številka 2 . leto XLII • c^na 350 din________________________________________________________muanaj^
NOVI TEDNIK IF RUVSILO OTCINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRIJELSAH INjAjjC
Ugriznili so v^lcislo labollco spora
Je mar važno ali so iz Celja, Šentjuija, Žalca. Vsi so naši. Tako smo mislili do nedavnega. Zdaj bi nekateri očitno radi videli, da bi
vse otroke spravili za varne občinske plotove, k^ti potem bi zelo hitro lahko rešiU spor med tremi mejnimi občinami. Ti isti so
zadolženi, da bi našim otrokom zagotovili enake možnosti za zdrav razvoj in veselo otroštvo. Malo kislo je to jabolko, mar ne?
Foto: EDI MASNEC
ouolce za
plotove
Vsi imamo radi otroke.
Ta trditev postaja v luči
spora med celjsko, žalsko
in šentjursko skupnostjo
otroškega varstva puhla
fraza.
Dokler je bilo denarja do-
volj, nihče ni spraševal, od
kod prihajajo otroci v celj-
ske vrtce. Ko je denarja
premalo, je postal to tako
velik problem, da so začeli
otroke preštevati in matič-
nim skupnostim otroškega
varstva dostavljati račune
zanje. Žal, tudi te nim^o
denarja. Kdo bo plačal za te
otroke, ostaja še naprej od-
prto vprašanje.
Celjske vzgojnovarstve-
ne organizacije so do teh
j otrok pokazale vs^ toliko
ljubezni, da kljub priti-
skom skupnosti niso zavr-
nile otrok tistih staršev, ki
so vztrajali, da otroci osta-
nejo v teh vrtcih.
Ost^a pa grenak občutek
pri starših, ki so doslej mi-
slili, da se lahko svobodno
odločajo, kam bodo dali
otroka v varstvo. Še naj-
manj so pomišljali na to, da
jim je lahko n^večja ovira
občinska meja. Upravičeno
so ogorčeni nad ravnanjem
celjske skupnosti otroške-
ga varstva pa tudi nad
skupnostmi v matičnih ob-
činah, ki po več mesecev
tr^^očih žolčnih razpra-
vah še vedno ne morejo
n^ti skupne rešitve.
Sami starši bi lahko pre-
sekali ta gordijski vozel - in
na to je marsikdo računal
- če bi svoje otroke uma-
knih iz celjskih vrtcev. Na
srečo pa življenje ne pozna
plotov, čeprav jih postav-
ljajo tisti, ki bi radi življe-
nje spraviii v predalčke in
predpise, da bi »svoj* ogra-
jeni vrtiček lažje nadzoro-
vali.
P problemu obširneje
v temi tedna na 5. strani.
_ _
V mejah kompromisov smo
Ne gre drugače, kot da
obema »taboroma«, celjske-
mu in mariborskemu omiz-
ju, ki sta v ponedeljkovi tele-
vizijski oddaji Aktualno za-
govarjala vsak svojo tezo
o prestruktuiranju, ne bi pri-
trdil, s tem, da se mi zdi po-
membnejše tisto, kar so po-
udarjali člani mariborskega
omizja, namreč, da moramo
najprej doseči enakopravne
pogoje za vse, ki sodelujejo
v gospodarski bitki, šele po-
tem se lahko lotimo pravega
pres truktuiranja.
A tudi tistemu, kar je
vimenu celjske občinske po-
litike zagovarjal celjski žu-
pan Tone Zimšek, ki vidi te-
žišče problema v programih
in miselnem prestruktuira-
nju, ter s tem povezanim pre-
porodom kadrovske politike
- vse seveda v danih pogojih,
ne da bi čakali na tržne raz-
mere - se povsem ne gre
odreči. A ne zato, kot je bilo
slišati v oddaji, ker ni časa
čakati na neke idealne tržne
razmere. Na te, ali vsaj na
drugačne pogoje gospodar-
jenja, bo namreč treba poča-
kati. Dober dokaz temu lah-
ko najdemo kar v Celju, pri
tistih, ki imajo program (Žič-
na) in ki so bili poleg tega še
nadpovprečni v svoji pod-
skupini dejavnosti (Ljubeč-
na) pa zaradi splošnih pogo-
jev svojih načrtov ne morejo
takoj uresničiti. Torej tudi če
programi so, jih zdaj (ker ni
časa čakati na drugačne raz-
mere?) ni mogoče rešiti. Pa
tudi ostale organizacije, ki so
nadpovprečno dobre (in sla-
be tudi, da ne bo pomote)
spremembe potrebujejo.
V Zlatarni, na primer, pravi-
jo, dajte nam možnost naba-
ve surovin, dajte realen tečaj
in pravico do dela ustaljenih
deviz, pa smo v letu dni pri-
pravljeni izvoz povečati za
dva do trikrat...
Akciji celjske občinske
ekipe gre pritegniti pred-
vsem zato, ker je sedaj, če
nič drugega, spomnila vodil-
ne v posameznih organizaci-
jah (tiste, ki se seveda tega še
niso spomnili sami), daje ko-
nec lagodnosti in da bo treba
za uspešno tekmo na svetov-
nem trgu drugače delati. Res
da smo lahko gornjo misel
v različnih oblikah v zadnjih
petih letih v raznih sklepih,
resolucijah in kongresnih iz-
hodiščih vs^ tisočkrat sreča-
li, a priznajmo, da je malce
bolj sedla v glave šele potem,
ko so začeli v Celju primerja-
ti dobre in slabe. Takšno
oceno si lahko privoščimo
tudi zaradi številnih naspro-
tovanj, ki jih je čutiti, a ki
vseeno ostajajo v glavah,
kjer so se porodila. Veliko je
namreč odgovorov v stilu,
češ, kaj pa smo doslej druge-
ga delali kot razmišljali o raz-
voju in kaj si sploh predstav-
lja ta občinska ekipa, da nas
na tak način deli na nadpov-
prečne in podpovprečne.
Vneargumentirani obram-
bi je, potem ko je v občini
zapihal malce drugačen ve-
ter, slutiti nekaj več kadrov-
skega prepiha kot v prete-
klosti. Zato sedaj (pa tudi
v prihodnje) velja vztr^ati
na primerjavi po skupinah
dejavnosti kot merilu, ki je
v teh pa tudi kakšnih drugih
razmerah »najpravičnejši«.
Žal je vsako merjenje moči
za nekega boljše in za druge-
ga slabše. Sedaj se slabši še
lahko skrivajo (tudi in žal
upravičeno) za cenovnimi
nesmisli, za ukrepi zvezne
vlade. Kratkoročno so tudi
ponekod znotraj podskupin
rezultati težko primerljivi,
kajti trenutno je lahko uspe-
šen tudi tisti, ki seje v prete-
klosti ravnal mimo vsake
ekonomske logike, kije imel
zaloge ipd. Kljub temu, da to
ni vsesplošen pojav in da je
primeljivost še vedno mogo-
ča, pa bi morali najprej v naj-
širšem smislu izbojevati bit-
ko v korist idej razvitih in se
potem na zdravih temeljih
lotiti prestruktuiranja. Ali,
še drugače povedano, da
prestruktuiranja ne bi
vzpodbujali na način »s si-
som za prestruktuiranje«
ampak drugače, s trgom,
z ekonomskimi vzpodbuda-
mi in recimo tudi - z delni-
cami.
Lažje pa je Toneta Zimška
in sedanjo politiko v Celju,
ki ima želje po čimhitrejšem
ukrepanju, razumeti, če sku-
šamo biti bolj realni in »se-
stopiti« naz^ na zemljo,
v naš vsakdan. Ta pa je bil
v ponedeljek, ko je tekla od-
daja o prestruktuiranju, med
drugim tudi takšen, da so
v republiških skupščinskih
klopeh na račun 200. a člena
deviznega zakona sprejeli še
en kompromis, ki velja do
prvega kvartala. Kljub vse-
mu gromovništvu in kljub
vsej jezi, da tako ne gre na-
prej, ostajamo še vedno
v mejah kompromisov. Ko-
mu v prid, se ve. Da to ne
vodi k nikakršnemu pre-
struktuiranju, pa je tudi
jasno.
RADO PANTELIČ
Razprava o ustavi
- selmasid prepir?
Pogovor z dr.Matjažem Kmeclom ob-
javljamo na 12. strani.
Izbrani biseri grafične umetnosti
Izjemna razstava v Pokrajinskem muzeju Celje. Stran 8.
Teiico za tral(torsi(o gumo
Na Oroševi kmetiji v Zrečah ne poznajo oddiha. Stran 10.
Spet dražje mleko
Minuli petek je v Mlekar-
ni v Arji vasi vladala prava
zmeda. Po radijskih valovih
so poročali o višjih cenah
mleka, uradnih obvestil
v Mlekarni ni bilo še nobe-
nih. Niti iz živinorejske po-
slovne skupnosti Slovenije,
niti iz Združenja mlekarske
industrije Jugoslavije. Od
tam so na zahtevo Mlekarne
dobili le sporočilo, da jih
bodo obvestili, ko bodo do-
bili zeleno luč za zahtevane
cene.
Predsednik poslovodnega
organa Mlekarne Andrej
Čulk je lahko povedal le ne-
uradne informacije. Cene naj
bi se povečale na 99,20 din
na tolščobno enoto, kai po-
meni okrog 370 dinarjev za
liter odkupljenega mleka.
Prodajne cene so višje za pri-
bližno 35%. Cene mlečnim
proizvodom ostajajo še na-
prej zamrznjene, kar pome-
ni, da bodo vsi mlečni proiz-
'vodi odslej v rdečih šte-
' vilkah.
Andrej Čulk je nadalje po-
vedal še to, da je preskrba
z mlekom in mlečnimi proiz-
vodi na Celjskem zadovolji-
va. Po nekaterih večjih jugo-
slovanskih mestih je mleka
namreč zmanjkovalo že v ju-
tranjih urah, v Skopju pa so
ga po nekaterih podatkih
prodajali po 560 dinarjev, če-
prav je bila dovoljena cena
nekaj nad 300 dinarjev. Pre-
skrba je bila na Celjskem za-
dovoljiva tudi zato, ker so se
v delovni organizaciji uspeh
dogovoriti z izvršnimi sveti
občin. Le-te so Mlekarni po-
krivale delni izpad dohodka.
Glede oskrbe pa se bodo
predstavniki Mlekarne po-
govarjali z izvršnimi sveti tu-
di v teh dneh.
IRENA JELEN-BAŠA
Zdravilišče
Dobrna
vabi v soboto, 16. 1. na
»ANTONOV VEČER«
V Hotel Dobrna.
Ljudski plesi in običaji, dru-
žabne igre. Igra ansambel
CMOK.
Posebna ponudba - krače!
Dober milijon aparatov
v delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski apa-
rati so lani naredili skoraj milijon in 46 tisoč malih gospo-
dinjskih aparatov in s tem dosegli največjo proizvodnjo
v vsem 17-letnem obstoju tovarne.
Lanske načrte so presegli za 10 odstotkov, kar 55 odstot-
kov vse proizvodnje pa so namenili prodaji na tujih trgih,
kjer postaja ob že uveljavljenem električnem ročnem mešal-
niku njihov vse pomembnejši izdelek tudi električni rezalni
strojček. Z izvozom so v letu 1987 zaslužili 6 milijonov 479
tisoč dolarjev in tako presegli načrte za 12 odstotkov, v pri-
merjavi s predprejšnjim letom pa so ga podvojili.
M. L.
Zime pa od nikoder
Cesiarii so pripravljeni in napovetiujejo
velilio snega
Delavci Cestnega podjet-
ja Celje, ki na Celjskem
vzdržujejo tudi pozimi vse
magistralne in regionalne
ter večji del lokalnih cest,
že skoraj dva meseca pri-
pravljeni pričakujejo snež-
ne padavine.
Toliko časa imajo že tudi
štiriindvajseturno dežur-
stvo, ki redno spremlja sta-
nje na cestah. Ker pluženje
in posipanje cest letos še ni-
sta bila potrebna, v teh dneh
čistijo obcestne jarke, v to-
rek zjutraj pa so s soljo posu-
li tudi vse mostove na Celj-
skem.
Na Cestnem podjetju v Ce-
lju in na svojih delovodstvih
po vsej regiji imajo za zim-
sko službo pripravljenih 80
plugov, 40 posipalcev in
6 avtomatskih posipalcev,
primerno število tovornih
vozil in v pripravljenosti na
domu vse potrebne voznike.
Glede na izkušnje iz minu-
lih let cestarji pravijo, da se
nam februarja gotovo obeta
prava zima z veliko snega.
Že star pregovor namreč
pravi, da vreme in gosposka
ne dasta ničesar zastonj.
BP
2. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
Rogaški antiinflacijski mehurčki
v Polnilnici Zdravilišča Izpad prihodka In grozeča Izguba
človek obrača, vlada pa
obrne, in tako se pri nas do-
gaja, da dober gospodar po-
stane čez noč siromak. Eden
tipičnih primerov brezgla-
vega zveznega administri-
ranja je tudi v tozdu Polnil-
nica Zdravilišča v Rogaški
Slatini, kjer so antiinflacij-
ski ukrepi, ki jih je zvezna
vlada sprejela začasno, po-
rušili načrte na ravni delo v-
ne organizacije, temeljno
organizacijo Polnilnica pa
postavili v položaj, ki je za
zdaj brezizhoden.
Rogaški mineralci so do-
slej veljali za dobre gospo-
darje, bili so zdrav in čvrst
delovni kolektiv, danes pa
morajo izračunavati, kolikš-
na izguba jim grozi, če bodo,
kar se zna zgoditi, ukrepi ve-
ljali kar vse leto.
Da bi vsaj delno ublažili
pritisk inflacije, so v tozdu
Polnilnica lani na začetku
novembra povišali cene mi-
neralnim vodam in brezalko-
holnim pijačam za 20 odstot-
kov. Z odlokom Zveznega iz-
vršnega sveta koncem no-
vembra pa so morali cene vr-
niti na raven s 1. oktobra. Sa-
ma vrnitev cen bi ne bila toli-
ko pogubna, če se ne bi isto-
časno podražila proizvodnja,
v poprečju za 85 odstotkov.
