali so jo Smihelski župniki kot Mehovski vikarji. Iz tega gré sklepati, da Božjega. Njegovo načelo je bilo : Zboljšati se mora življenje kristjanov, ni zadosti samo nauk o dejanskih čednostih. On ni nikakor zaničeval krivovercev, ogibal se je vsacega prepira in skušal je le pridobiti njih srca z mirnim podučevanjem. Tega v resnici krščanskega pravila se je strogo držal, ogibal se je prepirov in je za vero delal poglavitno, da je opisoval nje lepo stran. Dobra dela in požrtvovalnost samega sebe je bolj ljubil, kakor vse učenostne nasprotne dokaze. Njegov dnevnik nam kaže, da ni le tako pisal, marveč tudi tako ravnal : vsaki dan je molil za reformatorje in za mesta, ki so zapadla krivoverstvu. Klavdij Jaj tudi ni imel velikega verskega odpada samo za učenosten prepir, marveč za zmoto srca, ki se dti poravnati le, ako se srca zboljšajo. Kalvinist, predikant, ga je zaničeval, ker dela noč in dan po cerkvah in bolnišnicah, zeló trezno živi in se vsega tega ne hvali, ker potem „jih mnogo zopet zabrede v malikovanje". No, tako spričevanje je menda dosti lepo ! Branil se je postati škoi v Tridentu. Isto tako, kakor Faber in Jaj, delal je Bobadilla na Dunaji, edino le za revne, bolne in tiste, ki so njegove duhovne pomoči potrebovali, ni se vsiloval nikomu, a svetil je le z lepim zgledom. Moč za to so pa zajemali on in njegovi tovariši „iz duhovnih vaj", I ktere je spisal sv. Ignacij, in ki niso nič druzega, nego premišljevanje verskih resnic, kakor se nahajajo v katekizmu in vsakdanje verske vaje, samo lepo uvrstene. Svitla zvezda tega reda na Nemškem pa je bil o. Kanizij. Kakor njegovi sobratje je delal v dulni mirú. Proti Rimu je zmirom zagovarjal Nemce, rekoč, „da vse radi store, ako se ž njim prav ravná". Krščanska ljubezen in krotkost ste mu najbolj služili, da zopet pridobi protestante. V* svojih govorih je razlagal katoliški nauk in se ogibal kar moč prepirov. S takimi zdravili, rekel je, ne ozdravljamo bolnikov, marveč bolezen postane neozdravljiva. Tako so delovali jezuiti, ko so nastopili prvikrat na Nemškem. — Dandanes liberalni listi hočejo takih duhovnov imeti, namreč da bi nič drugega ne delali, nego samo to, kar spada strogo med duhovska opravila. — Kljubu vsemu temu so jih tako sovražili, kakor dandanes sovražijo vsakega duhovna, kteri jim stopa na prste, to nam vendar dokaže, da gre tukaj za vero, a ne za obliko, s ktero se ona jbrani. A vendar — morda se jezuiti niso prepirali v verskih rečeh, toliko bolj so se pečali s politiko. Kanizij je prav odločno bil zoper to, da bi jezuite nameščali pri katoliških knezih; naj nikar ne bodo . po službah, tudi ne kakor „duhovni svetovalci", ker potem bi se lahko vtikovali v svetne iu politične zadeve, s kterimi se red nima pečati, in za duševno življenje mašnikov bi življenje po dvorih bilo nevarno. Vsled povelja, da se nimajo vtikati v državne zadeve, branila sta se dva jezuita iz Monakovega, svetovati vojvodi v takih stvareh. Vojvoda se je sicer zoper to pritožil, a Kanizij je rekel, varovati se je treba tudi sumničenja, kakor da bi so vojvoda v svoji politiki ravnal po jezuitih. Tako so ravnali prvi jezuiti, a že tačas, toraj v oni dôbi, ko je bilo očitno dokazano, da se jezuiti iz načela ne vdeleže politike, trdili so ravno nasprotno, in tako pridemo do vzroka za preganjanje, ktero je red nadelo, ko se je prvikrat pokazal na Nemškem. „Naj pa se trudimo, kolikor hočemo, da se ognemo vseh posvetnih in političnih opravil, vendar nasprotniki zatrjujejo, jezuiti se povsod vsiljujejo in hočejo povsod gospodarstvo", tako je tožil jezuit v Ingolstadtu. Naj že bode, da so se jezuiti v poznejših časih po politiki in v politiki kaj pregrešili, a toliko je gotovo, da se je to na Nemškem očitalo jezuitom že takrat, ko so se po svojih obljubah vsega vtiko-vanja zdrževali. Iz tega se lahko sklepa, koliko je opravičeno tako očitovanje. Zapomnimo si: jezuiti, ki so na Nemškem nastopili, delajo samo „med štirimi cerkvenimi stenami", ako jih pa isto tako napadajo, kakor druge, ki se svojih pravic tudi javno poslužijo, je vendar dokazano, da gre tukaj le za verske resnice v katoliški veri. Strastno so napadali molitev iu premišljevanje in duhovne vaje, ki so se pečale edino s tem, da duha povzdignejo k pobožnosti na podlagi verskih resnic, ki so v vsakem katekizmu. — Jezuiti jih mnogo zapeljujejo k čudnim vajam, — eksercicijam — tako toži kalvinist. Žrtve omamijo s paro in drugimi rečmi, da so vsi pijani, da mislijo videti hudiča, tulijo kakor voli, Kristu se morajo