številka 2 . leto XLII • c^na 350 din________________________________________________________muanaj^ NOVI TEDNIK IF RUVSILO OTCINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRIJELSAH INjAjjC Ugriznili so v^lcislo labollco spora Je mar važno ali so iz Celja, Šentjuija, Žalca. Vsi so naši. Tako smo mislili do nedavnega. Zdaj bi nekateri očitno radi videli, da bi vse otroke spravili za varne občinske plotove, k^ti potem bi zelo hitro lahko rešiU spor med tremi mejnimi občinami. Ti isti so zadolženi, da bi našim otrokom zagotovili enake možnosti za zdrav razvoj in veselo otroštvo. Malo kislo je to jabolko, mar ne? Foto: EDI MASNEC ouolce za plotove Vsi imamo radi otroke. Ta trditev postaja v luči spora med celjsko, žalsko in šentjursko skupnostjo otroškega varstva puhla fraza. Dokler je bilo denarja do- volj, nihče ni spraševal, od kod prihajajo otroci v celj- ske vrtce. Ko je denarja premalo, je postal to tako velik problem, da so začeli otroke preštevati in matič- nim skupnostim otroškega varstva dostavljati račune zanje. Žal, tudi te nim^o denarja. Kdo bo plačal za te otroke, ostaja še naprej od- prto vprašanje. Celjske vzgojnovarstve- ne organizacije so do teh j otrok pokazale vs^ toliko ljubezni, da kljub priti- skom skupnosti niso zavr- nile otrok tistih staršev, ki so vztrajali, da otroci osta- nejo v teh vrtcih. Ost^a pa grenak občutek pri starših, ki so doslej mi- slili, da se lahko svobodno odločajo, kam bodo dali otroka v varstvo. Še naj- manj so pomišljali na to, da jim je lahko n^večja ovira občinska meja. Upravičeno so ogorčeni nad ravnanjem celjske skupnosti otroške- ga varstva pa tudi nad skupnostmi v matičnih ob- činah, ki po več mesecev tr^^očih žolčnih razpra- vah še vedno ne morejo n^ti skupne rešitve. Sami starši bi lahko pre- sekali ta gordijski vozel - in na to je marsikdo računal - če bi svoje otroke uma- knih iz celjskih vrtcev. Na srečo pa življenje ne pozna plotov, čeprav jih postav- ljajo tisti, ki bi radi življe- nje spraviii v predalčke in predpise, da bi »svoj* ogra- jeni vrtiček lažje nadzoro- vali. P problemu obširneje v temi tedna na 5. strani. _ _ V mejah kompromisov smo Ne gre drugače, kot da obema »taboroma«, celjske- mu in mariborskemu omiz- ju, ki sta v ponedeljkovi tele- vizijski oddaji Aktualno za- govarjala vsak svojo tezo o prestruktuiranju, ne bi pri- trdil, s tem, da se mi zdi po- membnejše tisto, kar so po- udarjali člani mariborskega omizja, namreč, da moramo najprej doseči enakopravne pogoje za vse, ki sodelujejo v gospodarski bitki, šele po- tem se lahko lotimo pravega pres truktuiranja. A tudi tistemu, kar je vimenu celjske občinske po- litike zagovarjal celjski žu- pan Tone Zimšek, ki vidi te- žišče problema v programih in miselnem prestruktuira- nju, ter s tem povezanim pre- porodom kadrovske politike - vse seveda v danih pogojih, ne da bi čakali na tržne raz- mere - se povsem ne gre odreči. A ne zato, kot je bilo slišati v oddaji, ker ni časa čakati na neke idealne tržne razmere. Na te, ali vsaj na drugačne pogoje gospodar- jenja, bo namreč treba poča- kati. Dober dokaz temu lah- ko najdemo kar v Celju, pri tistih, ki imajo program (Žič- na) in ki so bili poleg tega še nadpovprečni v svoji pod- skupini dejavnosti (Ljubeč- na) pa zaradi splošnih pogo- jev svojih načrtov ne morejo takoj uresničiti. Torej tudi če programi so, jih zdaj (ker ni časa čakati na drugačne raz- mere?) ni mogoče rešiti. Pa tudi ostale organizacije, ki so nadpovprečno dobre (in sla- be tudi, da ne bo pomote) spremembe potrebujejo. V Zlatarni, na primer, pravi- jo, dajte nam možnost naba- ve surovin, dajte realen tečaj in pravico do dela ustaljenih deviz, pa smo v letu dni pri- pravljeni izvoz povečati za dva do trikrat... Akciji celjske občinske ekipe gre pritegniti pred- vsem zato, ker je sedaj, če nič drugega, spomnila vodil- ne v posameznih organizaci- jah (tiste, ki se seveda tega še niso spomnili sami), daje ko- nec lagodnosti in da bo treba za uspešno tekmo na svetov- nem trgu drugače delati. Res da smo lahko gornjo misel v različnih oblikah v zadnjih petih letih v raznih sklepih, resolucijah in kongresnih iz- hodiščih vs^ tisočkrat sreča- li, a priznajmo, da je malce bolj sedla v glave šele potem, ko so začeli v Celju primerja- ti dobre in slabe. Takšno oceno si lahko privoščimo tudi zaradi številnih naspro- tovanj, ki jih je čutiti, a ki vseeno ostajajo v glavah, kjer so se porodila. Veliko je namreč odgovorov v stilu, češ, kaj pa smo doslej druge- ga delali kot razmišljali o raz- voju in kaj si sploh predstav- lja ta občinska ekipa, da nas na tak način deli na nadpov- prečne in podpovprečne. Vneargumentirani obram- bi je, potem ko je v občini zapihal malce drugačen ve- ter, slutiti nekaj več kadrov- skega prepiha kot v prete- klosti. Zato sedaj (pa tudi v prihodnje) velja vztr^ati na primerjavi po skupinah dejavnosti kot merilu, ki je v teh pa tudi kakšnih drugih razmerah »najpravičnejši«. Žal je vsako merjenje moči za nekega boljše in za druge- ga slabše. Sedaj se slabši še lahko skrivajo (tudi in žal upravičeno) za cenovnimi nesmisli, za ukrepi zvezne vlade. Kratkoročno so tudi ponekod znotraj podskupin rezultati težko primerljivi, kajti trenutno je lahko uspe- šen tudi tisti, ki seje v prete- klosti ravnal mimo vsake ekonomske logike, kije imel zaloge ipd. Kljub temu, da to ni vsesplošen pojav in da je primeljivost še vedno mogo- ča, pa bi morali najprej v naj- širšem smislu izbojevati bit- ko v korist idej razvitih in se potem na zdravih temeljih lotiti prestruktuiranja. Ali, še drugače povedano, da prestruktuiranja ne bi vzpodbujali na način »s si- som za prestruktuiranje« ampak drugače, s trgom, z ekonomskimi vzpodbuda- mi in recimo tudi - z delni- cami. Lažje pa je Toneta Zimška in sedanjo politiko v Celju, ki ima želje po čimhitrejšem ukrepanju, razumeti, če sku- šamo biti bolj realni in »se- stopiti« naz^ na zemljo, v naš vsakdan. Ta pa je bil v ponedeljek, ko je tekla od- daja o prestruktuiranju, med drugim tudi takšen, da so v republiških skupščinskih klopeh na račun 200. a člena deviznega zakona sprejeli še en kompromis, ki velja do prvega kvartala. Kljub vse- mu gromovništvu in kljub vsej jezi, da tako ne gre na- prej, ostajamo še vedno v mejah kompromisov. Ko- mu v prid, se ve. Da to ne vodi k nikakršnemu pre- struktuiranju, pa je tudi jasno. RADO PANTELIČ Razprava o ustavi - selmasid prepir? Pogovor z dr.Matjažem Kmeclom ob- javljamo na 12. strani. Izbrani biseri grafične umetnosti Izjemna razstava v Pokrajinskem muzeju Celje. Stran 8. Teiico za tral(torsi(o gumo Na Oroševi kmetiji v Zrečah ne poznajo oddiha. Stran 10. Spet dražje mleko Minuli petek je v Mlekar- ni v Arji vasi vladala prava zmeda. Po radijskih valovih so poročali o višjih cenah mleka, uradnih obvestil v Mlekarni ni bilo še nobe- nih. Niti iz živinorejske po- slovne skupnosti Slovenije, niti iz Združenja mlekarske industrije Jugoslavije. Od tam so na zahtevo Mlekarne dobili le sporočilo, da jih bodo obvestili, ko bodo do- bili zeleno luč za zahtevane cene. Predsednik poslovodnega organa Mlekarne Andrej Čulk je lahko povedal le ne- uradne informacije. Cene naj bi se povečale na 99,20 din na tolščobno enoto, kai po- meni okrog 370 dinarjev za liter odkupljenega mleka. Prodajne cene so višje za pri- bližno 35%. Cene mlečnim proizvodom ostajajo še na- prej zamrznjene, kar pome- ni, da bodo vsi mlečni proiz- 'vodi odslej v rdečih šte- ' vilkah. Andrej Čulk je nadalje po- vedal še to, da je preskrba z mlekom in mlečnimi proiz- vodi na Celjskem zadovolji- va. Po nekaterih večjih jugo- slovanskih mestih je mleka namreč zmanjkovalo že v ju- tranjih urah, v Skopju pa so ga po nekaterih podatkih prodajali po 560 dinarjev, če- prav je bila dovoljena cena nekaj nad 300 dinarjev. Pre- skrba je bila na Celjskem za- dovoljiva tudi zato, ker so se v delovni organizaciji uspeh dogovoriti z izvršnimi sveti občin. Le-te so Mlekarni po- krivale delni izpad dohodka. Glede oskrbe pa se bodo predstavniki Mlekarne po- govarjali z izvršnimi sveti tu- di v teh dneh. IRENA JELEN-BAŠA Zdravilišče Dobrna vabi v soboto, 16. 1. na »ANTONOV VEČER« V Hotel Dobrna. Ljudski plesi in običaji, dru- žabne igre. Igra ansambel CMOK. Posebna ponudba - krače! Dober milijon aparatov v delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski apa- rati so lani naredili skoraj milijon in 46 tisoč malih gospo- dinjskih aparatov in s tem dosegli največjo proizvodnjo v vsem 17-letnem obstoju tovarne. Lanske načrte so presegli za 10 odstotkov, kar 55 odstot- kov vse proizvodnje pa so namenili prodaji na tujih trgih, kjer postaja ob že uveljavljenem električnem ročnem mešal- niku njihov vse pomembnejši izdelek tudi električni rezalni strojček. Z izvozom so v letu 1987 zaslužili 6 milijonov 479 tisoč dolarjev in tako presegli načrte za 12 odstotkov, v pri- merjavi s predprejšnjim letom pa so ga podvojili. M. L. Zime pa od nikoder Cesiarii so pripravljeni in napovetiujejo velilio snega Delavci Cestnega podjet- ja Celje, ki na Celjskem vzdržujejo tudi pozimi vse magistralne in regionalne ter večji del lokalnih cest, že skoraj dva meseca pri- pravljeni pričakujejo snež- ne padavine. Toliko časa imajo že tudi štiriindvajseturno dežur- stvo, ki redno spremlja sta- nje na cestah. Ker pluženje in posipanje cest letos še ni- sta bila potrebna, v teh dneh čistijo obcestne jarke, v to- rek zjutraj pa so s soljo posu- li tudi vse mostove na Celj- skem. Na Cestnem podjetju v Ce- lju in na svojih delovodstvih po vsej regiji imajo za zim- sko službo pripravljenih 80 plugov, 40 posipalcev in 6 avtomatskih posipalcev, primerno število tovornih vozil in v pripravljenosti na domu vse potrebne voznike. Glede na izkušnje iz minu- lih let cestarji pravijo, da se nam februarja gotovo obeta prava zima z veliko snega. Že star pregovor namreč pravi, da vreme in gosposka ne dasta ničesar zastonj. BP 2. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! Rogaški antiinflacijski mehurčki v Polnilnici Zdravilišča Izpad prihodka In grozeča Izguba človek obrača, vlada pa obrne, in tako se pri nas do- gaja, da dober gospodar po- stane čez noč siromak. Eden tipičnih primerov brezgla- vega zveznega administri- ranja je tudi v tozdu Polnil- nica Zdravilišča v Rogaški Slatini, kjer so antiinflacij- ski ukrepi, ki jih je zvezna vlada sprejela začasno, po- rušili načrte na ravni delo v- ne organizacije, temeljno organizacijo Polnilnica pa postavili v položaj, ki je za zdaj brezizhoden. Rogaški mineralci so do- slej veljali za dobre gospo- darje, bili so zdrav in čvrst delovni kolektiv, danes pa morajo izračunavati, kolikš- na izguba jim grozi, če bodo, kar se zna zgoditi, ukrepi ve- ljali kar vse leto. Da bi vsaj delno ublažili pritisk inflacije, so v tozdu Polnilnica lani na začetku novembra povišali cene mi- neralnim vodam in brezalko- holnim pijačam za 20 odstot- kov. Z odlokom Zveznega iz- vršnega sveta koncem no- vembra pa so morali cene vr- niti na raven s 1. oktobra. Sa- ma vrnitev cen bi ne bila toli- ko pogubna, če se ne bi isto- časno podražila proizvodnja, v poprečju za 85 odstotkov. Zamaški, na primer, za 105 odstotkov, lepilo za 80 od- stotkov, papir, steklenice, energija. Da bi bila mera pol- na, se je mineralna voda na tržišču v maloprodaji podra- žila. Kot da bi bila mineralna voda eden glavnih virov ju- goslovanske rastoče inflaci- je, je ukrep, vrnitev cen, uda- ril samo proizvajalce. Kako »donosna« je njihova proiz- vodnja pa kažejo tile podat- ki: namizna mineralna voda Rogaška, na primer, stane v maloprodaji v Rogaški Sla- tini 280 dinarjev, v Celju 340 in v Ljubljani 380 dinarjev, od tega pa je neto cena proiz- vajalca le 65 dinarjev. To je cena napolnjene steklenice, z vsemi proizvodnimi stro- ški, naložena na kamion. Sle- dijo »dodatki« na to ceno: tr- govinska marža, ki znaša okoli 180 dinarjev, davek, prevoz, in tako pridemo do maloprodajne cene mineral- ne vode, ki jo potrošniki in kmetijci tako radi primerjajo s ceno mleka na tržišču. Če bo sedanji zamrznitve- ni ukrep veljal vse leto in ne le do 1. maja, bodo v Polnil- nici do konca leta »pridelali« okoli 700 milijonov din izgu- be, po analizah, ki so jih na- redili, pa bodo imeli od de- cembra lani do konca aprila izpad 620 milijonov din pri- hodka. To bo porušilo začr- tane razvojne programe v de- lovni organizaciji Zdraviliš- če Rogaška Slatina, progra- me, ki so temeljili na zdravi ekonomiki, zdravih ekonom- skih odnosih, dobrem go- spodarjenju in zgledni pro- duktivnosti. Ukrepi zvezne vlade so prizadeli vse jugoslovanske proizvajalce mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, zato so na poslovnem odboru pri združenju proizvajalcev se- stavili pritožbo in jo poslali Zveznemu izvršnemu svetu. Pritožbo menda rešujejo, ju- goslovanski mineralci pa so ob tem pesimisti. Tudi v Ro- gaški Slatini se ne nadejajo nič dobrega. MARJELA AGREŽ V Polnilnici se v sedanjih pogojih gospodarjenja za- vedajo, da je zanje edina re- šitev izvoz, čim več izvoza. Lani so dosegli načrtovano prodajo na tuje okoli 4 mili- jone litrov, letos se jim od- pirajo nove možnosti, pove- čana prodaja na švicar- skem, švedskem in avstrij- skem tržišču. Letos naj bi izvozili 5 milijonov stekle- nic mineralnih vod. Kratkoročni ukrepi opravljeni cinkarno še čaka temeljita sanacija obrata Čret Cinkarna Celje je po mne- nju celjskega izvršnega sve- ta kratkoročno zagotovila varno obratovanje ferosul- fatne in piritne linije, ob- činski načrti pa jih zavezu- jejo, da morajo do leta 90 opraviti celotno sanacijo. Kratkoročni ukrepi so bili potrebni po lanski nesreči, ko je prišlo do izliva kisli- ne, kljub temu, da ni stekla v vodotoke, pač pa jo je za- držala lovilna skleda. Ta se je pri tem nekoliko poško- dovala in morali so jo obno- viti. Po obnovi je skledo preiz- kusil ljubljanski .Zavod za raziskavo materiala in kon- strukcij, ki zagotavlja, da mora v primeru največjega izlitja kisline skleda zdržati 24 ur. V Cinkarni so v tem času pripravili tudi tečaj in preizkus znanja za delavce, ki delajo s kislino. Tečaj je trajal 56 ur, vanj pa so vklju- čili 52 delavcev. Večina jih je uspešno opravila izpit, zago- tavljajo pa, da bodo s takšni- mi oblikami izobraževanja nadaljevali tudi v prihodnje. Med kratkoročnimi ukrepi so načrtovali tudi zamenjavo pršilnih hladilnikov na fero- sulfatni liniji. V prvi fazi jih bodo posodobili tako, da bo- do postavili nov sistem za signalizacijo in regulacijo ki- slosti hladilne vode, ki je po- trebna pri hlajenju kisline. Dodatno pa bodo postavili še hapravo za avtomatsko nevtralizacijo hladilne vode z apnenim mlekom. Naprave naj bi montirali do sredine letošnjega leta, načrtujejo pa jih tudi na piritni liniji. To pa je odvisno od tega, kakšna bo sanacija obeh linij. Ugo- tavljajo namreč, da upada povpraševanje po žveplovi kislini, zato še ni povsem jas- no, za kakšno sanacijo se bo- do odločili. Ferosulfatna lini- ja mora zaenkrat obratovati predvsem zaradi predelave zelene galice, piritna linija pa je tudi cenovno zanimiva, saj dela z domačo surovino. Vsekakor pa bo sanacija tudi finančno izredno zahtevna, zato v Cinkarni menijo, da odločitev ne bo lahka. TC O delu jugoslovanske mladine Mladinci celjskega območja pripravljajo v sredo, 20. januarja v Titovem Velenju posvet o gradivu Zvezne kon- ference jugoslovanske mladine, ki je konec leta 1987 oce- njevala svoje delo. Zajetno gradivo, ki so ga dobili mladi v vseh občinah, obravnava predvsem položaj in vlogo Konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije, izhodišča za pripravo gra- diva pa so bila med drugim tudi neenotna mnenja mladih iz posameznih republik in avtonomnih pokrajin o skupnih nalogah jugoslovanske mladine. Sicer pa si bodo mladi s Celjskega pred posvetom ogledali jamo Škale. L F. Kako bomo bolj varčevali v zdravstvu Predvideni ukrepi kratijo pravice uporabnikom Zdravstvene skupnosti v Sloveniji bodo imele letos po ocenah najmanj 10 odstotkov manj denarja, kot bi ga potrebovale za ohranitev programov zdravstvenega varstva v obsegu in na ravni preteklega leta. Ukrepi za zmanjšanje razkoraka bodo torej nuj- ni. Kakšni bodo, bomo vedeli po seji skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije 28. januarja. Do takrat bo- do svoje mnenje o ukrepih povedali tako izvajalci kot uporabniki zdrav- stvenih storitev na skupščinah ob- činskih zdravstvenih skupnosti. Na celjskem območju se bodo zvrstile do 20. januarja, ko se bo sestala tudi skupščina Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje. Predlog ukrepov so pripravile stro- kovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije že za decembersko zaseda- nje skupščine, vendar jih takrat dele- gati niso hoteli sprejeti brez poprejš- nje obravnave po občinskih zdravstve- nih skupnostih, saj ukrepi posegajo ta- ko v delo izvajalcev kot v pravice upo- rabnikov. V zdravstvenih organizacijah pred- videvajo ukrepi zmanjšanje števila za- poslenih, zmanjšanje vseh oblik dela izven rednega delovnega časa, vključ- no z dežurstvi in ustavitev vseh na- ložb, ki se financirajo iz sredstev zdravstvenih skupnosti. Uskladiti (zmanjšati) bo treba tudi število bol- nišničnih postelj v skladu z na novo ugotovljenimi gravitacijskimi območji in dopolnitvami sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi delovnimi or- ganizacijami. Prav tako bi naj ukinili ambulante, posvetovalnice, zdravstve- ne in lekarniške postaje povsod tam, kjer je obseg dela zelo skromen. Pn nakupu opreme bo potrebno soglasje Zdravstvenega sveta Slovenije. Pri načrtovanju zdravstvenega var- stva za leto 1988 ukrepi predvidevajo zmanjšanje zdravljenja v bolnišnicah in preusmeritev v specialistično dejav- nost. Bolj kot doslej bi naj zaživela povezava med bolnišnično in osnovno zdravstveno službo pri premeščanju bolnikov iz bolnišnične nege v zdrav- ljenje in nego na domu. ~ Med ukrepi, ki bodo bolj neposred- no prizadeli uporabnike, je zmanjšanje reševalnih prevozov, predpisanih in iz- danih receptov zg. zdravila in obsega zobno protetičnih storitev. Ukrepi predvidevajo dosledno pobiranje par- ticipacij, dosledno izvajanje določila o izbranem zdravniku z evidentira- njem v zdravstveno knjižico in plačilo vseh storitev kot to opredeljuje spora- zum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Predvideen so tudi omejitve pravic uporabnikov iz tega sporazu- ma. Nanašajo se na povračilo potnih stroškov, posmrtnine, pravice do očal in očesnih pripomočkov, do trajnih in začasnih snemnih in fiksnih protez, ravnanja zob, zdravila za akutna obole- nja in prvi pregled pri specialistu. Vse to bi naj v bodoče plačevaU vsi, razen otroci, šolarji, študenti in drugi uporabniki, ki so v celoti oproščeni plačevanja participacije. MILENA B. POKLIČ Za petino višje štipendije s prvim januarjem so se vse štipendije povečale za 20 odstotkov. Tako je na decembrski seji sklenil odbor za štipen- diranje pri skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in ocenil, da se uspešno izvaja določilo iz samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki predvi- deva redno valorizacijo štipendij vsake tri mesece v skladu z rastjo življenjskih stroškov. Najvišja štipendija iz združenih sredstev za učence v kraju šolanja je sedaj 82.168 dinarjev, za študente pa 95.857 dinarjev. Najvišja štipendija za učence, ki se izobražujejo izven kraja bivanja je 150.642 dinarjev, za študente pa 164.333 dinarjev. Dodatek na prav dober uspeh znaša 13.692 dinarjev, za odličen uspeh pa 27.391 dinarjev. Za petino se je povečala tudi vrednost točke kadrovskih štipendij, ki znaša 11.358 dinarjev. Štipendijo iz združenih sredstev za mesec januar bodo učenci in študentje z našega območja prejeli 10. februarja. VVE KOMENTIRAMO V socialističnem besed- njaku radi govorimo o od- miranju države. Čeprav le- ta odmira že več kot štiride- set let pa še ni odmrla, na- sprotno, v zadnjem času je celo oživela. Drugače povedano, ima- mo izjemno veliko, neučin- kovito in drago državno upravo na vseh ravneh, o ka- teri se malo razmišlja, še manj govori in skoraj nič ne stori, da bi bila racionalna in učinkovita. In čeprav se nam včasih celo dozdeva, da naša uprava dela permanentno zagnano in uspešno, gredo žal njeni napori predvsem v smeri dominantnega diri- giranja in ukazovanja, ki se odraža v negativnem omeje- vanju normalnega razvoja posameznih področij in si- stema kot celote. Marsikdaj je slišati veliko pripomb na račun naše dr- žavne uprave, daje prevelika in da, več kot dela, bolj dela v prazno. Da uprava ni spo- sobna problemov niti zazna- vati, kaj šele reševati, je ver- jetno posledica tudi v slabi kadroski strukturi. Zato tudi ne more biti uspešna in nima referenc za dobre strokovne kadre, ki se raje zaposlujejo kje dru^e. Ljudje tudi ved- no manj zaupajo v zapletene upravne postopke, ukrepe in predpise, kijih je vedno več in ustvarjajo splošni pravni nered, saj že mnoge stvari ne delujejo več tako kot bi mo- rale. V tej zmedi nastaja po- treba po novih predpisih ter posledično po večji upravi, ki kljub temu ni sposobna oživiti gospodarstva in nas potegniti iz družbene krize. Politika pa žal še tudi ni spoznala, da ji je potrebna dobra-strokovna uprava, saj brez nje tudi ne more biti do- bre politike. Iz tega sledi ugotovitev, da naš upravni sistem ne temelji na strokov- ni upravi, pač pa na politič- nem volunterizmu in amate- rizmu. Zaradi takšnih raz- mer imamo slabo upravo, ki za občo in strokovno javnost ni zanimiva, saj je le-ta pre- pričana, da je v upravi pre- več ljudi, ki ne delajo nič ko- ristnega. Ima pa uprava vsaj eno ze- lo koristno vlogo, ki jo tudi dovolj uspešno izvaja, kot pravi dr.J.