Zamaški, na primer, za 105
odstotkov, lepilo za 80 od-
stotkov, papir, steklenice,
energija. Da bi bila mera pol-
na, se je mineralna voda na
tržišču v maloprodaji podra-
žila.
Kot da bi bila mineralna
voda eden glavnih virov ju-
goslovanske rastoče inflaci-
je, je ukrep, vrnitev cen, uda-
ril samo proizvajalce. Kako
»donosna« je njihova proiz-
vodnja pa kažejo tile podat-
ki: namizna mineralna voda
Rogaška, na primer, stane
v maloprodaji v Rogaški Sla-
tini 280 dinarjev, v Celju 340
in v Ljubljani 380 dinarjev,
od tega pa je neto cena proiz-
vajalca le 65 dinarjev. To je
cena napolnjene steklenice,
z vsemi proizvodnimi stro-
ški, naložena na kamion. Sle-
dijo »dodatki« na to ceno: tr-
govinska marža, ki znaša
okoli 180 dinarjev, davek,
prevoz, in tako pridemo do
maloprodajne cene mineral-
ne vode, ki jo potrošniki in
kmetijci tako radi primerjajo
s ceno mleka na tržišču.
Če bo sedanji zamrznitve-
ni ukrep veljal vse leto in ne
le do 1. maja, bodo v Polnil-
nici do konca leta »pridelali«
okoli 700 milijonov din izgu-
be, po analizah, ki so jih na-
redili, pa bodo imeli od de-
cembra lani do konca aprila
izpad 620 milijonov din pri-
hodka. To bo porušilo začr-
tane razvojne programe v de-
lovni organizaciji Zdraviliš-
če Rogaška Slatina, progra-
me, ki so temeljili na zdravi
ekonomiki, zdravih ekonom-
skih odnosih, dobrem go-
spodarjenju in zgledni pro-
duktivnosti.
Ukrepi zvezne vlade so
prizadeli vse jugoslovanske
proizvajalce mineralnih vod
in brezalkoholnih pijač, zato
so na poslovnem odboru pri
združenju proizvajalcev se-
stavili pritožbo in jo poslali
Zveznemu izvršnemu svetu.
Pritožbo menda rešujejo, ju-
goslovanski mineralci pa so
ob tem pesimisti. Tudi v Ro-
gaški Slatini se ne nadejajo
nič dobrega.
MARJELA AGREŽ
V Polnilnici se v sedanjih
pogojih gospodarjenja za-
vedajo, da je zanje edina re-
šitev izvoz, čim več izvoza.
Lani so dosegli načrtovano
prodajo na tuje okoli 4 mili-
jone litrov, letos se jim od-
pirajo nove možnosti, pove-
čana prodaja na švicar-
skem, švedskem in avstrij-
skem tržišču. Letos naj bi
izvozili 5 milijonov stekle-
nic mineralnih vod.
Kratkoročni ukrepi opravljeni
cinkarno še čaka temeljita sanacija obrata Čret
Cinkarna Celje je po mne-
nju celjskega izvršnega sve-
ta kratkoročno zagotovila
varno obratovanje ferosul-
fatne in piritne linije, ob-
činski načrti pa jih zavezu-
jejo, da morajo do leta 90
opraviti celotno sanacijo.
Kratkoročni ukrepi so bili
potrebni po lanski nesreči,
ko je prišlo do izliva kisli-
ne, kljub temu, da ni stekla
v vodotoke, pač pa jo je za-
držala lovilna skleda. Ta se
je pri tem nekoliko poško-
dovala in morali so jo obno-
viti.
Po obnovi je skledo preiz-
kusil ljubljanski .Zavod za
raziskavo materiala in kon-
strukcij, ki zagotavlja, da
mora v primeru največjega
izlitja kisline skleda zdržati
24 ur. V Cinkarni so v tem
času pripravili tudi tečaj in
preizkus znanja za delavce,
ki delajo s kislino. Tečaj je
trajal 56 ur, vanj pa so vklju-
čili 52 delavcev. Večina jih je
uspešno opravila izpit, zago-
tavljajo pa, da bodo s takšni-
mi oblikami izobraževanja
nadaljevali tudi v prihodnje.
Med kratkoročnimi ukrepi
so načrtovali tudi zamenjavo
pršilnih hladilnikov na fero-
sulfatni liniji. V prvi fazi jih
bodo posodobili tako, da bo-
do postavili nov sistem za
signalizacijo in regulacijo ki-
slosti hladilne vode, ki je po-
trebna pri hlajenju kisline.
Dodatno pa bodo postavili
še hapravo za avtomatsko
nevtralizacijo hladilne vode
z apnenim mlekom. Naprave
naj bi montirali do sredine
letošnjega leta, načrtujejo pa
jih tudi na piritni liniji. To pa
je odvisno od tega, kakšna
bo sanacija obeh linij. Ugo-
tavljajo namreč, da upada
povpraševanje po žveplovi
kislini, zato še ni povsem jas-
no, za kakšno sanacijo se bo-
do odločili. Ferosulfatna lini-
ja mora zaenkrat obratovati
predvsem zaradi predelave
zelene galice, piritna linija
pa je tudi cenovno zanimiva,
saj dela z domačo surovino.
Vsekakor pa bo sanacija tudi
finančno izredno zahtevna,
zato v Cinkarni menijo, da
odločitev ne bo lahka.
TC
O delu jugoslovanske mladine
Mladinci celjskega območja pripravljajo v sredo, 20.
januarja v Titovem Velenju posvet o gradivu Zvezne kon-
ference jugoslovanske mladine, ki je konec leta 1987 oce-
njevala svoje delo.
Zajetno gradivo, ki so ga dobili mladi v vseh občinah,
obravnava predvsem položaj in vlogo Konference Zveze
socialistične mladine Jugoslavije, izhodišča za pripravo gra-
diva pa so bila med drugim tudi neenotna mnenja mladih iz
posameznih republik in avtonomnih pokrajin o skupnih
nalogah jugoslovanske mladine. Sicer pa si bodo mladi
s Celjskega pred posvetom ogledali jamo Škale.
L F.
Kako bomo bolj varčevali v zdravstvu
Predvideni ukrepi kratijo pravice uporabnikom
Zdravstvene skupnosti v Sloveniji
bodo imele letos po ocenah najmanj
10 odstotkov manj denarja, kot bi ga
potrebovale za ohranitev programov
zdravstvenega varstva v obsegu in
na ravni preteklega leta. Ukrepi za
zmanjšanje razkoraka bodo torej nuj-
ni. Kakšni bodo, bomo vedeli po seji
skupščine Zdravstvene skupnosti
Slovenije 28. januarja. Do takrat bo-
do svoje mnenje o ukrepih povedali
tako izvajalci kot uporabniki zdrav-
stvenih storitev na skupščinah ob-
činskih zdravstvenih skupnosti. Na
celjskem območju se bodo zvrstile do
20. januarja, ko se bo sestala tudi
skupščina Medobčinske zdravstvene
skupnosti Celje.
Predlog ukrepov so pripravile stro-
kovne službe Zdravstvene skupnosti
Slovenije že za decembersko zaseda-
nje skupščine, vendar jih takrat dele-
gati niso hoteli sprejeti brez poprejš-
nje obravnave po občinskih zdravstve-
nih skupnostih, saj ukrepi posegajo ta-
ko v delo izvajalcev kot v pravice upo-
rabnikov.
V zdravstvenih organizacijah pred-
videvajo ukrepi zmanjšanje števila za-
poslenih, zmanjšanje vseh oblik dela
izven rednega delovnega časa, vključ-
no z dežurstvi in ustavitev vseh na-
ložb, ki se financirajo iz sredstev
zdravstvenih skupnosti. Uskladiti
(zmanjšati) bo treba tudi število bol-
nišničnih postelj v skladu z na novo
ugotovljenimi gravitacijskimi območji
in dopolnitvami sporazuma o delitvi
dela med zdravstvenimi delovnimi or-
ganizacijami. Prav tako bi naj ukinili
ambulante, posvetovalnice, zdravstve-
ne in lekarniške postaje povsod tam,
kjer je obseg dela zelo skromen. Pn
nakupu opreme bo potrebno soglasje
Zdravstvenega sveta Slovenije.
Pri načrtovanju zdravstvenega var-
stva za leto 1988 ukrepi predvidevajo
zmanjšanje zdravljenja v bolnišnicah
in preusmeritev v specialistično dejav-
nost. Bolj kot doslej bi naj zaživela
povezava med bolnišnično in osnovno
zdravstveno službo pri premeščanju
bolnikov iz bolnišnične nege v zdrav-
ljenje in nego na domu. ~
Med ukrepi, ki bodo bolj neposred-
no prizadeli uporabnike, je zmanjšanje
reševalnih prevozov, predpisanih in iz-
danih receptov zg. zdravila in obsega
zobno protetičnih storitev. Ukrepi
predvidevajo dosledno pobiranje par-
ticipacij, dosledno izvajanje določila
o izbranem zdravniku z evidentira-
njem v zdravstveno knjižico in plačilo
vseh storitev kot to opredeljuje spora-
zum o uresničevanju zdravstvenega
varstva. Predvideen so tudi omejitve
pravic uporabnikov iz tega sporazu-
ma. Nanašajo se na povračilo potnih
stroškov, posmrtnine, pravice do očal
in očesnih pripomočkov, do trajnih in
začasnih snemnih in fiksnih protez,
ravnanja zob, zdravila za akutna obole-
nja in prvi pregled pri specialistu.
Vse to bi naj v bodoče plačevaU vsi,
razen otroci, šolarji, študenti in drugi
uporabniki, ki so v celoti oproščeni
plačevanja participacije.
MILENA B. POKLIČ
Za petino višje štipendije
s prvim januarjem so se vse štipendije povečale za
20 odstotkov.
Tako je na decembrski seji sklenil odbor za štipen-
diranje pri skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje
SR Slovenije in ocenil, da se uspešno izvaja določilo iz
samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki predvi-
deva redno valorizacijo štipendij vsake tri mesece
v skladu z rastjo življenjskih stroškov.
Najvišja štipendija iz združenih sredstev za učence
v kraju šolanja je sedaj 82.168 dinarjev, za študente pa
95.857 dinarjev. Najvišja štipendija za učence, ki se
izobražujejo izven kraja bivanja je 150.642 dinarjev, za
študente pa 164.333 dinarjev. Dodatek na prav dober
uspeh znaša 13.692 dinarjev, za odličen uspeh pa 27.391
dinarjev. Za petino se je povečala tudi vrednost točke
kadrovskih štipendij, ki znaša 11.358 dinarjev.
Štipendijo iz združenih sredstev za mesec januar
bodo učenci in študentje z našega območja prejeli 10.
februarja.
VVE
KOMENTIRAMO

V socialističnem besed-
njaku radi govorimo o od-
miranju države. Čeprav le-
ta odmira že več kot štiride-
set let pa še ni odmrla, na-
sprotno, v zadnjem času je
celo oživela.
Drugače povedano, ima-
mo izjemno veliko, neučin-
kovito in drago državno
upravo na vseh ravneh, o ka-
teri se malo razmišlja, še
manj govori in skoraj nič ne
stori, da bi bila racionalna in
učinkovita. In čeprav se nam
včasih celo dozdeva, da naša
uprava dela permanentno
zagnano in uspešno, gredo
žal njeni napori predvsem
v smeri dominantnega diri-
giranja in ukazovanja, ki se
odraža v negativnem omeje-
vanju normalnega razvoja
posameznih področij in si-
stema kot celote.
Marsikdaj je slišati veliko
pripomb na račun naše dr-
žavne uprave, daje prevelika
in da, več kot dela, bolj dela
v prazno. Da uprava ni spo-
sobna problemov niti zazna-
vati, kaj šele reševati, je ver-
jetno posledica tudi v slabi
kadroski strukturi. Zato tudi
ne more biti uspešna in nima
referenc za dobre strokovne
kadre, ki se raje zaposlujejo
kje dru^e. Ljudje tudi ved-
no manj zaupajo v zapletene
upravne postopke, ukrepe in
predpise, kijih je vedno več
in ustvarjajo splošni pravni
nered, saj že mnoge stvari ne
delujejo več tako kot bi mo-
rale. V tej zmedi nastaja po-
treba po novih predpisih ter
posledično po večji upravi,
ki kljub temu ni sposobna
oživiti gospodarstva in nas
potegniti iz družbene krize.
Politika pa žal še tudi ni
spoznala, da ji je potrebna
dobra-strokovna uprava, saj
brez nje tudi ne more biti do-
bre politike. Iz tega sledi
ugotovitev, da naš upravni
sistem ne temelji na strokov-
ni upravi, pač pa na politič-
nem volunterizmu in amate-
rizmu. Zaradi takšnih raz-
mer imamo slabo upravo, ki
za občo in strokovno javnost
ni zanimiva, saj je le-ta pre-
pričana, da je v upravi pre-
več ljudi, ki ne delajo nič ko-
ristnega.
Ima pa uprava vsaj eno ze-
lo koristno vlogo, ki jo tudi
dovolj uspešno izvaja, kot
pravi dr.J.Šmidovnik: »to je
vloga dežurnega krivca za
napake, ki se delajo v našem
sistemu, saj je ta vloga ute-
meljena v intermediarnem
položaju uprave med politi-
ko in bazo, kajti politika, ki
je opredmetena v upravi, se
z bazo srečuje preko uprave
in vsi kiksi oblasti se pripi-
sujejo upravi, le-ta pa ni
v stanju, da bi vse očitke za-
vračala«.
Pozornejši bralec lahko
ugotovi, da ne gre le za ob-
čutke temveč za dejansko
krizo vodenja in delovanja
uprave ter zaupanja vanjo.
Zato bodo določene spre-
membe tudi na področju na-
še uprave nujno potrebne.
Uprava se bo morala kar naj-
hitreje reorganizirati v smi-
slu večje racionalnosti in
učinkovitosti. Tisti, ki imajo
družbeno moč (oblast) pa bo-
do to morali usmeriti še kam
drugam in ne le v ohranjanje
lastnega razvoja.
Da je temu res tako, je
spoznal tudi celjski izvršni
svet, ko je zadnje dni prete-
klega leta sprejel sklep, da
se mora zaradi racionaliza-
cije uprave v letošnjem letu
za 10% zmanjšati število za-
poslenih v občinskih uprav-
nih organih.