odpovedati in hudiču služiti. No, še dan danes imajo ljudje čudne pojmove o teh duhovnih vajah, vzrok tega sumničenja tiči v glavi praznovernega kalvinista, za kterim še dan danes blebetajo. V resnici so pa jezuite prav zgodaj začeli preganjati ; jezuita Jaja pregnali so iz Ratisbone 1.1544. Žugali so, da ga bodo vrgli v vodo: upam tudi iz vode v nebesa priti, je mirno odgovoril. Vendar preganjali so jih poglavitno z obrekovanjem, s kterim so hotli ovreči delovanje jezuitov, ki jim je bilo toliko nevarno. Kanizij piše: Od sovraštva do jezuitov gore vsi krivoverci. Obkladajo jih s strašnim obrekovanjem. Da bi jih le mi toliko bolj ljubili, kolikor nas zaničujejo. — Poglejmo si nekaj takih obrekovanj, iz tega lahko povzamemo sovraštvo, s kterim se obkladajo jezuiti od roda do roda. Jezuit v Monakovem je fanta obrezal, tako so povsod po Nemškem pripovedovali. Obrekovanje je bilo sicer nerodno, kajti osem zdravnikov in šest ranocelnikov je izreklo, da je to laž. E, kaj za to! Čez kakih deset let se je to zopet tiskano bralo. Jezuiti v Monakovem so ženske morili, tako so pripovedovali po listih, pet duhovnov so zarad tega živih s kleščami ščipali do smrti. Župan in mestni svet v Monakovem so s pismom in pečatom pričali, da ni besedice resnice pri tem. Nek magister je raztrosil pravljico, da se jezuiti pečajo s strupom. Sklede, žlice, krožnike itd. umejo tako zastrupiti, da se strup ne da več odpraviti. Nek uskok iz samostana v Gradci je to v knjigi s podobami dokazal. Od kod tedaj prihaja, da tudi dan danes nekteri omikanci dolže jezuite zastrupovanja. Ker so jezuiti imeli dosti učencev, rekli so protestantje, da to ne gre po pravični poti, hudoba ima roke vmes, . . . jezuiti uče v šolah copernije . . . Tako so od nekdaj obkladali jezuitske šole ... a te so dosegle mnogo, mnogo, tako da so tudi resni protestantje na pr. Natan Chytraeus, profesor na vseučilišči v Rostoku, zavidljivo, a tudi z začudenjem na nje gledali, redna vojska ni zadostovala, tedaj naj pomaga kar more — laž in nespamet. Kar so tačas umetno med svet spravili, to se je ohranilo noter do današnjega dne. Tako smešnih in nespametnih dokazov dan danes ne rabijo, a sovraštvo, ki izvira iz laži, hudobije in neumnosti je ostalo. Šole naopačno vojene ne sovražijo, samo ne hvalijo je ne; jezuitske šole pa sovražijo. Te besede nas spominjajo na tisti čas, ko so jezuiti prvikrat nastopili na Nemškem, a to nam zadosti kaže, na kakih trohuelih iu gnjilih pod-slombah je oprto obrekovanje skovano ob isti dobi zoper jezuite in njih delovanje. Politični pregled. V Ljubljani, 11. avgusta. Biotranje dežele. Nekaj čudnega in za pravoslovce znamenitega prigodilo se je v Gradci pri ondašnji deželni sodniji. Zatožen je bil grof Attems, plemenitaš po telesu, a vse kaj druzega po duhu, da je pretepal svoje posle s tako silo, da poškodovanje dveh poslov prestopa meje domačega strahovanja in ima značaj hudodelstva hudega telesnega poškodovanja. Bilo je pa tako-le: Dekla ali hišina mu je razbila po nesreči krožnik in poznavši grofovo surovost, je pred njim bežala, on pa za njo. Ušla mu je v sobo, kjer se je zaklenila. Potomca modre krvi je to tako razdivjalo, da je duri vlomil in deklo pretepel; potem jo je dal pa še na kimpež privezati in jo je v občinsko ječo občine Weissbach peljati ukazal. Deklo se je tega tako sramovala, da bi se bila končala, če bi je ne bili zabranili samoumora. Zato ga je pa pozneje ovadila sodniji. Drugi slučaj zadeva njegovega služabnika zarad nepokorščine. Grof ga je dal na tla vreči in zvezati na rokah in nogah, ter je potem z boksarjem tako dolgo po njem mlatil, dokler ga ni popolnoma pretepel. Nato so ga prenesli v bolnišnico. Zdravniki so se izrekli, da je to tepež hudodelstvo hudega telesnega poškodovanja in je državno pravdništvo na podlagi sodnijske objave grofa tožilo zarad hudodelstva hudega telesnega poškodovanja. Ker se je pa grof Attems proti tej obdolžitvi pritožil na c. kr. deželno nadsodnijo, je le-ta instanca rekla, da to ni hudodelstvo, temveč le prestopek obrambo v sili in stvar je prišla pred c. kr. okrajno sodnijo, kjer se je sodnik moral držati od e. kr. deželne nadsodnije po-kazanega mu pota in je grofa zarad prestopka obsodil na tri tedne zapora. Grofu je bilo tudi še to preveč in se je pritožil, državnemu pravdniku premalo in se je tudi pritožil in stvar je prišla c. kr. deželni sodniji v roke, kamor je ona že a priori spadala. Državni pravdnik se ni dal motiti od nazorov c. kr. deželne nadsodnije, temveč je