Šmidovnik: »to je vloga dežurnega krivca za napake, ki se delajo v našem sistemu, saj je ta vloga ute- meljena v intermediarnem položaju uprave med politi- ko in bazo, kajti politika, ki je opredmetena v upravi, se z bazo srečuje preko uprave in vsi kiksi oblasti se pripi- sujejo upravi, le-ta pa ni v stanju, da bi vse očitke za- vračala«. Pozornejši bralec lahko ugotovi, da ne gre le za ob- čutke temveč za dejansko krizo vodenja in delovanja uprave ter zaupanja vanjo. Zato bodo določene spre- membe tudi na področju na- še uprave nujno potrebne. Uprava se bo morala kar naj- hitreje reorganizirati v smi- slu večje racionalnosti in učinkovitosti. Tisti, ki imajo družbeno moč (oblast) pa bo- do to morali usmeriti še kam drugam in ne le v ohranjanje lastnega razvoja. Da je temu res tako, je spoznal tudi celjski izvršni svet, ko je zadnje dni prete- klega leta sprejel sklep, da se mora zaradi racionaliza- cije uprave v letošnjem letu za 10% zmanjšati število za- poslenih v občinskih uprav- nih organih. Takšen sklep o zmanjša- nju uprave je na prvi pogled sprejemljiv in upravičen, saj bo nov vetrič zapihljal tudi skozi upravo in jo na nek na- čin selekcioniral. Toda, ali je res rešitev ugleda in učinko- vitosti uprave samo v zmanj- šanju zaposlenih? Morda pa bi moral predlagatelj to pro- blematiko le bolj kompleks- no zastaviti, kajti rešitve ni iskati samo pri nekaj ljudeh. Pri tem gre vsekakor še za vrsto drugih vprašanj od so- dobnega informacijskega si- stema, organiziranosti pogo- jev in načina dela, medseboj- nih odnosih do ustrezne ka- drovske politike, itd. Ob tem pa ne gre zanemariti tudi probleme materialne stimu- lacije (plače) zaposlenih v upravi, ki praviloma zme- raj zaostajajo za podobnimi profili v drugih dejavnosti's\. In če je uprava res neke vrste stroka, potem je treba te upravne strokovnjake tudi ustrezno kadrovati in nagra- jevati. Za zaključek vprašanje, kako resno lahko verjame- mo v realizacijo sprejetega sklepa izvršnega sveta o ra- cionalizaciji z 10% zmanjša- njem uprave in vsemi posle- dicami tega ukrepa, ko pa se že po nekaj dneh od spre- jetja sklepa kaže non para- tus (nepripravljenost) tega istega organa, saj je v prejš- nji 1. številki Novega tedni- ka (z dne 7. I. 1988, str. 9j dovolil delovni skupnosti upravnih organov objaviti razpis za tri nova delovna mesta v upravi?! VIKI KRAJNC STE ŽE POmULI NA OBJAVO VRADIU CEUE! O vsebini dela kasneje Sindikati Velenja z novimi aktivisti Ob letnih sejah so morali velenjski sindikati izvoliti tudi nova vodstva osnovnih organizacij, koncem marca pa bodo za štiri leta izvolili tudi vod- stvo občinskega sindikalnega sveta. O svojem delovanju, ki bo moralo biti bolj prilagojeno zahtevam delav- cev, se bodo velenjski sindikalisti po- govorili, ko bodo znane vse kadrovske spremembe. Lani so imeli velenjski sindikalisti kar nekaj težav, da so našli ljudi, ki so bili pripravljeni prevzeti vodenje os- novnih organizacij, kljub temu pa so dosedaj že izvedli volitve v skoraj vseh osnovnih organizacijah. Izjema so le tri delovne organizacije, ki so se pred časom reorganizirale. Pri njih so se tu- di sindikalne aktivnosti nekoliko za- vlekle, saj je potrebno drugače organi- zirati tudi sindikate. Od lanskega novembra pa so v Vele- nju znani tudi kandidati za opravljanje profesionalnih del na občinskem sve- tu. Tako za predsednico za naslednja štiri leta kandidira Mira Videčnik, za podpredsednika Marjan Jedovnickjfi sekretar občinskega sveta Zveze sindi- katov Slovenije v Velenju pa naj bi bi' še največ eno leto dosedanji sekretar Roman Jurič. BRANE PIANC U. JANUAR 19S8 ^OVI TEOr^tK - STRArj 3 Začarani iireg tienarla, ki m ni Namesto primanjkljajev v sisih bomo imeli večje Izgube v gospodarstvu__ Koncem januarja bomo v Jugoslaviji pričeli plače- vati prispevke za skupno družbeno porabo iz bruto osebnih dohodkov. To eno- stavno pomeni, da bo tisti del združenega dela, ki po- sluje z izgubami ali na nji- hovem robu, izgube še pove- čal ali pa bodo delavci pre- jemali nižje plače. Gre za dve posledici spre- membe Zveznega zakona o celotnem prihodku. Prva je ta, da izgubarji praviloma ne bodo mogli biti več oproš- čeni plačila prispevkov, kar je dopuščal dosedanji pred- pis, druga pa, da bo moralo združeno delo bruto osebne dohodke povečati za približ- no 13 odstotkov. Tako bodo povsod, kjer jim po doseda- njih predpisih ne bi bilo tre- ba plačati prispevkov, pove- čali izgube prav za skupni znesek prispevkov, obenem pa obstaja nevarnost, da bo- do prispevki iz novega naslo- va »odžrli« tudi del sedanjih neto osebnih dohodkov. Na kratko rečeno, namesto da bi imeli sisi zaradi oteže- nega poslovanja gospodar- stva manj denaija, ga bodo imeli dovolj, gospodarstvo pa toliko večje izgube. Ob tem se bo seveda marsikdo vprašal kaj je bilo prej, ko- koš ali jajce, mi pa seveda nimamo namena ponovno načenjati takšnih in podob- nih filozofskih razprav. Raz- mišjati moramo o tem, kako bi zagotovili likvidnost zdru- ženega dela in dovolj denarja za skupne potrebe. Gospo-, darstvo mora torej na vsak način pričeti poslovati bolje, negospodarstvo pa bo vsaj zaenkrat potrebno racionali- zirati; zmanjšati številčnost administracije kot tudi izde- lati skromnejše, cenejše pro- grame. Mršave kokoši na- mreč nikakor ne moremo prisiliti, da ne bi nesla tudi drobnih jajc. BRANE PIANO Za nesrečo ni kriva tehnika Končne ugotovitve o nesreči v Železarni Štore Do neseče v Železarni Što- re pred skoraj letom dni je prišlo zaradi neupoštevanja veljavnih tehnoloških in varnostnih predpisov ter navodil. Povzročil jo je to- rej človek in ne tehnika. Takšna je bistvena ugoto- vitev v poročilu, ki so ga v železarni sestavili na osno- vi ocen različnih komisij in strokovnih ustanov. Takšno končno poročilo je na zadnji seji sprejel tudi celjski izvrš- ni svet. Ta se je sestal že ta- koj po nesreči, vendar takrat še niso bili znani vsi vzroki, zato je nadaljevanje razprave preložil na kasnejši čas. V železarni so po nesreči sestavili interno komisijo za oceno katastrofe. Hkrati so si prizadevali jeklarno po ne- sreči čim prej spet obnoviti za nadaljevanje proizvodnje. Do začetka julija so obnovili vse poškodovane naprave za kontinuirano vlivanje jekla in nato začeli z redno proiz- vodnjo. Ta sedaj že dosega mesečno 13 tisoč ton jekla, skupni izpad proizvodnje pa ocenjujejo na več kot 3 mih-. jone din. Po nesreči so dobili dodatne izračune za vse po- novce, ki jih je zanje izdelala Metalna Maribor in izračune Strojne fakultete o stabilno- sti ponovce. Pregledali so tu- di vso dokumentacijo, ki je predpisana za železarno in ugotovili, da pravilniki veči- noma ne sledijo razvoju žele- zarstva in da zakonodaja ne predvideva vseh možnosti in omejitvenih pogojev. Kljub temu pa bi do nesreče ne smelo priti, če bi upoštevali veljavne predpise. S tem so v Železarni tudi zavrnili trdi- tve, da je do nesreče prišlo zaradi neustrezne opreme oziroma inovacije, ki je zvi- šala ponovco. Uporabljena oprema je namreč še vedno v proizvodnem procesu, nje- na uporaba pa je varna pod pogojem, da upoštevajo predpise o varnosti. Konkuretno odgovornost in krivdo bodo ugotovili pri- stojni pravosodni organi, saj so štirje delavci prejeli ob- tožnice. -pc Prenovljeni Tabor Grad Tabor nad La- škim naj bi že v maju ali juniju znova odprl vrata gostom. Laška Pivovarna, ki je objekt prevzela v preure- janje, bo v njem uredila sodoben gostinski objekt, v katerem bo približno 70 sedežev, približno dva- krat toliko sedežev pa bo na grajskem dvorišču. Posebna privlačnost ob- novljenega gradu pa bo poročna dvorana v graj- skem stolpu. NK Freceisnje inoznostl v Celju ustanavljajo svet za avtomatizacijo In merilno-regulacijsko tehniko Dosedanje raziskave v ok- viru prestrukturiranja celj- skega gospodarstva so po- kazale, da je stopnja avto- matizacije in računalniške opremljenosti celjske indu- strije v glavnem pod slo- venskim povprečjem. To velja za črno metalurgi- jo, pa tudi za kovinsko-pre- delovalno industrijo in neka- tere druge panoge, čeprav analize kažejo, da so možno- sti na tem področju precejš- nje. Da bi lažje sledili razvoj- nim dosežkom in prispevali k hitrejšemu uvajanju avto- matizacije in računalniško vodene tehnologije v indu- strijo, so v Celju predlagali ustanovitev sveta za avtoma- tizacijo in merilno-regulacij- sko tehniko pri občinski raz- iskovalni skupnosti. Svet bi sestavljali pred- stavniki tistih delovnih orga- nizacij v občini, ki jih ta pro- blematika neposredno zade- va in se z njo profesionalno ukvarjajo. Doslej so priprav- ljene sodelovati vse najpo- membnejše delovne organi- zacije v občini, pa tudi Sred- nja tehniška šola maršala Tita. Svet bi pomenil predvsem večjo medsebojno informira- nost o delu in razvojnih do- sežkih ter boljšo izmenjavo izkušenj in znanj. Lahko bi si medsebojno posojali in uporabljali razvojno-razisko- valno opremo ter se lotevali skupnih razvojnih nalog. Vse to bi pomenilo načrtnej- še in bolj usklajeno tehnolo- ško prestrukturiranje celj- ske industrije, združitev ka- drovskih zmogljivosti, za- metke novih programov - to- rej vse tisto, kar so cilji v pro- cesu prestrukturiranja. O tem so na zadnji seji že razpravljali člani projektne- ga sveta pri občinski razisko- valni skupnosti, zadnjo bese- do pri ustanovitvi pa bodo imeli delegati skupščine. TC O gospodarjen- ju in sociaini varnosti Pod okriljem Občin- skega sindikalnega sve- ta so se v konjiški občini že decembra lani začeli občni zbori osnovnih or- ganizacij ZSS in volilne seje konferenc osnovnih organizacij, ki se nada- ljujejo še v teh dneh. Na njih ocenjujejo dvoletno delo, prav tako pa lastno organiziranost in način delovanja. Povsod so namenili ali pa namenjajo osrednjo pozornost rezultatom go- spodarjenja v lastnih de- lovnih okoljih in v občini in prejemanju ukrepov za boljše gospodarjenje. V ospredju pogovorov so tudi razmišljanja o last- nih razvojnih programih in predvsem o spodbuja- nju inventivne dejavno- sti. Ob tako aktualnih te- mah pa ni postavljeno vnemar zagotavljanje so- cialne varnosti delavcev, zlasti tistih, z nižjimi osebnimi dohodki in raz- ličnimi oblikami pomoči zanje. Občni zbori osnovnih organizacij ZSS so v glav- nem že končani, volilne seje konferenc pa naj bi bile po rokovniku konča- ne do 20. januarja. Letna seja Občinskega sindikal- nega sveta Slovenske Ko- njice bo prihodnji mesec. MP Mladinci in komunisti v Celju Celjski mladinci in komu- nisti so se na skupni seji zadnjič sestali junija leta 1986, sredi februarja pa bo- do o delu in izpolnjevanju skupnih zadolžitev, ki so jih sprejeli pred poldrugim le- tom, spet spregovorili. Skupne zadolžitve obeh družbeno-političnih organi- zacij so v tem času mladinci in komunisti ločeno izpol- njevali, predsedstvo celjske občinske konference mladih pa bo že danes, v četrtek, ocenjevalo svoje uspehe. Mladi sicer pravijo, da se bolj kot uspehi, prizadevanja rodila neuspehe, saj so de- lovne zadolžitve tesno pove- zane z gospodarskim položa- jem. Tako so, naprimer, za pomembno delovno zadolži- tev sprejeli urejanje razmer v stanovanjski politiki - zdaj pa mladinci ugotavljajo, da je mladim družinam stano- vanje še težje dobiti kot pred leti. Predlagajo sicer, da bi razmere v stanovanjski grad- nji poskušaU reševati z za- družništvom, mladim druži- nam zagotavljali ugodnejša posojila - vendar so te pobu- de odvisne od materialnih osnov družbe. Poleg tega bodo mladinci na svoji seji Predsedstva ocenili tudi vključevanje mladih raziskovalcev v pro- jekt prestrukturiranja celj- skega gospodarstva in polo- žaj v raziskovalni dejavnosti, spregovorili bodo o dejavno- sti mladinskega kulturnega centra KLjUB ter o štipen- dijski politiki. V zadnjem le- tu in pol pa so si v občinski konferenci mladih prizade- vali tudi za izboljšanje pre- hrane celjskih srednje- šolcev. I. F. Prihodnost Vizije s 1. januarjem naj bi v Celju začela delovati nova mala produkcijska enota Vizija, vendar so se priprave nekoliko po- daljšale. Celjski mladinci priča- kujejo, da bo mala pro- dukcijska enota v usta- navljanju, ki bo segala na področje računalništva in izdelave računalniških programov, zaživela pri- hodnji mesec. Prihodnji četrtek, 21. januaija, pa se bodo se- stali člani iniciativnega odbora male produkcij- ske enote v ustanavlja- nju, ki bodo govorili še o zadnjih nalogah pred začetkom poslovanja. Si- cer pa so v razširjen inici- ativni odbor vključene tudi tiste celjske delovne organizacije, ki so v pove- zavi z Vizijo našle nekaj svojih razvojnih usme- ritev. L F. Svet med tednom Zasedena ozemlja pod Izra- elom: Palestinski upor na za- sedenem Zahodnem bregu Jordana in v Gazi ne pojenjuje, kljub brutalnemu nastopu iz- raelske vojske. Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo proti iz^nu Palestincev iz Izraela, v Tel Avivu pa noben funkci- onar izraelske vlade ni hotel sprejeti podsekretarja general- ne skupščine OZN Marca Gol- dinga Število palestinskih žr- tev od začetka upora 9. decem- bra se je povzpelo na 32. Peking: Tednik Liaovvang je vnSr ^ sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačo- vom, kar je prvi intervju kake- SIh Pi-ekinitvi odnosov Sm r^A Partijama leta no L ^^^^^^^ J® željo ^''J^^^^^^^o-kitaiskem vrhu. S^S^.je.tudi o podobnosti polmčnih m gospodarskih re- državah in o^splošnih mednarodnih vpra- sktliJ!®' ^banski emigrant- .sporočili, da s? disi- Sa pri mestu pS^J^g" Albanije. Gre za Sha organiziranega na- Pomenn ' ^^^a 1964. omeml n^ bi protest proti pomanjkanju hrane in vladni politiki. Iran - Irak: Spopad med dr- žavama se spet zaostruje. V Te- heranu so sporočili, da je iran- sko topništvo obstreljevalo go- spodarske in vojaške objekte v južnem Iraku. V Bagdadu pa zatijujejo, da je med napadom iranskega topništva na stano- vanjske predele Basre izgubilo življenje več civilnih oseb. Iranski napad naj bi bil mašče- vanje za iraško bombardiranje civilnih predelov mesta Tabriz dan prej. Diplomacija: Egiptovski predsednik Mubarak se je od- pravil na enotedensko turnejo po arabskih državah. S tem naj bi utrdil vezi Egipta z arabski- mi državami, ki so po vrhu v Amanu spet navezale diplo- matske odnose z Egiptom in to državo spet sprejele v Arabsko Ugo. Mubarak n^ bi na turneji postavil temelje za bodoče so- delovanje arabskih zalivskih držav in Egipta. Med drugimi diplomatskimi potmi so zbudili nc^jveč pozor- nosti turneja ameriškega obrambnega ministra Franka Carluccya po Bližnjem Vzho- du, afriški obiski britanske premierke Margaret Thatcher- jeve in obisk predsednika NDR Ericha Honeckeija v Pa- rizu. Letos razplet v Afganistanu? Bo Afganistan decembra letos »praz- noval* deseto obletnico prihoda sovjet- skih enot in vojne, ali pa se bo dotlej dokončno razpletla trdovratna kriza, ki ima hude posledice tudi v svetovnem merilu (odnosi med velesilama, pa med SZ in Kitajsko, trenja znotraj OZN itd.)? Na to vprašanje še ni mogoče dati zane- sljivega odgovora, čeprav še nikoli do- slej ni bilo toliko obetavnih znamenj. V minulih tednih so se namreč tako na vojaškem kot diplomatskem področju godili pomembni premiki, pravcate ofenzive. Siloviti spopadi pri obmejnem metu Kost (morda najsrditejši boji v de- vetih letih vojne) med upornimi mudža- hidi in sovjetsko-kabulskimi silami, so opomnili, da je prelivanje krvi v Afgani- stanu še zmeraj kruta stvarnost. Pa tudi, da je vojaška rešitev krize iluzija. Boji so se zdaj preselili k tretjemu največje- mu afganistanskemu mestu Herat. Uporniki še nikoli niso bili tako dobro organizirani in oboroženi, kot zdaj. Za uspehe gverilcev v spopadih v minulih šestih mesecih so bile odločilne ameri- ške pošiljke najmodernejšega orožja, zlasti izredno učinkovitih protiletalskih raket stinger. Skupaj so ZDA lani posla- le sedemčlanski zvezi mudžahidov, ki ima sedež v pakistanskem mestu Peša- var za približno 700 milijonov dolarjev vojaške in humanitarne pomoči. Čeprav se sovjetske sile zdaj za ceno velikih žrtev zapletajo v ofenzive proti upornikom, je Moskva očitno že lep čas prepričana, da je njena nadaljnja »brat- ska pomoč* kabulskemu režimu postala nesmiselna. Nekateri sedanje akcije pri- merjajo celo s »poslovilnimi demonstra- cijami* moči ameriške vojske ob koncu vojne v Vietnamu. Kot je pred nedavnim dejal sovjetski voditelj Mihail Gorba- čov, je Afganistan za SZ »krvaveča ra- na* in treba je v čimkrajšem času doseči politično rešitev krize. V devetih letih vojne je padlo več kot 20.000 sovjetskih vojakov in približno 1,2 milijona Afga- nistancev, pet milijonov (tretjina prebi- valstva) pa se jih je kot beguncev zate- klo v Pakistan in Iran. Toda še pomembnejši dogodki kot na bojiščih, se gode na diplomatskem po- dročju. Pred nekaj dnevi je obiskal Ka- bul sovjetski zunanji minister Ševard- nadze, istočasno pa se je v pakistanski prestolnici Islamabad mudil ameriški državni podsekretar Michael Armacost. Ob koncu obiska je Ševardnadze optimi- stično izjavil, da verjame v umik sovjet- skih sil v roku enega leta, pod pogojem, da ZDA prenehajo pošiljati orožje upor- nikom. O podrobnostih glede »umika* umika in prihodnje koalicijske vlade »neodvisnega in neuvrščenega* Afgani- stana naj bi se dogovorili te februarja na nadaljevanju posrednih pakistansko- afganistanskih pogajanj pod pokrovi- teljstvom OZN v Ženevi. Toda do uresničenja sovjetskih in ameriških želja je ostalo še veliko ovir. Mudžahidi zahtevajo brezpogojen umik sovjetskih čet, nato pa naj bi Afgani- stanci vključno z begunci izvolili novo skupščino in vlado. O koaliciji z reži- mom predsednika Nadžibulaha nočejo niti slišati. Moskva in Washington se tu- di ne moreta sporazumeti, kdo naj prvi preneha z »bratsko pomočjo*, boječ se nasprotnih udarcev in prelivanja krvi. Še vedno ni gotovo, ali se bo v domovino vrnil kralj Zahir Šah, kije najavtoritar- nejša politična osebnost za večino Afga- nistancev. Toda fundamentalistične frakcije mudžahidov ne želijo niti njega. Moskvo in Washington pa svarijo, naj ne delata »računov brez krčmarja*. Opti- misti so vendarle prepričani, da bo Moskva kmalu umaknila svoje čete, ne glede na posledice na Nadžibulahov re- žim. Ta naj bi se po mnenju opazovalcev brez pomoči kaj kmalu sesul. In kaj bo potem? O tem lahko vsak le ugiba. Piše Slobodan Vujanovič 4. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! Žrtev cenovnih nesmislov v Etolu se sprašujejo, zakaj so ukrepi neprizanesljivi Ho ilobrih gospodarjev Za približno 24,5 milijona dinarjev celotnega prihod- ka ter za milijon in pol di- narjev skladov, takšni bodo po ocenah na osnovi proda- nih količin lanski rezultati celjskega Etola, ene naju- spešnejših organizacij v celjski občini. Čeprav imajo v povprečju produk- tivnost, ki je enaka zahod- ni konkurenci, jim ta ne bo pomagala, da bi takšen re- zultat ponovili tudi letos, seveda, če cenovni nesmisli ne bodo odpravljeni. Nezmožnost prilagajanja prodajnih cen višjim cenam surovin povzroča mesečno za 150 milijonov dinarjev manj dohodka, to pa vodi de- lovno organizacijo v poslo- vanje na robu rentabilnosti. Ukrepi tudi dobrim ne priza- našajo še več, izničili so vsa prizadevanja za boljše poslo- vanje. V Etolu, kjer so lani proizvedli za 15 odstotkov več kot leta 1986, so bila ta prizadevanja vidna pred- vsem v naraščajoči produk- tivnosti, racionalizacijah, v novih proizvodih, skratka v paleti ukrepov sprejetih za- to, da bi bili boljši od drugih. To so dokazovali nadpov- prečni rezultati v podskupi- ni dejavnosti, rezultat tega pa so bila poleg doseženega poslovnega rezultata še stal- na lastna obratna sredstva in tudi nova hladilnica, lani največja dokončana naložba v občini Celje. Lani so svoj delež na trgu povečali izključno na račun kakovosti, ki jo z izjemo Špa- nije in Portugalske poznajo v vseh evropskih zahodnih deželah, njihovi vzhodni ku- pci pa so predvsem v Češko- slovaški in v NDR. Prav za- gotovljeno tuje tržišče, ki si- cer teija nenehno dokazova- nje, še daje jamstvo, da rde- čih številk ne bo, od kupne moči pa je odvisno, ali bodo uspešni tudi doma. Če ce- novni nesmisli ne bi bili od- pravljeni potem bodo po be- sedah Jožeta Bučerja, direk- torja Etola, poslovali na robu rentabilnosti. Ker tudi števil- ne druge stvari okrog pogo- jev poslovanja niso jasne, so obeti precej nedoločeni, pla- ni pa temu primerno nereal- ni. Edino smiselno je torej poročilo o poslovanju zaklju- čiti z vprašanjem, doklej tako? R. PANTELIČ Številnim dosedanjim ra- cionalizacijam bodo v Eto- lu v kratkem dodali še eno. Kupili so namreč nov kon- centrator za jabolka in ja- godičevje, v katerem bodo naredili dva in polkrat več kot doslej, porabo energije na enoto proizvoda pa bodo zmanjšali za tretjino. Nalož- ba, vredna 700 milijonov di- narjev, bo pričela vračati sredstva ob koncu marca. Ambiciozni načrti Gorenja Prizadevanja za hitrejše prilagajanje proizvodnje zahtevam tržišča in uve- ljavljanje novih, višjih oblik trženja ter pospešeno vključevanje v mednarod- no blagovno menjavo, so sozdu Gorenje lani navrgla 167 milijonov dolarjev de- viznega iztržka. Uspešnost takšne poslovne naravna- nosti je tudi vzrok, da v Go- renju za letos načrtujejo 212 milijonov dolarjev zaslužka na tujih trgih. O programsko razvojnih perspektivah in nalogah Go- renja, trženju, zlasti pa o po- slovni politiki, so govorili tu- di na četrtem posvetovanju zunanjetrgovinskih in najod- govornejših poslovodnih de- lavcev Gorenja, ki je bilo mi- nuli vikend v Topolšici. Obravnavali so tudi aktualna vprašanja izvoznega poslo- vanja v oteženih gospodar- skih razmerah. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje je v letu 1987 dosegla relativno ugodne poslovne rezultate. V primerjavi z letom 1986 so, med drugim, povečali fizični obseg proizvodnje za 7 od- stotkov, izvoz pa za skoraj 14 odstotkov. Načrti za letošnje leto so znova zastavljeni pre- cej ambiciozno. Vso poveča- no proizvodnjo, v primerjavi z minulim letom naj bi zrasla za desetino, bodo kot že vsa zadnja leta namenili tujim trgom._ Načrtovano je kar 27 od- stotno povečanje izvoza, saj želijo prodati na tuje kar za 212 milijonov dolarjev iz- delkov, od tega kar 200 mili- jonov na tržišča s konverti- bilnimi valutami. V Gorenju si prizadevajo, da bi na tujih trgih ustvarjali v prihodnje znatno večji del dohodka kot doslej, to pa je pogojeno, med drugim, tudi s čim prožnejšo tehnološko in programsko organizira- nostjo Gorenjevih proizvod- nih delovnih organizacij. Ker je izvoz eden od pogla- vitnih razvojnih vzvodov Gorenja si prizadevajo, da bi v najkrajšem času usposobiU prav vse njihove programe in izdelke za trženje na tu- jem. V teh prizadevanjih so bili dosedaj najuspešnejši v Gorenju Gospodinjski apa- rati Titovo Velenje, Gorenju Bira Bihač in Gorenju Mali gospodinjski aparati v Na- zarjah. Gorenje MGA proda na tuje kar 55 odstotkov vse proizvodnje, pomemben na- predek v prizadevanjih za povečanje izvoza pa so lani dosegli tudi v Gorenju Glin iz Nazarij. Skoraj 90 odstotkov vsega izvoza Gorenja ustvarijo nje- gove poslovne enote na tu- Zato se bodo prav nji- hova predstavništva v tujini morala v prihodnje še bolj vključevati v prizadevanja za razvoj posameznih progra- mov in izdelkov. Izboljšati morajo tudi regionalno usmerjenost izvoza in ob beli tehniki v večji meri tržiti tu- di z drugimi programi tega poslovnega sistema. Izpolnitev letošnjih izvoz- nih načtov pa je za Gorenje- ve delavce še posebej po- membno zategadelj, da bi ustvarili možnosti za prepo- trebno tehnološko posodab- ljanje proizvodnje, kar je po- goj za zanesljivejši nadaljnji razvoj Gorenja. BRANE PIANO Obeta se mnogo večja zmogljivost Pivovarna Laško bo v tem letu dokončala ne- kaj pomembnih naložb. N^pomembnejši med njimi sta gotovo nova polnilna linija in nova varilnica. Slednja bo s kapaciteto sedem pol- nitev po 1100 hektolitrov največja varilnica v Ju- goslaviji in ena večjih v Evropi. Že to pomlad naj bi pognali tudi novo polnil- no linijo, ki bo omogočala polnitev 80 tisoč stekle- nic na uro, kar pomeni, da bo Pivovarna Laško na leto lahko ponudila 2 milijona hektolitrov pi- va. Kljub povečani zmog- ljivosti, ki naj bi tudi dol- goročno zadostovala za pokrivanje potreb na tr- gu, pa za letos v pivovarni niso načrtovali bistveno večje proizvodnje od lan- ske. Vzrok je v porabi pi- va, ki se je po predlan- skem skokovitem pove- čanju, v letu 1987 precej umirila. Polnilno linijo so sprva nameravali kupiti doma, vendar nihče od domačih proizvajalcev ni pokazal sposobnosti za izdelavo linije s tolikšno zmoglji- vostjo, zato so se odločili za uvoz. Po besedah di- rektorja pivovarne Tone- ta Turnška jih nakup kljub novemberskemu skoku deviz ne bo stal več, kot bi jih stal podo- ben domači izdelek. Celotna naložba - varil- nica in polnilnica - bo ve- ljala približno 12 milijad dinarjev. N.K. Iz Juteksa že nekaj časa ne smrdi več Sami so izdelali čistilno napravo Juteks je dolgo let veljal za enaga izmed največjih onesnaževalcev zraka v Žal- cu. Občani so celo zahtevali ustavitev proizvodnje to- plega poda, saj stara čistil- na naprava, ki so jo uvozili iz Velike Britanije, že zdav- naj ni v celoti opravljala funkcije. Deloma zaradi za- starelosti, deloma pa tudi zaradi spremembe tehnolo- gije proizvodnje toplega poda. Konec lanskega leta pa so Žalčani pomislili že na to, da je Juteks zaradi pomanjka- nja dela ustavil proizvodnjo, saj se je iz tovarne prenehalo kaditi in tudi neprijetnega vonja ni bilo več. Seveda so se zmotih, kajti v Juteksu so montirali novo čistilno na- pravo, ki so jo izdelali kar sami in to po zaslugi inženir- jev Martina Sedovnika in Jožeta Keka. V izpuhu pri proizvodnji toplega poda so se prej po- javljala nekatera mehčala, ki so bila v bistvu težko hlapni ogljikovodiki, podobni olju. Ti hlapi sicer zdravju niso bi- li škodljivi, zatrjujejo v Ju- teksu, bili pa so neprijetni zaradi vonja in megle, ki se je pojavljala in ljudi silila na kašelj. Pri proizvodnji se po- javlja še mnogo dimnih pli- nov, v katerih je tudi precej žvepla. Ta problem pa bodo rešili še ta mesec, ko se bo tudi Juteks priključil na plin. Institut za varstvo pri delu je seveda izmeril učinke no- ve čistilne naprave in ugoto,: vil, da nekaterih snovi v zra- ku, ki so bile prej prisotne,, v bistvu sploh ni več zaznati! Za ilustracijo velja zapisati, da bi čistilna naprava iz uvo. za veljala najman 200 milijo.