Takšen sklep o zmanjša-
nju uprave je na prvi pogled
sprejemljiv in upravičen, saj
bo nov vetrič zapihljal tudi
skozi upravo in jo na nek na-
čin selekcioniral. Toda, ali je
res rešitev ugleda in učinko-
vitosti uprave samo v zmanj-
šanju zaposlenih? Morda pa
bi moral predlagatelj to pro-
blematiko le bolj kompleks-
no zastaviti, kajti rešitve ni
iskati samo pri nekaj ljudeh.
Pri tem gre vsekakor še za
vrsto drugih vprašanj od so-
dobnega informacijskega si-
stema, organiziranosti pogo-
jev in načina dela, medseboj-
nih odnosih do ustrezne ka-
drovske politike, itd. Ob tem
pa ne gre zanemariti tudi
probleme materialne stimu-
lacije (plače) zaposlenih
v upravi, ki praviloma zme-
raj zaostajajo za podobnimi
profili v drugih dejavnosti's\.
In če je uprava res neke vrste
stroka, potem je treba te
upravne strokovnjake tudi
ustrezno kadrovati in nagra-
jevati.
Za zaključek vprašanje,
kako resno lahko verjame-
mo v realizacijo sprejetega
sklepa izvršnega sveta o ra-
cionalizaciji z 10% zmanjša-
njem uprave in vsemi posle-
dicami tega ukrepa, ko pa
se že po nekaj dneh od spre-
jetja sklepa kaže non para-
tus (nepripravljenost) tega
istega organa, saj je v prejš-
nji 1. številki Novega tedni-
ka (z dne 7. I. 1988, str. 9j
dovolil delovni skupnosti
upravnih organov objaviti
razpis za tri nova delovna
mesta v upravi?!
VIKI KRAJNC
STE ŽE
POmULI
NA OBJAVO
VRADIU
CEUE!
O vsebini dela kasneje
Sindikati Velenja z novimi aktivisti
Ob letnih sejah so morali velenjski
sindikati izvoliti tudi nova vodstva
osnovnih organizacij, koncem marca
pa bodo za štiri leta izvolili tudi vod-
stvo občinskega sindikalnega sveta.
O svojem delovanju, ki bo moralo
biti bolj prilagojeno zahtevam delav-
cev, se bodo velenjski sindikalisti po-
govorili, ko bodo znane vse kadrovske
spremembe.
Lani so imeli velenjski sindikalisti
kar nekaj težav, da so našli ljudi, ki so
bili pripravljeni prevzeti vodenje os-
novnih organizacij, kljub temu pa so
dosedaj že izvedli volitve v skoraj vseh
osnovnih organizacijah. Izjema so le
tri delovne organizacije, ki so se pred
časom reorganizirale. Pri njih so se tu-
di sindikalne aktivnosti nekoliko za-
vlekle, saj je potrebno drugače organi-
zirati tudi sindikate.
Od lanskega novembra pa so v Vele-
nju znani tudi kandidati za opravljanje
profesionalnih del na občinskem sve-
tu. Tako za predsednico za naslednja
štiri leta kandidira Mira Videčnik, za
podpredsednika Marjan Jedovnickjfi
sekretar občinskega sveta Zveze sindi-
katov Slovenije v Velenju pa naj bi bi'
še največ eno leto dosedanji sekretar
Roman Jurič.
BRANE PIANC
U. JANUAR 19S8
^OVI TEOr^tK - STRArj 3
Začarani iireg tienarla, ki m ni
Namesto primanjkljajev v sisih bomo imeli večje Izgube
v gospodarstvu__
Koncem januarja bomo
v Jugoslaviji pričeli plače-
vati prispevke za skupno
družbeno porabo iz bruto
osebnih dohodkov. To eno-
stavno pomeni, da bo tisti
del združenega dela, ki po-
sluje z izgubami ali na nji-
hovem robu, izgube še pove-
čal ali pa bodo delavci pre-
jemali nižje plače.
Gre za dve posledici spre-
membe Zveznega zakona
o celotnem prihodku. Prva
je ta, da izgubarji praviloma
ne bodo mogli biti več oproš-
čeni plačila prispevkov, kar
je dopuščal dosedanji pred-
pis, druga pa, da bo moralo
združeno delo bruto osebne
dohodke povečati za približ-
no 13 odstotkov. Tako bodo
povsod, kjer jim po doseda-
njih predpisih ne bi bilo tre-
ba plačati prispevkov, pove-
čali izgube prav za skupni
znesek prispevkov, obenem
pa obstaja nevarnost, da bo-
do prispevki iz novega naslo-
va »odžrli« tudi del sedanjih
neto osebnih dohodkov.
Na kratko rečeno, namesto
da bi imeli sisi zaradi oteže-
nega poslovanja gospodar-
stva manj denaija, ga bodo
imeli dovolj, gospodarstvo
pa toliko večje izgube. Ob
tem se bo seveda marsikdo
vprašal kaj je bilo prej, ko-
koš ali jajce, mi pa seveda
nimamo namena ponovno
načenjati takšnih in podob-
nih filozofskih razprav. Raz-
mišjati moramo o tem, kako
bi zagotovili likvidnost zdru-
ženega dela in dovolj denarja
za skupne potrebe. Gospo-,
darstvo mora torej na vsak
način pričeti poslovati bolje,
negospodarstvo pa bo vsaj
zaenkrat potrebno racionali-
zirati; zmanjšati številčnost
administracije kot tudi izde-
lati skromnejše, cenejše pro-
grame. Mršave kokoši na-
mreč nikakor ne moremo
prisiliti, da ne bi nesla tudi
drobnih jajc.
BRANE PIANO
Za nesrečo ni kriva tehnika
Končne ugotovitve o nesreči v Železarni Štore
Do neseče v Železarni Što-
re pred skoraj letom dni je
prišlo zaradi neupoštevanja
veljavnih tehnoloških in
varnostnih predpisov ter
navodil. Povzročil jo je to-
rej človek in ne tehnika.
Takšna je bistvena ugoto-
vitev v poročilu, ki so ga
v železarni sestavili na osno-
vi ocen različnih komisij in
strokovnih ustanov. Takšno
končno poročilo je na zadnji
seji sprejel tudi celjski izvrš-
ni svet. Ta se je sestal že ta-
koj po nesreči, vendar takrat
še niso bili znani vsi vzroki,
zato je nadaljevanje razprave
preložil na kasnejši čas.
V železarni so po nesreči
sestavili interno komisijo za
oceno katastrofe. Hkrati so
si prizadevali jeklarno po ne-
sreči čim prej spet obnoviti
za nadaljevanje proizvodnje.
Do začetka julija so obnovili
vse poškodovane naprave za
kontinuirano vlivanje jekla
in nato začeli z redno proiz-
vodnjo. Ta sedaj že dosega
mesečno 13 tisoč ton jekla,
skupni izpad proizvodnje pa
ocenjujejo na več kot 3 mih-.
jone din. Po nesreči so dobili
dodatne izračune za vse po-
novce, ki jih je zanje izdelala
Metalna Maribor in izračune
Strojne fakultete o stabilno-
sti ponovce. Pregledali so tu-
di vso dokumentacijo, ki je
predpisana za železarno in
ugotovili, da pravilniki veči-
noma ne sledijo razvoju žele-
zarstva in da zakonodaja ne
predvideva vseh možnosti in
omejitvenih pogojev. Kljub
temu pa bi do nesreče ne
smelo priti, če bi upoštevali
veljavne predpise. S tem so
v Železarni tudi zavrnili trdi-
tve, da je do nesreče prišlo
zaradi neustrezne opreme
oziroma inovacije, ki je zvi-
šala ponovco. Uporabljena
oprema je namreč še vedno
v proizvodnem procesu, nje-
na uporaba pa je varna pod
pogojem, da upoštevajo
predpise o varnosti.
Konkuretno odgovornost
in krivdo bodo ugotovili pri-
stojni pravosodni organi, saj
so štirje delavci prejeli ob-
tožnice.	-pc
Prenovljeni
Tabor
Grad Tabor nad La-
škim naj bi že v maju ali
juniju znova odprl vrata
gostom.
Laška Pivovarna, ki je
objekt prevzela v preure-
janje, bo v njem uredila
sodoben gostinski objekt,
v katerem bo približno 70
sedežev, približno dva-
krat toliko sedežev pa bo
na grajskem dvorišču.
Posebna privlačnost ob-
novljenega gradu pa bo
poročna dvorana v graj-
skem stolpu.
NK
Freceisnje inoznostl
v Celju ustanavljajo svet za
avtomatizacijo In merilno-regulacijsko
tehniko
Dosedanje raziskave v ok-
viru prestrukturiranja celj-
skega gospodarstva so po-
kazale, da je stopnja avto-
matizacije in računalniške
opremljenosti celjske indu-
strije v glavnem pod slo-
venskim povprečjem.
To velja za črno metalurgi-
jo, pa tudi za kovinsko-pre-
delovalno industrijo in neka-
tere druge panoge, čeprav
analize kažejo, da so možno-
sti na tem področju precejš-
nje. Da bi lažje sledili razvoj-
nim dosežkom in prispevali
k hitrejšemu uvajanju avto-
matizacije in računalniško
vodene tehnologije v indu-
strijo, so v Celju predlagali
ustanovitev sveta za avtoma-
tizacijo in merilno-regulacij-
sko tehniko pri občinski raz-
iskovalni skupnosti.
Svet bi sestavljali pred-
stavniki tistih delovnih orga-
nizacij v občini, ki jih ta pro-
blematika neposredno zade-
va in se z njo profesionalno
ukvarjajo. Doslej so priprav-
ljene sodelovati vse najpo-
membnejše delovne organi-
zacije v občini, pa tudi Sred-
nja tehniška šola maršala
Tita.
Svet bi pomenil predvsem
večjo medsebojno informira-
nost o delu in razvojnih do-
sežkih ter boljšo izmenjavo
izkušenj in znanj. Lahko bi
si medsebojno posojali in
uporabljali razvojno-razisko-
valno opremo ter se lotevali
skupnih razvojnih nalog.
Vse to bi pomenilo načrtnej-
še in bolj usklajeno tehnolo-
ško prestrukturiranje celj-
ske industrije, združitev ka-
drovskih zmogljivosti, za-
metke novih programov - to-
rej vse tisto, kar so cilji v pro-
cesu prestrukturiranja.
O tem so na zadnji seji že
razpravljali člani projektne-
ga sveta pri občinski razisko-
valni skupnosti, zadnjo bese-
do pri ustanovitvi pa bodo
imeli delegati skupščine.
TC
O gospodarjen-
ju in sociaini
varnosti
Pod okriljem Občin-
skega sindikalnega sve-
ta so se v konjiški občini
že decembra lani začeli
občni zbori osnovnih or-
ganizacij ZSS in volilne
seje konferenc osnovnih
organizacij, ki se nada-
ljujejo še v teh dneh. Na
njih ocenjujejo dvoletno
delo, prav tako pa lastno
organiziranost in način
delovanja.
Povsod so namenili ali
pa namenjajo osrednjo
pozornost rezultatom go-
spodarjenja v lastnih de-
lovnih okoljih in v občini
in prejemanju ukrepov za
boljše gospodarjenje.
V ospredju pogovorov so
tudi razmišljanja o last-
nih razvojnih programih
in predvsem o spodbuja-
nju inventivne dejavno-
sti. Ob tako aktualnih te-
mah pa ni postavljeno
vnemar zagotavljanje so-
cialne varnosti delavcev,
zlasti tistih, z nižjimi
osebnimi dohodki in raz-
ličnimi oblikami pomoči
zanje.
Občni zbori osnovnih
organizacij ZSS so v glav-
nem že končani, volilne
seje konferenc pa naj bi
bile po rokovniku konča-
ne do 20. januarja. Letna
seja Občinskega sindikal-
nega sveta Slovenske Ko-
njice bo prihodnji mesec.
MP
Mladinci in komunisti v Celju
Celjski mladinci in komu-
nisti so se na skupni seji
zadnjič sestali junija leta
1986, sredi februarja pa bo-
do o delu in izpolnjevanju
skupnih zadolžitev, ki so jih
sprejeli pred poldrugim le-
tom, spet spregovorili.
Skupne zadolžitve obeh
družbeno-političnih organi-
zacij so v tem času mladinci
in komunisti ločeno izpol-
njevali, predsedstvo celjske
občinske konference mladih
pa bo že danes, v četrtek,
ocenjevalo svoje uspehe.
Mladi sicer pravijo, da se
bolj kot uspehi, prizadevanja
rodila neuspehe, saj so de-
lovne zadolžitve tesno pove-
zane z gospodarskim položa-
jem. Tako so, naprimer, za
pomembno delovno zadolži-
tev sprejeli urejanje razmer
v stanovanjski politiki - zdaj
pa mladinci ugotavljajo, da
je mladim družinam stano-
vanje še težje dobiti kot pred
leti. Predlagajo sicer, da bi
razmere v stanovanjski grad-
nji poskušaU reševati z za-
družništvom, mladim druži-
nam zagotavljali ugodnejša
posojila - vendar so te pobu-
de odvisne od materialnih
osnov družbe.
Poleg tega bodo mladinci
na svoji seji Predsedstva
ocenili tudi vključevanje
mladih raziskovalcev v pro-
jekt prestrukturiranja celj-
skega gospodarstva in polo-
žaj v raziskovalni dejavnosti,
spregovorili bodo o dejavno-
sti mladinskega kulturnega
centra KLjUB ter o štipen-
dijski politiki. V zadnjem le-
tu in pol pa so si v občinski
konferenci mladih prizade-
vali tudi za izboljšanje pre-
hrane celjskih srednje-
šolcev.
I. F.
Prihodnost
Vizije
s 1. januarjem naj bi
v Celju začela delovati
nova mala produkcijska
enota Vizija, vendar so
se priprave nekoliko po-
daljšale.
Celjski mladinci priča-
kujejo, da bo mala pro-
dukcijska enota v usta-
navljanju, ki bo segala na
področje računalništva in
izdelave računalniških
programov, zaživela pri-
hodnji mesec.