jasno izrekel svoje prepričanje, da tukaj o prestopku obrambe v sili nikakor ne more biti govorjenje, ker je bil služabnik zvezan, se toraj niti ganiti ni mogel, pač pa je to očividno hudodelstvo telesnega poškodovanja. Tega mnenja so bili tudi vsi gospodje pri deželni sodniji, da tii ni prestopka, pač pa je hudodelstvo v vsi svoji velikosti pod paragrafom. Kljubu temu izrekli so se pa gospodje tako, da ne morejo nič storiti, ker je višja sodnija rekla, da ni hudodelstvo, temveč le prestopek in so prvo obsodbo potrdili, obe pritožbi pa zavrgli. Kakor se čuje, se bo državni pravdnik še jedenkrat pritožil in je bila v poprejšnji dobi Podgrajska župnija ime-nitnejša nego Stopiče. To pa radi Mehovskega gradu. Leta 1763 se nahaja Andrej Mahinc pa že podpisan kot Stopiški vikarij. Ti namestniki so bivali v kapitelnu ter od tod oskrbovali faro. Zadnji krst iz Stopič je bil v Šmihelski cerkvi ,leta 1760; zadnja pa je bila iz Stopič pokopana na Smihel-skem pokopališči Marija Turek (1. 1765). Matice (krstne, poročne in mrtvaške) se začenjajo v Stopiški župniji z letom 1736. Toraj se v tej dobi že sme župnija smatrati kot samostojna. Leta 1790 se je Podgrajska župnija odcepila od Stopiške; s tem je zadobila one meje, koje ima dandanes. Sedanjo župnijsko cerkev je sezidal (1. 1709) grof Janez Lavrencij Paradeiser, vlastnik Poganic. Bil je poveljnik v OtoCaci. V boji s Turki je bil v smrtni nevarnosti; kajti njegov konj je bil hudo ranjen. V tej smrtni nevarnosti obljubi sezidati v Stopicali cerkev na čast Materi Božji, če ga reši smrtne nevarnosti. Bil je rešen, a izvršil je tudi svojo obljubo. Slika, predstavljajoča ta prizor, je videti še v župnijski cerkvi. Grof, obdän od vseh strani od Turkov, kaže na Marijino podobo. „Le-ta me je obvarovala v oni vojski." Tudi je vstanovil dohodkov za jednega duhovna, ki ni imel dolžnosti pečati se z dušnim pastirstvom (beneficium simplex). — Novomeščan Jakob Janez Žonta je pa vstanovil luč, ki je gorela v cerkvi. — V prejšnji dobi je bil tii sedež sloveče bratovščine „usnjatega pasa" ali sv. Monike. Bila je tudi sloveča Božja pot. Se dandanes sosednji Belo-kranjci, Vlahi in Hrvatje radi romajo na božjo pot k Materi Božji v Stopiče. — Ob takih shodih je bila v prejšnji dobi sveta maša in pridiga na prostem, kakor svedoči altar ob velikih vratih zunaj cerkve. Sedanji župnik je g. Matevž Jereb, jako marljiv delavec v vinogradu Gospodovem. Šolo jo župnija imela še precej v zgodnji dobi (1853). Prvi učitelj je bil J. Kaligar (1853—62), potem J. Peruci, Franc Silvester, J. Franke, ki je jako mnogo let delal v prospeh sadjereje, in sedanji Franc detelj. Radi revščine vendar-lo malo otrok pride v višje šole. Bivši Bledski župnik Anton Umok (roj. v Stopicali 16. januvarja 1827) je vstanovil dve dijaški vstanovi po 125 gld. za dijake iz Stopiške župnije. Dosodaj ste še neoddani, ker ni uiti jednega dijaka iz Stopiške župnije. Statistični pregled. Politično je župnija združena s Smihelsko žu- panijo, izvzemši 9 hiš v Gaberji, ki pripadejo k Brusniški občini. Prebivalcev broji 1971, ki so razdeljeni po posameznih vaseh tako-le: Hrušica (149), Dolž (248), Zajčjivrh (100), Hrib (41), Iglenik (38), Šentjošt (97), Orehek veliki (180), Oreliek mali (27), Pan-gerčigrm (96), Težka voda (108), Težkavoda dolnja (129), Selo (57), Stopiče (128), Črmošnjice (140), Vrdun (54), Vrh (86), Oerovec veliki (192),' Cerovec mali (38), Brezovic (43), Plemberg (40). Razun župnijske cerkve so še te-le podružnice: Sv. ITrbrna na Težkivodi zgornji; sv. Marije Magdalene v Čnnošnjicah; sv. Jošta s pokopališčem; sv. Andreja v Oreheku s pokopališčem; sv. Jakoba v Hrušici s pokopališčem; sv. Matija na Zajčjem-vrhu; ssv. Kozma in Damijana v Dolži s pokopališčem; ssv. Primoža in Felicijana v Oerovci s pokopališčem; sv. Nikolaja v Pangerčgrmu. Današnjo pastirstvo oskrbuje župnik; kaplana radi pomanjkanja duhovnov nima župnija več let. Ob nedeljah ga za službo božjo nadoniestujejo frančiškani iz Novomesta. Za omiko skrbi jednorazredna ljudska šola, kojo obiskuje 331 otrok. to zarad tega, da se bo obravnava še enkrat pričela, kajti tukaj je celo sodnija pripoznala, da se je postavi krivica zgodila. Dogodek ta zanima vse pravoslovne kroge; in jih tudi lahko, kajti žalostno spričevalo je to za naše sodnijske razmere, če morajo vsi svoje prepričanje vravnati po onem, kakor ga imajo na najvišjem mestu. Čemu jo pa potem sodnikov potreba? Ob velikanski slavnosti, v kteri so zvesti in vrli Tirolci letošnje cesarske dneve