- nov deviznih dinarjev, ta, ki' so jo izdelali v Juteksu, pa le ■ okrog dvajset milijonov di- narjev. Prednosti pa je še več. Avtorja čistilne naprave sta izvedla konstrukcijo fil- trov po lastni' zamisli in na osnovi številnih predhodnih preizkusov. Filtri so narejeni v »sendvič« izvedbi, so do- mače proizvodnje in jih je mogoče enostavno ter poce- ni zamenjati. Ivan Podpečan, vodja teh- nološkekga sektorja pravi, da za to čistilno napravo vla- da že precejšnje zanimanje tudi pri nekaterih drugih or-; ganizacijah združenega dela kot so Sava Kranj, Konus iz Slovenskih Konjic in Sinte- lon iz Bačke Palanke. Sami ne bodo izdelovali čistilnih naprav, saj je proizvodnja dokaj zahtevna, ker zajema tako imenovani hladilni in filterski del, kjer je potreb- nih zelo veliko ključavničar- skih in kleparskih del. Izde- lavo filtrov oziroma njihove konstrukcije bodo obdržali zase, ostalo pa ponudili dru- gim proizvajalcem. Tako bo- do bolj prodajali svoje zna- nje, saj nikakor ne želijo, da bi takšen dosežek ostal zgolj v okviru njihovega tovarni- škega plotu. JANEZ VEDENIK Prodaja konfekcije doma upada Sejem mode v Ljubljani se izteka. Ugotovitev je, da naša konfekcija v modelih in po kakovosti ne zaostaja za zahodnoevropsko. Poda- tek, da je letos sodelovalo manj razstavljalcev kot prejšnja leta, pa med dru- gim pove tudi to, da ni več takšnega zanimanja, in to zaradi padca kupne moči, saj povpraševanje na doma- čem trgu upada. To še zlasti velja za povpraševanje po izdelkih kakovostnih proiz- vajalcev. Na našem območ- ju sta to prav gotovo tudi mozirski Elkroj in Mik iz Prebolda. V prvem trenutku se sicer zdi to čudno, saj vemo, da so bili konfekcionarji še lani, ko so zaključevali pogodbe za sezono jesen-zima 87, op- timistični. Vedeti pa je treba, da je bilo večje zaključeva- nje pogodb s trgovinami predvsem posledica pomanj- kanja konfekcijskih izdel- kov oziroma blaga v letih 1985 in 1986 in obstojala je bojazen, da izdelkov tudi to- krat ne bo dovolj. Sedanja sorazmerno topla zima je povzročila tudi to, da ni bilo tolikšnega povpraševanja po toplejših oblačilih. Cene konfekcijskih izdelkov so glede na sedanjo kupno moč previsoke. Visoke cene so re- zultat dobre prodaje v prete- klih sezonah, visokih cen uporabljenih materialov ter sedanjega obračunskega si- stema, ki narekuje valoriza- cijo sredstev v zalogah in vi- sokih bančnih obresti. Cene slovenskih konfekcionarjev so za četrtino višje od jugo- slovanskega povprečja, predvsem zaradi doslednega kalkuliranja odnosov s trgo- vino, z bankami in stroškov po sedanjem obračunskem načinu ugotavljanja vredno- sti zalog. Ce tega ne bi vkal- kuhrali v ceno, bi večina po- slovala z izgubo. Res je tudi, da je konfek- cijskih organizacij združene- ga dela preveč. To je ena red- kih panog, kjer ponudba presega povpraševanje, zato so sedanje zamrznitve cen za te izdelke povsem nelogične. Oči si ni treba zatiskati tudi pred dejstvom, da postaja kakovost izdelkov drugih ju- goslovanskih proizvajalcev vedno boljša. Z vključeva- njem v izvoz te organizacije izboljšujejo kakovost šivanja in vidno sledijo svetovnim modnim gibanjem. Edina prednost, ki jo še imajo slo- venski konfekcionarji, je po- slovna solidnost ter dolgolet- ni ugled. Da bo položaj slovenskih konfekcionarjev še težji, lah- ko sklepamo tudi po grožnji naših trgovskih hiš, da bodo v ponudbo raje vključile iz- delke proizvajalcev iz drugih republik, ki so cenejši. Seve- da pa tudi položaj trgovine ni rožnat, saj jih predpisi o vrednotenju zalog silijo v čim manjše zaloge. Tako je po eni strani osiromašena ponudba v trgovini, po drugi strani pa se v tovarnah kopi- čijo zaloge. Zmeda pa posta- ja še večja, saj se zadnje čase odločajo za proizvodnjo kon- fekcijskih izdelkov tudi pro- izvajalci metražnega blaga. Ob vsem tem je edina reši- tev izvoz in to v obliki usluž- nostnih, dodelavnih poslov. Tudi v Elkroj u in Miku se zavedajo, da je to kratkoroč- na rešitev, saj se je z leti tež- ko vrniti na domači trg. V obeh tovarnah so imeli srečo, da so se po drugi stra- ni tudi zavedali pomembno- sti izvoza. Ko so ga vsi opuš- čali, so izvažali zato, da bi ohranili kupce in poslovne odnose. Zato v tem trenutku niti Elkroj u niti Miku ni tež- ko povečati izvoza. Dodelav- ni posel je najbolj zanimiv zaradi tega, ker so cene do- mačih tkanin predrage v od- nosu na svetovne cene. Velik problem predstavlja kako- vost materialov. Na doma- čem trgu skorajda ni mogoče več dobiti podloge v enakem barvnem odtenku kot je vrh- nja tkanina ali zadrga in su- kanec. Tujci pa zahtevajo barvno usklajenost. Obstoja- jo pa možnosti kombiniranih poslov v klasičnem izvozu na primer: naša tkanina in naše delo ter pomožni mate- rial iz tujine. Druge rešitve kot prisot- nost tako na domačem kot na tujem trgu ni, to pa bo mogoče doseči predvsem s kakovostnimi in modnimi izdelki. JANEZ VEDENIK Ob sejmu Moda 88 so v ponedeljek podelili tudi tradici- onalne nagrade Skupščine mesta Ljubljana - ljubljan- skega zmaja in diplome ljubljanski zmaj. Razveseljivo je, da je razmeroma veliko nagrajencev s celjskega območja. Komisija je nagrado ljubljanski zmaj dodelila moški kon- fekciji Modnega salona iz Titovega Velenja. Za modne dodatke je ljubljanskega zmaja prejela Polzela. Diplome ljubljanski zmaj so z našega območja prejeli: za tekstilije za notranjo opremo Metka iz Celja, v programu za otroke mozirski Elkroj, v programu mode za prosti čas pa Toper iz Celja. Z izdelavo prenosnih vilic sta Ivan Virant (na sliki) in Andrej Serdoner tovarni nogavic prihranila na leto 1.118.520 dinarjev. Nagrada za vilice mmmmmm^m^mmmmammmmasBrnmi^am Prejel jo je inovator Virant iz **Polzele« Odkar imajo v »Polzeli«, tovarni nogavic, inovator- stvo tudi samoupravno ure- jeno in ga spremlja posebna komisija, je vedno več pri- jav inovacij, tehničnih iz- boljšav in koristnih pred- logov. Ivan Virant, ki je zaposlen kot mehanik v šivalnici, že vrsto let na različne načine z izvirnimi domislicami iz- boljšuje stroje v tem obratu. Zadnja inovacija - izvedba prenosnih vilic na strojih Speedomatic - je vzbudila tudi pozornost komisije za podelitev nagrad Inovator tekstilne industrije Sloveni- je in prejela je tretjo nagra- do. Ideja in način Izvedbe prenosnih vilic sta Viranto- va, pri izdelavi in tehnični iz; vedbi pa je sodeloval tudi Andrej Sredoner. Z inovaci- jo seje poboljšala življenjska doba prenosnega sistema, s tem pa je manj zastojev in lažje delo na stroju. Za to iZ; boljšavo se zanimajo tudi druge delovne organizacije, ki imajo v proizvodnji stroje Speedomatic in tudi eden največjih evropskih proizva- jalcev nogavic - nemški Bri- gitte. Kot sta povedala inovator- ja Ivan Virant in Andrej Ser- doner, sta nagrade zelo vese- la, slavnostna podelitev pa j® bila v ponedeljek na seji skupščine Splošnega zdru- ženja tekstilne industrij' Slovenije. T.TAVČAB 14. JANUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Kam vodi preštevanje za občinskimi plotovi? Snar med skupnostmi otroškega varstva zaradi žalitev Celjanov po pokrivanju razlike med prispevki staršev in ekonomsko ceno, še ni rešen_ Iz celjskih vrtcev naj bi s 4. januar- jem izpisali 73 otrok iz žalske in šent- jurske občine, če njihove skupnosti otroškega varstva ne bi podpisale iz- jave, da bodo poravnale razliko med prispevkom staršev in ekonomsko ceno vrtca celjski skupnosti otroške- ga varstva. Matični skupnosti te izja- ve nista podpisali in ne pristajata na celjski način reševanja problema, starši pa vztr^ajo, da otroci ostanejo v celjski vrtcih. Tudi vzgojnovarstvene organizacije so se postavile na stran staršev in otrok. Otroke so torej obdržale m se niso uklonile zahtevam celjske skup- nosti otroškega varstva. »Naša naloga je, da zagotavljavo varstvo, zaščito in vzgojo otrok«; pravi Ivanka Dješnič, ravnateljica VVO Zarja v Celju. »Želi- mo ugodoti staršem, ki iščejo najbolj primerno rešitev za varstvo otrok. Ne muči nas, kdo bo ta plačal. To je pro- blem s katerim se morajo ukvarjati in ga v dobrobit staršev in otrok rešiti strokovne službe in organi skupnosti otroškega varstva. Ogorčena sem, da se je to zgodilo.« Sklep o tem, da bi otroke iz celjskih vrtcev premestili v matično občino, so sprejeli na svetu osrnih občin sredi preteklega meseca. V Šentjurju in Žal- cu so staršem ponudili prostor v svojih vrtcih. Ponujeno rešitev je sprejelo le osem staršev, ostali pa so celo zagrozili s tožbo proti takšnemu ravnanju. Starši vztrajajo pri svojem. Skupno- sti otroškega varstva vseh treh občin pa tudi pri svojem. V tem trenutku ni videti rešitve tega problema, kar se je pokazalo tudi na več kot štiri ure traja- jočim sestanku, ki so mu minuli pone- deljek v Celju prisostvovali poleg predstavnikov prizadeti skupnosti otroškega varstva še predstavniki re- publiške skupnosti otroškega varstva in sveta staršev. Problem je denar, ki ga ni Problem se vleče od pomladi prete- klega leta. Celjska skupnost otroškega varstva je spričo vse težjega gmotnega položaja pričela iskati notranje rezerve v okviru že tako omejenih možnosti in skrajno racionalnega obnašanja. S protiinflacijskim programom in li- mitirano skupno porabo ter otvoritvijo nove kuhinje in dveh jashčnih oddel- kov (oboje iz programa občinskega sa- moprispevka) je ugotovila, da bo pri- čelo zmanjkovati denarja za financira- nje dejavnosti. Takrat so začeli prešte- vati otroke IZ drugih občin. Največ teh je IZ žalske in šentjurske občine. Spo- mladi so matičnim skupnostim otro- škega varstva izstavili fakture za po- ravnavo razlike med ekonomsko ceno m prispevkom staršev, ne da bi se o tem prej dogovorih z matičnimi skupnostmi otroškega varstva. nam^n^^""^ Prispevne stopnje se v te nem n.^ P« domicil- ne n. h ^^^ kjer staši živijo, ne pa delajo. Po tej logiki naj bi matič- ne skupnosti pokazale razumevanje Sfir^r skupnosti in do otrok, Kaierih starši niso občani Celja a je ■ ^eije sprejelo v varstvo njihove otroke nost financiralo to dejav- ! čina^mT ^^ zapletati. Z ob- i ll ^Ll^ ^^^^^^^ peščica otrok, so i nancSe ^^^ dogovoriti za sofi- • katerih eu Šentjurjem iz Žalcem, ' lansko obveznost bi bila za ansko leto preko 35 milijonov dmar- jev, pa se ne morejo zediniti. Za obe občini bi namreč to predstavljalo bi- stveno širitev dejavnosti, ki ni bila na- črtovana in zato ni denarja zanjo. S po- dobnimi finančnimi težavami pa se konec koncev srečujejo tudi ostale ob- činske skupnosti otroškega varstva in pri tem Celje resnično ni nobena iz- jema. Bodo otroci za občinskimi plotovi? Franci Sintič, vodja strokovne služ- be SIS iz Celja: »Priznamo, da smo v Celju naredih napako, da se nismo skušali dogovoriti z matičnimi skup- nostmi pred izdajo faktur in da smo sprejemali otroke iz drugih občin, ne da bi o tem seznanili matične občine. V Celju imamo od 30 do 60 odstot- kov višjo prispevno stopnjo kot v osta- lih občinah na našem območju. Med letom smo večkrat prilagajali program dejavnosti materialnim zmožnostim. Če žalska in šentjurska občina ne bo- sta pristali na celjske zahteve, bomo zaključili leto 1987 s primankljajem, vrtci pa z izgubo. Naš dogovor je sedaj tak. Otroci bo- do ostah v celjskih vrtcih dokler bodo potrebovali varstvo. Republiška prav- na služba pa naj preveri pravno osno- vo za zahtevek celjske skupnosti otro- škega varstva. Od tega bo odvisno na- še nadaljnje dogovarjanje. To pa mora- mo izvedeti še pred aprilom, ko se po- novno začne vpis. Če problema ne bo- mo rešili, potem v naše vrtce ne bomo več vpisovali otrok iz teh dveh občin«. Marjan Golob, vodja strokovne službe SIS v Žalcu: »Mi smo predlaga- li staršem, da prepišejo otroke v naše vrtce, a niso bili za takšno rešitev. De- narja za razširitev dejavnosti tudi naša skupnost nima. Menim, da sporazum z vzgojno varstvenimi organizacijami v neki občini sklepa matična skupnost otroškega varstva, ki je dolžna zago- tavljati denar za izvajanje programa, ne glede na to, koliko je otrok in od kod so ti otroci. Že dvajset let imamo otroke v celjskih vrtcih in nikoli se ni postavljalo vprašanje, kdo krije stro- ške zanje. Tudi mi imamo otroke iz drugih občin in ne postavljamo takš- nih zahtev, kot to želijo Celjani od nas.« Mar se bomo začeli preštevati? Miran Koren, predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva Šentjur: »Ne sprejemamo metod celjske skup- nosti otroškega varstva. Tudi v naši občini imamo dvajset otrok iz sosed- njih občin in doslej niti za trenutek nismo pomišljali, da bi zahtevali pri- spevek od matične skupnosti. Otroci so last nas vseh in naša naloga je, da zadovoljimo potrebe otrok in staršev. Če bi sprejeli celjski predlog, bi na- redili razliko med otroci, ki hodijo v naše in celjske vrtce. V slednjih je standard objektivno višji. Višja je tudi ekonomska cena. Pri nas je ta 80 tisoč v Celju 130 tisoč dinarjev. V neenako- pravnem položaju bi bili tudi vsi tisti, katerim v naših vrtcih ne moremo za- gotoviti varstva a niso zainteresirani za varstvo otrok v Celju. Dokler se stvari s tolmačenjem ne razrešijo predlagamo, da s celjsko skupnostjo sklenemo samoupravni sporazum. Po tem sporazumu bi mi poravnavali takoimenovano skupno prispevno stopnjo za otroško varstvo, ki znaša 0,99 odstotkov za naših enai- trideset otrok, ki so v celjskih vrtcih. Zaenkrat Celjani niso pokazali volje, da bi problem rešili na takšen način. Menim tudi, da enaintrideset otrok iz šentjurske občine ne bi smelo biti tako velik problem za celjsko družbe- nopolitično skupnost. Iz naše dela v Celju več kot tri tisoč ljudi, ki večji del svojega dohodka in obveznosti iz dohodka pustijo v celjski občini. Takšen način reševanja problemov napeljuje k temu, da se bomo začeli preštevati, kdo je iz katere občine in kdo je do česa upravičen v svoji in do česa v sosednji občini«. Andreja Černak-Meglič, predsedni- ca skupščine republiške skupnosti otroškega varstva: »Menimo, da za re- šitev, ki jo predlaga Celje, ni pravne podlage, vendar bomo skušali od Pristojni odbor pri skupnosti otro- škega varstva v šmarski občini je sklenil, da stroškov za preteklo leto ne bo poravnal. Za vse tri otroke, ki so v celjskih vrtcih, bo ponudil var- stvo v svoji občini. Ce se starši s tem ne bodo strinjali, bodo svoj delež pri- spevali od 1. januarja letos celjski skupnosti otroškega varstva. ustreznih republiških organov dobiti dodatna pojasnila in razlago 70. člena samoupravnega sporazuma o socialno varstvenih pravicah, ki, tako kot je na- pisan, ponuja različno razlago. Celjani želijo prikazati svoj zahte- vek, kot račun za storitev, kar pa ni. Gre za program dejavnosti, ki vemo, kako se financira. V tem primeru je zanj dolžna skrbeti celjska skupnost otroškega varstva. Če bi želeli sklepati samoupravne sporazume za sofinanci- ranje dejavnosti, bi bilo treba najprej urediti pravne podlage. Vprašanje pa je, koliko so to občine sposobne nare- diti, glede na to, da so tudi njihova sredstva skupne porabe omejena in vsako dodatno zagotavljanje sredstev pomeni širitev programa. V sistemu domicilnega in sedežnega načela je še vrsta odprtih dilem, ki jih tudi ta spor ne bo rešil. Kvečjemu lah- ko potegne za sabo verižno reakcijo, ko bi začela vsaka skupnost otroškega varstva za vsakega otroka obračunava- ti in izstavljati račune v občine iz kate- rih ti prihajajo«. Bomo dovolili, da nas ločijo občinski plotovi? v položaju, kot smo ga opisaU, je težko biti razsodnik. Najbolj boleče, in to je tisto kar lah- ko očitamo strokovnim službam skup- nosti otroškega varstva in njihovim občinskim in republiškim organom je to, da so v spor vpletli starše in otroke. Nesposobnost vseh odgovornih in ce- lo nepripravljenost za strpen dialog povzroča preplah in nezadovoljstvo med starši, ki že več mesecev živijo v negotovosti ah bodo jutri še imeli varstvo za svojega otroka. Žalostno je tudi to, da so v to igro potegnili vrtce in vzgojiteljice, ki na svojih plečih najbolj neposredno ob- čutijo jezo staršev in ogorčenje jav- nosti. Upajmo, da bodo spor rešili v dobro- bit staršev in otrok. Vendar celjski pri- mer opozarja na nevarnost konkretnih posledic vse težjega gmotnega položa- ja v družbenih dejavnostih. Mnogo bolj rahločutno, predvsem v strokov- nih službah, bi morali reševati in do sedaj tudi že rešiti ta problem. Lahko se nam zgodi, da bomo ob krpanju mošnjička, krčenju programov in gle- danju v sosedov krožnik pozabili na uporabnika. Na tistega navadnega člo- veka, zaradi katerega smo te dejavno- sti ustanovili, da bi preko njih zadovo- ljeval svoje najrazličnejše potrebe in interese. Na tistega človeka, ki vestno poravnava vse svoje obveznosti do družbe, a ga nihče še vpraša ne, če ima ali nima denarja zanje. VIOLETA V. EINSPIELER Iz konjiške občine so v celjskem vrtcu le štirje otroci. O tem, če bodo ugodili celjskim zahtevam, bodo še razpravljali. Vse kaže, da iz tega ne bodo delali problema, ker gre pri i^ih za manjšo vsoto. Sami imajo 19 ali 2,5 odstotkov otrok iz bistriške občine in ne pomišljajo o kakršnihkoli ukre- pih, ker sodijo, da je to preobčutljiva problematika, ki bi prizadela pred- vsem starše in otroke. Iz laške občine je pet otrok v celj- skih vrtcih. Laščani so pristali na so- financiranje tudi zato, ker ni bistve- nih razlik v ekonomski ceni. Razstava o izobraževanju organov za notranje zadeve Ob 20-letnici kadetske šole v Tacnu pri Ljubljani je izobraževalni center organov za notranje zadeve sku- paj s celjsko Upravo za notranje zadeve in Domom JLA pripravil razstavo o razvoju izobraževanja orga- nov za notranje zadeve. Razstavo bodo slovesno odprh v ponedeljek, 18. januarja v Domu JLA, odprta pa bo do 26. januarja. V prostorih Doma JLA v Celju bo razstavljenih 54 panojev in štiri vitrine, največ prostora pa je namenje- nega prikazu izobraževanja in življenja v kadetski šoli. Organizatorji razstave vabijo na ogled še posebej učence sedmih in osmih razredov osnovne šole (in njihove starše), ki se zanimajo za vpis v kadetsko šolo. Na razstavi bodo namreč lahko dobili vsa pojasnila glede vpisa na kadetsko šolo in pa glede vpisa na šolo za miličnike, na katero se lahko vpišejo vsi, ki so že končali 4. in 5. stopnjo izobraževanja in so odslužili vojaški rok. Zaskrbljeni borci Borci krajevne skupnosti Šmartno so na svojem letnem občnem zboru izrazih svoje nezadovoljstvo s sedanjo gospo- darsko in politično situacijo v Jugoslaviji. Skrbi jih, ker se cene osnovnim živilom vrtoglavo dvigujejo, pokojnine pa podražitev ne uspevajo več loviti. Imamo vehko neobdelane zemlje in nezaposlenih, ob tem pa uvažamo mleko in žita. Borci so ponovno zahtevah, da v družbi uvedemo večjo osebno odgovornost posameznikov in bistveno zmanjšamo številno birokracijo. LOJZE OJSTERŠEK Cilka Trobej Drugi dan novega leta nas je v častitljivem 95. letu starosti nenadoma zapustila dolgoletna družbenopolitična delav- ka in upraviteljica osnov- ne šole v Šoštanju, Cilka Trobej. Ker je bila še v teh letih ves čas med nami, smo upali, da ji bomo 9. marca ob 95 letnici lahko spet čestitali, tako kot pred petimi leti, ko so ji česti- tale delegacije družbeno- političnih organizacij ter šolarjev in učencev, kijih je poučevala vse od leta 1916 do 1952. Še ob koncu leta 1986 se je čila in bi- strega duha udeležila sre- čanja starejših krajanov v Kajuhovem domu in se zahvalila v imenu vseh udeležencev za lep sprejem. Cilka Trobej seje rodila v učiteljski družini v Šen- tilju pri Velenju. Tako kot njen oče, sestra in brat, se je tudi Cilka odločila za učiteljski poklic in se vpi- sala na Mariborsko učite- ljišče. Študij je nato kon- čala v Gorici. Zaposlila se je v Šoštanju, kjer je leta 1952 odšla tudi v pokoj. Še pred vojno je bila ze- lo aktivna pri telovadnem društvu Sokol, bila reži- serka v dramskem dru- štvu, pevka, tajnica Ciril- Metodovega društva in dolgoletna knjižničarka Ljudske knjižnice. Med okupacijo je aktivno pod- pirala narodnoosvobodil- ni boj in bila leta 1945 sprejeta v Komunistično partijo. Dober mesec po prevzemu upraviteljstva osnovne šole jo je Okrajni odbor OF imenoval za na- čelnico svojega prosvet- nega odseka. Tako med službovanjem, kakor tudi po upokojitvi, je opravlja- la različne zadolžitve. Le- ta 1977 ji je krajevna skupnost Šoštanj podeli- la najvišje krajevno priz- nanje. grb Šoštanja. VIKTOR KOJC 6. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! liflednaroiliio priznana spričevala DU CeUe ie poslej verificirana za izobraževanje in preverjanje znanja iz tujih jezikov Delavska univerza Celje je letos pridobila pravico izdajati uradna, družbeno priznana potrdila o "žnanju angleščine, nemščine, fran- coščine in italiljanščine. To družbeno verifikacijo si je pridobila na osnovi ugoto- vitev posebne komisije re- publiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in te- lesno kulturo. Potrdilo o znanju si je mo- goče pridobiti na osnovi izpi- ta, kjer komisija ugotavlja kandidatove sposobnosti pisnega in ustnega izražanja v tujem jeziku ter seveda poznavanje besedišča, fraz in drugih jezikovnih po- dročij. S tem pa se poglobljeno stro- kovno delo na jezikovnem področju na celjski delavski univerzi šele začenja, kajti s pridobitvijo verifikacije se ne vključuje samo v sloven- ske standarde znanja, ampak tudi v zahodnoevropske. V organizaciji Zveze de- lavskih univerz Slovenije pripravljajo za vso Sloveni- jo enotne izpitne vprašalni- ke in poenotenje izpitov. Na ta način bo zajamčena ena- ka kakovost znanja, ne gle- de na to, ali je kdo polagal izpit in si pridobil potrdilo v Ljubljani ali v Celju. Z ureditvijo enotnega si- stema verificiranja izobraže- vanja in preverjanja znanja iz tujih jezikov se delavske univerze vključujejo v med- narodni sistem verificiranih spričeval z imenom Interna- tional Certificate Conference (ICC). Vanj je vključenih 11 držav zahodne Evrope, sedež pa je v Frankfurtu ob Majni. Sistem deluje tako, da kandidati za izpite v deželah članicah opravljajo izpite do- ma pred komisijo na delav- ski oziroma ljudski univerzi, vendar na osnovi gradiv, ki jih za vsakega prijavljenca dobijo posebej iz Frankfurta. Slovenski verifikacijski si- stem, je torej po svoje po- manjšana kopija ICC-ja in hkrati neposredna priprava za vstop v ta mednarodni si- stem. Prijave za polaganje verificiranih izpitov so v Ce- lju na delavski univerzi že začeli sprejemati. LUDVIK JELVŠENAK Do pomladi bo na Stranicah končan večnamenski objekt, ki so ga v tej krajevni skupnosti pogrešali že vrsto let. V njem bosta tudi dve stanovanji. Davna žella kmalu pod streho Naložbo so Straničani oplemenitili z lastnim delom Do spomladi se bo Strani- čanom uresničila davna že- lja, da bi v kraju dobili več- namenski prostor, kjer bi se lahko srečevali, prirejali različne kulturne in družab- ne prireditve in kjer bi ime- la svoj prostor tudi krajev- na samouprava. Večnamen- ski dom, ki ga je konjiški Kongrad začel graditi okto- bra lani, investira pa ga krajevna skupnost iz sred- stev samoprispevka in do- datnih sredstev krajanov, že kaže svojo končno po- dobo. Predračunska vrednost za ta objekt je bila 260 milijo- nov dinarjev, vendar del ne bi tako hitro in nemoteno iz- vajah, če ne bi svojih moči vpregli tudi krajani sami. V krajevni skupnosti, kjer ži- vi v devetih zaselkih okoli 1100 krajanov, so složno po- prijel! za delo in prispevali več kot 4000 udarniških ur, poleg tega tudi več kot 100 kubičnih metrov lesa in zbrah še dodatni milijon di- narjev za gradnjo novega doma. Ko bo dom nared, bodo na 400 kvadratnih metrov upo- rabne površine dobili poleg krajevne samouprave svoj prostor tudi gasilci, pred- vsem pa razna društva, kot so prosvetni, taborniško, snujejo tudi turistično dru- štvo. Nekatere dejavnosti so v minulih letih prav zavoljo primernih prostorov za de- javnost precej zamrle, zdaj pa jih bodo skušali ponovno oživiti. Edini prostor, kjer so se Straničani lahko sestajali, je bila osnovna šola, kjer pa kljub razumevanju ni bilo mogoče pripravljati različ- nih prireditev. Z novim več- namenskim domom se bo bolje pisalo tudi straniški mladeži. Dvorano v domu z 250 sedeži bo namreč mo- goče spremeniti in jo upora- biti tudi za telovadnico, ki je zdaj šola nima. Razen tega so za lokacijo objekta izbrali neposredno bližino šole in tako naj bi Stranice z domom dobile ne- kakšno novo jedro ali središ- če kraja. Kar se zdi še po- membno, je tudi dejstvo, da bodo v kraju z domom prido- bili tudi dve stanovanji v zgornjem delu objekta, ki ju iz solidarnostnega sklada financira samoupravna sta- novanjska skupnost Sloven- ske Konjice. MATEJA PODJED Pohod je uspel Nedeljski pohod po poteh Pohorskega bataljona, ki ga je letos že desetič organizi- ralo Planinsko društvo Zre- če, je v celoti uspel. Letos se ga je udeležilo re- kordno število pohodnikov. Nekaj manj kot 700 planin- cev iz različnih Planinskih društev Slovenije je pot od Rogle do Osankarice prema- galo v pičlih treh urah. Organizatorji, zreški pla- ninci, pripravljajo pohod na obletnico, ko je 8. januarja 1943 padel Pohorski bata- ljon. Prireditev pa sodi tudi v sklop praznovanj občin- skega praznika sosednje, bi- striške občine. Zreško društvo je organi- zacija pohoda po prvih oce- nah veljala 600 tisoč dinarjev in je krepko izpraznila dru- štveno blagajno, čeprav so jim gmotno priskočile na po- moč tudi delovne organizaci- je v kraju, Unior in Comet, Zveza telesno kulturnih or- ganizacij, Občinski sindikal- ni svet in štab za teritorialno obrambo. Zaključna prireditev s pla- ninskim plesom je bila v ho- telu Dobrava v Zrečah, kjer so planinci dobili značke in žig v planinske izkaznice. MP Vzdrževanje vse večji prohlem v šolah žalske občine vse več s kredo in tablo Položaj