Prihodnji četrtek, 21.
januaija, pa se bodo se-
stali člani iniciativnega
odbora male produkcij-
ske enote v ustanavlja-
nju, ki bodo govorili še
o zadnjih nalogah pred
začetkom poslovanja. Si-
cer pa so v razširjen inici-
ativni odbor vključene
tudi tiste celjske delovne
organizacije, ki so v pove-
zavi z Vizijo našle nekaj
svojih razvojnih usme-
ritev.
L F.
Svet med tednom
Zasedena ozemlja pod Izra-
elom: Palestinski upor na za-
sedenem Zahodnem bregu
Jordana in v Gazi ne pojenjuje,
kljub brutalnemu nastopu iz-
raelske vojske. Varnostni svet
OZN je sprejel resolucijo proti
iz^nu Palestincev iz Izraela,
v Tel Avivu pa noben funkci-
onar izraelske vlade ni hotel
sprejeti podsekretarja general-
ne skupščine OZN Marca Gol-
dinga Število palestinskih žr-
tev od začetka upora 9. decem-
bra se je povzpelo na 32.
Peking: Tednik Liaovvang je
vnSr	^ sovjetskim
voditeljem Mihailom Gorbačo-
vom, kar je prvi intervju kake-
SIh	Pi-ekinitvi odnosov
Sm r^A Partijama leta
no L ^^^^^^^ J®	željo
^''J^^^^^^^o-kitaiskem vrhu.
S^S^.je.tudi o podobnosti
polmčnih m gospodarskih re-
državah in
o^splošnih mednarodnih vpra-
sktliJ!®' ^banski emigrant-
.sporočili, da s? disi-
Sa	pri mestu
pS^J^g" Albanije. Gre za
Sha	organiziranega na-
Pomenn '	^^^a 1964.
omeml n^ bi protest proti
pomanjkanju hrane in vladni
politiki.
Iran - Irak: Spopad med dr-
žavama se spet zaostruje. V Te-
heranu so sporočili, da je iran-
sko topništvo obstreljevalo go-
spodarske in vojaške objekte
v južnem Iraku. V Bagdadu pa
zatijujejo, da je med napadom
iranskega topništva na stano-
vanjske predele Basre izgubilo
življenje več civilnih oseb.
Iranski napad naj bi bil mašče-
vanje za iraško bombardiranje
civilnih predelov mesta Tabriz
dan prej.
Diplomacija: Egiptovski
predsednik Mubarak se je od-
pravil na enotedensko turnejo
po arabskih državah. S tem naj
bi utrdil vezi Egipta z arabski-
mi državami, ki so po vrhu
v Amanu spet navezale diplo-
matske odnose z Egiptom in to
državo spet sprejele v Arabsko
Ugo. Mubarak n^ bi na turneji
postavil temelje za bodoče so-
delovanje arabskih zalivskih
držav in Egipta.
Med drugimi diplomatskimi
potmi so zbudili nc^jveč pozor-
nosti turneja ameriškega
obrambnega ministra Franka
Carluccya po Bližnjem Vzho-
du, afriški obiski britanske
premierke Margaret Thatcher-
jeve in obisk predsednika
NDR Ericha Honeckeija v Pa-
rizu.
Letos razplet v Afganistanu?
Bo Afganistan decembra letos »praz-
noval* deseto obletnico prihoda sovjet-
skih enot in vojne, ali pa se bo dotlej
dokončno razpletla trdovratna kriza, ki
ima hude posledice tudi v svetovnem
merilu (odnosi med velesilama, pa med
SZ in Kitajsko, trenja znotraj OZN itd.)?
Na to vprašanje še ni mogoče dati zane-
sljivega odgovora, čeprav še nikoli do-
slej ni bilo toliko obetavnih znamenj.
V minulih tednih so se namreč tako na
vojaškem kot diplomatskem področju
godili pomembni premiki, pravcate
ofenzive. Siloviti spopadi pri obmejnem
metu Kost (morda najsrditejši boji v de-
vetih letih vojne) med upornimi mudža-
hidi in sovjetsko-kabulskimi silami, so
opomnili, da je prelivanje krvi v Afgani-
stanu še zmeraj kruta stvarnost. Pa tudi,
da je vojaška rešitev krize iluzija. Boji
so se zdaj preselili k tretjemu največje-
mu afganistanskemu mestu Herat.
Uporniki še nikoli niso bili tako dobro
organizirani in oboroženi, kot zdaj. Za
uspehe gverilcev v spopadih v minulih
šestih mesecih so bile odločilne ameri-
ške pošiljke najmodernejšega orožja,
zlasti izredno učinkovitih protiletalskih
raket stinger. Skupaj so ZDA lani posla-
le sedemčlanski zvezi mudžahidov, ki
ima sedež v pakistanskem mestu Peša-
var za približno 700 milijonov dolarjev
vojaške in humanitarne pomoči.
Čeprav se sovjetske sile zdaj za ceno
velikih žrtev zapletajo v ofenzive proti
upornikom, je Moskva očitno že lep čas
prepričana, da je njena nadaljnja »brat-
ska pomoč* kabulskemu režimu postala
nesmiselna. Nekateri sedanje akcije pri-
merjajo celo s »poslovilnimi demonstra-
cijami* moči ameriške vojske ob koncu
vojne v Vietnamu. Kot je pred nedavnim
dejal sovjetski voditelj Mihail Gorba-
čov, je Afganistan za SZ »krvaveča ra-
na* in treba je v čimkrajšem času doseči
politično rešitev krize. V devetih letih
vojne je padlo več kot 20.000 sovjetskih
vojakov in približno 1,2 milijona Afga-
nistancev, pet milijonov (tretjina prebi-
valstva) pa se jih je kot beguncev zate-
klo v Pakistan in Iran.
Toda še pomembnejši dogodki kot na
bojiščih, se gode na diplomatskem po-
dročju. Pred nekaj dnevi je obiskal Ka-
bul sovjetski zunanji minister Ševard-
nadze, istočasno pa se je v pakistanski
prestolnici Islamabad mudil ameriški
državni podsekretar Michael Armacost.
Ob koncu obiska je Ševardnadze optimi-
stično izjavil, da verjame v umik sovjet-
skih sil v roku enega leta, pod pogojem,
da ZDA prenehajo pošiljati orožje upor-
nikom. O podrobnostih glede »umika*
umika in prihodnje koalicijske vlade
»neodvisnega in neuvrščenega* Afgani-
stana naj bi se dogovorili te februarja
na nadaljevanju posrednih pakistansko-
afganistanskih pogajanj pod pokrovi-
teljstvom OZN v Ženevi.
Toda do uresničenja sovjetskih in
ameriških želja je ostalo še veliko ovir.
Mudžahidi zahtevajo brezpogojen umik
sovjetskih čet, nato pa naj bi Afgani-
stanci vključno z begunci izvolili novo
skupščino in vlado. O koaliciji z reži-
mom predsednika Nadžibulaha nočejo
niti slišati. Moskva in Washington se tu-
di ne moreta sporazumeti, kdo naj prvi
preneha z »bratsko pomočjo*, boječ se
nasprotnih udarcev in prelivanja krvi.
Še vedno ni gotovo, ali se bo v domovino
vrnil kralj Zahir Šah, kije najavtoritar-
nejša politična osebnost za večino Afga-
nistancev. Toda fundamentalistične
frakcije mudžahidov ne želijo niti njega.
Moskvo in Washington pa svarijo, naj ne
delata »računov brez krčmarja*. Opti-
misti so vendarle prepričani, da bo
Moskva kmalu umaknila svoje čete, ne
glede na posledice na Nadžibulahov re-
žim. Ta naj bi se po mnenju opazovalcev
brez pomoči kaj kmalu sesul. In kaj bo
potem? O tem lahko vsak le ugiba.
Piše Slobodan Vujanovič
4. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
Žrtev cenovnih nesmislov
v Etolu se sprašujejo, zakaj so ukrepi neprizanesljivi Ho
ilobrih gospodarjev
Za približno 24,5 milijona
dinarjev celotnega prihod-
ka ter za milijon in pol di-
narjev skladov, takšni bodo
po ocenah na osnovi proda-
nih količin lanski rezultati
celjskega Etola, ene naju-
spešnejših organizacij
v celjski občini. Čeprav
imajo v povprečju produk-
tivnost, ki je enaka zahod-
ni konkurenci, jim ta ne bo
pomagala, da bi takšen re-
zultat ponovili tudi letos,
seveda, če cenovni nesmisli
ne bodo odpravljeni.
Nezmožnost prilagajanja
prodajnih cen višjim cenam
surovin povzroča mesečno
za 150 milijonov dinarjev
manj dohodka, to pa vodi de-
lovno organizacijo v poslo-
vanje na robu rentabilnosti.
Ukrepi tudi dobrim ne priza-
našajo še več, izničili so vsa
prizadevanja za boljše poslo-
vanje. V Etolu, kjer so lani
proizvedli za 15 odstotkov
več kot leta 1986, so bila ta
prizadevanja vidna pred-
vsem v naraščajoči produk-
tivnosti, racionalizacijah,
v novih proizvodih, skratka
v paleti ukrepov sprejetih za-
to, da bi bili boljši od drugih.
To so dokazovali nadpov-
prečni rezultati v podskupi-
ni dejavnosti, rezultat tega
pa so bila poleg doseženega
poslovnega rezultata še stal-
na lastna obratna sredstva in
tudi nova hladilnica, lani
največja dokončana naložba
v občini Celje.
Lani so svoj delež na trgu
povečali izključno na račun
kakovosti, ki jo z izjemo Špa-
nije in Portugalske poznajo
v vseh evropskih zahodnih
deželah, njihovi vzhodni ku-
pci pa so predvsem v Češko-
slovaški in v NDR. Prav za-
gotovljeno tuje tržišče, ki si-
cer teija nenehno dokazova-
nje, še daje jamstvo, da rde-
čih številk ne bo, od kupne
moči pa je odvisno, ali bodo
uspešni tudi doma. Če ce-
novni nesmisli ne bi bili od-
pravljeni potem bodo po be-
sedah Jožeta Bučerja, direk-
torja Etola, poslovali na robu
rentabilnosti. Ker tudi števil-
ne druge stvari okrog pogo-
jev poslovanja niso jasne, so
obeti precej nedoločeni, pla-
ni pa temu primerno nereal-
ni. Edino smiselno je torej
poročilo o poslovanju zaklju-
čiti z vprašanjem, doklej
tako?
R. PANTELIČ
Številnim dosedanjim ra-
cionalizacijam bodo v Eto-
lu v kratkem dodali še eno.
Kupili so namreč nov kon-
centrator za jabolka in ja-
godičevje, v katerem bodo
naredili dva in polkrat več
kot doslej, porabo energije
na enoto proizvoda pa bodo
zmanjšali za tretjino. Nalož-
ba, vredna 700 milijonov di-
narjev, bo pričela vračati
sredstva ob koncu marca.
Ambiciozni načrti Gorenja
Prizadevanja za hitrejše
prilagajanje proizvodnje
zahtevam tržišča in uve-
ljavljanje novih, višjih
oblik trženja ter pospešeno
vključevanje v mednarod-
no blagovno menjavo, so
sozdu Gorenje lani navrgla
167 milijonov dolarjev de-
viznega iztržka. Uspešnost
takšne poslovne naravna-
nosti je tudi vzrok, da v Go-
renju za letos načrtujejo 212
milijonov dolarjev zaslužka
na tujih trgih.
O programsko razvojnih
perspektivah in nalogah Go-
renja, trženju, zlasti pa o po-
slovni politiki, so govorili tu-
di na četrtem posvetovanju
zunanjetrgovinskih in najod-
govornejših poslovodnih de-
lavcev Gorenja, ki je bilo mi-
nuli vikend v Topolšici.
Obravnavali so tudi aktualna
vprašanja izvoznega poslo-
vanja v oteženih gospodar-
skih razmerah.
Sestavljena organizacija
združenega dela Gorenje je
v letu 1987 dosegla relativno
ugodne poslovne rezultate.
V primerjavi z letom 1986 so,
med drugim, povečali fizični
obseg proizvodnje za 7 od-
stotkov, izvoz pa za skoraj 14
odstotkov. Načrti za letošnje
leto so znova zastavljeni pre-
cej ambiciozno. Vso poveča-
no proizvodnjo, v primerjavi
z minulim letom naj bi zrasla
za desetino, bodo kot že vsa
zadnja leta namenili tujim
trgom._
Načrtovano je kar 27 od-
stotno povečanje izvoza, saj
želijo prodati na tuje kar za
212 milijonov dolarjev iz-
delkov, od tega kar 200 mili-
jonov na tržišča s konverti-
bilnimi valutami.
V Gorenju si prizadevajo,
da bi na tujih trgih ustvarjali
v prihodnje znatno večji del
dohodka kot doslej, to pa je
pogojeno, med drugim, tudi
s čim prožnejšo tehnološko
in programsko organizira-
nostjo Gorenjevih proizvod-
nih delovnih organizacij.
Ker je izvoz eden od pogla-
vitnih razvojnih vzvodov
Gorenja si prizadevajo, da bi
v najkrajšem času usposobiU
prav vse njihove programe
in izdelke za trženje na tu-
jem. V teh prizadevanjih so
bili dosedaj najuspešnejši
v Gorenju Gospodinjski apa-
rati Titovo Velenje, Gorenju
Bira Bihač in Gorenju Mali
gospodinjski aparati v Na-
zarjah. Gorenje MGA proda
na tuje kar 55 odstotkov vse
proizvodnje, pomemben na-
predek v prizadevanjih za
povečanje izvoza pa so lani
dosegli tudi v Gorenju Glin
iz Nazarij.
Skoraj 90 odstotkov vsega
izvoza Gorenja ustvarijo nje-
gove poslovne enote na tu-
Zato se bodo prav nji-
hova predstavništva v tujini
morala v prihodnje še bolj
vključevati v prizadevanja za
razvoj posameznih progra-
mov in izdelkov. Izboljšati
morajo tudi regionalno
usmerjenost izvoza in ob beli
tehniki v večji meri tržiti tu-
di z drugimi programi tega
poslovnega sistema.