preživeli, pokazali so pri velikem obhodu tudi jako lepo število tistih starih zastav, kterih vsaka nitka in vsaka luknjica ima svojo posebno zgodovino. Skoraj vse imele so svoje rane iz francoskih vojska, kar jim je bilo pa tudi na prvi pogled videti. Razbite in razstreljene, poleg tega pa tudi še od smodnika okajene visijo ob ravno tako zdelanih drogovih bolj cunjam kakor zastavam podobne iu vendar nad vse dragocen spominek prirojene tirolske zvestobe do avstrijske vladarske hiše. Kedar so v Tirolih tujci gospodovali, skrile so se vse te zastave, ki sedaj molče a po svojih ranah vendar tako zgovorno pripovedujejo zgodovino davnih dni; kajti gorje Tirolcu, pri kterem bi se bila taka zastava uašla. Po njem bi bilo takoj; gorje hiši, v kteri bi jo bili našli, — požgali bi jo bili do tal in gorje celi vasi, kjer bi jo bili skrito imeli, — neznosno velik davek bi bila dobila. Sedaj pa zopet že dolgo časa pod domačim orlom smejo zopet na dan, z njimi vred pa tudi priborjene francoske zastave, živa priča stare tirolske hrabrosti; nosili so jih sivolasi veterani, ki so po prsih mnogo in častnih medalij imeli. Obhoda se je vdeležilo 15.000 strelcev došlih iz Laške, Švice, Nemške, Ogrske in druzih pokrajin: dolenje iu gorenje Avstrije, Solnograda, Koroške, Kranjske, Štajarske, Moravske, češke, Šlezije in Galicije, iz Bu-kovine, Erdelja, Predarlske ter iz domače Tirolske dežele, kterih je bilo največ. Tirolski strelci uvrstili so se pod belo-zeleno tirolsko zastavo, vsi drugi avstrijski pa pod mogočno črno-rumeno. O kaki frankfurtarski trobojnici ni bilo niti sledu ne. Tukaj so bili zbrani pravi Avvstrijci, o kterih se lahko reče, da je v njihovem taboru Avstrija. Shod avstrijskega in ruskega cesarja v Kromeriži na Moravskem bo v času od 26. do 30. avgusta, ako so najnovejša sporočila resnična. Ker bo našega cesarja tudi tjekaj cesarica spremljevala, se je pač nadjati, da se bo ruska carica tjekaj pripeljala, kar je brzojav tudi že v resnici naznanil. Da bode sprejem Veličanstev kolikor bo le mogoče velikansk, pričele so se že sedaj priprave. Pešpolk št. 93 je že dobil povelje, da se preseli iz Olomuca v Kromeriž; enak ukaz doletel je godbo pešpolka št. 100. Z Dunaja poslali so tje gori iz cesarskih hlevov 160 konj. Pohištvo se uvažuje tjekaj z Dunaja in Prage iz Hradšina. Deško semenišče priredilo se bode ministrom za stanovanje. Cesarjevič prebival bo v proštiji. Hoteli iu zasobna stanovanja vzela so se že sedaj od cesarskega dvora za pet dni v najem. Kakor se čuje, vdeležila se bodeta oba cesarja velike trdnjavske nočne vaje, ki se bo 29. avgusta pred Olomuškimi tvrdnjavami začela. Slovani se bodo pokazali z zastavami v velikih sprevodih pred obema cesarjema. Da ima ta shod, kterega se bodo tudi ministri vdeležili, v prvi vrsti eminenten političen pomen, se pač ne da vtajiti. če se je že Gostinskemu pozdravu tolika važnost pripisavala, kaj naj si mislimo še le o Kromeriži, kjer se bodeta poljubila vladarja dveh držav, kterih bodočnost se le na jeden kraj ozira, kjer ju čaka boj ali mir — na Balkan. Avstrija in Rusija prisiljeni ste tukaj po mirnem potu določiti mejo, kako daleč je naša, in kje se začenja Vaša bodočnost ondi, sicer bi se moralo to določiti s puško v roci. Na Hrvaškem so je odpovedal svojemu mandatu predsednik regnikolarne deputacije, Krestič. Vukatinovič skuša oprati bana zarad 18.000 kame-ralnih aktov in pravi, da je ban prav storil, kar je naredil, ker je delal po svojem prepričanji. Sicer bo pa zadeva prišla v deželnem zboru na razgovor in ondi se bo morala vlada zagovarjati, deželni zbor naj se bode pa izjavil, kaj naj se dalje zgodi. Če bo deželni zbor določil, da naj se vsa tista pisma, kterih vsebina je izključljivo hrvaško-narodnega značaja, ali pa obsega cerkvene, družbinske ali državne razmere, shranijo v deželnem hrvaškem arhivu, kjer so hrvaškim učenjakom in zgodovinarjem bolj na roko, se bodo akti vrnili in ban sam se bo za njo potegnil. (Čemu pa jih sedaj stran pošilja?) Madjarska zahteva kameralno akte sedaj že v drugič nazaj v Budapešt, kjer so bili poprej več let spravljeni. Prvokrat jih je odločno zahtevala pod banom Mažuraničem, pa jih ni dobila, ker so Hrvatje rekli, akti so naši in pa tudi ban je bil mož na svojem mestu. Sedaj pod banom Khuenom-Hederwaryjem poskusila jo madjarska vlada to že v drugič in sedaj se ji jo obneslo. MiŠkatovič je šel Hederwaryju na roko, le-ta pa vladi in akti bodo kmalo v Budapešti, če že niso. Nerazumljivo je, če Madjari nimajo kakega slabega