osnovnega šol- stva v žalski občini se v bi- stvu ne razlik^e od razmer drugod. Eden izmed največ- jih problemov je neustrezen gmotni položaj, saj ni de- narja za specializirane učil- nice in nakup sodobne učne tehnologije, brez tega pa se- veda ni napredka vzgojno- izobraževalnega dela. Jasno je, da samo kreda in tabla že zdavnaj ne ustrezata več so- dobnim zahtevam časa. Veuno manj denarja je tudi za vzdrževanje šolskih stavb, delno tudi zaradi po- vršno opravljenih gradenj v preteklih letih. Prav vzdrževanje stavb zahteva iz leta v leto več de- narja. Osnovne šole so v upravljanje sprejele stav- be, ki so bile zgrajene iz sa- moprispevka in niso imele nobenega vpliva na izbiro projektov, kakovost vgraje- nega materiala in kakovost dela. Potrebe po rednem vzdrževanju objektov za ne- moteno vzgojno izobraževal- no delo so vsako leto vsaj dvakrat večje od denarja, ki je na voljo. Vso skrb name- njajo v šolah streham in to- plotni izolaciji. Tako so ure- dili nove strehe in toplotno izolacijo na šolah v Braslov- čah, na Polzeli, v Šempetru in Andražu. Poseben pro- blem še vedno predstavlja streha^ osnovnošolskega cen- tra v Žalcu. Za obnovo te so samo v zadnjih dveh letih namenili okrog 35 milijonov dinarjev, saj so strokovnjaki ugotovili, da je bil vgrajen neprimeren material, da pa ne bi bilo zamakanja, predla- gajo izgradnjo strehe dvo- kapnice. Ob vsem tem pa še vedno ni končan sodni po- stopek proti izvajalcu del. Poseben problem pred- stavljajo tudi šolske kuhinje na Vranskem, v Grižah in v Preboldu. Za obnovo teh kuhinj občinska izobraževal- na skupnost nima denarja, šole pa teh del s sredstvi združene amortizacije nepri- mičnin ne bodo mogle opra- viti. Žalostna je tudi ugotovi- tev, da niti ena osnovna šola ne ustreza prostorskim po- trebam ter novemu progra- mu, pa čeprav so jih večino zgradih v zadnjih dvajsetih letih. Ker s prispevno stop- njo ne zbirajo denarja za na- ložbe in ker ni več občinske- ga samoprispevka, v občini tudi ni mogoče zgraditi no- vih, specializiranih učilnic. Izvajanje dogovorjenega in dela zagotovljenega progra- ma življenja in dela osnovne šole zahteva vedno več de- narja, s tem pa tudi več pri- spevkov staršev. Dokler vzgojnoizobraževalni pro- grami ne bodo realno ovred- noteni, pa seveda ni pričako- vati izboljšanja. JANEZ VEDENIK Jože Kuder Jože Kuder je že dolgo vr- sto let direktor Gorenjeve delovne organizacije Mah gospodinjski aparati v Na- zarjah. Nobenega dvoma ni, da ima prav on izredno veli- ko zaslug za razvoj tega ko- lektiva, v katerem so piko na i, kolikor pa poznam izredno voljo tega človeka, tudi ne zadnjo, postavili konec lan- skega leta z otvoritvijo novih proizvodnih in poslovnih prostorov. V tej delovni organizaciji je našlo zaposlitev mnogo krajanov Gornje Savinjske doline, zaradi izrednega raz- voja pa jo tudi še bo. Lahko bi rekel, da seje Jože s srcem in telesom zapisal svoji orga- nizaciji združenega dela, da v bistvu z njo živi tudi v red- kih trenutkih, ko ima prosti čas. Tudi on je eden izmed tistih direktorjev, ki si ne zna predstavljati, da bi bil v služ- bi le osem ur. Rezultati so vidni. Da je ponosen na svoj ko- lektiv, ne skriva. To lahko opazijo tudi prenekateri gostje in poslovni partnerji, ki obiščejo Nazarje, kajti Jo- že jih rad popelje med stroje, med delavce in delavke ter pripoveduje, kako mora iz- gledati delovni obrat. V tej organizaciji se že na prvi pogled vidi, da v njej vladata red in disciplina in ne nazadnje tudi čistoča, saj je vse vzorno urejeno. Ves čas si je prizadeval za to, pa tudi za to, da bi proizvodnja čim bolj racionalno tekla. »Ko pridejo v tovarno tuji partnerji«, pravi Jože Ku- der«, že na prvi pogled vidi- jo, koliko je kje ura. Tam kjer ni čutiti reda in urejeno- sti, tam že ne morejo imeti dobrega mnenja. Ne morete si misliti, koliko urejenost proizvodnje pomaga pri na- daljnjih pogovorih!« V Malih gospodinjskih aparatih se izredna delov- nost direktorja in z njim vred vseh delavcev navsezadnje odraža tudi v rezultatih, ki jih dosegajo s prodajo svojih izdelkov na tuje. Samo letos bo 450 delav- cev v tujini iztržilo devet mi- lijonov dolarjev oziroma dva in pol milijona več kot lani. Ta sorazmerno majhen ko- lektiv pa je s tem tretji naj- večji izvoznik v Gorenju. JANEZ VEDENIK V Žalcu nova prodajalna staro mestno jedro Žalca je bogatejše za lepo urejeno prodajalno z mešanim tekstilnim blagom. V prodajalni »NITKA« lastnice Brede Čuvan je mogoče kupiti meterskp blago, nogavice, spodnje perilo in plete- nine. stari del Žalca tako dobiva zaokroženo podobo malih gostinskih lokalov, prodajaln in obratovalnic uslužnostnih obrti. Na sliki: lastnica Breda Čuvan v svoji prodajalni L.KORBER Komisija za delovna razmerja OKP »KOVINAR VITANJE« objavlja prosta dela in naloge: 1. Samostojni komercialni referent pogoji: - končana srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podob- nih delih ali - nepopolna srednja šola in 10 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 2. Komercialni zastopnik na terenu za področje Slovenije in Hrvaške pogoji: - končana srednja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri - 10 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - vozniški izpit B kategorije, lastno vozilo - zaželeno stanovanje v bližini DO in telefon doma Delovno razmerje pod 1. in 2. bomo sklenili za nedo- ločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: OKP »KOVINAR VITANJE«, Kadrovska služba, 63205 Vitanje O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konč- nem zbiranju prijav. 14. JANUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Kruh in mleko zdaj v domači trgovini Na Blagovni bodo krajani kmalu dobili še gostilno, povesta Hrastnikova Krajani nerazvite šent- jurske krajevne skupnosti Blagovna so ta teden dobili svojo trgovino. V njej sta Marinka in Srečko Hrast- nik uredila tudi majhen bi- fe, ki ga bosta kasneje, če bo seveda odziv krajanov do- voljšen, razširila v gostišče. »Z možem sva leta 1986 za- čela na Proseniškem graditi stanovanjsko hišo, vendar nama ni bilo všeč, daje nase- lje brez trgovine, gostilne in prostora, kjer bi se krajani zbirah. Od tega razmišljanja do ideje, da v najini hiši ure- diva tudi trgovino, ni bilo več daleč«, začenja pripoved Marinka, mož Srečko pa do- daja, da so jima pri urejanju dokumentacije veliko poma- gali v krajevni skupnosti, pa tudi v šentjurski občini so pokazali doberšno mero raz- umevanja in posluha. »Te- melje smo izkopali konec novembra 1986 leta, potem pa sva ves čas posvečala le gradnji in prelaganju denar- ja, saj sva trgovino postavila le z lastnimi prihranki«, pri- povduje Marinka. »Dve leti na začasnem de- lu v Avstraliji, odkoder so tu- di najini prihranki, se je hi- tro prelivalo v novogradnjo in vse bolj sem razmišljal o bančnem posojilu. Pa iz vsega ni bilo nič, saj tako ne- ugodnih pogojev nimajo niti v najbolj oderuških, kapitah- stičnih državah«, dodaja Srečko, ki že zdaj razmišlja o širitvi zasebne trgovine. »S prodajnim blagom se bova oskrbovala v prodajni službi sozda Merx ter Trgovski de- lovni organizaciji Tkanina, kmalu pa bi rada v trgovini uredila tudi kotiček za pro- dajo obutve«, pripoveduje Marinka in zadovoljno kaže napol izpraznjene prodajne police, ki jih dobro uro po odprtju lokala že polnijo z novim blagom. Ponudba mešanega blaga je v Hrastni- kovi trgovini zares pestra, zakonca pa sta se povezala tudi s pekarno Geršakovih in mesarijo Prekošek, saj že- lita kupcem ponuditi najbolj kakovostno blago. Sicer pa je bilo odprtje tr- govine (mimogrede - v kra- jevni skupnosti Blagovna je že leta ni bilo, osnovna živila pa so v domačem kraju na- zadnje lahko kupovali v ne- kaj kvadratnih metrov veli- kem lokalu v začetku sedem- desetih let) za krajane prav prijeten dogodek. Vse, ki so prišli po nakupih, sta Marin- ka in Srečko pričakala s fra- keljčkom domače slivovke ali brinjevca, dobrodošlico pa je s svojo harmoniko pri- pravil tudi Brane Moško- tevc. »Načrte za prihodnje ima- va že zdaj natančno izdelane, vendar bo treba počakati, da se nabere nekaj denarja, pa tudi na odziv krajanov bi ra- da počakala,« razmišlja Ma- rinka, ki bo vodila prodajo, mož Srečko pa bo skrbel za dobro založenost. »Zdaj ima- va 50 kvadratnih metrov pro- dajnih površin, skupaj s skladiščem in bifejem pa trgovina meri 170 kvadrat- nih metrov. Ker se Proseni- ško vse bolj širi, tukaj na- mreč nastaja pravo spalno naselje na meji šentjurske in celjske občine, upava, da bo kupcev dovolj«, za konec do- daja Marinka, ki je ponosna tudi na razvoj kraja. V zad- njih mesecih so namreč na Blagovni uredili kar nekaj novih, asfaltnih cestnih pre- vlek, najbolj pa so krajani ponosni na obnovljeno in razširjeno osnovno šolo, kjer bodo s 1. februarjem začeli delati tudi v enoti šentjur- skega vrtca. »Pa le nismo več edina krajevna skupnost brez go- stilne, čeprav je samo bife v tej Hrastnikovi trgovini, ga vseeno lahko spijem kozar- ček, ko žena ,zapravlja de- nar' v trgovini«, je za mizo, ki so jo v ponedeljek postavili pred trgovino, modroval eden od domačinov. IVANA FIDLER Foto: EDI MASNEC Kupcev se je v Hrastnikovi trgovini v ponedeljek kar trlo, večina je sicer najbolj pasla radovednost, toda domov so se vsi vračali s polnimi nakupovalnimi košarami. Zlatica zasuta s smetmi Graditelji mesta, ki se je naprej imenovalo Velenje, nato Novo Velenje in zdaj Titovo Velenje si gotovo niso mislili, da bo slednje znano tudi po svojih smeteh. Skrb za okolje ni le demonstriranje proti zastrupljanju narave in ljudi, je tudi prizadevanje, da svoje odpadke pospravimo in spravimo na pravo mesto. V Titovem Velenju je zadnji čas najbolj nasme- tena prav krajevna skupnost Edvarda Kardelja, v kateri so tudi vse pomembnejše upravne službe velenjske občine. Da je temu res tako, zgovorno priča fotografija izpred Zlatice, nove velenjske trgovine. LOJZE OJSTERŠEK DS »KOP« Šentjur pri Celju razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas, in sicer: 1. Tehničnega vodjo DO 2. Več zidarjev, vodovodnih instalaterjev, slikopleskarjev in pečarjev. Pogoji: - pod 1 - VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in vozniškim izpitom B kategorije, - pod 2 - IV. oziroma III. stopnja strokovne izo- brazbe. Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili o iz- polnjevanju pogojev na naslov Komunalno obrtno podjetje Šentjur pri Celju, ul. Leona Dobrotinška 18, kadrovska služba. Razpis velja do zasebe delovnih mest. Pavle Colner v Laškem so se zadnji mesec minulega leta po- slovili od svojega sokraja- na Pavleta Colnerja, člo- veka, kije s svojim življe- njem in delom v tem kra- ju zapustil neminljive sledi. Pavle Colner seje rodil pred dobrimi 70 leti v Se- žani. V Laško ga je živ- ljenjska pot pripeljala še- le po drugi svetovni voj- ni, ko se je zaposlil kot upravnik »Naproze«. Iz- bral sije bil poklic trgov- ca, poklic, ki ga je oprav- ljal vestno in z resničnim veseljem, zato je bil vzor marsikateremu mlajšemu kolegu. Znanju in srčni pripadnosti do njegovega dela seje z leti pridružilo še mnogo bogatih izku- šenj, ki jih je nesebično prenašal na svoje vajence in učence ter tako vzgojil rod dobrih prodajalcev, ki se svojega mentorja še danes s hvaležnostjo spo- minjajo. Pavle, nekdanji sokol, pa je tudi mnogo svojega prostega časa namenil de- lu za druge, za kraj. Doka- zal je, da človekovo življe- nje ne pripada zgolj nje- mu samemu, daje človek družabno in družbeno bitje, in da nezavedno živi tudi življenje svoje dobe in svojega okolja. Hotel je biti aktiven soustvarjalec svoje dobe. Kot ljubitelj urejenega okolja in nara- ve je bil predvsem zagnan planinec, član turistične- ga in hortikulturnega društva, po upokojitvi pa tudi član Društva upoko- jencev. BI je eden od or- ganizatorjev izgradnje planinskega doma na Šmohorju, v turističnem in hortikulturnem dru- štvu skorajda ni bilo akci- je, da ne bi bil Pavle zra- ven. Pravijo, da če so vsi drugi odpovedali, Pavle ni nikoli. Zato vrzeli , ob njegovi smrti ne čutijo le njgovi najbližji, ampak vsi, ki so tako kot Pavle želeli soo- blikovati lepši čas za vse ljudi v kraju. Ko se človeško življe- nje izteče, ostane za njim tisto, kar je dobrega ustvaril. Lahko je to ne- kaj vidnega, otipljivega, ah le nekaj osrečujočega v mislih in dejanjih solju- di. Za Pavletom bo ostalo mnogo obojega. NADA KUMER V SPOMIN »Ne, v dom ga ne dami« Zgodba 73-letne Tomanove Cilke In njenega brata Najini poti sta se križali na srečai^u starejših kraja- nov v gališki krajevni skup- nosti. Bili sva sosedi ob mi- zi in beseda je kar sama stekla. O Cilki Tomanovi pišem, o 73-letnici ženici iz kraja Pirešica. Cilka je zgovorna, za svoja leta bistra ženica. In imeti mora dobro srce. Že 17 let namreč skrbi za svoje- ga 77-Ietnega brata Filipa. »Ne, v dom ga pa ne dam«, je bila odločna, ko sva se prvič srečali. »Ja, res ga ne bi rada dala v dom,« je še enkrat potrdila, ko sem jo obiskala. »Navaje- na sem ga, prav tako on me- ne. Sam si ne more pomaga- ti, malo pa je tudi trmast,« je pojasnjevala med smehom. »Skrbim zanjr» kolikor pač najbolje zmorem. Da mu je toplo, da ni lačen in žejen, da ni preslabo oblečen,« je še dodala. Z rožami jima res ni post- lano, a sta vajena še hujšega. Usodo so jim rojenice položi- le v zibel na Kozjanskem. Cilka mi je pripovedovala, da ima za sabo dva zakona. Toda poročena je bila samo osem let. Prvega moža je vzela jetika, drugega vojna. Tudi sicer njeni spomini na vojne dni niso lepi. Večkrat lačni kot siti, čutili so vse grozote ustaškega klanja. »Ja, velikokrat smo morali bežati,« se je spominjala so- govornica. »Vsak dan so po- žigali. V gozdovih smo bili po cele dneve. Brata Filipa smo nosili, ker ni mogel ho- diti. Kdove, kaj bi počeli z njim, če bi ga našli,« je obu- jala trpke spomine. Po končani vojni vihri jo je pot zanesla v Savinjsko doh- no. »Pri nas so bili tudi Ko- zaki,« je razlagala Cilka. »Vse so mi odnesli, vse po- brali, niti šivanke nisem ime- la. Niti svoje žlice. Moj tast je bil vdovec tukaj, prosila sem ga za stanovanje in mu po- tem gospodinjila 16 let,« je pojasnjevala. S Cilko in njenim bratom Filipom sedimo v topli kuhi- nji. Stanovanje je majhno. Samo soba in kuhinja, ko- palnice nimata. Kako se znajdeta v njunem malem svetu, me je zanimalo. »Za naju je kar,« je bila zadovolj- na. »Brat v glavnem kar sedi, včasih ga s pomočjo sosedov popeljemo naokrog z inva- lidskim vozičkom,« je še do- dala. Kako pa živita v tejle draginji, vrtam dalje, Cilka pa prijazno odgovaija: »Imam svojo pokojnino z varstvenim dodatkom, za brata dobim tudi podporo. Malo je treba gospodariti, pa kar gre,« je bila spet zado- voljna. Nič se ni pritoževala, nič jadikovala. Zaskrbljenost je bilo čutiti v njenih besedah le potem, ko je razlagala, da mora spomladi na operacijo očesa. Kdo bo takrat skrbel za Filipa? »V dom ga že ne dam,« je bila spet odločna. »Kakšna rešitev se bo že na- šla,«-je polna upanja ta 73- letna ženica. IRENA JELEN-BAŠA Srečanje starejših krajanov Šoštanjska mestna or- ganizacija Rdečega križa je 6, januarja pripravila 16. srečanje krajanov, ki so starejši od 70 let. Letos se jih je v Kaju- hovem domu zbralo 120. Starejše krajane so poz- dravili predstavniki kra- jevne skupnosti in Rde- čega križa, osnovnošolci pa so jim predstavili svoj kulturni program. Sreča- nje je trajalo kar 5 ur, saj so se udeleženci morali med seboj veliko pogovo- riti. VIKTOR KOJC Po domače KUD Anton Tanc iz Mari- ja Gradca marljivo dela tu- di v tem letu. Člani obeh folklornih sku- pin - mlajše in starejše - imajo znova pripravljen lep in zanimiv program, s kate- rim se predstavljajo na najra- zličnejših nastopih. V petek (jutri) bodo delček tega programa predstavili ■ tudi v Zdravilišču Laško. Prireditev so naslovili kot Večer slovenskih ljudskih pesmi, plesov in viž, začela pa se bo ob 20. uri. Po njej bo še zabava. NK 8. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! Izbrani biseri grafične umetnosti Na rob Izjemni razstavi grafičnih listov v celjskem Pokrajinskem muzeju Zadnje dni decembra je Pokrajinski muzej v Celju pripravil v Stari grofiji po- sebno, po tridesetih letih ponovljeno občasno razsta- vo dragotin iz »Celjske zbir- ke starih grafik«. Gr za 66 grafičnih listov izbranih iz- med 76 grafik, ki so bile v Celju prvič (takoj po opravljenih študijskih ana- lizah) predstavljene javno- sti avgusta 1957 ob velikih celjskih prireditvah z na- slovom »Celje 57«. Takrat je bil dograjen v Gregorčičevi ulici celjski zdravstveni dom in v tej stavbi je bilo pripravljenih najprej cela vrsta razstav z različnih po- dročij celjskega gospodar- stva in družbenih dejavno- sti. Kulturo je prezentirala razstava celjskih slikarjev in kiparjev. Posebej pa je prav ob tej priliki prvič po- kazal svoja dela Jože Tisni- kar, kot delavec v zdrav- stvu. Prireditelj je namenil velik poudarek razstavi iz muzeja, velikemu študijskemu od- kritju dragocenih umetnin, ki so po srečnem naključju obstale v mestu ob Savinji. Omogočil je izdajo spodob- nega kataloga, ki je nudil bi- stvene strokovne informaci- je z uvodom in reprodukcija- mi. Poskrbel je za izredna propagandna sporočila pre- ko radia, z različnimi tran- sparenti, plakati, objavami v najvidnejših časnikih itd... Vsa Slovenija je bila hitro seznanjena, da so v mestu Celju na ogled vabljive umetnine, ki človeka po tež- kih vojnih in povojnih letih s svojo plemenito lepoto lah- ko duhovno bogatijo. Občudovalcev razstavlje- nih grafik je bilo presenetlji- vo dosti saj so našteU celo več desettisoč obiskovalcev. Marsikdo se je pri ogledova- nju tudi dobro zavedal, da so tovrstne umetnine pri nas prava redkost in da jih tudi v svetovnih muzejih ni mo- goče videti ob vsakem času. O razstavi sami so takrat z navdušenjem pisali številni kulturni ljubitelji umetnosti. Poimenovali so jo: ^ Velika »mala umetnost«, Žlahtno staro vino, Grafične prvine štirih stoletij, Drobne umet- nine starih mojstrov. Lepa in razumljiva umetnost in še drugače. Ob razstavi je dobi- la zbirka, ki je takrat štela 495 listov, tudi svoje, v mu- zejskem svetu uveljavljeno sloveče ime, »Celjska zbirka starih grafik«. Na razstavi je neznan obi- skovalec med drugim zapi- sal: »Želim, da bi celjski mu- zej skušal dopolniti zbirko. Sicer zveni to nekoliko fan- tastično, vendar pa menim, da se še marsikaj takega skriva na podsrešjih, pa tudi po muzejih, založeno med manjvredni material«... Ob tem ni nihče v muzeju niti pomislil, da bi se te želje lah- ko uresničile... Danes pa je v zbirki okoh 2800 listov! Po prvi predstavitvi v Ce- lju je razstava 76 grafik go- stovala v Narodni galeriji v Ljubljani, Narodnem mu- zeju v Beogradu (ki je izdal izredno dostojen katalog), nato v Umetnostni galeriji v Mariboru, v Kranju, Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Ko- stanjevici na Krki, v Zrenja- ninu in še marsikje drugje. Navdušenja za razstavo ni bilo ne konca ne kraja. S po- zornostjo so jo spremljali najbolj znani jugoslovanski likovni umetniki, zlasti grafi- ki, umetnostni zgodovinarji (dr. Stella Ubel, dr. Izidor Cankar, dr. France Štele) in drugi znameniti kulturniki. Kasneje so bile posamezne grafike še razstavljene in si- cer z različnih umetnostnih in kulturnozgodovinskih vi- dikov v specifičnih kombi- nacijah z raznimi drugimi li- sti. Vrednote grafične zbirke pa so bile javnosti posredo- vane tudi na strokovnih pre- davanjih širom naše države. Sedanja ponovitev prve razstave opozarja vsakogar, ki je te grafike že videl ali ki jih želi spoznati prvdč, na zgodovinsko in virtuozno umetniško vrednost ekspo- natov. Listi so večinoma od- tisnjeni z originalnih plošč (starejši v 17. stoletju) naj znamenitejših mojstrov evropske grafične umetno- sti, ki so delovali v času med 15. in 18. stoletjem. To so Martin Schongauer, Al- brecht Diirer, Mali niirnber- ški mojstri (brata Beham, Heinrich Aldegrever, Wolf Huber), Albrecht Altdorfer in Lucas Cranach. Nato so še Lucas van Leyden, Jacques Callot, Rembrandt, Adrian van Ostade, Giovanni Tiepo- lo, Daniel Chodowiecki in drugi. Listi so grafično čisti, po svojih pripovedih izredno bogati, saj ponazarjajo mno- go vsega tistega, kar je lahko budilo umetniško domišljijo v štirih stoletjih. Motivi so nabožni, mitološki, alegorič- ni, krajinski in žanrski, vmes pa so tudi portreti. Tipično- sti gotike prehajajo v rene- sančne, te pa v baročne, ro- kokojske in druge. Kvaliteta razstavljenih li- stov, ki so poleg vsega dru- gega izredno lepi je tolikšna, da je vsakdo, ki si bo dela ogledal, lahko zadovoljen in ponosen, da so izbrani biseri grafične umetnosti svetov- nega pomena očuvani pri nas, da so shranjeni v stolet- nem muzeju starodavnega Celja in da je uspešnost pre- učevanj večkrat posredova- na javnosti na skrbno pri- pravljenih predavanjih in občasnih razstavah. MILENA MOŠKON Na razstavi je na ogled tudi Rembrandtovo delo Darova- nje v templju, jedkanica in suha igla iz leta 1639. V Kvartetu Ingrad prepevajo: Marjan Ostruh - bariton (vodja), Jože Potočnik -1. tenor, Metod Jakop -11. tenor in Jože Tadina bas. Jubilej kvarteta ingrad Tako kot pri večih manjših pevskih zasedb je tudi kvar- tet Ingrad iz Rogaške Slatine nastal iz spontane želje nekaterih pevcev po skupnem prepevanju. Najprej je bilo to bolj v lastni užitek, sčasoma pa so pričeli tudi nasto- pati. Zato so vse bolj širili tudi svoj repertoar pesmi, ki zdaj obsegajo slovenske narodne in umetne pesmi, pa tudi nekaj dalmatinskih in črnskih duhovnih pesmi imajo v svojem programu. Kvartet Ingrad nastopa na skoraj vseh prireditvah te delovne organizacije, na vsakoletnem kulturnem srečanju gradbincev Slovenije, na srečanjih malih vokalnih skupin (prej v Titovem Velenju, zdaj pa v Vojniku) ter na raznih drugih kulturnih prireditvah. Ob deseti obletnici so v studiu Radia Maribor posneli tudi nekaj pesmi. Člani kvarteta se sestajajo tedensko na vajah enkrat pri enem, drugič zopet pri drugem doma. Ker nimajo umetni- škega vodje, sami izbirajo in naštudirajo pesmi. Skoraj osem let so peli v istem sestavu, nato pa so pridobili še petega člana in dve leti prepevali kot kvintet. Lani januarja pa so v prometni nesreči izgubiU enega od ustanoviteljev skupine, Janeza Popita, in od takrat nastopajo kot kvartet in tako bo ostalo tudi v bodoče. Že na samem začetku je pokroviteljstvo na kvartetom prevzela DO Ingrad, po kateri se tudi imenujejo. Zadnji dve leti pa je pokrovitelj Ingradov TOZD Gradbeništvo iz Roga- ške Slatine. F. P. Skozi rešeto se je težko odžejati Kako dolgo bodo kulturniki še lahko črpali zadnje kapljice? v kulturi je bilo lani izred- no težko uresničiti zastavlje- ni program, ki je bil na začet- ku leta vreden okoli 900 mili- jonov dinarjev, ob koncu leta pa že milijardo 400 milijonov dinarjev. Stroški so naraščali z vrtoglavo naglico, posamez- ni programi kulturne ponud- be pa so že kazali znake usiha- nja. Kulturna skupnost sicer za lani nima izgube, je pa za kulturo mimo spet leto dni težke bitke, ko se spričo novih zakonov in zakonodaj ni mo- glo prav vedeti, kdo pravza- prav pije in kdo plača. Bo kul- tura tudi letos stopicala v co- klah, ki bodo počasnile korak? Bržčas bodo o tem temeljito in kritično spregovorili delega- ti skupščine kulturne skupno- sti, ki bodo sedli v delegatske klopi v mali dvorani kina Uni- on 10. februaija, dva dni po slovenskem kulturnem prazni- ku. Medtem je že znano, da se bosta kulturna in telesno-kul- turna dejavnost v tem letu še financirali iz bruto osebnih do- hodkov in ne iz dohodka. Tako so sklenili na ponedeljkovi (iz- redni) seji Skupščine SRS. Ali bo ta novo sprejeti intervencij- ski zakon kos ob redni dejav- nosti zakrpati še nekaj starih lukenj in najed v kulturi, si najbrž nihče ne bi upal napo- vedati, niti ne prerokovati. Program kulturnih dejavno- sti v celjski občini je za letos naravnan tako, da bo z večjimi ali manjšimi spremembami za- gotavljal vsaj minimalno kul- turno razvito okolje in mesto Celje kot središče kulturnega utripa. Govoriti o programu kultur- ne dejavnosti v tem letu skozi dinar je skorajda nesmiselno, ker se bodo številke skozi leto spričo jugoslovanskega trenut- ka spreminjale kot na digitron- ski uri. Zaradi neusklajenosti obsega sredstev za skupne po- trebe v občini pa je program pripravljen v okviru sredstev za leto 1987. Od dogovoijene vrednosti za preteklo leto so odšteta le sredstva za delova- nje Zavoda za spomeniško var- stvo in Zgodovinskega arhiva. S 1. januarjem letos se namreč financiranje redne dejavnosti obeh prenaša v Kulturno skupnost Slovenije. Odločanje