Izpolnitev letošnjih izvoz-
nih načtov pa je za Gorenje-
ve delavce še posebej po-
membno zategadelj, da bi
ustvarili možnosti za prepo-
trebno tehnološko posodab-
ljanje proizvodnje, kar je po-
goj za zanesljivejši nadaljnji
razvoj Gorenja.
BRANE PIANO
Obeta se
mnogo večja
zmogljivost
Pivovarna Laško bo
v tem letu dokončala ne-
kaj pomembnih naložb.
N^pomembnejši med
njimi sta gotovo nova
polnilna linija in nova
varilnica. Slednja bo
s kapaciteto sedem pol-
nitev po 1100 hektolitrov
največja varilnica v Ju-
goslaviji in ena večjih
v Evropi.
Že to pomlad naj bi
pognali tudi novo polnil-
no linijo, ki bo omogočala
polnitev 80 tisoč stekle-
nic na uro, kar pomeni,
da bo Pivovarna Laško
na leto lahko ponudila
2 milijona hektolitrov pi-
va. Kljub povečani zmog-
ljivosti, ki naj bi tudi dol-
goročno zadostovala za
pokrivanje potreb na tr-
gu, pa za letos v pivovarni
niso načrtovali bistveno
večje proizvodnje od lan-
ske. Vzrok je v porabi pi-
va, ki se je po predlan-
skem skokovitem pove-
čanju, v letu 1987 precej
umirila.
Polnilno linijo so sprva
nameravali kupiti doma,
vendar nihče od domačih
proizvajalcev ni pokazal
sposobnosti za izdelavo
linije s tolikšno zmoglji-
vostjo, zato so se odločili
za uvoz. Po besedah di-
rektorja pivovarne Tone-
ta Turnška jih nakup
kljub novemberskemu
skoku deviz ne bo stal
več, kot bi jih stal podo-
ben domači izdelek.
Celotna naložba - varil-
nica in polnilnica - bo ve-
ljala približno 12 milijad
dinarjev.	N.K.
Iz Juteksa že nekaj
časa ne smrdi več
Sami so izdelali čistilno napravo
Juteks je dolgo let veljal
za enaga izmed največjih
onesnaževalcev zraka v Žal-
cu. Občani so celo zahtevali
ustavitev proizvodnje to-
plega poda, saj stara čistil-
na naprava, ki so jo uvozili
iz Velike Britanije, že zdav-
naj ni v celoti opravljala
funkcije. Deloma zaradi za-
starelosti, deloma pa tudi
zaradi spremembe tehnolo-
gije proizvodnje toplega
poda.
Konec lanskega leta pa so
Žalčani pomislili že na to, da
je Juteks zaradi pomanjka-
nja dela ustavil proizvodnjo,
saj se je iz tovarne prenehalo
kaditi in tudi neprijetnega
vonja ni bilo več. Seveda so
se zmotih, kajti v Juteksu so
montirali novo čistilno na-
pravo, ki so jo izdelali kar
sami in to po zaslugi inženir-
jev Martina Sedovnika in
Jožeta Keka.
V izpuhu pri proizvodnji
toplega poda so se prej po-
javljala nekatera mehčala, ki
so bila v bistvu težko hlapni
ogljikovodiki, podobni olju.
Ti hlapi sicer zdravju niso bi-
li škodljivi, zatrjujejo v Ju-
teksu, bili pa so neprijetni
zaradi vonja in megle, ki se
je pojavljala in ljudi silila na
kašelj. Pri proizvodnji se po-
javlja še mnogo dimnih pli-
nov, v katerih je tudi precej
žvepla. Ta problem pa bodo
rešili še ta mesec, ko se bo
tudi Juteks priključil na
plin.
Institut za varstvo pri delu
je seveda izmeril učinke no-
ve čistilne naprave in ugoto,:
vil, da nekaterih snovi v zra-
ku, ki so bile prej prisotne,,
v bistvu sploh ni več zaznati!
Za ilustracijo velja zapisati,
da bi čistilna naprava iz uvo.
za veljala najman 200 milijo.-
nov deviznih dinarjev, ta, ki'
so jo izdelali v Juteksu, pa le ■
okrog dvajset milijonov di-
narjev. Prednosti pa je še
več. Avtorja čistilne naprave
sta izvedla konstrukcijo fil-
trov po lastni' zamisli in na
osnovi številnih predhodnih
preizkusov. Filtri so narejeni
v »sendvič« izvedbi, so do-
mače proizvodnje in jih je
mogoče enostavno ter poce-
ni zamenjati.
Ivan Podpečan, vodja teh-
nološkekga sektorja pravi,
da za to čistilno napravo vla-
da že precejšnje zanimanje
tudi pri nekaterih drugih or-;
ganizacijah združenega dela
kot so Sava Kranj, Konus iz
Slovenskih Konjic in Sinte-
lon iz Bačke Palanke. Sami
ne bodo izdelovali čistilnih
naprav, saj je proizvodnja
dokaj zahtevna, ker zajema
tako imenovani hladilni in
filterski del, kjer je potreb-
nih zelo veliko ključavničar-
skih in kleparskih del. Izde-
lavo filtrov oziroma njihove
konstrukcije bodo obdržali
zase, ostalo pa ponudili dru-
gim proizvajalcem. Tako bo-
do bolj prodajali svoje zna-
nje, saj nikakor ne želijo, da
bi takšen dosežek ostal zgolj
v okviru njihovega tovarni-
škega plotu.
JANEZ VEDENIK
Prodaja konfekcije doma upada
Sejem mode v Ljubljani
se izteka. Ugotovitev je, da
naša konfekcija v modelih
in po kakovosti ne zaostaja
za zahodnoevropsko. Poda-
tek, da je letos sodelovalo
manj razstavljalcev kot
prejšnja leta, pa med dru-
gim pove tudi to, da ni več
takšnega zanimanja, in to
zaradi padca kupne moči,
saj povpraševanje na doma-
čem trgu upada. To še zlasti
velja za povpraševanje po
izdelkih kakovostnih proiz-
vajalcev. Na našem območ-
ju sta to prav gotovo tudi
mozirski Elkroj in Mik iz
Prebolda.
V prvem trenutku se sicer
zdi to čudno, saj vemo, da so
bili konfekcionarji še lani,
ko so zaključevali pogodbe
za sezono jesen-zima 87, op-
timistični. Vedeti pa je treba,
da je bilo večje zaključeva-
nje pogodb s trgovinami
predvsem posledica pomanj-
kanja konfekcijskih izdel-
kov oziroma blaga v letih
1985 in 1986 in obstojala je
bojazen, da izdelkov tudi to-
krat ne bo dovolj. Sedanja
sorazmerno topla zima je
povzročila tudi to, da ni bilo
tolikšnega povpraševanja po
toplejših oblačilih. Cene
konfekcijskih izdelkov so
glede na sedanjo kupno moč
previsoke. Visoke cene so re-
zultat dobre prodaje v prete-
klih sezonah, visokih cen
uporabljenih materialov ter
sedanjega obračunskega si-
stema, ki narekuje valoriza-
cijo sredstev v zalogah in vi-
sokih bančnih obresti. Cene
slovenskih konfekcionarjev
so za četrtino višje od jugo-
slovanskega povprečja,
predvsem zaradi doslednega
kalkuliranja odnosov s trgo-
vino, z bankami in stroškov
po sedanjem obračunskem
načinu ugotavljanja vredno-
sti zalog. Ce tega ne bi vkal-
kuhrali v ceno, bi večina po-
slovala z izgubo.
Res je tudi, da je konfek-
cijskih organizacij združene-
ga dela preveč. To je ena red-
kih panog, kjer ponudba
presega povpraševanje, zato
so sedanje zamrznitve cen za
te izdelke povsem nelogične.
Oči si ni treba zatiskati tudi
pred dejstvom, da postaja
kakovost izdelkov drugih ju-
goslovanskih proizvajalcev
vedno boljša. Z vključeva-
njem v izvoz te organizacije
izboljšujejo kakovost šivanja
in vidno sledijo svetovnim
modnim gibanjem. Edina
prednost, ki jo še imajo slo-
venski konfekcionarji, je po-
slovna solidnost ter dolgolet-
ni ugled.
Da bo položaj slovenskih
konfekcionarjev še težji, lah-
ko sklepamo tudi po grožnji
naših trgovskih hiš, da bodo
v ponudbo raje vključile iz-
delke proizvajalcev iz drugih
republik, ki so cenejši. Seve-
da pa tudi položaj trgovine
ni rožnat, saj jih predpisi
o vrednotenju zalog silijo
v čim manjše zaloge. Tako je
po eni strani osiromašena
ponudba v trgovini, po drugi
strani pa se v tovarnah kopi-
čijo zaloge. Zmeda pa posta-
ja še večja, saj se zadnje čase
odločajo za proizvodnjo kon-
fekcijskih izdelkov tudi pro-
izvajalci metražnega blaga.
Ob vsem tem je edina reši-
tev izvoz in to v obliki usluž-
nostnih, dodelavnih poslov.
Tudi v Elkroj u in Miku se
zavedajo, da je to kratkoroč-
na rešitev, saj se je z leti tež-
ko vrniti na domači trg.
V obeh tovarnah so imeli
srečo, da so se po drugi stra-
ni tudi zavedali pomembno-
sti izvoza. Ko so ga vsi opuš-
čali, so izvažali zato, da bi
ohranili kupce in poslovne
odnose. Zato v tem trenutku
niti Elkroj u niti Miku ni tež-
ko povečati izvoza. Dodelav-
ni posel je najbolj zanimiv
zaradi tega, ker so cene do-
mačih tkanin predrage v od-
nosu na svetovne cene. Velik
problem predstavlja kako-
vost materialov. Na doma-
čem trgu skorajda ni mogoče
več dobiti podloge v enakem
barvnem odtenku kot je vrh-
nja tkanina ali zadrga in su-
kanec. Tujci pa zahtevajo
barvno usklajenost. Obstoja-
jo pa možnosti kombiniranih
poslov v klasičnem izvozu
na primer: naša tkanina in
naše delo ter pomožni mate-
rial iz tujine.
Druge rešitve kot prisot-
nost tako na domačem kot
na tujem trgu ni, to pa bo
mogoče doseči predvsem
s kakovostnimi in modnimi
izdelki.
JANEZ VEDENIK
Ob sejmu Moda 88 so v ponedeljek podelili tudi tradici-
onalne nagrade Skupščine mesta Ljubljana - ljubljan-
skega zmaja in diplome ljubljanski zmaj. Razveseljivo je,
da je razmeroma veliko nagrajencev s celjskega območja.
Komisija je nagrado ljubljanski zmaj dodelila moški kon-
fekciji Modnega salona iz Titovega Velenja. Za modne
dodatke je ljubljanskega zmaja prejela Polzela. Diplome
ljubljanski zmaj so z našega območja prejeli: za tekstilije
za notranjo opremo Metka iz Celja, v programu za otroke
mozirski Elkroj, v programu mode za prosti čas pa Toper
iz Celja.
Z izdelavo prenosnih vilic sta Ivan Virant (na sliki) in
Andrej Serdoner tovarni nogavic prihranila na leto
1.118.520 dinarjev.
Nagrada za vilice
mmmmmm^m^mmmmammmmasBrnmi^am
Prejel jo je inovator Virant iz **Polzele«
Odkar imajo v »Polzeli«,
tovarni nogavic, inovator-
stvo tudi samoupravno ure-
jeno in ga spremlja posebna
komisija, je vedno več pri-
jav inovacij, tehničnih iz-
boljšav in koristnih pred-
logov.
Ivan Virant, ki je zaposlen
kot mehanik v šivalnici, že
vrsto let na različne načine
z izvirnimi domislicami iz-
boljšuje stroje v tem obratu.
Zadnja inovacija - izvedba
prenosnih vilic na strojih
Speedomatic - je vzbudila
tudi pozornost komisije za
podelitev nagrad Inovator
tekstilne industrije Sloveni-
je in prejela je tretjo nagra-
do. Ideja in način Izvedbe
prenosnih vilic sta Viranto-
va, pri izdelavi in tehnični iz;
vedbi pa je sodeloval tudi
Andrej Sredoner. Z inovaci-
jo seje poboljšala življenjska
doba prenosnega sistema,
s tem pa je manj zastojev in
lažje delo na stroju. Za to iZ;
boljšavo se zanimajo tudi
druge delovne organizacije,
ki imajo v proizvodnji stroje
Speedomatic in tudi eden
največjih evropskih proizva-
jalcev nogavic - nemški Bri-
gitte.
Kot sta povedala inovator-
ja Ivan Virant in Andrej Ser-
doner, sta nagrade zelo vese-
la, slavnostna podelitev pa j®
bila v ponedeljek na seji
skupščine Splošnega zdru-
ženja tekstilne industrij'
Slovenije.
T.TAVČAB
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kam vodi preštevanje
za občinskimi plotovi?
Snar med skupnostmi otroškega varstva zaradi žalitev Celjanov po pokrivanju
razlike med prispevki staršev in ekonomsko ceno, še ni rešen_
Iz celjskih vrtcev naj bi s 4. januar-
jem izpisali 73 otrok iz žalske in šent-
jurske občine, če njihove skupnosti
otroškega varstva ne bi podpisale iz-
jave, da bodo poravnale razliko med
prispevkom staršev in ekonomsko
ceno vrtca celjski skupnosti otroške-
ga varstva. Matični skupnosti te izja-
ve nista podpisali in ne pristajata na
celjski način reševanja problema,
starši pa vztr^ajo, da otroci ostanejo
v celjski vrtcih.
Tudi vzgojnovarstvene organizacije
so se postavile na stran staršev in
otrok. Otroke so torej obdržale m se
niso uklonile zahtevam celjske skup-
nosti otroškega varstva. »Naša naloga
je, da zagotavljavo varstvo, zaščito in
vzgojo otrok«; pravi Ivanka Dješnič,
ravnateljica VVO Zarja v Celju. »Želi-
mo ugodoti staršem, ki iščejo najbolj
primerno rešitev za varstvo otrok. Ne
muči nas, kdo bo ta plačal. To je pro-
blem s katerim se morajo ukvarjati in
ga v dobrobit staršev in otrok rešiti
strokovne službe in organi skupnosti
otroškega varstva. Ogorčena sem, da
se je to zgodilo.«
Sklep o tem, da bi otroke iz celjskih
vrtcev premestili v matično občino, so
sprejeli na svetu osrnih občin sredi
preteklega meseca. V Šentjurju in Žal-
cu so staršem ponudili prostor v svojih
vrtcih. Ponujeno rešitev je sprejelo le
osem staršev, ostali pa so celo zagrozili
s tožbo proti takšnemu ravnanju.