namena z akti, zakaj da se tako za njo pulijo, ker je vendar njihova vsebiua le za hrvaške zgodovinarje pomenljiva. Vnanje «lržave. Bolgarskega kneza Aleksandra pričakujejo vsak čas domu in pojde naravnost v Vidin, kjer je ravnokar nekaj bolgarske vojske na tabornih vajah. Iz Vidina se popelje v Varno, Ruščuk in v »Sunilo vojake pregledavat. Turkom so Angleži že zopet napravili ponudbo če hočejo, da naj s svojimi ljudmi Egipt zasedejo, kteri bi morali pa na vsak način pod angleško nadzorstvo in pa da Turčija sklene zvezo z Angleži, ktere ost bi bila proti Rusiji obrnjena. Lejte si no, kako zna John Buli odjenjati. Letošnjo spomlad je še od Sultana zahteval, da če hoče Egipt s Turki zasesti, jih mora postaviti pod Angleško zapovedništvo. Moštvo naj bi bilo turško, častniki pa angleški. Ker Turki tega niso hotli storiti, prijenjal je John Buli in zahteva le še nadzorovanje turške vojske. Ker se tudi na to ponudbo v Carigradu neverjetno z glavo prikimuje, (kajti Turek prikima, kedar kaj odbije ali ne verjame), bomo kmalo doživeli, da bodo Angleži Turkom še nekaj plačila ponudili, samo da jih bodo v Egipt spravili. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 10. avg. (Zlata maša.) Kmalo bo preteklo dve sto let, kar obstoji tukajšnji uršu-linski samostan. Premnogo slovesnosti se je že tii obhajalo, a tako lepe, vesele in genljive še ni bilo nobenkrat, kakor se je vršila včeraj 9. avgusta, ko so preč. g. Mar. Mihael Potočnik zlato mašo obhajali. Zlata maša je sploh redka slovesnost in postaja tem redkejša, čem veče je pomanjkanje duhovnov; toraj je opravičeno, ako to prelepo slovesnost nekoliko po časniku opišem. Ze zjutraj na vse zgodaj jelo je slovesno pri-trkavati, kar je v mestu sploh, posebej pa še pri tej cerkvi, kaj nenavadnega, naznanujoč toraj nenavadno slovesnost. Ko se bliža določena ura, napol-nuje se prostorna cerkev ter se napolni do zadnjega prostora, če tudi je bila ob ravuo tistem času v frančiškanski cerkvi nova maša. Častiti povabljenci — v obilnem številu, čeravno so še drugi mnogi bili zadržani po stanovskih opravilih — zberó se v duhovniji, ki je bila po mostovžih s cvetlicami obilno ozališana. Iz duhovnije zvrstijo se najprej učenke notranje šole, kot družice v beli obleki in civilni povabljenci, za njimi duhovščina v cerkveni obleki in za asistenco slednjič častitljivi starček zlatomaš-nik v eni roki držeč krasen šopek, v drugi okusno olepšano jubilarsko palico. V cerkev grede peli so duhovni „Benedictus" in na to je kor navdušeno pozdravil zlatomašnika z „Ecce sacerdos jubilans". Po odpetem „Veni" bila je pridiga. Preč. špiritual Flis je v prelepem, mojsterskem govoru, ki ga je obilna množica vernih z neprestano pazljivostjo in ginenim srcem poslušala, vso slovesnost silno povzdignil, za kar mu bodi prisrčna zahvala. Iz navdušenega govora se je pač videlo, da preč. gosp. očeta zares ljubi, ker je imel priliko devet let spoznavati njegove preblage lastnosti, saj pač vsak, kteri le nekoliko pozná miločuteče srce gospoda ju-bilarija, ne more drugače, nego čislati in ljubiti ga, in menim, ko bi č. g. očeta Zveličar sam imel komu predstaviti, kakor nekdaj sv. Jerneja, bi tudi rekel: „Ecce vere Israelita, in quo dolus non est!" Sv. maša se je opravljala kar moč slovesno: cerkev vsa praznično ozališana in razsvetljena, zlasti veliki altar, dragoceni paramenti še iz onega stoletja, med obilno asistenco 5 korarjev, veselo-pobožno petje, vse je povzdigovalo nenavadno gen-Ijivo slovesnost. In „Te Deum" nazadnje! O, ta zahvalnica po petdesetletnem trudapolnem mašuiškem delovanji je vse kaj druzega kakor „Te Deum" pri novi maši! Slovesnosti primeren bil je tudi slavnostni obed, kterega se je vdeležilo okrog trideset gospodov, razun štirih vsi duhovni, med drugimi sošolci preč. g. jubilarja: mil. g. prošt Zupan, vmir. okrajni glavar g. Ogrinec, župnika Brus in Habe. Iz-borna postrežba, s ktero je hotel samostan preljub-ljenega g. očeta in njegove prijatelje počastiti in razveseliti, vedrilne uapitnice in s preč. g. jubilantom se radujoča srca omilile so nam tudi ta del slavnostnega dneva tako, da nam ne pojde nikdar iz spomina. Častitalo se je č. g. zlatomašniku od premnogih daljnih in bližnjih strani telegralično, pismeno in ustmeno. V posebno čast in radost mu je telegram iz Rima, po kterem so dodelili sv. oče Leon XIII. njemu in njegovemu sošolcu gosp. 11 abe-tu svoj apostoljski blagoslov in pa pismo prevzviše-nega našega knezoškofa Jakoba, v kterem mu naznanijo, da so si ga o tej