o obsegu programov, vse spo- meniško varstvene akcije ter skrb za prostore, ostajajo nalo- ga občin ustanoviteljic. Odlo- čitev o prenosu redne dejavno- sti v republiko je bila sprejeta zaradi težav zavodov m arhi- vov pri dogovarjanju in izvaja- nju programov za veliko števi- lo fmancerjev. Program kulturne dejavno- sti za letos ne prinaša nič v ne- bo vpijočega, temveč le tisto, čemur bomo še mogli reči, da je kultura zrcalo naroda. Kul- turne ustanove so za letos pri- javile zahtevna investicijsko- vzdrževalna dela. Ta so nujna, kot na primer obnova dvigala v knjižnici, nadaljevanje po- pravila gledališke strehe, za- menjava cisterne za centralno ogrevanje v Muzeju revolucije, popravilo oken in fasade v Po- krajinskem muzeju, obnova kulturnega doma v Vojniku. S programom bo potrebno za- gotoviti ustrezen delež za na- kup knjižničnih gradiv in ures- ničiti sklepe skupščine o glas- beni dejavnosti v okviru Zveze kulturnih organizacij. Izvajalci so prijavili 14 novih zaposlitev. Največje potrebe po zaposlo- vanju se kažejo na spomeniško varstvenem področju in jih je kot prednostne opredelila tudi Kulturna skupnost Slovenije in v okviru redne dejavnosti zagotovila tudi sredstva. Sa- mostojni kulturni delavci so prijavili 4 programe (dva likov- na, en plesni in en literarni). Samostojno kulturno delo in ustvarjalnost v programu Kul- turne skupnosti še vedno ni- mata ustreznega mesta, a kljub vsemu zaenkrat zanju kdo ve koliko denarja ne bo mogoče nameniti. Pri Kulturni skupnosti Celje so morali lani zaradi intervent- ne zakonodaje petkrat valorizi- rati plan in uspeli narediti več kot je bilo pričakovati. Kultura je leto zaključila brez izgub, fn nančnih, kajpak. Neprecenlji- ve pa so izgube moči in časa zavzetih delavcev v kulturi, ki so v večini še kljub grenčicam optimistično naravnani. Kako dolgo pa bodo še lahko črpali zadnje kapljice (lastnih) notra- njih rezev, pa je težko reči. MATEJA PODJED Slovensko ljudsko gledališče Celje je s komaj 18-članskim ansamblom uspelo v koledarskem letu 1987 pripraviti 13 upri- zoritev, ali največ v zgodovini celjskega gledališča. Imelo je 197 predstav, od tega kar 78 na gostovanjih po vsej Sloveniji. Predstave si je ogledalo skoraj 50 tisoč gledalcev. Celjsko gledališče ima na sporedu 20 abonmajev, lani so po predsta- vah pripravili še 31 razgovorov z ustvarjalci in gledalci. Igralci so bili 17 krat na različnih šolah in se pogovarjali z mladimi ali pa jim podajali umetniško besedo. V primerjavi z leti nazaj predstavljajo vse te številke svojevrsten rekord. Silijo pa tudi k razmišljanju. Potreba po kulturi večja od stisk Tik pred novim letom so v Laškem pričeli obnavljati dom Dušana Poženela. Zgradba, ki je v minulih de- setletjih služila najrazlič- nejšim namenom je prepo- trebna temeljite prenove, da bi postala kulturen hram, kakršnega v Laškem potrebujejo. Dvorana, ki je dolgo časa nadomeščala šolsko telovad- nico in vadbeni prostor za re- kreativce, je morda kar pre- dolgo čakala na svoj prepo- rod, ki obeta tudi živahnejše kulturno življenje v kraju. Na novi oder bodo namreč Laščani lahko vabili tudi profesionalne poustvarjalce, prenovljeni dom pa bo lahko ponudil streho številnim amaterskim skupinam, ki danes ustvarjajo v neustrez- nih prostorih. Mesto je dandanes pravza- prav brez prostora, ki bi za- gotavljalo zadovoljevanje vseh kulturnih potreb obča- nov, zato so malodane vsi prebivalci, kljub času, ki ni preveč naklonjen takšnim naložbam, obnovo sprejeli odprtih rok. Približno 1,2 mi- lijarde potrebnega denarja bodo povečini zbrali z odva- janjem 1,5 odstotka dohodka delovnih organizacij. Rekonstrukcijo doma bo- do opravili v dveh delih: v prvem bodo dogradili po- trebne prostore, v drugem pa obnovili obstoječe. Raču- najo, da bo dom končan v dobrem letu in pol. Ob ob- činskem prazniku prihodnje leto pa naj bi ga predali na- menu. N.K. Popravek v prispevku »Dokler bo pelo srce, bodo pele tudi citre«, ki smo ga objavili prejšnji teden se nam je po nerodnosti zapi- salo pri citatih iz pesmi »Slove- nec sem«, da je avtor Ipavec. Ta je seveda le uglasbil besedi- lo, katerega avtorje Jakob Go- milšek. Za napako se opravi- čujemo. DELAVSKA UNIVERZA CELJE, SPREJEMA PRIJAVE V: TEČAJE ZA: tuje jezike tehničnoadministrativna znanje varnost in varstvo pri delu hobby - osebni interesi POSEBEJ OPOZARJAMO NA: - intenzivne tečaje - počitniške programe za osnovnošolce - tehnično risanje - poslovna administracija - delo z nevarnimi snovmi - požarna varnost - družabni ples - šivanje - osnove lik. umetnosti 30LE ~ osnovna šola - Višja prometna šola - Višja pravna šola - za nekatere poklice: avtoličar, lesarski tehnik...... VPISUJEMO OB PONEDELJKIH, TORKIH IN SREDAH od 18. januarja do 8. februarja 1988, od 7. do 17. ure. INFORMACIJE OSEBNO ALI PO TELEFONU 25-620 ALI 25-631 14. JANUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Itomsica vas. turlslični Mul kozjanskega NaseUe pn Podčetrtku tiodo pričeli graditi pomladi Pod geslom »Da noben dan v letu ne bo izgubljen« so se v Zdravilišču Atom- ske toplice v Podčetrtku lo- tili zanimive akcije, katere učinek naj bi bil večstran- ski: gre za konkretiziranje družbene usmeritve za skladnejši razvoj manj raz- vitih območij v Sloveniji. Zdravilišče Atomske topli- ce bo z izgradnjo Atomske vasi, glavnim elementom akcije, povečalo svoje že le- ta popolnoma zasedene zmogljivosti, obenem pa po- nuja sporazum za združeva- nje dela in sredstev za raci- onalnejšo organizacijo leto- vanja in zdravljenja delav- cev v Atomskih toplicah. Atomska vas bo v nepo- sredni bližini hotela Atom- ske toplice v Podčetrtku, to- rej na območju občine Šmar- je pri Jelšah, ki v naši repu- bliki sodi med manj razvite. Zasnovana je kot skupek 25 objektov, sedmih različnih tipov počitniških hiš, v kate- rih bo skupaj 127 apartmajev oziroma 470 ležišč. Tudi apartmaji so v 14 različnih kombinacijah in velikostih, od dobrih 24 do 61 kvadrat- nih metrov površine in z 2 do 8 ležišči. Projektant naselja Atomska vas in objektov je celjski Ingrad, izvajalec gradbenih del pa bo prav ta- ko Ingrad, temeljna organi- zacija iz Rogaške Slatine. Delovne organizacije, ki združujejo sredstva za sklad- nejši razvoj manj razvitih slovenskih območij imajo možnost kupiti počitniško stanovanje v Atomski vasi za manj kot polovično ceno na osnovi olajšav ob sovlaga- nju. Možnost imajo, da si po- računajo 33 odstotkov od na- kazane vredosti naložbe iz obveznosti za manj razvite republike in pokrajino Koso- vo in da v obračunu davka in dohodka zmanjšajo davčno osnovo B za štirikratni zne- sek nakazane vrednosti na- ložbe. Tako je od preostahh 67 odstotkov vrednosti na- ložbe z zmanjšanjem obra- čunske osnove in s tem manjšo obveznostjo za da- vek in prispevek povrnjenih dodatnih 23,9 odstotkov od vrednosti naložbe, s tem pa znaša neto naložba le dobrih 43 odstotkov od investicij- ske vrednosti apartmaja. Zlasti je spodbudna cena po- sameznih objektov. Kvadrat- ni meter površine v objektu, zgrajenem do šeste faze, zna- ša milijon 200 tisoč dinarjev. Zanimanje za nakup je veli- ko, saj je do danes prodanih že preko 60 odstotkov bodo- čih objektov Atomske vasi, ki jo bodo pričeli graditi spo- mladi, jeseni pa se bodo vse- lili že prvi »prebivalci«. Atomska vas v sklopu Slo- venijaturistovega zdravilišča Atomske toplice v Podčetrt- ku bo v privlačnem okolju ob Soth. Sodobna gradnja počitniških hišic bo vsebo- vala slikovite prvine stare ljudske arhitekture, pa tudi samo naselje so načrtovali po zgledih razgibanega nase- litvenega območja na Koz- janskem. MARJELA AGREŽ Pomemben dohodek Turizem zagotavlja v ob- čini Šmarje pri Jelšah po- memben delež dohodka in deviznega priliva. S programom aktivnosti za razvoj turistične dejavno- sti, ki so ga delegati šmarske občinske skupščine sprejeli koncem preteklega leta, so zavezali vse dejavnike, ki po- sredno ali neposredno vpli- vajo na razvoj turizma, da z načrtnim in usklajenim de- lovanjem prispevajo k obli- kovanju pogojev za razvoj te dejavnosti. Letos bodo pripravili tudi program poslovnotehnične- ga sodelovanja med Zdravi- liščem Rogaška Slatina in zdravihščem Atomske topU- ce, v okviru posebne naloge »Razvoj kmečkega turizma v občini Šmarje pri Jelšah« pa bodo poskušali ugotoviti možnosti in spodbuditi raz- voj izletniškega in namesti- tvenega kmečkega turizma. Zdravihšče iz Rogaške Slatine bo letos vlagalo pred- vsem v obnovo in posodobi- tev zmogljivosti in dopolni- tev izvenpenzionske ponud- be kot je ureditev smučišča in izgradnja golf igrišča v Šmarju, sofinancirali pa bodo izgradnjo interne ob- voznice. V Atomskih topli- cah v Podčetrtku pa bodo le- tos pričeU z gradnjo apart- majev »Atomska vas« ter zgradili recepcijo in trgovino v kampu. Skupno število nočitev se naj bi letos povečalo za okoli 2 odstotka, predvsem na ra- čun tujih gostov. Račji Silvester v Rogaški Slatini Zaradi preobilice predno- voletnih dogodkov in aktiv- nosti so se v Zdravilišču Rogaška Slatina tudi letos odločili, da ob vstopu v no- vo leto povabijo v goste predstavnike sedme sile pr- vi teden po praznikih. In tako seje pretekli petek povabilu Zdravilišča na no- vinarsko konferenco in pri- jateljsko srečanje odzvalo okoli trideset novinarjev iz slovenskih in jugoslovan- skih redakcij. Z lepimi dosežki Zdraviliš- ča in s težavami, ki jih je v tem času še več, je navzoče seznanil direktor Zdravilišča Darko Bizjak, s svojim iz- jemnim slogom pa je zopet navdušil profesor dr. Her- bert Zaveršnik, ko je odgo- varjal na vprašanja s področ- ja zdravstva. Gostje so si ogledali še lani obnovljeno restavracijo Sonce, ki je po- stala pravi biser v izvenpen- zionski ponudbi Zdravilišča Rogaška Slatina in tamkaj preizkusili jedi italijanske kuhinje, kije značilnost tega gostinskega objekta. Sledilo je Silvestrovanje, malce za- poznelo sicer, a kljub temu veselo in razigrano, v družbi s tistimi gostinskimi delavci rogaškega Zdravilišča, ki so bili na pravo silvestrovo na delovnih mestih. M.A. Park ne sme postati parkirišče petimi let! je sredi Žalca ozelenel park, ki so ga ob »uu-ietnici obstoja naselja zasadili delovni ljudje in oDcani na pobudo domačega Hortikulturnega društva. nroH^f ^f^^ ^ veselje vsem Žalčanom, ki jim ^t, w , u P mesta, prostor za rekreacijo otrok in spro- z^tnL Zgradili so ga s prostovoljnim delom, va i Ti ^^ ^^^^ ponosni. V akciji so takrat sodelo- Ppntro žalske in šempetrske osemletke, dijaki v^enira za usmerjeno izobraževanje, delavci Juteksa, Ferra- takin T^- ^"osi so danes spoznali, da bi lahko onrnV^ii mnogo prej. Zadovoljstvo zaradi Piavijenega dela pa v zadnjem času večkrat skalijo tisti, ki nimajo pravega odnosa. Tako so dre- cpin rl okolica je polna smeti, nekateri sto?. da bi del parka spremenili v parkirni pro- rafvr^?^^^^ mnogi pravijo, daje msto velikih možnosti. Hiter diS f '"d^ftnje mu je vtisnil svoj pečat, vendar pa mesto drulL ?r kulturne dediščine. Hortikulturno da iP r-T P^fk^belo, daje mesto tudi turistično zanimivo in aa je ozelenelo, zato so želje vseh, da takšno tudi ostane. Priznanja za urejeno okolje Turistično društvo v Vojniku zadnja leta zelo aktivno deluje, kar se gotovo pozna tudi na urejenosti kraja. Kraj je v zadnjih letih osvojil tudi visoka mesta v ocenjevanju urejenosti v občinskem in republiškem merilu. Vsako leto dru- štvo organizira tudi prireditev, na kateri podelijo priznanja za najboljše urejeno okolje posameznikom kot tudi delovnim orga- nizacijam oz. obrtnikom na širšem področju Vojnika. Na prireditvi, ki bo to soboto ob 18. uri v kulturnem domu, bo sodelova Moški zbor »F. Prešeren« s svojim programom pa se bo predstavila tudi znana pevka Marjana Deržaj ob spremljavi Boruta Lesjaka. Prireditev je obenem tudi zahvala krajanom Vojnika za nji- hova prizadevanja in skrb za čist in urejen kraj. B.P. Pohod »Zdravju naproti« Planinsko društvo POL- ZELA prireja v nedeljo 24. januarja šesti planinski po- hod pod geslom »ZDRAVJU NAPROTI«, ki je posvečen 95 letnici Savinjske poruž- nice SPD in 85 letnici Koc- bekovega vodnika po »SA- VINSKIH PLANINAH« (pr- vi opis poti na Goro Oljko). Pričetek pohoda bo ob 9.03 uri (po prihodu vlaka, iz Celja 8,30, Šempeter 8,48, Polzela 8.53) z železniške po- staje PAŠKA VAS (318,7 m). Pot bo vodila čez GAVCE, na Velki vrh do Pocajta (Ko- lar), kjer je kontrolni žig Ša- leške planinske poti po Pa- ških vrhih (Mali vrh, Vehki vrh 640 m, Veniški vrh), z razgledom na Savinjske Al- pe, Golte, Skorno, Uršljo go- ro, Šentviško pogorje, Paški Kozjak, Pohorje. Cez gozdno pobočje Bezgovce (623 m) smo na povirju Hudega po- toka in pogled se upre na Goro Oljko. V Lokovici gre- mo mimo spomenika NOB. Malo za njim mimo Kurman- ška in smo na razpotju pla- ninskih poti pri STANOV- ŠKU. Tu se priključi leta 1904 označena planinska pot iz Šoštanja (Ih) in neoznače- na iz T. Velenja čez Jakca. Smo pod Turinjskim vrhom (567 m), spustimo se do Ve- deta (485 m, asfaltna cesta dr- ži navzdol ob Hudem potoku v Rečico ob Paki). Tu se od- pre pogled na Posavsko hri- bovje, na sever na M. in V. Koželj. Radojč in Vinsko go- ro, kar nas spremlja naprej mimo Savinjeka, Rogeljška (priključek označene poti iz Andraža) do Rogeljske kape- le (536 m, priključek poti iz Šmartnega ob Paki; sedlo med Bezgovcem, 617 m in Goro Oljko). Čaka nas še vzpon po severnem pobočju do planinskega doma. Tu se spušča Savinjska in dviga Šaleška planinska pot. Smo na vrhu Gore Oljke (734 m). Zmerne hoje bo za okoli 150 minut. Vsi udeleženci hodijo na lastno odgovor- nost. Hrana iz nahrbtnika. Čaj in pijača se dobi v domu. Vsi, ki že imajo pohodne izkaznice opozarjamo, da jih bomo potrdili v planinskem domu. Sestop je možen v ŠMARTNO OB PAKI (313,9m; odhod vlaka 14.40 in 19.44), oziroma POLZELO (290,7 m) po Savinjski poti čez Vimperk (žig S poti) ali mimo Tomaža (odhod vlaka 14.51 in 19.25; avtobusa 14.35. 17.30 direktni avtobus za Rogaško Slatino, Krapi- no, Zagreb pa 19.20). g.J. Zdravstveni center Celje TOZD Center nevropsihiatrija Vojnik objavlja po sklepu 9. seje delavskega sveta TOZD z dne 29. 12. 1987 a) eno specializacijo iz nevrologije in b) eno specializacijo iz psihiatrije Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat imeti končano medicinsko fakulteto in opravljen strokovni izpit za naziv zdravnik. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z zahtevanimi dokazili v zaprti ovojnici v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Celje, TOZD Center nevropsihia- trija Vojnik, Celjska cesta 37, 63212 Vojnik, s pripi- som »Prijava na razpis specializacije«. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30. dneh po objavi. Delavska univerza Žalec Spoštovani gostinci, ponujamo Vam izjemno priložnost ekskluzivnega seminarja z najvidnejšimi strokovnjaki; 1. KULINARIKA- Stevo KARAPANOA (direktor hotela INTERNACIO- NAL) - lyonska kuhinja, kitajska kuhinja, bio hrana 2. BARMANSTVO- barman (hoteli ESPLANADE) predstavitev, pomen, uporabnost, sodobni tokovi, praktična demonstracija PRI OBEH TEMAH BODO PRIKAZANI TUDI NAJNO- VEJŠI TUJI FILMI 3. GOSTINSKO POSLOVANJE- Mato KAVČIČ (direktor hotela GOLF na Bledu) - sodobni tržni pristop h gostu - sodobna urejenost, organiziranost in ponudba go- stinskih obratov Seminar bo v Žalcu od vključno srede, 24. 2.1988, do vključno petka 26. 2. 1988. Prijave sprejemamo pisno in po telefonu (063) 711- 343, 711-417 na Delavski univerzi Žalec-SCI, med 7. in 16. uro, kjer lahko dobite dodatne informacije, do srede, 10. 2. 1988. IMV Renault servis Podmiljšak, Leveč 54 Čimprej zaposlimo naslednje sodelavce: 1 avtomehanik s 3-letno poklicno šolo 1 avtokiepar s 3-letno poklicno šolo 1 avtoličar s 3-letno poklicno šolo Pogoj za zaposlitev je ve- čletna praksa in odslužen vojaški rok. Interesenti naj se zglasijo v obratovalnici Leveč 54, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila. DO FOTOLIK CELJE razpisuje licitacijo za prodajo osnovnega sredstva osebni avto R4, letnik 1978 izklicna cena din 500.000. Avto je v voznem stanju ven- dar ni registriran. Licitacija bo dne 18.1.1988 ob 12. uri v prostorih tiskarne na Te- harski cesti 35, Celje. K lici- taciji lahko pristopijo prav- ne ali fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije plačajo 20% polog. Kupec mora kupljenoblagoplačatiinod- peljati v 2. dneh po licitaciji. Prometni davek ni vračunan v ceni. Ogled je mogoč na dan licitacije od 7. do 12. ure na Teharski cesti 35. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! Barantanje, ne pa kmetijska politika Kljub obljubam, da cene v prvih mesecih ne bodo vrtoglavo bezljale, začenjamo leto z vrsto podražitev. Višje cene mleka so boleče, še bolj boleče pa je dejstvo, da tudi tokratna podražitev ni rezultat premišljene kmetijske politike in cenovnih odno- sov, ampak eno samo barantanje v vladnih vrhovih. Kaj od takšnih nesmiselnih podražitev lahko priča- kujemo? Za proizvajalce, tako za kmete kot za družbena posestva, je višja odkupna cena gotovo dobrodošla. In prav je, da mleko končno dobi ceno, ki jo kot eno osnovnih živil zasluži. Vprašanje je le, če bo teh 100 dinarjev pokrilo stroške prireje. Na Kmetijskem inštitutu Slo- venije so namreč že novembra izraču- nali, da znaša proizvodna cena mleka v naši republiki 377 dinarjev. Od no- vembra se je podražila električna ener- gija, dražja so močna krmila, višji so stroški prevozov itd. Zato je proizvod- na cena gotovo že višja. Potrošnikom je sedanja podražitev zanesljivo manj všeč. Globlje bo treba seči v žep, poleg tega pa višja cena sama po sebi še ne zagotavlja potreb- nih količin mleka na policah. Višje ce- ne ne bodo čez noč povečale odkupa mleka, kije samo na Celjskem upadel decembra za deset.no, po Sloveniji pa skupno kar za 20 do 25 odstotkov. Viš- je cene tudi ne morejo čez noč oživiti poklanih mlekaric ali vrniti v prazne hleve prodanih krav. Vsak dan pa pri- manjkuje v Jugoslaviji od 600 tisoč do milijon litrov mleka. Torej preskrba še vedno visi v zraku. In kaj pomeni podražitev za mlekar- ne? Tam so potegnili najkrajši konec, kajti povišale so se odkupne cene mle- ka. cene mlečnih proizvodov, od kate- rih kane v malho največ denarja, pa so ostale zamrznjene. Se bomo morali to- rej izdelkom odpovedati? V Mlekarni v Arji vasi izhoda ne vidijo. Ga bodo zaradi takšne kmetijske politike prisi- ljeni iskati v novih proizvodih, dajanju novih imen starim proizvodom in s tem zviševati cene? Ob sedanjih na- mreč lahko le životarijo. Vse skupaj pa bolj spominja na ba- rantanje po načelu kdo bo koga, kot pa na premišljeno kmetijsko pohtiko in iskanje ustreznih cenovnih odnosov. IRENA JELEN-BAŠA KOMENTIRAMO Telioo za traktorsko gumo Na Oroševi lanetiji v Zrečali ne poznajo oililiiia in počitnic Karlu Orošu, ki danes kmetuje na obrobju mlade- ga mesta, v Zrečah, so bile ljubezen do zemlje položile v zibel že rojenice, sicer te- žavam navkljub Karel ne bi bil takšen optimist, in ne bi iskal novih in novih poti za boljše, za naprednejše kme- tovanje. Tudi sam pravi: »Zemljo moraš imeti rad, potem ti že kaj v prid obrne.« Nekdaj se je pri Oroševih še reklo na Dobravi, družina je prebivala v 300 let stari hiši, kmetijskih strojev ni bi- lo toliko pri hiši. Danes sta- nujejo Oroševi v povsem no- vi hiši, ki ima tudi hišno šte- vilko in ulico: Obvozna cesta 3. Časi se pač spreminjajo in se nagibajo zdaj v slabe, po- tem spet v dobre. In tako kot ostale kmete, tudi Oroševo domačijo v zadnjem času ob- vozijo ali pa povozijo kakšni zvezni interventni odloki in zakoni. Zaenkrat se jim še uspešno izmikajo, a se hkrati sprašujejo: »Kako dolgo še?« Nič novega ne bomo zapi- sali, če ponovimo Karlove in Karolinine besede, da je dan na kmetiji veliko daljši od ti- stega v fabriki, pa se kmetje vendarle počutijo neenako- pravne z delavskim razre- dom. Samo za primer, pravi Karel: »Kmet se, denimo, ne more predčasno upokojiti, delavec se lahko. Tudi pri bolniških smo navadno kmetje prikrajšani. Sicer pa je to odvisno od zavarovanja. Z ženo sva zavarovana v če- trtem in petem razredu, kar pomeni 780 tisoč dinarjev za letos. Pri zdravnikih pa ne delava gneče.« Od leta 1970, ko je Karel za očetom prevzel kmetijo, seje marsikaj spremenilo. Pri hiši znajo vsi poprijeti za delo. Tudi tri hčere, med 18 in 11 letom, ne glede na usmerje- no-šolske obveznosti. Oroševi so kooperanti Kmetijske zadruge Sloven- ske Konjice. V sodobnem in s pomočjo kreditov obnov- ljenem hlevu je privezanih 26 repov - nekaj krav, telic in nekaj pitancev. Karel kar s ponosom pove, da nikoli ni prodal ene same glave iz hle- va drugemu kot zadrugi. Po drugi strani pa pristavi, da v zadnjem času pogreša obisk kakšnega pospeševal- ca. Rad bi ga namreč kaj po- baral o kmetovanju v teh ča- sih: kako na primer iz 17 hektarjev zemlje, od katerih je devet obdelovalne, s čim manj umetnega gnoja, ki je hudo drag, izvabiti čim bolj- ši pridelek. Z odkupnimi cenami mesa in mleka kmetje niso zado- voljni, čeprav se zavedajo, da morajo ljudje v mestu tako meso kot mleko drago plače- vati. Trenutno je odkupna cena mesa 2760 dinarjev. Pol tone težak bik da okoh 280 kilogramov mesa. Rediti ga je treba najmanj dve leti. »Račun je preprost: za takš- nega bika dobi kmet 850 ti- soč dinarjev. Se zdi komu veliko?« Pri Oroševih imajo urejene tudi silose, tako da jim hrane za živino doslej ni bilo po- trebno dokupovati. Za pri- hodnje pa Karel razmišlja ta- kole: »Lani sem kupil 8 ton umetnega gnojila, letos ga bom samo 2 toni, saj so cene zanj astronomske. Zemlji se bo primanjkljaj poznal, jaz pa bom pravzaprav na istem: pridelali bomo sicer manj, pa bomo zato tudi manj dela- li, porabili bomo manj nafte za stroje... manj bomo odda- li. V načrtno izgubo se res ne velja podati. Tudi vzdrževa- nje strojev je drago. Za eno traktorsko gumo, na primer, moram odvezati iz hleva že teiico.« »Kmete močno jezi neso- razmerje med cenami kme- tijskih pridelkov in repro- dukcijskih materialov«, pra- vi Karel. Krediti so večino- ma neugodni, zlasti tisti za kmetijsko mehanizacijo, kjer so 80 odstotne obresti. »Razumem mlade, ki se močno bojijo prevzeti kmeti- jo za starši. Zato ostaja vse več zemlje, zlasti v hribih, za- puščene.« Kdo bo pri Oroševih prev- zel sodobno kmetijo, še ne razmišljajo, dokler je pri hiši doma zdravje in trdna volja ter veselje do dela. Razmi- šljajo pa, tako je zgrajena tu- di nova hiša, o kmečkem tu- rizmu. V zgornjem delu hiše je namreč 7 sob z 18 ležišči in ko bo pri hiši kakšen dinar več, bodo sobe opremili in sprejeli prve goste. Pravzaprav ima družina še veliko načrtov. Za dobro kmetovanje je Karel Oroš dobil tudi občinsko nagrado »12. oktober«, od Kmetijske zadruge pa priznanje za pri- rejo mesa. In čeprav je na kmetiji težko odložiti delo, si Karel še najde čas za sesta- nek v krajevni skupnosti, ali pri krajevni konferenci soci- alistične zveze, pa v Kmetij- ski zadrugi. MATEJA PODJED Oroševim pridnim rokam pomagajo še stroji, a kaj, ko so rezervni deli zanje vse dražji. Za traktorsko gumo je treba odvezati teiico iz hleva. Na poljih pridno delajo Nenavadno mila zima je kot nalašč za nadaljevanje dela na polju. Tisti kmetje, ki tega niso štorih v pozni jeseni, ta čas dovažajo na njive hlevski gnoj, nekateri tudi orjejo, v hmeljiščih pa zemljo rahljajo. Seveda je takšno vreme dobrodošlo, vsi skupaj se le bojimo, kaj bo, če se bo vreme držalo starega pregovora, ki pravi, da zima ničesar ne podari. T. TAVČAR HMEZAD KZ »Savinjska dolina« ŽALEC objavlja po sklepu zadružnega sveta z dne 23. 11. 