Starši vztrajajo pri svojem. Skupno-
sti otroškega varstva vseh treh občin
pa tudi pri svojem. V tem trenutku ni
videti rešitve tega problema, kar se je
pokazalo tudi na več kot štiri ure traja-
jočim sestanku, ki so mu minuli pone-
deljek v Celju prisostvovali poleg
predstavnikov prizadeti skupnosti
otroškega varstva še predstavniki re-
publiške skupnosti otroškega varstva
in sveta staršev.
Problem je denar, ki ga ni
Problem se vleče od pomladi prete-
klega leta. Celjska skupnost otroškega
varstva je spričo vse težjega gmotnega
položaja pričela iskati notranje rezerve
v okviru že tako omejenih možnosti in
skrajno racionalnega obnašanja.
S protiinflacijskim programom in li-
mitirano skupno porabo ter otvoritvijo
nove kuhinje in dveh jashčnih oddel-
kov (oboje iz programa občinskega sa-
moprispevka) je ugotovila, da bo pri-
čelo zmanjkovati denarja za financira-
nje dejavnosti. Takrat so začeli prešte-
vati otroke IZ drugih občin. Največ teh
je IZ žalske in šentjurske občine. Spo-
mladi so matičnim skupnostim otro-
škega varstva izstavili fakture za po-
ravnavo razlike med ekonomsko ceno
m prispevkom staršev, ne da bi se
o tem prej dogovorih z matičnimi
skupnostmi otroškega varstva.
nam^n^^""^ Prispevne stopnje se v te
nem n.^	P« domicil-
ne n. h	^^^ kjer staši živijo,
ne pa delajo. Po tej logiki naj bi matič-
ne skupnosti pokazale razumevanje
Sfir^r	skupnosti in do otrok,
Kaierih starši niso občani Celja a je
■ ^eije sprejelo v varstvo njihove otroke
nost	financiralo to dejav-
! čina^mT ^^	zapletati. Z ob-
i ll ^Ll^ ^^^^^^^ peščica otrok, so
i nancSe ^^^ dogovoriti za sofi-
• katerih eu Šentjurjem iz Žalcem,
' lansko	obveznost bi bila za
ansko leto preko 35 milijonov dmar-
jev, pa se ne morejo zediniti. Za obe
občini bi namreč to predstavljalo bi-
stveno širitev dejavnosti, ki ni bila na-
črtovana in zato ni denarja zanjo. S po-
dobnimi finančnimi težavami pa se
konec koncev srečujejo tudi ostale ob-
činske skupnosti otroškega varstva in
pri tem Celje resnično ni nobena iz-
jema.
Bodo otroci za občinskimi
plotovi?
Franci Sintič, vodja strokovne služ-
be SIS iz Celja: »Priznamo, da smo
v Celju naredih napako, da se nismo
skušali dogovoriti z matičnimi skup-
nostmi pred izdajo faktur in da smo
sprejemali otroke iz drugih občin, ne
da bi o tem seznanili matične občine.
V Celju imamo od 30 do 60 odstot-
kov višjo prispevno stopnjo kot v osta-
lih občinah na našem območju. Med
letom smo večkrat prilagajali program
dejavnosti materialnim zmožnostim.
Če žalska in šentjurska občina ne bo-
sta pristali na celjske zahteve, bomo
zaključili leto 1987 s primankljajem,
vrtci pa z izgubo.
Naš dogovor je sedaj tak. Otroci bo-
do ostah v celjskih vrtcih dokler bodo
potrebovali varstvo. Republiška prav-
na služba pa naj preveri pravno osno-
vo za zahtevek celjske skupnosti otro-
škega varstva. Od tega bo odvisno na-
še nadaljnje dogovarjanje. To pa mora-
mo izvedeti še pred aprilom, ko se po-
novno začne vpis. Če problema ne bo-
mo rešili, potem v naše vrtce ne bomo
več vpisovali otrok iz teh dveh občin«.
Marjan Golob, vodja strokovne
službe SIS v Žalcu: »Mi smo predlaga-
li staršem, da prepišejo otroke v naše
vrtce, a niso bili za takšno rešitev. De-
narja za razširitev dejavnosti tudi naša
skupnost nima. Menim, da sporazum
z vzgojno varstvenimi organizacijami
v neki občini sklepa matična skupnost
otroškega varstva, ki je dolžna zago-
tavljati denar za izvajanje programa,
ne glede na to, koliko je otrok in od
kod so ti otroci. Že dvajset let imamo
otroke v celjskih vrtcih in nikoli se ni
postavljalo vprašanje, kdo krije stro-
ške zanje. Tudi mi imamo otroke iz
drugih občin in ne postavljamo takš-
nih zahtev, kot to želijo Celjani od
nas.«
Mar se bomo začeli
preštevati?
Miran Koren, predsednik skupščine
skupnosti otroškega varstva Šentjur:
»Ne sprejemamo metod celjske skup-
nosti otroškega varstva. Tudi v naši
občini imamo dvajset otrok iz sosed-
njih občin in doslej niti za trenutek
nismo pomišljali, da bi zahtevali pri-
spevek od matične skupnosti. Otroci
so last nas vseh in naša naloga je, da
zadovoljimo potrebe otrok in staršev.
Če bi sprejeli celjski predlog, bi na-
redili razliko med otroci, ki hodijo
v naše in celjske vrtce. V slednjih je
standard objektivno višji. Višja je tudi
ekonomska cena. Pri nas je ta 80 tisoč
v Celju 130 tisoč dinarjev. V neenako-
pravnem položaju bi bili tudi vsi tisti,
katerim v naših vrtcih ne moremo za-
gotoviti varstva a niso zainteresirani za
varstvo otrok v Celju.
Dokler se stvari s tolmačenjem ne
razrešijo predlagamo, da s celjsko
skupnostjo sklenemo samoupravni
sporazum. Po tem sporazumu bi mi
poravnavali takoimenovano skupno
prispevno stopnjo za otroško varstvo,
ki znaša 0,99 odstotkov za naših enai-
trideset otrok, ki so v celjskih vrtcih.
Zaenkrat Celjani niso pokazali volje,
da bi problem rešili na takšen način.
Menim tudi, da enaintrideset otrok
iz šentjurske občine ne bi smelo biti
tako velik problem za celjsko družbe-
nopolitično skupnost. Iz naše dela
v Celju več kot tri tisoč ljudi, ki večji
del svojega dohodka in obveznosti iz
dohodka pustijo v celjski občini.
Takšen način reševanja problemov
napeljuje k temu, da se bomo začeli
preštevati, kdo je iz katere občine in
kdo je do česa upravičen v svoji in do
česa v sosednji občini«.
Andreja Černak-Meglič, predsedni-
ca skupščine republiške skupnosti
otroškega varstva: »Menimo, da za re-
šitev, ki jo predlaga Celje, ni pravne
podlage, vendar bomo skušali od
Pristojni odbor pri skupnosti otro-
škega varstva v šmarski občini je
sklenil, da stroškov za preteklo leto
ne bo poravnal. Za vse tri otroke, ki
so v celjskih vrtcih, bo ponudil var-
stvo v svoji občini. Ce se starši s tem
ne bodo strinjali, bodo svoj delež pri-
spevali od 1. januarja letos celjski
skupnosti otroškega varstva.
ustreznih republiških organov dobiti
dodatna pojasnila in razlago 70. člena
samoupravnega sporazuma o socialno
varstvenih pravicah, ki, tako kot je na-
pisan, ponuja različno razlago.
Celjani želijo prikazati svoj zahte-
vek, kot račun za storitev, kar pa ni.
Gre za program dejavnosti, ki vemo,
kako se financira. V tem primeru je
zanj dolžna skrbeti celjska skupnost
otroškega varstva. Če bi želeli sklepati
samoupravne sporazume za sofinanci-
ranje dejavnosti, bi bilo treba najprej
urediti pravne podlage. Vprašanje pa
je, koliko so to občine sposobne nare-
diti, glede na to, da so tudi njihova
sredstva skupne porabe omejena in
vsako dodatno zagotavljanje sredstev
pomeni širitev programa.
V sistemu domicilnega in sedežnega
načela je še vrsta odprtih dilem, ki jih
tudi ta spor ne bo rešil. Kvečjemu lah-
ko potegne za sabo verižno reakcijo,
ko bi začela vsaka skupnost otroškega
varstva za vsakega otroka obračunava-
ti in izstavljati račune v občine iz kate-
rih ti prihajajo«.
Bomo dovolili, da nas ločijo
občinski plotovi?
v položaju, kot smo ga opisaU, je
težko biti razsodnik.
Najbolj boleče, in to je tisto kar lah-
ko očitamo strokovnim službam skup-
nosti otroškega varstva in njihovim
občinskim in republiškim organom je
to, da so v spor vpletli starše in otroke.
Nesposobnost vseh odgovornih in ce-
lo nepripravljenost za strpen dialog
povzroča preplah in nezadovoljstvo
med starši, ki že več mesecev živijo
v negotovosti ah bodo jutri še imeli
varstvo za svojega otroka.
Žalostno je tudi to, da so v to igro
potegnili vrtce in vzgojiteljice, ki na
svojih plečih najbolj neposredno ob-
čutijo jezo staršev in ogorčenje jav-
nosti.
Upajmo, da bodo spor rešili v dobro-
bit staršev in otrok. Vendar celjski pri-
mer opozarja na nevarnost konkretnih
posledic vse težjega gmotnega položa-
ja v družbenih dejavnostih. Mnogo
bolj rahločutno, predvsem v strokov-
nih službah, bi morali reševati in do
sedaj tudi že rešiti ta problem. Lahko
se nam zgodi, da bomo ob krpanju
mošnjička, krčenju programov in gle-
danju v sosedov krožnik pozabili na
uporabnika. Na tistega navadnega člo-
veka, zaradi katerega smo te dejavno-
sti ustanovili, da bi preko njih zadovo-
ljeval svoje najrazličnejše potrebe in
interese. Na tistega človeka, ki vestno
poravnava vse svoje obveznosti do
družbe, a ga nihče še vpraša ne, če ima
ali nima denarja zanje.
VIOLETA V. EINSPIELER
Iz konjiške občine so v celjskem
vrtcu le štirje otroci. O tem, če bodo
ugodili celjskim zahtevam, bodo še
razpravljali. Vse kaže, da iz tega ne
bodo delali problema, ker gre pri i^ih
za manjšo vsoto. Sami imajo 19 ali 2,5
odstotkov otrok iz bistriške občine in
ne pomišljajo o kakršnihkoli ukre-
pih, ker sodijo, da je to preobčutljiva
problematika, ki bi prizadela pred-
vsem starše in otroke.
Iz laške občine je pet otrok v celj-
skih vrtcih. Laščani so pristali na so-
financiranje tudi zato, ker ni bistve-
nih razlik v ekonomski ceni.
Razstava o izobraževanju
organov za notranje zadeve
Ob 20-letnici kadetske šole v Tacnu pri Ljubljani je
izobraževalni center organov za notranje zadeve sku-
paj s celjsko Upravo za notranje zadeve in Domom
JLA pripravil razstavo o razvoju izobraževanja orga-
nov za notranje zadeve.
Razstavo bodo slovesno odprh v ponedeljek, 18.
januarja v Domu JLA, odprta pa bo do 26. januarja.
V prostorih Doma JLA v Celju bo razstavljenih 54
panojev in štiri vitrine, največ prostora pa je namenje-
nega prikazu izobraževanja in življenja v kadetski šoli.
Organizatorji razstave vabijo na ogled še posebej
učence sedmih in osmih razredov osnovne šole (in
njihove starše), ki se zanimajo za vpis v kadetsko šolo.
Na razstavi bodo namreč lahko dobili vsa pojasnila
glede vpisa na kadetsko šolo in pa glede vpisa na šolo
za miličnike, na katero se lahko vpišejo vsi, ki so že
končali 4. in 5. stopnjo izobraževanja in so odslužili
vojaški rok.
Zaskrbljeni borci
Borci krajevne skupnosti Šmartno so na svojem letnem
občnem zboru izrazih svoje nezadovoljstvo s sedanjo gospo-
darsko in politično situacijo v Jugoslaviji. Skrbi jih, ker se
cene osnovnim živilom vrtoglavo dvigujejo, pokojnine pa
podražitev ne uspevajo več loviti. Imamo vehko neobdelane
zemlje in nezaposlenih, ob tem pa uvažamo mleko in žita.
Borci so ponovno zahtevah, da v družbi uvedemo večjo
osebno odgovornost posameznikov in bistveno zmanjšamo
številno birokracijo.
LOJZE OJSTERŠEK
Cilka Trobej
Drugi dan novega leta
nas je v častitljivem 95.
letu starosti nenadoma
zapustila dolgoletna
družbenopolitična delav-
ka in upraviteljica osnov-
ne šole v Šoštanju, Cilka
Trobej.
Ker je bila še v teh letih
ves čas med nami, smo
upali, da ji bomo 9. marca
ob 95 letnici lahko spet
čestitali, tako kot pred
petimi leti, ko so ji česti-
tale delegacije družbeno-
političnih organizacij ter
šolarjev in učencev, kijih
je poučevala vse od leta
1916 do 1952. Še ob koncu
leta 1986 se je čila in bi-
strega duha udeležila sre-
čanja starejših krajanov
v Kajuhovem domu in se
zahvalila v imenu vseh
udeležencev za lep
sprejem.
Cilka Trobej seje rodila
v učiteljski družini v Šen-
tilju pri Velenju. Tako kot
njen oče, sestra in brat, se
je tudi Cilka odločila za
učiteljski poklic in se vpi-
sala na Mariborsko učite-
ljišče. Študij je nato kon-
čala v Gorici. Zaposlila se
je v Šoštanju, kjer je leta
1952 odšla tudi v pokoj.