radostni priliki izvolili za konzistorijalnega sovetnika. Jako razveselilo ga je tudi brzojavljenje: sorojakov iz Krope, č. g. dekana iz Kranja in iz Kanala, gospodov iz Ribnice, „slavnostnega odbora Šentviške osem-stoletnice"; prijateljska vošila jezuita č. o. Stare t a, g. H e i d r i c h a, mil. g. prošta U r h a, proto-notarija J. G r u z o v i n a , dekana T o m a 11 a , Oblaka itd. Med vošili je tudi več lepih krouo-grafikov, na pr.: Ves bLagosLoV gospoDV oČetV PotoČnlkV k zlati Maši rolak rolakV. J. A. Med darili naj posebej omenim prelepo m a š n o knjigo, ki so mu jo za ta veseli dan poklonili ž njim službujoči kaplani iu kateheti gg.: kanonik Zamejec, župnik Hočevar, špiritual Flis, prof. S mere k ar in sedanji kateliet Kržič. Zares ljubeznjiv dan, lep dan, nepozabljiv dan je bil to! Še enkrat zakličemo s prijatelji in častilci: „Ad multos annos!" Bog dodeli preč. gosp. zlatomašniku toliko krepost, da bi učakal še de-mantne maše! Iz Kokriške doline, 10. avgusta. (Raznoterosti.) Malokdaj dobite iz Kokriške doline kak dopis, naj Vam torej jaz sporočim nektere drobnosti. Kakor sploh po Gorenjskem, tako obiskujejo tudi te kraje razni dolino-in hribolazci. Vleče jih semkaj ne samo divje-romantična dolina, ampak še bolj proti nebu kipeče gore, in visoki Grintovec (2560 m.) marsikterega zvabi na svojo piramido. Tako se je 6. avg. po prvem blagodejnim dežji, kterega smo tudi v naših gorah zelo želeli, podalo več potnikov pod zanesljivim vodstvom Kokriškega g. župnika, ki je kot pravi „sin planin" dobro znan, na sivo glavo skalnatega Griutovca. Po lepo izpeljani, gladki cesti nekoliko od „Leskovca" naprej se obrne na desuo v stran, kjer kaže tablica Železno-Kapljiške podružnice društva avstrijskih turistov oddaljenost raznih planinskih krajev na tej progi. Za nas je zanimljiv znak:'Suhadolnik 1 uro, Frischauf-koča l1/¡¡, naprej do vrh Grintovca 3 ure. Zvečer že v mraku dospe družba do koče (1474 metrov), kjer se pokrepča in podii h kratkemu počitku. Zjutraj krog treh je že ne nogah, se oboroži s planinskimi palicami in hajdi na sinji vrh skalnatega velikana, na kterega je srečno priplezala krog 1/27. ure. Ves trud je pozabljen, ko se človek od tii krog sebe ozre. Veličasten razgled. Kamor pogledaš le gore in zopet gore, pa proti vrhu neporaščene z gozdi in pašniki, ampak zavite v bele plašče, goro čudne zidave in razvrstitve — mojster-sko delo Stvarnikove roke. Proti severu-zahodu te pozdravlja čerovnata Kocina, na drugo stran potegnem Greben in dalje Kamniške plauine, Koroški in štajarski velikani... In dalje prelepo gorenjsko polje... in sive kope krog očaka Triglava... in prijazne vasi, trgi, mesta in doli, tam bela Ljubljana! Nikjer, dragi čitatelj, se ne kaže narava v tako bogati prijetnosti in divji strabovitosti, pa tudi nikjer ne oznanuje bolj glasno božje vsemogočnosti, kakor tukaj v visočini večnega snega. Akoravno gleda oko le mrzle, otrpnene podobe krog sebe, se ti vendar nehote razgrejo srce in povzdigne gori v zračne višave uklonit se pred Vsemogočnim. Tii razumemo besede prvega slavca slovenske modrice, ki je žgolel: Sklad na skladu se vzdiguje Golili vrhov kamen zid; Večni Mojster ukazuje : Prid' zidar se les učit. Družba se je zopet srečno vrnila v kočo, kjer je bila prijazno iznenadena od druzega prijatlja, ki jim je prišel do tii naproti. Dasi utrujeni so se vsi veseli in zadovoljni po kratkem počitku podali navzdol ter bili od gostoljubnega gospod župnika prijazno pokrepčani. Kakor smo tii orjaškega velikana občudovali pod lastnimi nogami, tako nam je bila dan poprej priložnost ga gledati od nasprotne Koroške strani, kjer je bilo 5. avgusta žegnanje pri sv. Ožbaltu (pri Jezeru), kamor takrat dospe procesija iz Kranjske in Koroške. Da-si je bilo vreme nevgodno, vendar je dospelo dokaj pobožnega ljudstva v lepo farno cerkev počastit sv. patrona z ginljivo slovesno službo božjo in več tihimi sv. mašami. V prijateljski družbi pri č. g. župniku Šumahu se je od koroških gospodov izprožila uvaževanja vredna misel, naj bi se postavil saj skromen spominek ranjkemu Jan. Božiču, ki je pokopan v Kortah, kjer je nazadnje deloval v dušnem pastirstvu. Res da je slovenstvo dolžno pokojnemu pisatelju potomcem v spodbudo postaviti hvaležen spominek. Zato blagovoli ti, dragi „Slovenec", nabirati *) med mnogimi njegovimi znanci in častitelji po širni Sloveniji v ta namen; po razmeri darov. Omislila se bi plošča za na zid cerkveni ali *) Iz srca radi sprejmemo, ako kdo \ Magi namen utrpi kaj