1987 JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljene kmetijske mehanizacije. Pregled kmetijske mehanizacije, namenjene za pro- dajo, z izklicnimi cenami in ostale informacije, dobe interesenti na sedežu KZ »Savinjska dolina« Žalec, Žalskega tabora 1. Licitacija bo 22. januarja 1988, s pričetkom ob 8. uri, na sedežu TZO Trnava v Trnavi. Pred pričetkom licitacije morajč interesenti plačati varščino v višini 10% izklicne cene pri blagajni TZO. AERO kemična, grafična in papirna industrija CELJE Delavski svet delovne organizacije AERO CELJE razpisuje dela in naloge: direktorja TOZD Trženje Pogoji: - VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - znanje dveh svetovnih jezikov, enega aktivno - zunanje trgovinska registracija Od kandidata pričakujemo, da ima: - organizacijske sposobnosti in pozitiven odnos do samoupravljanja ter, da je širše družbenopolitično aktiven. Kandidat je dolžan predložiti program smotrov in razvojnih ciljev TOZD Trženje ter opredeliti lastno vlogo pri njegovi realizaciji. Dela se razpisujejo za dobo štirih let. Kandidati morajo prijavi predložiti dokazila o izpol- njevanju pogojev, ter opis dosedanjega strokovnega in družbeno-političnega dela. Prošnje naj kandidati pošljejo na naslov AERO Celje, Kocenova 4, Celje z oznako »Za razpis- no komisijo« v 8. dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa o imenovaju. Kadrovsko-socialna služba tovarna žičnih izdelkov p. o. objavlja prosta dela oziroma naloge 1. Socialno delo, izobraževanje in kadrovanje Pogoj: - VI. stopnja strokovne izobrazbe kadrovsko- socialne smeri - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj (delo je za določen čas, nadomeščanje v času porodniškega dopusta) (1 delavka) 2. Oblikovalec kovin - strugar Pogoj: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - KV strugar - lahko tudi pripravnik (3 delavci) 3. Oblikovalec kovin - brusilec Pogoj: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - brusilec - lahko tudi pripravnik (6 delavcev) Za dela oz. naloge je poskusno delo dva meseca, delovno razmerje za dela oz. naloge pod točko 2. in 3. sklenemo za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da svoje vloge z dokazili o izpol- njevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov SZ DO ŽIČNA Celje, Ipavčeva ul. 20, ali se osebno zglasijo v kadrovsko-spl. sektorju. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 31-931. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po izbiri. 14. JANUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Še enkrat »Novoletna koncerta v Celju« v Novem tedniku je bila dne 7. januarja 1988 na strani 17 objavljena informacija o novoletnih koncertih v Celju. V tej informaciji je nekaj netočnosti, na katere želimo dati pojasnila, da bi bila celj- ska kulturna in druga jav- nost pravilno obveščena. Najprej naj odgovorimo na vprašanje, ali sta bila res po- trebna dva koncerta in ah ne gre za preveliko trošenje de- naija v kulturi. Glede tega smo si glasbeniki obeh orke- strov, to je Celjskega godal- nega orkestra in Celjskega plesnega orkestra Žabe, po- polnoma enotni. Oba glasbe- na sestava igrata različne zvrsti glasbe in dejansko ni mogoče pripraviti takšnega skupnega programa, da bi koncert zadovoljil poslušal- ce. Vsaka zvrst glasbe, ki jo gojita oba ansambla, ima svojo publiko in to je bilo tudi dokazano s polnima dvoranama ob novoletnih koncertih. Glede na trditev novinarja, da takšni nastopi vehko sta- nejo, naj povemo to,, da v plesnem orkestru Žabe igrajo izključno ljubitelji iz Celja in okolice i da igrajo zastonj, brez plačila, celo na lastne stroške, saj si sami plačajo stroške prihoda na vaje, nadomeščanje v službi itd. Gre za več kot 20 ljubite- ljev glasbe iz vseh pokhcev, od študentov, elektrikarjev, zdravnikov, magistrov zna- nosti, do upokojencev. No- voletni koncert orkestra Ža- be za same godbenike torej ni nič stal, saj so tudi solisti igrali zastonj, razen pevk, ki so profesionalke in celo te so del običajnega honorarja po- darile orkestru za novoletno zdravico (Tatjana Dremelj). Druga trditev, ki nas moti v članku je, da bo treba spre- meniti odnose med posa- meznimi kolektivi v kulturi in ne samo med glasbeniki, kar očitno meri na to, da je v Celju nekaj narobe. Ne trdimo, da je vse v re- du, nikakor pa ne gre za sla- be odnose med ljubiteljski- mi glasbenimi sestavi. Glas- beniki Celjskega godalnega orkestra in Celjskega plesne- ga orkestra Žabe so prijatelji in si medsebojno pomagajo, oba novoletna koncerta pa sta bila terminsko usklajena. Če že lahko govorimo o tem, daje treba spremeniti odnose, moramo tu poveda- ti, da bi bilo treba spremeniti odnose tistih, ki v Celju skrbijo za kulturni razvoj. Tu mishmo na Glasbeno šolo v Celju, ki pred leti ni dala zatočišča plesnemu orkestru Žabe niti Pihalnemu orke- stru France Prešeren, ko sta ta dva sestava zaradi poplav- ljenega Godbenega doma, ostala brez strehe. Oba sesta- va sta morala delo prekiniti in to je bilo usodno za Pihal- ni orkester »France Preše- ren«, čeprav je bila in je dvo- rana Glasbene šole nekaj 10 m stran od poplavljenega godbenega doma, skoraj vedno prazna. Drug tak primer slabih od- nosov m to drugih do ljubi- teljskih sestavov, se kaže tu- di v tem, daje kolektiv Glas- bene šole med svoje člane, prijatelje in znance prodajal dobre klavirje, plesnemu or- kestru Zabe pa je isti kolek- tiv posodil zelo slab klavir, za katerega so »Žabarji« dali za usposobitev, to je za po- pravilo, dvakrat več, kot je bila iztržena cena za dober Klavir Ibach (časopisne vesti). Pa se to: O novoletnih kon- certih Celjskega godalnega orkestra in Celjskega plesne- ga orkestra Žabe, je novinar Novega tednika zapisal v Novem tedniku 36 vrstic v treh stolpcih. O nekaterih drugih glasbenih sestavih, predvsem pa o dveh glasbe- nikih, ki kolikor vemo igrata za denar, pa je bilo v istem časopisu napisanega skoraj cela stran. Ali ni tudi to mo- goče smatrati za slab odnos lokalnega časopisa do kul- turnega dogajanja v našem mestu. MILAN GORJANC Za Celjski plesni orkester Žabe Ne strinjam se s tov. Gor- jancem, da bi bila lahko jav- nost s člankom Novoletna koncerta v Celju napačno obveščena. Trditev, da oba ansambla igrata tako različ- ne glasbene zvrsti, da ni mo- goče pripraviti skupnega programa, pobija že dejstvo, da sta oba ansambla pred leti skupaj že pripravila dober novoletni koncert. Tov. Gor- janc se je pri stroških omejil samo na CPO Žabe, v članku pa sta omenjena oba orke- stra, tako da bo verjetno tre- ba počakati še na odgovor z druge strani. Vemo pa, da lanski novoletni koncert ni bil ravno poceni. V članku nisem nikjer trdil, da med posameznimi glasbeniki ni sodelovanja, vendar tudi tov. Gorjanc pozna celo zadevo z druge strani. V omenjenem članku sem se omejil samo na kratko poročilo o obeh nastopih, ki sem mu dodal nekaj stvari, katere menim, da bi se jih dalo izboljšati. Niti tov. Gorjanc niti kdo drug, pa nam ne more očita- ti, da je bil CPO Žabe, Celj- ski godalni orkester ali kate- rikoli drug ansambel z naše- ga območja v lokalnih medi- jih (Novi tednik in Radio Ce- Ijel) zapostavljen, če se seve- da dokazuje s svojim delom in nastopi. F. PUNGERČIČ V nesreči spoznaš prijatelja Lani 24. decembra v zgod- njih večernih urah je strela udarila v naše gospodarsko poslopje. Ogenj ga je zelo kmalu popolnoma uničil, če- prav so zelo hitro posredova- li gasilci s Planine in iz Pre- vorij ter mnogi sosedje. Og- njeni zublji so pogoltnih vse, kar se je pogoltniti dalo. Na srečo smo rešili živino in jo preselih v sosedov hlev. Ob tem, za nas tako straš- nem in žalostnem dogodku smo ostali zbegani, nemočni in brez volje. Toda nič ni po- magalo; morali smo zavihati rokave in začeti znova. Od takrat je minilo že nekaj več kot tri mesece in naša živina je že nekaj časa pod streho. To pa smo uspeli narediti le s pomočjo dobrih sosedov in sokrajanov. Na pomoč so nam priskočili z lesom, kr- mo, žitom in denarjem ter nam v velikem številu poma- gah pri delu. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki so nam na kakršen- koh način pomagali. Še po- sebej bi se radi zahvalili ga- silcem s Planine in iz Prever- ja, Jožetu Kovačiču, Janezu Vertačniku, Božu Robiču, tovarišu Romihu in družini Guček. ANTON in ZOFKA SENICA, Hrušovje Novoletno srečanje v Tekstilni tovarni Prebold Kot vsako leto je prebold- ska tekstilna tovarna tudi to- krat obdarila svoje upoko- jence ob zaključku leta. Prejšnja leta so upokojen- cem nosili darila na dom, le- tos pa so nas povabili v to- varno. Bilo je enkratno. Vi- deli in rokovali smo se z mnogimi nekdanjimi sode- lavci, s katerimi se celo leto ne vidimo in pri obloženih mizah ob dobri kapljici obu- jali spomine. Ob tem pa so se nekateri tudi vprašali, zakaj ni prišel tudi prejšnji direk- tor Žagar. Govorilo se je o člankih v Ljubljanskem dnevniku in nazadnje v No- vem tedniku pod naslovom »(Pre)poceni vrtci«, kjer ga obremenjujejo, da ni prepre- čil sklepa delavskega sveta, da se prikaže manjše osebne dohodke delavcem, ki imajo svoje otroke v vrtcih. Vemo, da je s tem napravil manjši prekršek. Toda ne v svojo korist, ampak v korist delav- cev in na škodo vrtcev, ki pa zaradi tega vseeno obstajajo. Morali bi razumeti; graditi, toliko kot seje, in imeti viso- ke osebne dohodke - vse skupaj se ni dalo. Tovariš Žagar pri teh investicijah go- tovo ni imel slabih namenov. Mislim, da bo sodišče upo- števalo tudi njegova dobra dela. ANDREJ STERGAR Zagotovo je prejšnji direk- tor tovariš Žagar naredil pre- cej dobrega za preboldsko tovarno in se dokazal kot sposoben in uspešen direk- tor. Seveda pa ni prav, če so si preboldski delavci zviše- vali osebne dohodke na ra- čun drugih (preko vrtcev). Danes tudi drugim delav- cem ne cvetijo rože. Vrtci si- cer kljub temu še obstajajo, če pa bi vsepovsod poskušali tako delati, verjetno ne bi več. O tem, kako velik prekr- šek je to, ne bi razpravljah; o tem bodo odločali sodniki, ki so edini poklicani za to. Uredništvo Nepozabna najdaljša noč Na začasnem delu v ZRN nas je petnajst Zasavcev, ki vsako leto pridemo na božič- no-novoletni dopust v našo prelepo domovino. Doslej smo silvestrovali v raznih hotelih, to, kar smo doživeli letos, pa bi morali objaviti v vašem časopisu, ki ga bere- mo tudi v tujini. Silvestrovali smo na tako- imenovani največji veselici v Sloveniji, ki sojo pripravili v športni dvorani v Radečah. Radi bi pohvalili organiza- torje, ker so poskrbeli za do- bro glasbo (Agropop in Hen- ček), še posebej pa bi radi pohvalili strežno osebje. Zvedeh smo, da je bilo go- stov več kot 1.000, da pa je delalo 15 natakarjev, ki ni- majo kvalifikacije, ampak so se sami javili, da bodo poma- gali (večinoma je bila to ra- deška in okoliška mladina). Posebna pohala gre tudi šefu strežbe Dragu Jagru, ki je znal te mlade ljudi vzpod- bujati pri delu do ranih jutra- njih ur. Lahko bi rekli, da smo bili bolje postreženi, bolj ljubeznivo in z nasme- škom kot v raznih hotelih, kjer smo silvestrovali druga leta. Tudi pepelniki so bili vedno čisti. Še se bomo vračali v do- movino in, če bodo v Rade- čah spet pripravili silvestro- vanje, se bomo zagotovo oglasili tam. Zdomci iz ZRN Upokojenci Remonta Celjsko obrtno gradbeno podjetje Remont zelo lepo skrbi za svoje upokojence. Povabijo nas na vse izlete in proslave. Ko so na primer septembra proslavili 30-let- nico obstoja, smo upokojen- ci prejeli prav takšna spo- minska darila, kot zaposleni. Tudi na zaključek pretekle- ga leta so nas povabili. Imeli smo zakusko, sindikat pa nam je izročil tudi voščilnice in kuverte, kasneje pa smo prejeli še koledarje. Upoko- jenci se zato zahvaljujemo naši delovni organizaciji, hkrati pa bi tudi ostalim ko- lektivom priporočili, da se zgleduje po Remontu. A.V. Pokopališče na Golovcu pred rešitvijo Občina Celje hoče to, za mesto Celje sramotno zade- vo zbrisati z dnevnega reda. V Klub kulturnih delavcev »Ivan Cankar« so na sestan- ku 16 decembra 1987 obširno razpravljali o tej občutljivi zadevi. Sestanka so se udele- žili pristojni občinski zavodi in komiteji, med njimi tudi zgodovinarji in arhitekti. Sprejet je bil zaključek, da se postopoma prične z ureja- njem nekdanjega Slovenske- ga pokopališča; na tem pro- storu naj se tudi naredi žarno pokopališče. Da se ta pereča zadeva spravi z mrtve točke potem, ko je naš lokalni list ponov- no opozoril nanjo, naj bo v tolažbo še živečim sorodni- kom na Golovcu pokopanih, za mesto Celje tako zasluž- nih slovenskih mož. Dr. ERVIN MEJAK, Celje OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU i. J Slikovno gradivo o celjskih tržnicah v uredništvu Novega tednika pripravljamo feljton o vseh štirih celjskih tržnicah na Tomšičevem ali Glav- nem trgu. Trg V. kongresa, kjer je danes sodišče, na prostoru letnega kina Dom pri Ojstrici in najnovejše tržnice, kjer je Linhartova ulica, včasih pa je bil Trg bratov Vošnjak. Arhiviranega gradiva je zelo malo, tako da se večina skriva pri zasebnikih. Da bi bil feljton o celjskih tržni- cah, ki so in še predstavljajo del zanimivega mestnega življenja, čimbolj enovit, prosimo vse, da pobrskajo po svojih arhivih in nam vse fotografije s prikazom ene izmed omenjenih tržnic pošljejo na uredništvo z dovo- ljenjem, da jih objavimo. Zraven napišite tudi letnico, kdaj je bil napravljen posnetek in kdo je avtor. Če vas vežejo na celjske tržnice kakšni spomini, lepi dogodki, jih prosim napišite ter pošljite s shko ali brez nje. Vse nam bo dragoceno za feljton, ki ga boste lahko prebi- rali v Novem tedniku. Vso gradivo bomo nepoškodo- vano vrnili. Na pismo ne pozabite napisati: Uredništvo Novi tednik (za Toneta Vrabla in feljton celjske trž- nice), Trg V. kongresa 3 a, Celje, 63000. Gradivo lahko prinesete tudi osebno. Hvala za pomoč in razumevanje ter sodelovanje pri skupni akciji v korist Celja! Uredništvo PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje: Na odru Sloven- skega ljudskega gledališča bo danes ob 10. uri dopoldan predstava mladinske igre Hansa Christiana Andersena in Bogomira Verasa Daleč od dvorca. Predstava bo zaklju- čena za osnovno šolo Ptuj. V soboto, 16. januaija bo v celjskem gledališču pred- stava igre Harolda Pinteija Stari časi. Predstava za abonma sobota popoldan in izven se bo pričela ob 17. uri. V ponedeljek, 18. januarja pa bodo mladinsko igro Daleč od dvorca uprizorili ob 10. uri dopoldan. Predstava bo zaključena za KS Laško. Kulturni dom Nazarje: Jutri, v petek, 15. januarja bodo v Nazarjah gostovali člani gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje. Urprizorili bodo komedijo-farso Nikolaja Erd- mana Samomorilec. Predstava bo v nazarskem kulturnem domu ob 19. uri. Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V celjskem klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar bo jutri, 15. janu- arja ob 19. uri pogovor s predsednikom Mohorjeve družbe Hieronimom Zvegličem. Pogovor bo vodil Bojan Vivod. Kulturni dom Žalec: V kulturnem domu v Žalcu bo v soboto, 16. januarja ob 10. uri dopoldan 9. srečanje glasbenih šol celjske regije. Na sreč^u bo sodelovalo približno 50 učencev glasbenih šol iz Šentjurja, Celja, Šmarja pri Jelšah, Slovenskih Konjic, Radeč, Titovega Velenja in Žalca. Zdravilišče Dobrna: V hotelu Zdravilišča pripravljajo v soboto, 16. januarja Antonov večer, na katerem bodo z ljudskimi običaji in družabnimi igrami nastopili člani KUD Anton Tanc iz Marija Gradca. Večer s folkloristi iz Marija Gradca se bo pričel ob 20. uri. KLjUB - Mladinski kulturni center Celje: V KLjUBu bo danes ob pol osmih zvečer projekcija video filma Ame- rican tail, jutri ob 20.30 uri bo koncert ansambla Tabasco band iz Zagreba, v soboto, 16. januarja ob 19. uri pa se bo v KLjUBu pričel plesni večer z d.j. Marjanom Ogrincem. Zdravilišče Rogaška Slatina: V Razstavnem salonu Zdravilišča bo jutri, 15. januarja Večer slovenske folklore. Nastopila bo folklorna skupina iz Kompol, njihov nastop pa se bo pričel ob pol osmih zvečer. V Razstavnem salonu pa si lahko ogledate tudi razstavo likovnih del akademske slikarke Libuše Kirac-Vranko iz Zagreba. Občinska matična knjižnica Žalec: V občinski matični knjižnici bo jutri literarni večer s pesnikom Ervinom Frit- zom. Avtor bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Slehernik. Zadružni dom Ljubečna: V Zadružnem domu na Lju- bečni bo jutri, 15. januarja gostoval kantavtor Marijan Smode. Na koncertu, ki se bo pričel ob 18. uri bo pevec predstavil svojo novo kaseto »Moj stari muzikant«. Likovni salon Celje: V celjskem Likovnem salonu si lahko še danes in jutri ogledate razstavo grafičnih del Danila Jejčiča. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V študijskem oddelku knjižnice je odprta zanimiva razstava Celje na starih razglednicah. Razstava je na ogled v času, ko knjiž- nica posluje za bralce vse do 24. januarja. Prodajna galerija Izba: V stalni prodajni galeriji Izba na Slomškovem trgu 11 je odprta prodajna razstava unikat- nih stvaritev priznanih akademskih umetnikov. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, galerija pa je zaprta ob četrtkih. Dvorana Glasbene šole Celje: Glasbena šola Celje bo v torek, 19. januarja pripravila redno produkcijo svojih učencev na dveh nastopih. Ob 17. uri bodo nastopili učenci nižjih razredov, ob 18. uri pa učenci višjih razredov. Razen solističnih nastopov mladih glasbenikov bodo nastopili še otroški pevski zbor ter harmonikarski in godalni orkester. Kulturni center Ivan Napotnik T. Velenje: V petek, 15. januarja bodo tu odprli razstavo risb Borija Zupančiča, ki nosi naslov Ljubezen, oblast, smrt. Na otvoritvi bo nasto- pil Šaleški oktet, razstava pa bo odprta do 9. februarja. Šentjurski upokojenci čeprav sindikat priporoča delovnim organizacijam, da se ob novem letu spomnijo svojih upokojencev inim^o delovne organizacije v svojih samouprvnih aktih to tudi zapisano, so med tovarnami še vedno velike razlike. Naše društvo upokojencev je letos povprašalo delovne organi- zacije in ustanove, kako so letos ravnale, in prišlo je do zanimivih rezultatov. Dobršen del delovnih or- ganizacij je svoje bivše sode- lavce povabil na zakusko in jih obdaril z darilnimi boni rahčnih vrednosti. Sldijo ti- ste delovne organizacije, ki so upokojence povabile in- pogostile, nekaj pa je tudi ta- kih, ki so se upokojencev spomnile le z vizitkami in iz- razi dobrih želja. To so po vsej ve^etnosti delovne or- ganizacije, ki se stabilizacij- sko obnašajo in zvesto sledi- jo ukrepom ZIS, ki je upoko- jence o hitrem postopku spravil ob eno pokojnino. Kar 140 upokojencev se nas je potem zbralo 22. de- cembra v šentjurskem mote- lu, kjer smo se lepo in prisrč- no poslovih od starega leta in si zaželeli zdravja, zado- voljstva, miru in višjih po- kojnin v naslednjem letu. Spontano je nastal 140-član- ski mešani pevski zbor, ki je lepo zapel vrsto najlepših na- rodnih pesmi. Ob poskočnih polkah in valčkih pa je bilo na plesišču kar tesno. Prebrali smo tudi satirično kroniko Šentjurja. Zanimiva je kitica, ki ne velja le za do- mače upokojence: »Za rešitev samoupravne domovine prvo upokojencem vzel so pokojnine. Pokojnine prejemamo zdaj vsi za nazaj. Izvršni svet ne vpraša nič, kako in kaj!« Pa še ena kitica je bila zanimiva; nanaša se na dokončno lokacijo za nov dom upokojencev: »Pod Vrbco naj bi penzionerski dom zgradili, da čimprej penzionistov hi iz centra se znebili! Od tam do Botričnice razdalja ni velika, z žičnico potem popelješ se direkt do svojega spomenika!« Društvo upokojencev Šentjur pri Celju 12. STRAN - NOVI TEDNIK U. Razprava o ustavi - sejmarski prepir? Pogovor z dr. Matjažem Kmeclom, uglednim kulturnim delavcem In politikom Prišel je točno dve minuti pred šesto uro zvečer, ko je bil prostor v knjižnici v kulturnem domu v Žalcu popolnoma poln ljudi, k^so želeli prisluhniti iskrenemu in kritičnemu pripovedovanju o današnjem trenutku jugoslovanske družbe. Doktor Matjaž Kmecl, profesor na Filozofski fakulteti, pisatelj, dramatik, strasten ljubitelj planin, kulturni delavec in član Predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, je vstopil skozi vrata knjižnice v značilnem črnem puliju in temnosivi obleki. Vitalni 54-letnik je hitro slekel plašč, natrosil nekaj krepkih vsako- dnevnih šal in anekdot (s temi zelo rad zabeli, popestri in nazorneje prikaže predavanja ali pogovore za javnost), povedal, da je dopoldne že podpisal 150 indeksov svojim študentom in da med pogovorom ne bo sedel,ker tega ni navajen. Tako počenja povsod pa čeprav pogovori trajajo tudi po štiri in več ur. Uvodoma je tudi blagohotno opozoril vse prisotne, da lahko prostor zapustijo kadarkoli se jim to zahotelo. Da bi bil led hitreje prebit, je organizator pripravil dvanajst pisnih - žal anonimnih - vprašanj, s katerimi je doktor Matjaž Kmecl hitro opravil, nato pa seje lotil odgo- vorov na vprašanja prisotnih, ki jih kar ni hotelo biti konec. Pogovor bi lahko trajal vse tja do jutranjih ur naslednjega delovne- ga dne. V knjižnici, ki je bila tokrat pre- majhna za vse, ki so hoteli prisluhniti pro- nicljivemu pripovedovanju dr. Matjaža Kmecla, so se poleg domačinov zbrali tudi mnogi iz sosednjih krajev vse do Celja, zla- sti pa je bilo veliko njegovih nekdanjih štu- dentov, ki so se tudi vključili v razpravo. Po končanem razgovoru, ki ga je virtuoz- no opravil, sva ostala sama med policami polnimi knjig. Opraviti je bilo treba še eno dejanje, zabeležiti pogovor za Novi tednik in Radio Celje. Težav ni bilo in Kmecl tudi ni zahteval predhodnih vprašanj ali kasnej- še avtorizacije. NT: Doktor Matjaž Kmecl, kaj menite o vse pogostejših izstopih iz zveze komu- nistov. Ali je to dobro in pomaga pri pre- novi organizacije? Dr. Kmecl: »Dotro verjetno iii v celoti. Vsaka takšna stvar pač ima različne obraze. Če izstopajo dobri člani zveze komunistov, potem je to slabo, če pa so slabi, naj kar izstopijo, ne bo nič škodovalo. Najbrž je ta prenova zveze komunistov tudi prenova članstva. Treba je poiskati načine in navse- zadnje tudi možnosti zato, da se ta zveza komunistov ponovno napravi človeška, prijazna, simpatična, vabljiva, da ne ostane s tem osornim obrazom, ki ga poznamo iz polpreteklosti.« NT: Je morda v tem bistvo prenove or- ganizacije zveze komunistov? Dr. Kmecl: »Bistvo prenove je predvsem v tem, da se mora programsko regenerirati. Postati mora učinkovita v novih družbenih razmerah ali pred novimi družbenimi nalo- gami, ki so seveda prehod v tehnološko družbo 21. stoletja ali tretjega tisočletja kot pogosto rečeno. Da se mora tudi moralno na nek način prečistiti, kar je zelo pomemb- no vprašanje. Skratka, več je teh vidikov.« NT: Katere so bistvene napake Jugosla- vije, da se je znašla v sedanji situaciji? Dr. Kmecl: »Preveč me sprašujete. Napa- ke ali pa recimo napačne taktične in strate- ške usmeritve, so se kopičile v bistvu skozi desetletja, čeprav jih nismo kot takšne ved- no občutili. Mislim, da gre za napačno poj- movanje socialistične solidarnosti, ki smo jo gradili na neustrezen način. Mislim tudi, da gre za birokracijo zlasti v urejanju real- nih razmerij med razvitim in nerazvitim delom Jugoslavije, ko smo oblikovali tako imenovane zvezne fonde za odpravljanje nerazvitosti, s katerimi so manipulirali v bi- stvu različni zvezni politbirokrati ali polit- menažerji. Skratka teh vzrokov je zelo veli- ko. Nekaj časa smo jih poskušali retuširati oziroma nekako premolčati z najemanjem različnih posojil, potem pa se nam je to v trenutku dvojno maščevalo. Na tem smo danes in treba je najti pot iz tega.« NT: Božič, praznik da ali ne? Dr. Kmecl: »V bistvu gre za nekakšen prapra praznik, ki se nanj potem ta ali oni. ki je bolj ah manj pameten »usede«. Mi, ki smo bili manj pametni, smo ga poskušah na nek način prepovedati in iztrebiti. Neče- sa, kar nekako prvinsko, elementarno, ne glede na religije in politična prepričevanja obstoja v ljudeh, pa ne moreš kar tako eno- stavno iztrebiti. Mislim, da ljudje danes v Sloveniji, tudi po anketi o javnem mne- nju, praznujejo božič 80 odstotno, od tega pa samo polovica teh ljudi cerkveno. To pomeni, da ne gre samo za cerkveni praz- nik, ampak za praznovanje, ki je lahko tudi cerkveno, ni pa samo to.« NT: Veliko ste govorili o jeziku sloven- skih politikov v zveznih organih, ob tem pa ste omenili tudi tako imenovani servis- ni jezik? Dr. Kmecl: »Zelo pogosto se imenuje sr- bohrvaščina pri delovanju zveznih organov uradni jezik in tako je tudi v vojski. Vendar to ni! V bistvu so vsi jeziki narodov in narodnosti v Jugoslaviji po ustavi enako- pravni. Če se kdo potem na sestankih odlo- či, da se pogovarja v nekem istem jeziku, čeprav so to pripadniki različnih narodov in narodnosti, se s tem odloči za neki jezik, ki je servisne narave. To pomeni, da olajša delo na takšnem sestanku oz. dogovarjanje. Zato bi jaz ta jezik vedno znova imenoval predvsem servisni jezik, ne pa uradni jezik SFRJ. Uradni jezik SFRJ so vsi jeziki naro- dov in narodnosti Jugoslavije.« NT: Vse manj je tabu tem in ljudje se vedno raje pogovarjajo. Zakaj? Dr. Kmecl: »Zaradi tega, ker navsezadnje le prihajamo do prepričanja, daje dobro ali bolje, če razmišlja milijon ljudi kot samo deset, kajti zagotovo - že po statistični ver- jetnosti, ne drugače - bo prišlo do večje izbire idej oziroma rešitev. Tako se je ta prostor družbenega dialoga v zadnjem času tudi po zavestnem delovanju politike ali celo zveze komunistov in sociahstične zve- ze, odprl. To ljudje čutijo. Vedo, da lahko vsaj artikulirajo te probleme v razgovoru in jih končno avtentično osvajajo. Ni več ne- vidnega enotnega identificiranja s proble- mi, ki jih ponudi neka oblastvena struktu- ra, ampak sedaj ti ljudje z možnostjo ah celo občutkom možnosti lastnega vpliva na reševanje teh problemov spregovorijo o njih, kar je seveda dobro. In s tem izkaže- jo svojo tesnejšo, globjo povezanost ali identičnost z družbo, katere del so.