Še pred vojno je bila ze-
lo aktivna pri telovadnem
društvu Sokol, bila reži-
serka v dramskem dru-
štvu, pevka, tajnica Ciril-
Metodovega društva in
dolgoletna knjižničarka
Ljudske knjižnice. Med
okupacijo je aktivno pod-
pirala narodnoosvobodil-
ni boj in bila leta 1945
sprejeta v Komunistično
partijo. Dober mesec po
prevzemu upraviteljstva
osnovne šole jo je Okrajni
odbor OF imenoval za na-
čelnico svojega prosvet-
nega odseka. Tako med
službovanjem, kakor tudi
po upokojitvi, je opravlja-
la različne zadolžitve. Le-
ta 1977 ji je krajevna
skupnost Šoštanj podeli-
la najvišje krajevno priz-
nanje. grb Šoštanja.
VIKTOR KOJC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
liflednaroiliio priznana spričevala
DU CeUe ie poslej verificirana za izobraževanje in
preverjanje znanja iz tujih jezikov
Delavska univerza Celje
je letos pridobila pravico
izdajati uradna, družbeno
priznana potrdila o "žnanju
angleščine, nemščine, fran-
coščine in italiljanščine. To
družbeno verifikacijo si je
pridobila na osnovi ugoto-
vitev posebne komisije re-
publiškega komiteja za
vzgojo, izobraževanje in te-
lesno kulturo.
Potrdilo o znanju si je mo-
goče pridobiti na osnovi izpi-
ta, kjer komisija ugotavlja
kandidatove sposobnosti
pisnega in ustnega izražanja
v tujem jeziku ter seveda
poznavanje besedišča, fraz
in drugih jezikovnih po-
dročij.
S tem pa se poglobljeno stro-
kovno delo na jezikovnem
področju na celjski delavski
univerzi šele začenja, kajti
s pridobitvijo verifikacije se
ne vključuje samo v sloven-
ske standarde znanja, ampak
tudi v zahodnoevropske.
V organizaciji Zveze de-
lavskih univerz Slovenije
pripravljajo za vso Sloveni-
jo enotne izpitne vprašalni-
ke in poenotenje izpitov. Na
ta način bo zajamčena ena-
ka kakovost znanja, ne gle-
de na to, ali je kdo polagal
izpit in si pridobil potrdilo
v Ljubljani ali v Celju.
Z ureditvijo enotnega si-
stema verificiranja izobraže-
vanja in preverjanja znanja
iz tujih jezikov se delavske
univerze vključujejo v med-
narodni sistem verificiranih
spričeval z imenom Interna-
tional Certificate Conference
(ICC). Vanj je vključenih 11
držav zahodne Evrope, sedež
pa je v Frankfurtu ob Majni.
Sistem deluje tako, da
kandidati za izpite v deželah
članicah opravljajo izpite do-
ma pred komisijo na delav-
ski oziroma ljudski univerzi,
vendar na osnovi gradiv, ki
jih za vsakega prijavljenca
dobijo posebej iz Frankfurta.
Slovenski verifikacijski si-
stem, je torej po svoje po-
manjšana kopija ICC-ja in
hkrati neposredna priprava
za vstop v ta mednarodni si-
stem. Prijave za polaganje
verificiranih izpitov so v Ce-
lju na delavski univerzi že
začeli sprejemati.
LUDVIK JELVŠENAK
Do pomladi bo na Stranicah končan večnamenski objekt, ki so ga v tej krajevni
skupnosti pogrešali že vrsto let. V njem bosta tudi dve stanovanji.
Davna žella kmalu pod streho
Naložbo so Straničani oplemenitili z lastnim delom
Do spomladi se bo Strani-
čanom uresničila davna že-
lja, da bi v kraju dobili več-
namenski prostor, kjer bi se
lahko srečevali, prirejali
različne kulturne in družab-
ne prireditve in kjer bi ime-
la svoj prostor tudi krajev-
na samouprava. Večnamen-
ski dom, ki ga je konjiški
Kongrad začel graditi okto-
bra lani, investira pa ga
krajevna skupnost iz sred-
stev samoprispevka in do-
datnih sredstev krajanov,
že kaže svojo končno po-
dobo.
Predračunska vrednost za
ta objekt je bila 260 milijo-
nov dinarjev, vendar del ne
bi tako hitro in nemoteno iz-
vajah, če ne bi svojih moči
vpregli tudi krajani sami.
V krajevni skupnosti, kjer ži-
vi v devetih zaselkih okoli
1100 krajanov, so složno po-
prijel! za delo in prispevali
več kot 4000 udarniških ur,
poleg tega tudi več kot 100
kubičnih metrov lesa in
zbrah še dodatni milijon di-
narjev za gradnjo novega
doma.
Ko bo dom nared, bodo na
400 kvadratnih metrov upo-
rabne površine dobili poleg
krajevne samouprave svoj
prostor tudi gasilci, pred-
vsem pa razna društva, kot
so prosvetni, taborniško,
snujejo tudi turistično dru-
štvo. Nekatere dejavnosti so
v minulih letih prav zavoljo
primernih prostorov za de-
javnost precej zamrle, zdaj
pa jih bodo skušali ponovno
oživiti. Edini prostor, kjer so
se Straničani lahko sestajali,
je bila osnovna šola, kjer pa
kljub razumevanju ni bilo
mogoče pripravljati različ-
nih prireditev. Z novim več-
namenskim domom se bo
bolje pisalo tudi straniški
mladeži. Dvorano v domu
z 250 sedeži bo namreč mo-
goče spremeniti in jo upora-
biti tudi za telovadnico, ki je
zdaj šola nima.
Razen tega so za lokacijo
objekta izbrali neposredno
bližino šole in tako naj bi
Stranice z domom dobile ne-
kakšno novo jedro ali središ-
če kraja. Kar se zdi še po-
membno, je tudi dejstvo, da
bodo v kraju z domom prido-
bili tudi dve stanovanji
v zgornjem delu objekta, ki
ju iz solidarnostnega sklada
financira samoupravna sta-
novanjska skupnost Sloven-
ske Konjice.
MATEJA PODJED
Pohod je uspel
Nedeljski pohod po poteh
Pohorskega bataljona, ki ga
je letos že desetič organizi-
ralo Planinsko društvo Zre-
če, je v celoti uspel.
Letos se ga je udeležilo re-
kordno število pohodnikov.
Nekaj manj kot 700 planin-
cev iz različnih Planinskih
društev Slovenije je pot od
Rogle do Osankarice prema-
galo v pičlih treh urah.
Organizatorji, zreški pla-
ninci, pripravljajo pohod na
obletnico, ko je 8. januarja
1943 padel Pohorski bata-
ljon. Prireditev pa sodi tudi
v sklop praznovanj občin-
skega praznika sosednje, bi-
striške občine.
Zreško društvo je organi-
zacija pohoda po prvih oce-
nah veljala 600 tisoč dinarjev
in je krepko izpraznila dru-
štveno blagajno, čeprav so
jim gmotno priskočile na po-
moč tudi delovne organizaci-
je v kraju, Unior in Comet,
Zveza telesno kulturnih or-
ganizacij, Občinski sindikal-
ni svet in štab za teritorialno
obrambo.
Zaključna prireditev s pla-
ninskim plesom je bila v ho-
telu Dobrava v Zrečah, kjer
so planinci dobili značke in
žig v planinske izkaznice.
MP
Vzdrževanje vse večji prohlem
v šolah žalske občine vse več s kredo in tablo
Položaj osnovnega šol-
stva v žalski občini se v bi-
stvu ne razlik^e od razmer
drugod. Eden izmed največ-
jih problemov je neustrezen
gmotni položaj, saj ni de-
narja za specializirane učil-
nice in nakup sodobne učne
tehnologije, brez tega pa se-
veda ni napredka vzgojno-
izobraževalnega dela. Jasno
je, da samo kreda in tabla že
zdavnaj ne ustrezata več so-
dobnim zahtevam časa.
Veuno manj denarja je tudi
za vzdrževanje šolskih
stavb, delno tudi zaradi po-
vršno opravljenih gradenj
v preteklih letih.
Prav vzdrževanje stavb
zahteva iz leta v leto več de-
narja. Osnovne šole so
v upravljanje sprejele stav-
be, ki so bile zgrajene iz sa-
moprispevka in niso imele
nobenega vpliva na izbiro
projektov, kakovost vgraje-
nega materiala in kakovost
dela. Potrebe po rednem
vzdrževanju objektov za ne-
moteno vzgojno izobraževal-
no delo so vsako leto vsaj
dvakrat večje od denarja, ki
je na voljo. Vso skrb name-
njajo v šolah streham in to-
plotni izolaciji. Tako so ure-
dili nove strehe in toplotno
izolacijo na šolah v Braslov-
čah, na Polzeli, v Šempetru
in Andražu. Poseben pro-
blem še vedno predstavlja
streha^ osnovnošolskega cen-
tra v Žalcu. Za obnovo te so
samo v zadnjih dveh letih
namenili okrog 35 milijonov
dinarjev, saj so strokovnjaki
ugotovili, da je bil vgrajen
neprimeren material, da pa
ne bi bilo zamakanja, predla-
gajo izgradnjo strehe dvo-
kapnice. Ob vsem tem pa še
vedno ni končan sodni po-
stopek proti izvajalcu del.
Poseben problem pred-
stavljajo tudi šolske kuhinje
na Vranskem, v Grižah in
v Preboldu. Za obnovo teh
kuhinj občinska izobraževal-
na skupnost nima denarja,
šole pa teh del s sredstvi
združene amortizacije nepri-
mičnin ne bodo mogle opra-
viti. Žalostna je tudi ugotovi-
tev, da niti ena osnovna šola
ne ustreza prostorskim po-
trebam ter novemu progra-
mu, pa čeprav so jih večino
zgradih v zadnjih dvajsetih
letih. Ker s prispevno stop-
njo ne zbirajo denarja za na-
ložbe in ker ni več občinske-
ga samoprispevka, v občini
tudi ni mogoče zgraditi no-
vih, specializiranih učilnic.
Izvajanje dogovorjenega in
dela zagotovljenega progra-
ma življenja in dela osnovne
šole zahteva vedno več de-
narja, s tem pa tudi več pri-
spevkov staršev. Dokler
vzgojnoizobraževalni pro-
grami ne bodo realno ovred-
noteni, pa seveda ni pričako-
vati izboljšanja.
JANEZ VEDENIK
Jože Kuder
Jože Kuder je že dolgo vr-
sto let direktor Gorenjeve
delovne organizacije Mah
gospodinjski aparati v Na-
zarjah. Nobenega dvoma ni,
da ima prav on izredno veli-
ko zaslug za razvoj tega ko-
lektiva, v katerem so piko na
i, kolikor pa poznam izredno
voljo tega človeka, tudi ne
zadnjo, postavili konec lan-
skega leta z otvoritvijo novih
proizvodnih in poslovnih
prostorov.
V	tej delovni organizaciji
je našlo zaposlitev mnogo
krajanov Gornje Savinjske
doline, zaradi izrednega raz-
voja pa jo tudi še bo. Lahko
bi rekel, da seje Jože s srcem
in telesom zapisal svoji orga-
nizaciji združenega dela, da
v bistvu z njo živi tudi v red-
kih trenutkih, ko ima prosti
čas. Tudi on je eden izmed
tistih direktorjev, ki si ne zna
predstavljati, da bi bil v služ-
bi le osem ur. Rezultati so
vidni.
Da je ponosen na svoj ko-
lektiv, ne skriva. To lahko
opazijo tudi prenekateri
gostje in poslovni partnerji,
ki obiščejo Nazarje, kajti Jo-
že jih rad popelje med stroje,
med delavce in delavke ter
pripoveduje, kako mora iz-
gledati delovni obrat.
V	tej organizaciji se že na
prvi pogled vidi, da v njej
vladata red in disciplina in
ne nazadnje tudi čistoča, saj
je vse vzorno urejeno. Ves
čas si je prizadeval za to, pa
tudi za to, da bi proizvodnja
čim bolj racionalno tekla.
»Ko pridejo v tovarno tuji
partnerji«, pravi Jože Ku-
der«, že na prvi pogled vidi-
jo, koliko je kje ura. Tam
kjer ni čutiti reda in urejeno-
sti, tam že ne morejo imeti
dobrega mnenja. Ne morete
si misliti, koliko urejenost
proizvodnje pomaga pri na-
daljnjih pogovorih!«
V Malih gospodinjskih
aparatih se izredna delov-
nost direktorja in z njim vred
vseh delavcev navsezadnje
odraža tudi v rezultatih, ki
jih dosegajo s prodajo svojih
izdelkov na tuje.
Samo letos bo 450 delav-
cev v tujini iztržilo devet mi-
lijonov dolarjev oziroma dva
in pol milijona več kot lani.
Ta sorazmerno majhen ko-
lektiv pa je s tem tretji naj-
večji izvoznik v Gorenju.
JANEZ VEDENIK
V Žalcu nova prodajalna
staro mestno jedro Žalca je bogatejše za lepo urejeno
prodajalno z mešanim tekstilnim blagom.
V prodajalni »NITKA« lastnice Brede Čuvan je mogoče
kupiti meterskp blago, nogavice, spodnje perilo in plete-
nine. stari del Žalca tako dobiva zaokroženo podobo malih
gostinskih lokalov, prodajaln in obratovalnic uslužnostnih
obrti.
Na sliki: lastnica Breda Čuvan v svoji prodajalni
L.KORBER
Komisija za delovna razmerja
OKP »KOVINAR VITANJE«
objavlja prosta dela in naloge:
1.	Samostojni komercialni referent
pogoji:
-	končana srednja strokovna izobrazba ekonomske
smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podob-
nih delih ali
-	nepopolna srednja šola in 10 let delovnih izkušenj
na enakih ali podobnih delih
2.	Komercialni zastopnik na terenu
za področje Slovenije in Hrvaške
pogoji:
-	končana srednja strokovna izobrazba tehnične ali
ekonomske smeri
-	10 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih
-	vozniški izpit B kategorije, lastno vozilo
-	zaželeno stanovanje v bližini DO in telefon doma
Delovno razmerje pod 1. in 2. bomo sklenili za nedo-
ločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
OKP »KOVINAR VITANJE«, Kadrovska služba, 63205
Vitanje
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konč-
nem zbiranju prijav.