darovati. Vredn. ■pa še dostojuejši spominek. G. župnik Jurij Traven iz Obirskega je pripravljen vso drugo skrb prevzeti. V to svrho priloži svotico nekaj čestiteljev. Vsa Kokrška dolina na koroški in na kraujski strani je polna prirodinih lepot. Ti temni gozdi, to zeleno lesovje, ta ¿isti planinski zrak, in višje skalnati robovi in snežene kope; ob dobro oglajeni, vedno snažni cesti prijazno šumeča bistra Kokra, (ki se vé ob deževji hitro naraste vsled hudournikov in svoje umazane valove med kamenjem bobneča vali) — vse to zanima potnikovo srce. Iu če še omenimo, da ima Kokriška dolina vsakdanjo poštno zvezo in ravnokar napeljani telegraf, vidite, da se okoriščuje tudi z novejšimi iznajdbami. Ima posebno dobre vode (z magnezijo), ki človeka lepo poblado in po-žive. In če slednjič še omenimo ob šumeči vodi prijazno farno cerkev Matere božje, kamor zahaja mnogo romarjev od koroške in kranjske strani počastit nebeško kraljico, smo zaznamovali večje znamenitosti. A. Ž. S Št. Urške gore, 9. avgusta. (Naravoslovcem.) Na naši gori, ne daleč od vasi je star obširen porobek ali štor kostaujevega drevesa, Castanea vesca, ki je meni tako zanimljiv, da vselej, kolikorkrat o kakem sprehodu dojdem do njega, malo postojim in si ga ogledujem. Površje njegovo podobno je — si licet parva conponere magnis — malemu botaničnemu vrtcu. Čujte le, kaj vse na njem raste! Od Phanerogamov videti so na njem tri smerekice, Abies excelsa; en mecesenček, Larix europaea; ena trepet-ličica, Populus trémula; ena hibica ali bukvica, Fa-gus sylvestris; mnogo borovničevja, Vaccinium Myr-tillus; dve Pimpinelli Saxífraga; Potentilla Tormen-tilla; Thymus Serpillum; Melampyrum pratense; Hieraceum sabaudum; Viola Riviniana; Gentiana asclepiadea, in Luzula albida. Od „Cryptogamov" in sicer od mahov se nahajajo na njem: Mastigobryum trilobatum, Chylosciphus polyanthus, Dicranum vi-ride, iu Dicr. scoparium, Leucobryum glaucum, Poly-trichum juniperinum, Hypnum cupressiforme na deblih smerekic, Lescurea striata, na deblu hibice; potem Hypnum purum, Hypnum Schreberi, Hyloco-miuin splendens, Hyloc. squarosum in Hyloc. tri-quetrum; od lišajev pa rastejo vmes: Lecidella ente-roleuca, Cetraria islandica, Bryopogon jubatus, var. bicolor, Oladonia macilenta, Glad. digitata, Ciad, fim-briata in Ciad, squamosa. Zdaj pa naj kdo reče, da ta starec ni častitljiv in ogledovanja vreden. Domače novice. (Podpora.) Kranjski deželni odbor naklonil je Dolenjcem po toči poškopovanim po Krškem in Kostanjiškem okraji 1500 gld. podpore. (Korni zapovednik) fzm. baron Kuhn odpeljal se je sinoči z brzovlakora v Postojno na ogled vojakov ondi na tabornih vajah zbranih. (Umrl je) g. Leopold vitez Gariboldi, c. kr. profesor na tukajšnjem učiteljišči včeraj popoludne ob Vs». uri. Pogreb bo v sredo 12. avgusta popoludne ob 6. uri iz Frančiškanskih ulic k sv. Krištofu. (Mrtvud) je zadel danes zjutraj g. Milavca, c. k. vodjo pomožnih uradov pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. Smrt ga je pobrala, ko se je bil od zjutranje maše domu povrnil. (Služba sekundarnega zdravnika) v Ljubljanski deželni bolnišnici je razpisana. Prošnje do 30. avgusta. (Toča) je pttbila po Mirniški občini v Novomeškem okraji po naslednjih vaseh: Škerjanec, Za-gorica, Dolenja Slivnica, Terbince, Rogovila, Gomila in Dul. Vničena je setev, kar je je še na polji in sadje je okleščeno. (Vina) po Notranjskem letos ne bo kaj prida, v Vipavi pa menda celo malo. Okoli Trsta uničila ga je toča že meseca maja, kar ga je pa toča pustila, vničuje ga drug škodljivec, neke vrste ples-njoba ali glivica „peronospora viticola" imenovana, ki se vedno bolj razširja. (Strela je vdarila) 8. avgusta v enovrstni kozolec A. Kutnarja na Muljavi v Št. Vidski fari, kteri se je vnel, a k sreči so zamogli ogenj takoj pogasiti. (Današnjega „Brenceljna") ne bo, ker si je vsega g. državni pravdnik naročil. Več člankov mu je bilo posebno všeč! (Duliovske spremembe v Krški škofiji). (J. g. Jožef Kubica, kaplan v Kotarčah, je prestavljen v Šmarje, č. g. J. Markovič pride od sv. Ileme za kaplana v Kotarče. — Umrla sta č. g. Jožef Valjavec, župnik v Nemškem Grebenji; in č. g. Jožef Kafer, župnik v Motnici. (Razpisana) je služba okrajnega sodnika v Iia-doljici do 25. avgusta. (Za davčnega iztirjevalca) na Kranjskem išče se zmožen mož. Prošnje v 14 dneh c. kr. finančnemu ravnateljstvu. Orožniki imajo prednost. (Na velocipedu z Dunaja v Trst) prišel je včeraj mladeneč, in je za dolgo pot le 33 ur potreboval. Iz Glognice do Semeringa