« NT: Veliko govorimo o mladini. Je sama mladost že jamstvo za napredek? Dr.Kmecl: »Ne! Mishm, da ne! Mladina je kot kdorkoli. V njej so mladi ljudje, ki so izredno sposobni in taki, ki niso. So ljudje. ki so karieristi in taki, ki niso, ki so pošteni. Je pa v mladini že po naturi veliko večja energija, nagon po iskanju, kajti treba je najti neko pozicijo v življenju in svetu. In zaradi tega so morda prav iz tega vidika dragocenejši, kot bi rekel, generatorji no- vih idej, kritičen element družbe, ki ni še obremenjen z varovanjem lastne pozicije in kariere. Niso tohko statični, so veliko bolj dinamični in iz tega vidika jih je treba gle- dati. Da pa so mladi vnaprej nosilci nečesa dobrega in novega, to pa še zdaleč ni res.« NT: V zadnjem času javno veliko nasto- pajo Ciril Zlobec, Tone Partljič, Jože Smole, Milan Kučan, vi in mnogi drugi. Povsod je veliko obiskovalcev, ki radi pri- sluhnejo in tudi zastavljajo vprašanja. Zakaj, kje so temeljni vzroki? Dr. Kmecl: »Mislim, da zaradi tega, ker smo le uspeli ustvariti vzdušje, da je ta pogovor neomejen, svoboden, da se ni tre- ba sramovati ničesar in da lahko pove vsak- do tisto in tako, kakor ga teži. Včasih se je grdo gledalo na človeka, kije bil kritičen do tega ali onega v družbi, danes je to na nek način zaželeno. To ljudje čutijo, zato se tudi množično udeležujejo teh večerov. Celo na večerjah, kjer jim z govorjenjem lahko pri- skutiš hrano, so aktivni. V tem vidijo pri- ložnost, da se udeležijo nečesa bistvenega, kar se v družbi dogaja. Povejo svoje in mor- da pripomorejo tudi k uveljavljanju tega mnenja - vsaj posredno - za katerim stojijo. Verjetno so to ti razlogi.« NT: Smo v tem trenutku pripravljeni za javno razpravo o ustavi? Dr. Kmecl: »Osebno sem javno že večkrat povedal, da nisem o tem prepričan oziroma bi rekel nekako takole: smo do neke mere pripravljeni, vendar različno pripravljeni in prav ta različnost zna celotno razpravo za- vesti v nekakšni sejmarski prepir in v uva- janje vseh mogočih in nemogočih proble- mov. Že sedaj se kaže, da v Jugoslaviji marsikdo vidi v tej razpravi priložnost, da bi tudi svoj problem, ki ga ne more nikakor drugače rešiti, zdaj aktualiziral in prenesel na jugoslovanska tla in v jugoslovanske razsežnosti. Vse skupaj je zelo nevrotično. Družba je do neke mere bolna ali vsaj oslabljena in jaz mislim, da v takem prime- ru ni bilo prav in politično modro - čeprav s tem takorekoč neposredno polemiziram s predsedstvom federacije, ki je sprožilo celotno to proceduro - da se je ta postopek sprožil.« NT: Da se povrnemo konkretno k vam. Kaj pripravljate? Dr.Kmecl: »Ničesar! To pa zaradi tega, ker je trenutno politično delo toliko napor- no ob vseh aktih, planskih in drugih, ob prerazporejanju družbene akumulacije z obračunskimi zakoni ali njihovimi pred- logi, da enostavno za kakšen mir, ki je po- treben za neko koncentracijo, ni niti nobe- ne prave priložnosti. Bo pa že kdaj, treba je biti optimist.« NT: Ste tudi velik ljubitelj narave... Dr.Kmecl: »Velik prijatelj! Drugače pa zadnjih šest let, odkar sem v pohtiki oziro- ma odkar opravljam dvojno delo na univer- zi in v politiki, zlepa ne vidim hribov...« NT: ...razen v problemih? Dr.Kmecl: »Razen v problemih, pa kot predsednik sveta Triglavskega narodnega parka. Tam se srečujem s hribi. Lani sem imel izredno srečo, ki pa je bila prijetna, da sem bil dvakrat na Triglavu in še to na pol službeno. Prej sem to stalno počel, pa še kaj dodal.« NT: Vas po vseh teh vprašanjih in pogo- voru v Žalcu kaj posebno jezi, zaskrbljuje ali veseli? Dr.Kmecl: »Predvsem to zadnje. Nisem politik, ki si mora pridobivati simpatije, vendar v resnici je to ponavljajoča se izkuš- nja. Pred novoletnimi prazniki sem bil v Brežicah na podobnem razgovoru in s po- dobno mislečimi ljudmi. Predvsem me ve- seli, da ljudje sedaj dejansko občutijo odgo- vornost za to našo usodo. Stanje je avtentič- no in ne narejeno, vse je prišlo iz posebne motivacije. Zeleh so povedati, kaj jih teži in kako bi neugodno situacijo rešili. To pa pomeni naraščanje avtentične odgovorno- sti za družbene probleme in za našo družbo v celoti, slovensko in jugoslovansko, ka- korkoli jo že imenujemo.« TONE VRABL Foto: LJUBO KORBER Povdarki iz pogovora z dr. Matjažem Kmeclom: - v povsem zgrešenem času smo šli v spremembo ustave, ker bolniku ne mo- reš reči, naj razmišlja o svoji usodi, pač pa ga je treba prej s tableto in čajem pozdra- viti, - koncept, ki ga ponuja Slovenija, je edina rešitev za Jugoslavijo, drugače bo šlo vse po zlu, - samo mladost še ni jamstvo na na- predek, - ena temeljnih napak Jugoslavije je, da je prehitro zapustila pot, ki si jo je začrta- la po vojni. Novo sezono kulturnih večerov je Občinska matična knjižnica pričela s pogovorom z dr. Matjažem Kmeclom o aktualni družbeni problematiki. Sre- čanje z znanim kulturnim in politič- nim delavcem je organizirala komisija za idejno-politično izobraževanje pri OK ZKS Želec. Kako cenjeno je mnenje dr. Matjaža Kmecla o aktualnih vprašanjih, ki vzne- mirjajo ljudi, so dokazali številni obi- skovalci v sproščenem pogovoru. Kaj vse je zanimalo prisotne, je težko pove- dati v nekaj stavkih. Pa vendar: o javno- sti informiranja, o odnosu naših politi- kov do jezika, o gradnji spomenikov, o zanemarjanju kulturne dediščine. o vlogi ZK znotraj frontne organizacije, o položaju Slovenije v Jugoslaviji, o od- govornosti komunistov za nereševanje nekaterih nalog in še marsikaj. Vpraša- nja so bila res zelo pestra, gost pa je strpno odgovarjal in vsi ljubitelji kultu- re jezika so zopet imeli praznik, saj je pravi mojster besede. Delo dr. Matjaža Kmecla, je uvodoma predstavila predsednica komisije Anka Krčmar. Tudi prikaz njegovega mnogo- stranskega literarnega dela je navzoče spodbujal k sodelovanju. K nepozabnosti večera pa sta gotovo prispevala tudi kitarista, glasbena peda- goga, ki sta v duetu s kratkim koncer- tom v uvodu zaželela vsem navzočim srečno novo leto. UR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 13 \jst knjig, od tega temeljni deli o akustiki in , to je plod dolgoletnega znastvenega dela pro- I Adlešiča. vedno sem Ljub- rv, le da sedaj z ženo iviva bolj zase. Ne- moji znanci niti ne očno, kje sem in tu- znovali smo v ož- rogu doma,« pravi or Adlešič. »Sicer Tiorali vsakemu, ki a 80 let, izreči soža- je to že skoraj ko- sega,« dodaja. Pa verjamem povsem. I je že bežen spre- jmi po stenah sta- ja. kjer ni več pro- e novo sliko ali go- Vse polno jih je in |e takšnih, ki so na- i zadnjih letih. Od- lupokojen, ima do- ^a za »malanje«, nu pravi sam. Sko- oved niza spomine rilne dogodke, ki so (čki v mozaiku nje- I bogatega življe- Sroučevanje na ta- i srednjih šolah, lanje na fakulteti, 8 knjig, strokovna •. pri različnih pro- vmes pa, ko je na- kriza v njegovem Irenem delu, beg rstvo. Za vse, kar je 3r Adlešič ustvaril, I drug potreboval re življenji. Njego- ihnost in mladost- B dokaz, da 80-let- »aj zanj ne pomeni ustvarjanja. lin kot unikat ašem obisku je bi- la na stenah stano- nekoliko manjša navadi. Večina go- / je bila še na raz- ' Kranju, ki so jo nli ob njegovem jskem jubileju, pa 'so bih tudi tisti, ki tali doma, dovolj ni primeri skupne- i obeh Adlešičev. lamreč za vsa leta Ih ustvarjalnih za- peljalo, da je pro- idlešič slikal sam, 'novo življenjsko t)nneslo spremem- bo tudi v njegovem Umet- niškem delu. Skupaj z že- no Zoro sta začela izdelo- vati gobeline: on predlo- ge, osnutke podob, ki jih nato ona z vezanjem ures- ničuje. Tako nastajajo en- kratni, unikatni izdelki, posebni po svojih barv- nih kombinacijah in kompozicijah. »Ko sem prvič prišel v to stanovanje v Žalcu, sem na stenah zagledal vse polno gobelinov. To- da bili so takšni, kot sem jih videl že marsikje, izde- lani po serijskih predlo- gih. To pa je zame kič in mi »gre na jetra«. Vseh skupaj je imela več kot 60, bili so lepo izdelani in prišla sva na zamisel, da bi šivala po predlogah, ki bi jih sam izdelal. Tako bi bil vsak izdelek unikat. Najprej je nastala Razi- granost, nato pa so sledili vsi ostali gobelini, ki jih je danes tudi že skoraj 60,« pripoveduje profesor Adlešič. Žena Zora pa do- daja: »Najraje sedem v svoj kot v kuhinji, kjer imam mir in večkrat tudi po cele noči šivam. Gobe- liln dokončam včasih v nekaj tednih, lahko pa traja tudi do dva meseca. Nisem vedno enako raz- položena in včasih delo odložim in počnem še kaj drugega.« Vmes postori po hiši, kar je nujnega, ko je sezona, dela na vrtu, zraven pa najde čas tudi za izdelovanje kvačkanih prtov. Vsi gobelini so izdelani na osnovi abstraktnih skic in veliko jih je na- slovljenih z emblemom. Emblem duševnega ne- mira, takšen je naslov zadnjega dela, ki šele na- staja. Predlog namreč skupaj še večkrat popra- vita, Zora pove, kaj ji ni všeč in ko sta oba zado- voljna, začne šivati. Pa ni vseeno, kako. »Drugače obrnjen šiv lahko da po- vsem drugačen barvni učinek, kot pa si najprej l^tih zjutraj vstane in gre na sprehod. Če je ireme, se odpravi na Rinko, kamor je iz Žalca live uri hoda. Vmes sreča le tu in tam koga, ki iako pešači. »Danes se samo še vozijo,« pravi ior Miroslav Adlešič, ki je pred mesecem dopol- (et. Fizik, kemik, matematik, pedagog in publi* jmes pa slik^-vse to je profesor Adlešič, ki je jedrnimi leti našel nov dom v Žalcu, kamor se je ll iz Ljubljane. Barve so postale smisel življenja Ustvarjalni zanos profesorja Miroslava Adlešiča plemeniti leta, ko se življenje umiri načrtoval,« razlaga žena Zora, ki je v teh letih po- stala pravi strokovnjak. »Kamorkoh greva, pa se tako najprej zapodiva v trgovine in iščeva mate- rial za svoje izdelke,« do- daja. »Večinoma ljudje ab- straktnih slik ne občudu- jejo, ko pa jim pokaževa svoje izdelke, rečejo, daje to čisto nekaj drugega,« presenečeno ugotavlja profesor Adlešič. »To sem videl tudi na zadnji razstavi v Kranju, ko so se obiskovalci ustavljali pred vsako shko posebej in si jo dolgo ogledovali, medtem ko sem v mno- gih galerijah videl, kako kar drvijo mimo slik.« Mnoge zanima, če so dela na prodaj, pa vendar se Adlešiča ne želita ločiti od svojih del. Podobno je bilo na razstavi pred leti v Rogaški Slatini, le na predstavitev del v Žalcu nimata lepih spominov. »Na otvoritvi so naju kar pozabili, niti omenjeno ni bilo, da so dela najina. Ta- ko sem se nazadnje vpra- šal, ah niso slike po njiho- vem nastale brez mene. Tako je, če prideš v drug kraj, kjer te nihče ne poz- na, pa čeprav sem prijav- ljen, kot se to spodobi za pravega državljana,« ne- koliko z grenkobo ugo- tavlja profesor Andlešič. Svoja dela tudi uokviri- ta, saj sama najbolje ve- sta, kakšen okvir sodi k barvam in kompoziciji gobelina. Tako imata v kleti hiše pravo majhno delavnico, poleg nje pa ima svoj atelje profesor Adlešič. Pa vendar z njim ni povsem zadovoljen. »V sobi ni prave svetlobe, za- to v njej težko delam. Že opoldne posije vanjo son- , ce in svetloba je premoč- na, da bi lahko nadaljeval slikanje. V teh zimskih dneh pa sem rgje s knjigo v naslanjaču, ker je tako topleje, pa tudi razpolože- nje za ustvarjanje ni ved- no enako,« razlaga profe- sor Adlešič. Vsaj časa za takšno delo mu sedaj ne manjka, česar za pretekla leta ne bi mogel reči. »Delal sem 13 ur na dan« Profesor Miroslav Ad- lešič je še pred dvemi leti predaval na oddelku za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete. S tem pa je tudi zaključil svojo bogato pedagoško delo, ki ga je začel pred več kot petdesetimi leti. Kot srednješolski profe- sor je služboval v Jagodi- ni - današnjem Svetoza- revu v Srbiji, nato pa v Celju in Ljubljani. V tem času je poučeval vrsto predmetov: fiziko, kemijo in matematiko, nekaj časa pa tudi risanje, opisno geometrijo, rent- gensko fiziko in še kaj, pač glede na potrebe. Profesorjev je namreč primanjkovalo, Miroslav Adlešič pa je diplomiral kar iz petih predmetov. V šestdesetih letih so ga povabili na univerzo, da bi učil psihologe. »Imeli boste 8 do 10 ur preda- vanj na teden,drugače pa lahko študirate, so mi re- kh. Cez dve leti pa sem imel že biologe, veterinar- je, muzikologe, predaval sem ergonomijo (vedo, ki proučuje fizikalne vplive na okolje) za psihologe, bil brez asistenta in labo- ranta in delal od jutra do večera,« se spominja pro- fesor Adlešič. Vmes je na- pisal vrsto knjig, nekate- ra so slovenska temeljna dela o akustiki in optiki. Najpomembnejše so tri: Od mehanike do elektro- nike, Svet svetlobe in barv ter Svet zvoka in glasbe. Zanje je prejel Levstikove nagrade za- ložbe Mladinska knjiga. Vse to pa je vphvalo na zdravstveno stanje profe- sorja Adlešiča. Leta 1957 je zbolel, tako da sploh ni mogel več premikati rok. Poslali so ga v Zdraviliš- če Laško, kjer so ugotovi- li, da je živčno povsem uničen. »Predlagali so mi, da bi se ukvarjal s kakš- nim konjičkom, na pri- mer z ribolovom ali go- baijenjem, pa mi ni bilo nič od tega všeč. Povedal sem, da rad slikam in že naslednji dan sem dobil v sobo slikarsko stojalo. Najprej mi ni šlo, tudi svetloba ni bila prava, ko pa sem okno prekril s pa- pirjem, sem lahko delal.« Navsezadnje je bila tudi časovna prekinitev pre- cejšnja. Od prvih slikar- skih začetkov med drugo svetovno vojno je prete- klo kar nekaj let in roka je postala okorna. »Med voj- no je veljal kulturni molk in kot član Osvobodilne fronte sem to upošteval. Časa sem imel na pretek, pa sem kupil knjige, ki so govorile o slikarstvu, si sposodil vse, kar se je da- lo dobiti o tej temi v Ljub- ljani in štiri leta študiral ter slikal. Takrat sem de- lal povsem konkretne te- me - različne pejsaže in tihožitja. Po vojni pa za takšno sprostitev ni bilo več časa, vse do zdravlje- nja v Laškem. Če ne bi zbolel, kdo ve, če bi še sploh kdaj nashkal kakš- no sliko,« se sprašuje pro- fesor Adlešič. V Laškem je takrat na- stala tudi prva abstraktna slika. »Dan pred odho- dom domov sem se je lo- til. V dveh urah sem jo končal, barve sem kar brizgal na platno in nastal je abstraktni pejsaž. Po- tem pa sem moral vse po- poldne čistiti stene, ki sem jih v vnemi po- packal«. Vendar abstraktna sh- ka nekako ni sodila v sklop konkretnih, vsaj tako so menili tisti, ki so pripravili njegove prve razstave. »Ko sem pred 20. leti razstavljal v Kra- nju, sem jo kar na svojo pest obesil nekje ob stra- ni in takrat jo je osem ho- telo kupiti,« se spominja. Po uradni upokojitvi se je njegov delovni dan sprostil in takrat je veči- no časa le še slikal. Pre- lomnica je bila smrt prve žene, ko je začel risati le še abstraktne slike, v zad- njih letih pa se je ponov- no lotil ^ tudi tihožitij in krajin. Štiri njegove ab- straktne slike hrani celo Moderna galerija v Ljub- ljani. Biser v školjki v njegovem življenju se je prepletalo delo pedago- ga in znanstvenika z umetniškim ustvarja- njem. V obdobjih, ko za- radi različnih razlogov ni mogel opravljati svojega strokovnega dela, seje za- tekel v slikarstvo, ki mu je dajalo moči in energije za naprej. Razočaranj pa je bilo v njegovem stro- kovnem delu kar nek^. Tako se spominja, da je izdelal študijo akustične koncertne dvorane v Po- stonjski jami, ki pa je niso nikoli uresničili. Mnogi so bili navdušeni nad pro- jektom, v katerem je predvidel dvorano za 2000 ljudi, ki bi bila aku- stično popolna. Biser v školjki je poimenoval projekt, ki pa so ga var- stveniki okolja zavrnili. Kot strokovnjaka za aku- stiko so ga povabili tudi k sodelovanju pri načrto- vanju Cankarjevega do- ma. Pa je razočaran odne- hal, saj je ugotovil, da nje- govih pripomb ne jemlje- jo resno. Zato pa so toliko lepši njegovi spomini na delo z mladimi. Dijaki in štu- denti so ga imeli radi, še vedno ga vabijo na različ- ne obletnice, o čemer vestno hrami polne albu- me fotografij. »Dijake sem ,pritisnir v prvi kon- ferenci in jih naučil osno- ve, zato kasneje niso ime- U nobenih težav. Vedno pa sem se držal načela, da ocene ne podarim, pač pa da moram dijake nekaj naučiti. Ko so prišli na fa- kultete, so to znali ceniti. »V današnji srednji šoh gotovo ne bi bil srečen, saj velja načelo, da mora vsak izdelati, s tem pa se ne morem strinjati,« se kar malo razburi profesor Adlešič. »Že leta 1952 sem napi- sal knjigo, v kateri sem se zavzel za fizikalno mišlje- nje in tehnično ustvarja- nje, ki sta osnova razvoja, pri nas pa se tega zaved- mo šele danes, ko razvitih družb ne moremo več do- hiteti. Šole pa zahtevajo vedno manj, zato bo ta cilj še težje uresničiti.« Takole kritično razmi- šlja danes profesor Adle- šič, ko je njegov svet po- novno postalo zgolj sli- karstvo. Tako nadaljuje svojo ljubezen do barv, ki se jim je v stroki posvetil z optiko, svet zvoka pa spremlja le še s pomočjo glasbe, ki jo je imel rad vse življenje, le glasbenik ni bil nikoli. Tudi v zdra- vilišče mu ni več treba. Z ženo, ki je upokojena višja, medicinska sestra, sta kar sama odkrila zdra- vilo za njegove težave. Ko ga nekoč roke spet niso ubogale, je padel, se_uda— ril in naslednji dan je bil zdrav. Od takrat si poma- gata tako, da ga žena ne- kajkrat udari po podpla- tih in bolečina mine. »Ne vem, če je to akupresura, vsekakor pa je akuturtu- ra,« se smeje profesor Ad- lešič. »Glavno je, da po- maga!« Polna energije in ustvarjalne moči sta Zora in Miroslav Adlešič v zad- njih letih ustvarila dela, ki so v umetnosti nekaj enkratnega in posebnega. Dela, ki te pritegnejo z barvami in živo domi- šljijo, bogatijo njuno živ- ljenje, občasne razstave pa so priložnost, da jih spozna tudi širši krog. Ta- ko je dejavnost, ki je po- pestrila leta aktivnega življenja, postala smisel v času, ko se življenje umiri in dobi drugačne vsebine. TATJANA CVIRN Foto: EDI MASNEC Gobelini Adlešičevih predstavljajo pravo simbi- ozo duha in meterije ter tvorijo ubranost lepega in koristnega. Njuno delo je ustvarjalnost, ki se odda- ljuje od ustaljenih načinov vezenja gobelinov, ki ne potrebujejo novih idej in žive fantazije in ki nasta- jajo brez ustrezne likovne kulture. Vsekakor sta si avtorja s svojo avtodidaktično umetnostjo in samo- bitnim izrazom priborila v vrstah izdelovalcev gobe- linov povsem samosvoj položaj - mesto, katerega preveva tista tiha melodičnost, ki lahko učinkuje na gledalca kot »prelepa koloraturna arija za oči.« (Ocena Milene Moškon ob razstavi Zore in Miroslava Adlešiča v Rogaški Slatini leta 1985) V staovanju v Žalcu so stene polne gobelinov in slik, ki pritegnejo tudi tiste, ki sicer ne marajo abstraktnih tem. Profesor Adlešič nariše predlog za izdelavo gobelina, njegovo zamisel pa uresniči žena Zora, ki najde tudi čas za kvačkanje prtov. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! Te mika delo za mikrofonom? Namesto običajnega uvoda, danes na tem me- stu posebno vabilo! Vem, daje na vsaki šoli nekaj takšnih učencev, ki imajo še posebej veliko ustvarjalne energije, iz- virnih domislic, skratka ki zmorejo poleg nabira- nja šolske učenosti še marsikaj drugega. Morda si med njimi tudi ti. Mor- da te še posebej zanima delo na radiu. Morda celo sodeluješ na šolskem ra- diu. Ali te ne mika, da bi svoje sposobnosti preiz- kusil tudi na pravem radiu? RADIO CELJE VABI K SODELOVANJU TU- DI TEBE! Do konca januarja bo- mo skušali zbrati čim šir- ši krog mladih sodelav- cev, ki bodo s pomočjo novinarjev obhkovah od- dajo za svoje vrstnike. Te torej mika delo z mi- krofonom? Oglasi se nam do konca tega meseca na naslov RADIO CELJE, Trg V. kongresa 3a, 63000 CE- LJE. Na ovojnico pripiši še »Mladi sodelavec«. V prijavi pa ne pozabi za- pisati TOČNEGA NA- SLOVA ter razreda in šo- le, ki jo obiskuješ! Vse, ki se bodo oglasili, bomo povabili na raz- govor! Domenjeno? Velja! Vaša Nadja Bil sem bolan Zdrav biti je lepo, bolan pa ne tako. Jaz gripo sem imel, vročina me je kuhala, da skoraj sem prevrel. Čaja toliko sem popil, da njim bi morje lahko žalil. Tablete jedel sem tako, da skoraj slabo mi je bilo. A. ko so kri jemali mi, sem mamo držal za pesti. Sem jokal, kričal in se bal, da bom brez krvi ostal. Na dvorišče nisem smel, ker bi lahko še bolj zbolel. Moral sem v postelji ležati in kakšno lepo knjigo brati. MIHA ČMER, 4. a Pionirski dom Cvetke Jerinove CELJE Novo okolje že med počitnicami sem raz- mišljala, kako bo v novem raz- redu. Po eni strani sem se že veselila snidenja s sošolci, komaj sem ča- kala, da zazvoni tisti zoprni šol- ski zvonec. Pa je kar naenkrat prišel 1. september. Pripravila sem se za šolo in v novi razred stopila kar malo s strahom, saj so nam starejši učenci govorili, da je to težak razred, in da se bomo morali več učiti. Najbrž so imeli kar prav, kajti s petim razredom se začne predmetni pouk. Učiteljev sem se že navadila. Zdaj imam skoraj za vsak pred- met drugega. V novem razredu je kar lepo. Za to šolsko leto imam veliko načrtov. Najbolj pa si že- lim, da bi čim bolje končala ta razred. URŠKA DORN, 5.e OŠ Franc Krajnec CELJE - POLULE Intervju z mojo mamo Moja mama že približno osem- najst let dela na naši šoli kot či- stilka. Ko smo se pri dopisni- škem krožku pogovarjali o in- tervjuju, je tovarišica predlagala, da se n^ z mamo pogovorim o njenem delu. Tako je nastal tale intervju. - Kako je bilo, ko si začela de- lati? - Ko sem začela, je bil na naši šoli še dvoizmenski pouk. Pouk je bil torej ves dan dopoldne in popoldne. Sedaj pa, ko so zgradi- li prizidek, je delo lažje; čistilke lahko delamo samo v popoldan- skem času. - Kakšno se ti zdi tvoje delo? - Delo se mi ne zdi preveč zah- tevno in zanj ne potrebuješ šol- ske izobrazbe, moraš pa imeti precej volje do dela. - Se je kaj spremenilo od za- četka tvojega dela do danes? - Zdi se mi, da je dela več, saj moramo očistiti več prostora. Bolje pa je, ker imamo proste so- bote. - Se to zdi, da so otroci zdaj kaj drugačni, kot so bili nekoč? - Mislim, da ni velike razlike. Generacije grejo za generacijami, otroci pa so še vedno otroci. - Kaj te najbolj jezi pri tvojem delu? - Motijo in jezijo me popisane stene na stranišču, včasih tudi po hodnikih. Šola je vendar grajena za to, da se učenci kaj naučijo in pišejo v zvezke, ne pa, da razka- zujejo svoje pisave po stenah. Tak je bil moj prvi intervju z mojo mamo. Mislim, da moja mama vestno opravlja svoje delo. Tako je rekla tudi tovarišica za dopisniški krožek. MOJCA CEROVŠEK, 7. b OŠ Primož Trubar LAŠKO Bratec Uroš Moj bratec Uroš ni bolan, moj bratec je zaspan, ker zvečer ni hitro zaspal, mu je ati dve po riti dal. Ko zjutraj se zbudi, pomane si oči v vrtec urno odhiti. Tam kup prijateljev ima. da z njimi se igra. Potem ga čaka že kosilo, to poje vse na silo, ker on pa nikdar lačen ni, se mu domov mudi. Ko domov pride ves razigran, je mo- ja soba kot »Top gun«. NATAŠA LOJEN, 6. a OŠ Prve celjske čete CELJE Kaj bom postala Zelo me veseli poklic kuharice. Všeč mi je zato, ker lahko kuhaš in pečeš različne stvari. Kuhala bi v tovarni Unior. Sedaj kuham svoji punčki-igrački, seveda. Ime ji je Marjetica. Velikokrat je uža- ljena, če ji ne naredim sadne ku- pe. A tudi mamici rada pomagam pri kuhanju. Znam že skuhati: čaj, puding, mleko, kavo in še kaj. Upam, da se mi bo želja iz- polnila, da bom postala prvovrst- na kuharica. TINA GANTAR. 