poslužil se je železnice. V Gradcu je 6 ur, v Ljubljani pa 4 uro počival. Njegov tovariš prišel je v enakem času le do Postojne. Ce je res, sta se ta dva poskušala za stavo 10.000 goldinarjev, ktero sta dva velicipedna kluba med sabo napravila. (Popravek.) V sobotni številki 8. avgusta vrinila se je na drugi strani v prvi koloni neljuba napaka, ki naj se tako-le popraviti izvoli: V 12 vrsti od listkove črte navzgor se bere: „omne inimicem etc.", — glasiti bi se pa moralo: „omne nimium vertitur in vitiuni". Razne reči. — V Löwenu na Belgiškem ustanovil se bo zavod, kakor je naš list o tem že enkrat pisal, v kterem se bodo izgojevali misijonarji, ki ponesejo luč sv. vere zamorcem v vročo Afriko ob Kongu živečim. Vsled najnovejših sporočil se bo dotični zavod otvoril že meseca novembra letos. — Iz Kahire piše g. Dichtl o misijonarju Ohrwalder-ju naslednje: Bonomi in Ohrwalder sta se v Obeidu ločila 4. junija, ker je Bonomi prilike za beg se poslužil in srečno vtekel. V dveh mesecih se pričakuje Ohrwalder. Isti Arabljan ga bode prinesel, ki je Bonomi-ja pripeljal. Obljubili smo mu 1500 gld. Za Bonomija smo mu plačali 1000 gld. Ko bi bili le vedeli, da je Ohrwalder v Obeidu bi bili lahko poslali še enega velbljoda. Reklo se je pa, da so vsi v Chartumu, tako je pisala prednica sester iz Chartuma. Sestre so že 1 V» leta ločene od mašnikov, v El-Obeidu so sedaj še tri. — Ivo bi bili vedeli, kako lahko bi ga bilo rešiti! Ohrwalder je še zdrav, a samo pretrpel je mnogo! — Strokovnjaška razsodba. Zdravnik vpraša bolnika, kako mu je. „Ej tako, tako, vse bi bilo, ko bi slišal le nekoliko bolje." — „Kolikokrat sem Vam že rekel, da ne pijte žganja, pa bodete bolje slišali." Cez 14 dni pride doktor zopet. Misle, da bolnik vedno še ne sliši dobro, nagovori ga jako glasno: „No, no, saj ni treba vpiti, že tako slišim. Vbogal sem Vas, pustil sem žganje in — dobro slišim." Cez 8 dni ga doktor zopet obišče. Nagovori ga z navadnim glasom. „Kaj ste rekli gospod doktor, — zopet ne slišim." — „Gotovo ste začeli zopet žganje piti." „Da, gospod doktor; ker vse, kar sem do sedaj slišal ni toliko vredno, kakor glažek šnopsa!" — Moder svet. „Gospod doktor, prosim Vas hitro z manoj. naš Janče je miš požrl!" — „Kaj, miš požrl? No, tukaj je moja modrost pri kraji. Pojdite domu in recite Jančetu, če je miš požrl, naj hitro še mačka požre, pa bo dobro!" Telegrami. Pančova, 10. avgusta. Toča, kot jajca debela, pobila je po čangoski naselbini popolnoma. Berolin, 11. avgusta. „National Zeitung" piše: V podučenih krogih se jim ne zdi nemogoče, da bode shodu avstrijskega in ruskega cesarja sledil oni ruskega in nemškega; Kje — se še ne ve. O vsem tem sodijo po tem, ker je bil prišel v Gastein knez Dolgoruki. Marseille, 10. avgusta. O petih popoludne včeraj pa do ene popoludne danes pomrlo je 17 ljudi za kolero. Madrid, 10. avgusta. Včeraj je na Španj-skem zbolelo 4804 ljudi za kolero, pomrlo pa 1577. Umrli ho: 9. avgusta. Jožef Breskvar, hišnega posestnika sin, 4 mes., Krakovske ulice št. 25, božjast. V bolnišnici: 7. avgusta. Jakob Fabjan, posestnik, 00 let, Gangraino senilis. 8. avgusta. Marija Nagel, delavka v predilnici, 22 let, jetika. Tnjci. !). avgusta. Pri Maliču: Mirosl. Schottkovsky, c. kr. poročnik, iz Trsta. — Avg. Maceratta, trgovec, iz Trsta. — G. Zerkovitz, trgovec, iz Trsta. — Bogdan Kobal, c. k. sodn. pristav, iz Krškega. Pri Slonu: Kinder, pristav, Quedlinburga. — Leopold Schind, gostilničar, s soprogo, z Dunaja. — Žiga Bock, trgovec, iz Budapošte. — Terezija Iiendicli, zasebnica, iz Trsta. — Joliana Simoni in Marija Strupi, zasobnice, iz Trsta. — Dr. Gklglianovieh, odvetnik, s sinom, iz Zadra. — H. Iselstiiger, zasebnik, iz liludenca. — Ivana Rankl in Antonija Lillitz, zasebnici, iz Celja. — Donovan in Diacono, zasebnika. Pri Tavčarji: Dr. Moric Miiller, hoiueop. zdravnik, z Dunaja. — Aleks. Fisclii, fabrikant, z Dunaja. — Aleks. Koperl, zasebnik, s soprogo, iz Budjejovie. — Janez Legat, c. k. profesor, iz Trsta. — Edvard Legat, c. k. kaplan, iz Lipice. Pri Južnem kolodvoru: Ant. Pallan In Edv. Kra-toohvvill, natakarja, z Dunaja. — Franc Saurau, zasebnik, iz Badolice. — Anton Marolt, zasebnik, iz Cerknice. Pri Avstrijskem čaru: Božidar Lili, trgovec, iz Buda-pešte. — Marija in Santina Gregorič, zasebnici, iz Trsta. — Ant. Leskovic, c. k. poštar, iz Idrije. — Jos. Benedek, učitelj, s sinom, iz Planine. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 11. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna /-m»/ -> 5