4.b COŠ Dušan Jereb SLOVENSKE KONJICE Prijateljstvo brez meja Naša šola že vrsto let goji prija- teljske stike z osnovnimi šolami iz Splita, Beograda in Mostarja. Vsako leto se med seboj obisku- jemo. V oktobru smo obiskali šo- lo v Beogradu. Tam so bili tudi Splitčani in Mostarčani. Z naše šole sva odšli na obisk v Beograd dve učenki, Petra in jaz. Pred od- hodom naju je malo vznemirjalo, kako naju bodo v Beogradu spre- jeli, kako se bomo pogovarjali in kako se bova počutili v čisto no- vem okolju. Pa je bila bojazen odveč. Petro in mene sta sprejeli dve beograjski učenki. Prišli sva k zelo prijaznim ljudem. Tudi različni jeziki niso bili nobena ovira za sproščene pogovore. Midve sva govorili slovensko, vsi ostali pa srbohrvaško, vendar smo se prav lepo razumeli. Vča- sih kdo vendarle česa ni razumel, pa sva si pomagali s svojo srbo- hrvaščino, kolikor je znava. Vsi smo se pomešali: Braslovčani, Beograjčani, Mostarčani in Split- čani. Vsi smo postali dobri prija- telji, razlika v narodnosti in jezi- ku ni bila nobena ovira. Mislim, da razprtije in mržnjo med naro- di povzroča napačna politika. Pravo prijateljstvo pa ne sme poznati meja. V Beogradu sem ugotovila, da bi vsi učenci pobratene šole radi prišli v Braslovče, ker se želijo seznaniti s slovenskimi vrstniki. V dveh kratkih dneh smo postali dobri prijatelji in bomo ostali tu- di v bodoče. BARBARA LESJAK, 8. b OŠ Vlado Bagat BRASLOVČE Žalosten dogodek v šoli Zvonilo je. Odpravili smo se iz telovadnice v razred. Na stopni- cah meje ustavil učenec iz 7. raz- reda. Začel me je suvati. Stekel sem proti razredu. Velik fant je bil kmalu za mano. Udaril me je. Solzen sem stopil v razred. Ni- sem mu vrnil, ker sem se bal, da bo še slabše. Prišla je tovarišica. Skregala je učenca, ki meje udaril. Opravičil se mi je in rekel, da seje pohecal. Odpustil sem mu, čeprav meje ta hec bolel. BORIS JAKOPIČ, 4.b OŠ E.Kardelj SLOVENSKE KONJICE Buldožer v našem kraju smo imeli bul- dožerja. Imel je zelo veliko dela. Najprej je rigolal pri sosedu. Po- tem je prišel k nam. Pri nas je delal cesto v gozd. Jaz sem opa- zoval voznika pri delu. Videl sem, kako ima velike gosenice. Voznik buldožerja ima težko delo. ERVIN KOTNIK, 2.a OŠ Boris Vinter ZREČE Opazovala sem ptičko Bil je hladen zimski dan. Pod drevesom sem zagledala ptičko. Bila je premražena. Stekla sem ven. Ko sem seji hotela približa- ti, je hotela zbežati. Prijela sem jo in jo nesla v stanovanje. Dala sem jo na tla. Ugotovila sem, da ima poškodovano nogo. Ogledo- vala sem jo, a nisem vedela, k^ naj storim. Opazovala sem njeno perje, glavico in kljunček. Kar pogovarjati sem se pričela z njo. Naenkrat me je zmotila mamica. Povedala sem ji, da ima ptička zlomljeno nogo. Nekaj dni smo jo imeli v stanovanju, daje ozdra- vela. Potem sem jo nesla v ptičjo hišico. Ptičke imam rada, ker tako le- po prepevajo. RENATA ŠKOPORC, 3.c OŠ Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE Pozdrav Iz Radolfzella Iz zahodnonemškega me- sta Radolfzell so se nam ogla- sili učenci slovenskega do- polnilnega pouka in sloven- skega društva Planika. Piše- jo, da so tudi oni pred Novim letom nestrpno pričakovali Dedka Mraza. Ko je prišel, so ga razveselili s prikupnim programom. Dedek Mraz pa se je oddolžil s polnim košem daril. Na prireditvi je nastala tudi prikupna fotografija, na kateri obrazi otrok ob Dedku Mrazu žarijo od veselja, a je žal zaradi pretemnih barv ne moremo objaviti. Zato pa posredujemo želje slovenskih otrok iz Radolf- zella vsem vrstnikom v do- movini: želijo vam mnogo srečnih in zdravih dni ter ve- liko uspehov v šoli v tem letu. Skrbim za ptice, narisal ANDREJ PUKSIC, 2.r., STRANICE Atkina zanka So zgornji vzorci enaki, sta enaka dva ali so vsi trije različni. Bistro oko, je že ugotovilo, kakšen je pravilen odgovor. Napiši ga na dopisnico in jo do torka, 19. januarja pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebah nagrajenca tovarne AERO. Rešitev Atkine zanke iz prejšnje številke pa je: PISANA ŽELVA in STOPINJE MLADOSTI. Nagrado je žreb tokrat prisodil: Vanja Slapnik, Varpolje 46. 63332 Rečica ob Savinji. 14. JANUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE• CVETKE • V četrtek popoldne je Adem M. s Ceste v Laško v bifeju Pod velbom prete- pal Antona O. Adem ima kar težko roko, saj so mora- li Antona odpeljati v bol- nišnico. Vendar tohko po- guma, da bi počakal milič- nike, Adem spet ni imel. Čeprav je pobegnil še pred prihodom miličnikov, mu srečanje s sodnikom ne bo ušlo. • Čeprav sta sodelavca, se Milenko P. in Nedeljko B. - zaposlena sta na železnici - ne gledata preveč prijaz- no. Prejšnjo nedeljo pa so njuni pogledi poštah celo nekoliko sovražni, takoj naslednji hip pa je že prišlo do pretepa. Milenko je z do- bro merjenim direktom Nedeljku kar dobro razma- jal zobe, tako da je bilo ne- k^ dela še za zobaija. Po- leg miličnikov se bo s tem pretepom ukvaijal še sod- nik za prekrške, zagotovo pa bodo o tem kaj razprav- ljali še v delovni organiza- ciji. Kakšna izguba časa za- radi dveh srboritežev... • V soboto zvečer so milič- niki pridržah do iztreznitve Janeza K. iz Leskovca pri Ljubečni. Miličniki so Ja- neza, ki se ga je kar lepo nacedil, srečali na Zepini, kjer se je stepel z znancem. Janez se tudi miličnikom ni dal kar tako, zato so ga morali odvesti s silo, ven- dar pa je potem v prostorih za treznenje mirno zaspal. Naslednje jutro je Janez imel nekoliko težko glavo, vendar pa so se mu alko- holni hlapi že razkadili. • Silvo V. iz Škapinove je prejšnji četrtek ogrožal do- ma svojo družino. Miličniki so se odločili za običajni postopek v takšnih prime- rih - Silva so le opozorili. Ponavadi to zaleže, Silvo pa je bil bolj vztrajen, zato je moral ob drugem obisku skupaj z miličniki. Spanje v prostorih za treznenje na postaji mihce je sicer manj udobno kot v domžči po- stelji, zato pa je velikokrat koristno. Tudi Silvu je ko- ristilo, saj se je naslednji dan vrnil domov bolj miren. g g Lani manj nesreč in manj mrtvili na cestali na Celjskem »Kljub temu, da v prete- klem letu nismo na Celj- skem dobili nobene po- membnejše nove ceste - raz- en mogoče zadnji del zahod- nega kraka celjske obvozni- ce, smo lahko zadovoljni s prometno varnostjo na na- ših cestah,« pove Ivan Hri- bernik, inšpektor za promet na celjski Upravi za notra- nje zadeve. Lani se je na cestah na na- šem območju pripetilo 815 hujših prometnih nesreč (takšnih, v katerih se je kate- ri izmed udeležencev ranil ali pa umrl, lažje prometne nesreče samo z gmotno ško- do pa niso upoštevane v tej statistiki). To je petnajst manj (1,8 odstotka) kot leto poprej. Nesreč, v katerih se je kdo telesno poškodoval, je bilo 751 ah 12 manj kot leto pred tem, v bolnišnico pa so pre- peljah 1.026 ljudi, kar je pet več kot leto poprej. Med vzroki za prometne nesreče se ni pravzaprav nič spremenilo; neprimerna ozi- roma neprilagojena hitrost pogojem na cestah je še ved- no na prvem mestu, izsilje- vanje prednosti na drugem in alkohol za volanom na tretjem mestu. Najpogostejši povzročitelii prometnih nesreč sp še ved- no vozniki osebnih avtomo- bilov, na drugem mestu pa so s 143 prometnimi nesreča- mi že mopedisti (18 odstot- kov vseh nesreč), ki so se še nekaj let nazaj pojavljali v prometnih statistikah z za- nemarljivo majhnim odstot- kom, sedaj pa že krepko »kvarijo« prometne stati- stike. Najpogostejše žrtve na ce- stah na našem območju so bili v preteklem letu pešci - kar 19 jih je umrlo v pro- metnih nesrečah. Veliko teh nesreč so pešci sami zakrivi- li, ko so prečkali ceste na krajih, kjer ni prehodov za pešce, pa se niso prepričali, če je cesta prosta oziroma so precenili prometno situacijo in mislili, da bodo vozniki lahko pravi čas ustavili. Precej pogoste žrtve so tu- di vozniki osebnih avtomo- bilov; lani je na cestah na na- šem območju umrlo v pro- metnih nesrečah 16 vozni- kov osebnih avtomobilov, V nesrečah so umrli tudi štir- je mopedisti, kar na število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi, ni tako veli- ko, kaže pa na to, da tudi mopedisti bolj skrbijo za svojo varnost, vozijo z zaščit- nimi čeladami ipd. S.ŠROT Nesreč s smrtnim izidom je bilo 64 oziroma tri manj kot leto poprej, umrlo pa je 66 ljudi oziroma devet (12 odstotkov) manj kot leto poprej. Rabimo boljše ceste Medtem, ko je še lani ob polletju precej slabo kazalo in so bile prometne statistike precej bolj črne kot leto po- prej, pa se je jeseni prometna varnost precej izboljšala, ta- ko da smo lahko nazadnje kar zadovoljni. Po mnenju strokovnjakov za promet je k temu veliko pripomoglo le- po vreme oziroma mila zima, ki doslej še ni postregla s pastmi za voznike - sne- gom in poledico. Prav prvi sneg in poledice so prejšnja leta pripomogli k velikim prometnim nesrečam. Nedvomno imajo veliko zaslug za boljšo prometno varnost tudi prometni milič- niki, ki so lani pripravili veli- ko preventivnih in represiv- nih akcij, opozarjali voznike in po potrebi tudi kaznovali. Tako so z zavzetim delom kljub neustrezni kaznovalni politiki (sorazmerno zelo niz- kimi predpisanimi kaznimi) uspeli narediti nekoliko več reda na cestah. Zagotovo imajo zasluge za boljšo prometno varnost tu- di sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z vsemi svojimi članicami in preventivnimi akcijami, ki so jih organizirali. Prav gotovo je, da bi lahko imeli na naših cestah še bolj- šo prometno varnost, manj nesreč in manj žrtev. Vendar pa verjetno tudi zelo težko na takšnih cestah, kot jih imamo sedaj. Pravzaprav se objektivni pogoji za vožnjo iz leta v leto slabšajo - kakš- nih pomembnejših cest na našem območju ne gradimo, promet pa je vedno gostejši, na drugi strani pa so tudi ce- ste slabše vzdrževane kot bi morale biti, ker je za to pre- malo denarja. Prav je, da velik del pro- metne varnosti sloni tudi na ramenih miličnikov in sve- tov za preventivo, verjetno pa tako v nedogled ne bo šlo in bo potrebno nekaj več de- narja nameniti tudi za boljše in bolj varne ceste. SREČKO ŠROT Plen v avtomobilu y nedeljo zjutraj so miličniki ustavili Roberta G. iz Štor, ki se je očitno vračal z napornega dela. Natančnejši pregled nje- govega avtomobila je namreč pokazal, daje Robert ta večer kar pridno vlamljal. Miličniki so našh za pribUžno dva milijona dinarjev nakradenih stvari. Seveda so Roberta takoj priprli in sedaj preiskujejo, če ni imel prste vmes tudi pri nekaterih drugih vlomih v zadnjih dneh 'V Celju in okolici. Ker so nekaj plena že zasegli, bo preiskava Ivsekakor precej lažja in hitrejša. S.Š. Pešec pred avtomobil v četrtek zjutraj je 33-letni Zdravko Borko iz Vojnika hotel prečkati Dečkovo cesto v Celju zunaj prehoda za pešce. Borko je stopil na cesto v trenutku, ko je z osebnim avtomobilom pripeljal 20-letni Asim Maslo iz Celja. Ra- njenega pešca so prepeljali v celj- sko bolnišnico. Izsiljevala prednost Na Šaleški cesti v Titovem Velenju je 30-Ietna Sonja Mla- kar iz Titovega Velenja zavijala v levo proti bencinski črpalki. S tem je zaprla pot osebnemu avtomobilu, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 59-letni Jožef Lor- bek, prav tako iz Titovega Vele- nja. Lorbek je zaviral, vendar je vseeno treščil v desni bok vozila Mlakarjeve. V nesreči sta se rani- la oba voznika, škode pa je za približno 3,5 milijonov dinarjev. Peška umrla v petek zvečer, nekaj po 18. uri se je pripetila huda promet- na nesreča na Ulfci XIV. divizije v Celju, ko je «2-letna Pavla Kočnik iz Celja na neosvetlje- nem delu ulice in zunaj prehoda za pešce hotela prečkati ulico. Iz laške smeri je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom 26-letni Samo Očko iz Zagrada pri Celju. Voznik kljub zaviranju ni uspel preprečiti nesreče. Kočnikovo so huje ranjeno prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je dve uri kasne- je podlegla ranam. Zapeljal v levo V petek zvečer, malo po 18. uri je na cesti v kraju Blato pri Slo- venskih Konjicah 42-letni voz- nik Rudolf Kračun iz Žič z oseb- nim avtomobilom zapeljal v blagi desni ovinek. Pri tem je njegovo vozilo zaneslo, tako daje trčil v avtomobil, ki ga je iz na- sprotne smeri pripeljal 23-letni Anton Marinovič. Trčenje je bilo tako hudo, da je Marinovič ostal vkleščen v vozilu in so morali priti na pomoč gasilci. V nesreči sta se voznik Anton Marinovič in sopotnik v njegovem vozilu Božo Lamešič huje ranila in so ju pre- peljali v celjsko bolnišnico. Umrl pet dni po nesreči Prejš^i torek dopoldne, med deveto in deseto uro se je pripe- tila hujša prometna nesreča v Pilštanju. Tam se je pe^al po cesti proti Kozjemu 67-letni kole- sar Vladislav Rebernik iz Pilšta- nja. V desnem nepreglednem ovinku je Rebernik nenadoma zavil v levo v trenutku, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomo- bilom Franc Jug iz Dobležič pri Šmarju pri Jelšah. Pri trčenju je kolesarja odbilo na pokrov mo- toija osebnega avtomobila. Huje ranjenega Rebernika so prepelja- li v celjsko bolnišnico, kjer je pet dni po nesreči umrl. HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC Zadružni sveti TZO Polzela, TZO Prebold in TZO Vransko razpisujejo naslednja dela in naloge 1. individualnega poslovodnega organa - upravnika TZO Polzela 2. individualnega poslovodnega organa - upravnika TZO Prebold 3. individualnega poslovodnega organa upravnika TZO Vransko Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na- slednje pogoje: - da so državljani SFRJ in izpolnjujejo pogoje, dolo- čene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbe- nimi dogovori - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo agronomske, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri oziroma temu ustrezno delovno zmožnost - da imajo sposobnost vodenja in organiziranja - da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih področjih dela - da so politično aktivni in imajo ustrezne moralne kvalitete. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev razpisa v 15. dneh od dneva razpi- sa na naslov: HMEZAD, KZ »Savinjska dolina» Žalec, Žalskega ta- bora 1, Žalec Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. EMO - EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o. CELJE DELAVSKI SVET TOZD TOVARNA FRIT RAZPISUJE dela in naloge individualnega poslovodnega organa - direktorja TOZD Za individualni poslovodni organ je lahko imenova- na oseba, ki poleg opisanih pogojev v 511. čl. ZZD izpolnjuje še: 1. da je državljan SFRJ 2. znanja VII. stopnje strokovne zahtevnosti (VŠ) kemijske, metalurške smeri - ali z delom pridobljena delovna zmožnost, ki se ugotavlja v skladu z določili samoupravnega sploš- nega akta (k točki 2) 3. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih delovnih nalog in opravil na ustreznem področju 4. gospodarska razgledanost in sposobnost organi- ziranja dela, kar izhaja iz uspešnosti izvrševanja do- sedanjih del in nalog 5. družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje načel samoupravljanja 6. predlog koncepta o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev lastne vloge pri njegovi re- alizaciji 7. druge pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. Poslovodni organ se imenuje za razdobje štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih v razpisu sprejema EMO CELJE v roku 15 dni po objavi. Vlog brez predloženih dokazil o izpolnjevanju pogo- jev delavski svet ne bo obravnaval. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30. dneh po sklepanju delavskega sveta o izbiri kandi- data. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! Praznik celjske telesne ifultuo'e športnik leta v Celju Je Gregor Jurak, športnica leta pa Kristina Jazbinšek v ponedeljek, 18. januarja bo živahno in veselo v veliki dvorani Narodnega doma, kjer se bodo na zaključni sloves- nosti »Telesna kultura 87« zbrali vsi najboljši iz celjske občine in to iz sindi- kalnega športa, perspektivni in vrhun- ski športniki, ekipe in športniki, ki jih bodo nagradili za izjemne dosežke. Prireditev se bo začela ob 17. uri, orga- nizatorji - Telesnokulturna skupnost, Zveza telesnokulturnih organizacij in Novi tednik - Radio Celje - pa so se odločili, da bodo tokrat pripravili kultur- ni program dijaki srednje družboslovne šole iz Celja, katerih predstavniki, zdru- ženi v šolskem športnem društvu Kajuh, so lani slavili 40 letnico obstoja. Slav- nostni govornik bo predsednik ZTKO Celje Jože Geršak, ki bo spregovoril o dosežkih celjskih športnikov. Za množičnost bodo v Narodnem do- mu dobih priznanja: moški 1. skupina do 100 zaposlenih Ljubljanska banka Splošna banka Celje, ženske 1. skupina Obnova, moški 2. skupina od 100 do 500 zaposlenih Blagovni center in PTT, žen- ske 2. skupina ljubljanska banka Sploš- na banka Celje in Blagovni center ter moški 3. skupina nad 500 zaposlenih Že- lezarna Štore, Aero in Cinkarna^ter žen- ske 3. skupina Cinkarna, Aero in Železar- na. Ostala priznan^ja bodo podelili na dru- gi priložnostni prireditvi. Priznanja za perspektivne športnike bodo dobili: Jerneja Pere, Maja Radma- novič, Mateja Kvas, Renata Strašek, I-i- Ijana Mihovljanec, Lea Winter, Desanka Calasan, Miro Kocuvan, Toni Noner, Ja- nez Uplaznik, Ivan Kukovič, Robi Kdrič, Igor Vodeb in Rok Hus, vsi AD Kovinotehna Kladivar, Božo Ogorevc TVD Partizan Celje mesto, sekcija dviga- nje uteži, Dušan Kačičnik judo klub I. Reya, Marta Zupane, Jolanda Salamon, Breda Sivka, Milan Volk, Andrej Fider- šek in Matjaž Šmavc, vsi KK Emo Celje, Sandi Šmerc KK Merx Celje, Jure Vra- Zaključna prireditev »Telesna kultu- ra 87«, ki jo združno že več let priprav- ljajo TKS, ZTKO in NT-RC, bo v veliki dvorani Narodnega doma, namenjena pa ni samo povabljenim nagrajenim športnikom in športnim organizacijam, temveč vsem, ki jim je pri srcu naš šport in dosežki naših športnikov. čun PK Klima Neptun Celje, Aleš Anžič, Boštjan Strašek, Aleš Franc, Uroš Priv- šek, Tomaž Čater, Sebastjan Oblak, Marko Cvetko, Robi Šafarič, Roman Pungartnik, Marko Šušterič in Trivko Matovič, vsi ŽRK Aero Celje, Saška La- mut Občinska strelska zveza Celje in Si- mon Koražija, SK Unior. Torej 39 per- spektivnih športnikov iz devetih šport- nih organizacij. Posebno priznanje bodo dobili atleti veterani za uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v Melbournu v Avstraliji (Na- taša Urbančič-Bezjak, Jože Kopitar in Branko Vivod), ŠŠD Kajuh za 40 letnico plodnega dela ter najboljše ekipe. Skromno med vrhunskimi športniki že dolgo ocenjevalci najboljših šport- nikov in športnic niso imeli pri svojem izboru toliko težav kot prav ob koncu lanskega leta. Celjski športniki namreč vrhunskih dosežkov žal niso dosegli in so se zadržali na srednje kakovostni ravni, kjer so bila odstopanja med posamezniki minimalna. Po anketnih listih smo tudi ugotovili, da mnogi ocenjevalci niti pri- bližno ne poznajo dosežkov celjskih športnikov v minulem DNEVNIK; 19.51 VREME; 19.55 UTRIP: 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA: SOBOTNI VEČER; 21.00 M. Laurence: VRNITEV V PARADIŽ. 13. del avsU nadaljevanke; 22.45 TV DNEVNIK, 23.00 ALI SE ŠE SPOMINJAŠ LJUB ameriški film; 00.30 VIDEO STRANI Oddajniki II. TV mreže: 14.35 KAKO BITI SKUPAJ; 15.05 JAZ BIBIJAN. bolgarski mladinski filn^ KAPELSKI KRESOVI, ponovitev nadaljevanke; 17.35 OTROŠKA PREDSI 18.40 DALLAS. ameriška nadaljevanka. 19 30 TV DNEVNIK: 20.15 GLA- VEČER; 21.45 POROČILA. 21.50 FEUTON. 22.20 ŠPORTNA SOBOT' 22.50); OPOMBA: 11.55-17.00 30 Haag: EP V HITROSTNEM DRSANJU 14. JANUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! 14. JANUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JANUAR 198«! Vragolije na jeklenih konjičkih Celje bo za Jugoslavijo ostalo na športnem področju za vedno zapisa- no v zgodovini kot prvo mesto, ki je organiziralo tekmovanje v motokro- so v zaprtih prostorih (9. in 10. janu- arja 1988). Doslej smo motokros gle- dali na prostem in uživali v vragoli- jah sicer šibkih fantov na gibljivih motorjih, od Celja dalje pa so odpr- te tudi pokrite dvorane. S tem bodo motokrosisti reztegnili letno sezono tudi na zimski čas, kar pomeni, da bodo spomladi, poleti in jeseni bo- lje pripravljeni za težke boje doma in v tujini. Tujim tekmovalcem je namreč že vrsto let dana možnost. da vozijo po zahtevnih progah v za- prtih prostorih, kar še posebej velja za ZDA in zahodno evropske drža- ve, od koder tudi prihajajo najboljši motokrosisti. Avtomoto društvo Unior Lenart seje odločilo, da pripravi prvo repu- bliško prvenstvo s petimi dirkami. dvema v Celju v hali Golovec in tremi od 15. do 17. januarja v Gornji Radgoni. Zbrali so se vsi najboljši slovenski motokrosisti ter se spo- padh s to novo športno panogo. Proga je krajša, krog pa poln ostrih ovinkov in zahtevnih preprek iz že- leza, prekritih z lesom. Motorji mo- rajo imeti drugačne plašče kot za dirko na prostem, ispušne cevi so prilagojene zaprtim prostorom, ve- rige niso namazane z mazilom, ki bi v dvorani puščalo pretirano maš- čobo. V Celju sta bili dve dirki. Prvi dan je zmagal Bernard Urbanija iz Lu- kovice pred Stankom Vindišem iz Lenarta in Marjanom Zdovcem iz Brežic, sicer pa Celjanom. Drugi dan je slavil Silvin Vesenjak iz Ore- hove vasi pred Marjanom Zdovcem iz Brežic ter Bernardom Urbanijo iz Lukovice. Vsi so bili uspeha veseli, saj ga niso pričakovali. Možnosti za trening je bilo malo ali skoraj nič, zato so motoristi v prvi vožnji prvi dan delali veliko napak. V dvorani se je oba dneva zbralo po okoh 1700 gledalcev. Kljub te- mu, da je bilo tekmovanje prvič v Celju, pa so se gledalci izkazali kot odlični poznavalci. Odmor med posameznimi dirka- mi odraslih so izpopolnili najmlajši bodoči motokrosisti, med njimi tu- di petletni fantič. . TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Najtežja ovira je bila visoka dobra dva metra in tekmovalci so se pogumno poganjali preko nje ter vzbujali za pogum priznanje. Marjan Zdovc, sicer Celjan, ki pa nastopa za AMD Brežice, med vratolomno vožnjo na eni izmed ovir visoko nad gledalci. V odmoru je organizator tudi poskrbel za prikaz, kako se na motokros spoznajo ti najmlajši od petega do dvanajstega leta! Bodice stalno poslušamo ^ migovanje o zateg} vanju pasu. Bojim s, da bomo na lepet ostali brez hlač. f Pri zdra v I jen ju gosp^ darstva obstaja pti več administrativni kontraindikacij. Pravijo, da je vsak delo častno, toda ai je časten tudi vsaj osebni dohodek? Mnogi odgovorni inis jo glavo na pravem mestu samo v pc stelji, I Kadar odgovorni^ gori pod nogami, pf navadi pogori jo di lave i. I Začetek zime je tal šen, kot da bi bilo tud vreme odvisno od p^ litike cen. i Kot kaže, nas v leU 1988 čaka 366 dni upa nja na boljši jutri. | MARJAN BRADAl Gams pri osemdesetili Tanka odeja snega je po- krivala sicer popolnoma prazno Logarsko dolino, ki se je svoje čase - ne tako da- leč nazaj, pred vojno - lahko pohvalila, da zajema turistič- ni peharček z veliko žlico. Za spoznanje je bilo snega tudi v Solčavi, kar precej pa po hribih pod Raduho, Ojstrico in Planjavo. Sivkasto bel, tu- roben dan se je naredil iz le- pega, sončnega jutra, kakrš- nega je videl izletnik iz avto- busa, ki se je počasi prebijal proti eni najlepših alpskih dolin na Slovenskem in pah- nil dolino v osamelo, potuh- njeno žalost: ljudje so nemir- no čakali pred radijskimi aparati, na poštarje ... Kor- zijška tragedija je prerastla vse druge skrbi, neka druga gora, San Pietro pri Ajacciu, je tokrat spodrinila domače vršace. Ljudje so se s stra- hom v srcu vpraševali... Z Antonom Ikovicem, sta- rim partizanom in dobrim poznavalcem skritih poti na Solčavskem, sva zadihano koračila v breg pod Raduho. Nekdo je zgodaj zjutraj šel pred nama v dolino, stopinje so bile sveže, težko so se za- žrle v sneg. Prihaja čas, ko se bodo hribovci le enkrat te- densko spustih v dolino, da bi nakupili najnujnejše. Po smrekah ob poti mar- kacije slovenske planinske transverzale. Ikovic je živi leksikon. Vse ve. Solčavsko z njim zaživi, zadiha, se dvig- ne iz zgodovine. Pustote so samevale, po- krite s snegom. Daleč zgoraj, kjer se je pot nekoliko razši- rila, je bilo videti vršace: iz- drli so se iz meglene koprene in nič več ni bilo tesnega ob- čutja, Logarska dolina pa se je kopala v mlačnem morju zimskega dolgočasja. Pred vojno je bilo na Sol- čavskem nekaj čez osemsto ljudi, reče med krepkim vdi- hom Ikovic, naslanjajoč se na palico, nekdanji kurir, da- nes jih je nekaj čez petsto. Nisva govorila, le sopenje je bilo slišati. Spomnil sem se na knjigo Ane Wam- brechtsamer Danes grofje celjski in nikdar več, na Apreharjevo pripovedova- nje, ko sta z mladim grofom celjskim, Friderikom, blodi- la po Solčavskem. »To je kaj čudna dohna, je razmišljal Aprehar ob Fride- riku Celjskem, med done- besnimi pečinami. Kmetje so celjski podložniki, pa jim le ni treba dajati desetine. Tudi ne poznajo bolezni in vročinskih kug. Vsak od njih živi do svojega naravnf konca v visoki starosti, če poprej ne ubije po nevar stezah med pečevjem in' padi ali ga ne pobije kar. ki ga sprožijo hudobni [ ski duhovi.« Pustote so še bolj pui odšli so Strgarjevi, Kolai vi, kdove kam so izginili' larjevi, Grefičevi, izpod g so zdrsnili v dolino, v s Pastirki, Klemenški, za \ lej so se poslovili ljudj Ladnic, Opresnika, z gors kmetij. Le nekaj jih še trmž vztraja in kuje načrte, sku z gamsi - ostali bodo. Ra' ki pod Raduho, Raduši po domače, Staknetovi Zagarjeva dva, poganjajo renine vse globlje. V kri kamenje. Nekaj dni nazaj je oseiT setletni Franc Žagar usti gamsa, včeraj so se mu iskrile oči nad dvema O ma, povedo, ko se zadih »vtakneva« v toplo kuhif Najmlajši pri hiši RadiJ kovi, Franc mu je ded, B či, ima druge skrbi: ne ^ rnajo ga gamsi pa tudi, ne. Ostal bo na domačiji bodo le uredili pokojnii' zavarovanje, če se ^ končno le zavzeli za go' kmetije, če bo beseda le so postala ... Lov ga ne^ ma, kot toliko rodov f njim. Tudi očeta Andreja Pekli ju, kako bo. Jutri (Nadaljevanje prihodnja Račniki pod Raduho.