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Kruh in mleko zdaj v domači trgovini
Na Blagovni bodo krajani kmalu dobili še gostilno, povesta Hrastnikova
Krajani nerazvite šent-
jurske krajevne skupnosti
Blagovna so ta teden dobili
svojo trgovino. V njej sta
Marinka in Srečko Hrast-
nik uredila tudi majhen bi-
fe, ki ga bosta kasneje, če bo
seveda odziv krajanov do-
voljšen, razširila v gostišče.
»Z možem sva leta 1986 za-
čela na Proseniškem graditi
stanovanjsko hišo, vendar
nama ni bilo všeč, daje nase-
lje brez trgovine, gostilne in
prostora, kjer bi se krajani
zbirah. Od tega razmišljanja
do ideje, da v najini hiši ure-
diva tudi trgovino, ni bilo
več daleč«, začenja pripoved
Marinka, mož Srečko pa do-
daja, da so jima pri urejanju
dokumentacije veliko poma-
gali v krajevni skupnosti, pa
tudi v šentjurski občini so
pokazali doberšno mero raz-
umevanja in posluha. »Te-
melje smo izkopali konec
novembra 1986 leta, potem
pa sva ves čas posvečala le
gradnji in prelaganju denar-
ja, saj sva trgovino postavila
le z lastnimi prihranki«, pri-
povduje Marinka.
»Dve leti na začasnem de-
lu v Avstraliji, odkoder so tu-
di najini prihranki, se je hi-
tro prelivalo v novogradnjo
in vse bolj sem razmišljal
o bančnem posojilu. Pa iz
vsega ni bilo nič, saj tako ne-
ugodnih pogojev nimajo niti
v najbolj oderuških, kapitah-
stičnih državah«, dodaja
Srečko, ki že zdaj razmišlja
o širitvi zasebne trgovine. »S
prodajnim blagom se bova
oskrbovala v prodajni službi
sozda Merx ter Trgovski de-
lovni organizaciji Tkanina,
kmalu pa bi rada v trgovini
uredila tudi kotiček za pro-
dajo obutve«, pripoveduje
Marinka in zadovoljno kaže
napol izpraznjene prodajne
police, ki jih dobro uro po
odprtju lokala že polnijo
z novim blagom. Ponudba
mešanega blaga je v Hrastni-
kovi trgovini zares pestra,
zakonca pa sta se povezala
tudi s pekarno Geršakovih
in mesarijo Prekošek, saj že-
lita kupcem ponuditi najbolj
kakovostno blago.
Sicer pa je bilo odprtje tr-
govine (mimogrede - v kra-
jevni skupnosti Blagovna je
že leta ni bilo, osnovna živila
pa so v domačem kraju na-
zadnje lahko kupovali v ne-
kaj kvadratnih metrov veli-
kem lokalu v začetku sedem-
desetih let) za krajane prav
prijeten dogodek. Vse, ki so
prišli po nakupih, sta Marin-
ka in Srečko pričakala s fra-
keljčkom domače slivovke
ali brinjevca, dobrodošlico
pa je s svojo harmoniko pri-
pravil tudi Brane Moško-
tevc.
»Načrte za prihodnje ima-
va že zdaj natančno izdelane,
vendar bo treba počakati, da
se nabere nekaj denarja, pa
tudi na odziv krajanov bi ra-
da počakala,« razmišlja Ma-
rinka, ki bo vodila prodajo,
mož Srečko pa bo skrbel za
dobro založenost. »Zdaj ima-
va 50 kvadratnih metrov pro-
dajnih površin, skupaj
s skladiščem in bifejem pa
trgovina meri 170 kvadrat-
nih metrov. Ker se Proseni-
ško vse bolj širi, tukaj na-
mreč nastaja pravo spalno
naselje na meji šentjurske in
celjske občine, upava, da bo
kupcev dovolj«, za konec do-
daja Marinka, ki je ponosna
tudi na razvoj kraja. V zad-
njih mesecih so namreč na
Blagovni uredili kar nekaj
novih, asfaltnih cestnih pre-
vlek, najbolj pa so krajani
ponosni na obnovljeno in
razširjeno osnovno šolo, kjer
bodo s 1. februarjem začeli
delati tudi v enoti šentjur-
skega vrtca.
»Pa le nismo več edina
krajevna skupnost brez go-
stilne, čeprav je samo bife
v tej Hrastnikovi trgovini, ga
vseeno lahko spijem kozar-
ček, ko žena ,zapravlja de-
nar' v trgovini«, je za mizo, ki
so jo v ponedeljek postavili
pred trgovino, modroval
eden od domačinov.
IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Kupcev se je v Hrastnikovi trgovini v ponedeljek kar trlo, večina je sicer najbolj pasla
radovednost, toda domov so se vsi vračali s polnimi nakupovalnimi košarami.
Zlatica zasuta s smetmi
Graditelji mesta, ki se je naprej imenovalo Velenje, nato
Novo Velenje in zdaj Titovo Velenje si gotovo niso mislili,
da bo slednje znano tudi po svojih smeteh. Skrb za okolje ni
le demonstriranje proti zastrupljanju narave in ljudi, je tudi
prizadevanje, da svoje odpadke pospravimo in spravimo na
pravo mesto. V Titovem Velenju je zadnji čas najbolj nasme-
tena prav krajevna skupnost Edvarda Kardelja, v kateri so
tudi vse pomembnejše upravne službe velenjske občine. Da
je temu res tako, zgovorno priča fotografija izpred Zlatice,
nove velenjske trgovine.
LOJZE OJSTERŠEK
DS »KOP« Šentjur pri Celju
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen čas, in sicer:
1.	Tehničnega vodjo DO
2.	Več zidarjev, vodovodnih
instalaterjev, slikopleskarjev in
pečarjev.
Pogoji:
-	pod 1 - VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene
smeri z opravljenim strokovnim izpitom in vozniškim
izpitom B kategorije,
-	pod 2 - IV. oziroma III. stopnja strokovne izo-
brazbe.
Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev na naslov Komunalno obrtno
podjetje Šentjur pri Celju, ul. Leona Dobrotinška 18,
kadrovska služba.
Razpis velja do zasebe delovnih mest.
Pavle Colner
v Laškem so se zadnji
mesec minulega leta po-
slovili od svojega sokraja-
na Pavleta Colnerja, člo-
veka, kije s svojim življe-
njem in delom v tem kra-
ju zapustil neminljive
sledi.
Pavle Colner seje rodil
pred dobrimi 70 leti v Se-
žani. V Laško ga je živ-
ljenjska pot pripeljala še-
le po drugi svetovni voj-
ni, ko se je zaposlil kot
upravnik »Naproze«. Iz-
bral sije bil poklic trgov-
ca, poklic, ki ga je oprav-
ljal vestno in z resničnim
veseljem, zato je bil vzor
marsikateremu mlajšemu
kolegu. Znanju in srčni
pripadnosti do njegovega
dela seje z leti pridružilo
še mnogo bogatih izku-
šenj, ki jih je nesebično
prenašal na svoje vajence
in učence ter tako vzgojil
rod dobrih prodajalcev,
ki se svojega mentorja še
danes s hvaležnostjo spo-
minjajo.
Pavle, nekdanji sokol,
pa je tudi mnogo svojega
prostega časa namenil de-
lu za druge, za kraj. Doka-
zal je, da človekovo življe-
nje ne pripada zgolj nje-
mu samemu, daje človek
družabno in družbeno
bitje, in da nezavedno živi
tudi življenje svoje dobe
in svojega okolja. Hotel je
biti aktiven soustvarjalec
svoje dobe. Kot ljubitelj
urejenega okolja in nara-
ve je bil predvsem zagnan
planinec, član turistične-
ga in hortikulturnega
društva, po upokojitvi pa
tudi član Društva upoko-
jencev. BI je eden od or-
ganizatorjev izgradnje
planinskega doma na
Šmohorju, v turističnem
in hortikulturnem dru-
štvu skorajda ni bilo akci-
je, da ne bi bil Pavle zra-
ven. Pravijo, da če so vsi
drugi odpovedali, Pavle
ni nikoli.
Zato vrzeli , ob njegovi
smrti ne čutijo le njgovi
najbližji, ampak vsi, ki so
tako kot Pavle želeli soo-
blikovati lepši čas za vse
ljudi v kraju.
Ko se človeško življe-
nje izteče, ostane za njim
tisto, kar je dobrega
ustvaril. Lahko je to ne-
kaj vidnega, otipljivega,
ah le nekaj osrečujočega
v mislih in dejanjih solju-
di. Za Pavletom bo ostalo
mnogo obojega.
NADA KUMER
V SPOMIN
»Ne, v dom ga ne dami«
Zgodba 73-letne Tomanove Cilke In njenega brata
Najini poti sta se križali
na srečai^u starejših kraja-
nov v gališki krajevni skup-
nosti. Bili sva sosedi ob mi-
zi in beseda je kar sama
stekla.
O Cilki Tomanovi pišem,
o 73-letnici ženici iz kraja
Pirešica. Cilka je zgovorna,
za svoja leta bistra ženica.
In imeti mora dobro srce. Že
17 let namreč skrbi za svoje-
ga 77-Ietnega brata Filipa.
»Ne, v dom ga pa ne dam«,
je bila odločna, ko sva se
prvič srečali.
»Ja, res ga ne bi rada dala
v dom,« je še enkrat potrdila,
ko sem jo obiskala. »Navaje-
na sem ga, prav tako on me-
ne. Sam si ne more pomaga-
ti, malo pa je tudi trmast,« je
pojasnjevala med smehom.
»Skrbim zanjr» kolikor pač
najbolje zmorem. Da mu je
toplo, da ni lačen in žejen, da
ni preslabo oblečen,« je še
dodala.
Z rožami jima res ni post-
lano, a sta vajena še hujšega.
Usodo so jim rojenice položi-
le v zibel na Kozjanskem.
Cilka mi je pripovedovala,
da ima za sabo dva zakona.
Toda poročena je bila samo
osem let. Prvega moža je
vzela jetika, drugega vojna.
Tudi sicer njeni spomini na
vojne dni niso lepi. Večkrat
lačni kot siti, čutili so vse
grozote ustaškega klanja.
»Ja, velikokrat smo morali
bežati,« se je spominjala so-
govornica. »Vsak dan so po-
žigali. V gozdovih smo bili
po cele dneve. Brata Filipa
smo nosili, ker ni mogel ho-
diti. Kdove, kaj bi počeli
z njim, če bi ga našli,« je obu-
jala trpke spomine.
Po končani vojni vihri jo je
pot zanesla v Savinjsko doh-
no. »Pri nas so bili tudi Ko-
zaki,« je razlagala Cilka.
»Vse so mi odnesli, vse po-
brali, niti šivanke nisem ime-
la. Niti svoje žlice. Moj tast je
bil vdovec tukaj, prosila sem
ga za stanovanje in mu po-
tem gospodinjila 16 let,« je
pojasnjevala.
S Cilko in njenim bratom
Filipom sedimo v topli kuhi-
nji. Stanovanje je majhno.
Samo soba in kuhinja, ko-
palnice nimata. Kako se
znajdeta v njunem malem
svetu, me je zanimalo. »Za
naju je kar,« je bila zadovolj-
na. »Brat v glavnem kar sedi,
včasih ga s pomočjo sosedov
popeljemo naokrog z inva-
lidskim vozičkom,« je še do-
dala. Kako pa živita v tejle
draginji, vrtam dalje, Cilka
pa prijazno odgovaija:
»Imam svojo pokojnino
z varstvenim dodatkom, za
brata dobim tudi podporo.
Malo je treba gospodariti, pa
kar gre,« je bila spet zado-
voljna.
Nič se ni pritoževala, nič
jadikovala. Zaskrbljenost je
bilo čutiti v njenih besedah
le potem, ko je razlagala, da
mora spomladi na operacijo
očesa. Kdo bo takrat skrbel
za Filipa? »V dom ga že ne
dam,« je bila spet odločna.
»Kakšna rešitev se bo že na-
šla,«-je polna upanja ta 73-
letna ženica.
IRENA JELEN-BAŠA
Srečanje
starejših
krajanov
Šoštanjska mestna or-
ganizacija Rdečega križa
je 6, januarja pripravila
16. srečanje krajanov, ki
so starejši od 70 let.
Letos se jih je v Kaju-
hovem domu zbralo 120.
Starejše krajane so poz-
dravili predstavniki kra-
jevne skupnosti in Rde-
čega križa, osnovnošolci
pa so jim predstavili svoj
kulturni program. Sreča-
nje je trajalo kar 5 ur, saj
so se udeleženci morali
med seboj veliko pogovo-
riti.
VIKTOR KOJC
Po domače
KUD Anton Tanc iz Mari-
ja Gradca marljivo dela tu-
di v tem letu.
Člani obeh folklornih sku-
pin - mlajše in starejše
- imajo znova pripravljen lep
in zanimiv program, s kate-
rim se predstavljajo na najra-
zličnejših nastopih.
V petek (jutri) bodo delček
tega programa predstavili
■ tudi v Zdravilišču Laško.
Prireditev so naslovili kot
Večer slovenskih ljudskih
pesmi, plesov in viž, začela
pa se bo ob 20. uri. Po njej bo
še zabava.
NK
8. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
Izbrani biseri grafične umetnosti
Na rob Izjemni razstavi grafičnih listov v celjskem Pokrajinskem muzeju
Zadnje dni decembra je
Pokrajinski muzej v Celju
pripravil v Stari grofiji po-
sebno, po tridesetih letih
ponovljeno občasno razsta-
vo dragotin iz »Celjske zbir-
ke starih grafik«. Gr za 66
grafičnih listov izbranih iz-
med 76 grafik, ki so bile
v Celju prvič (takoj po
opravljenih študijskih ana-
lizah) predstavljene javno-
sti avgusta 1957 ob velikih
celjskih prireditvah z na-
slovom »Celje 57«. Takrat je
bil dograjen v Gregorčičevi
ulici celjski zdravstveni
dom in v tej stavbi je bilo
pripravljenih najprej cela
vrsta razstav z različnih po-
dročij celjskega gospodar-
stva in družbenih dejavno-
sti. Kulturo je prezentirala
razstava celjskih slikarjev
in kiparjev. Posebej pa je
prav ob tej priliki prvič po-
kazal svoja dela Jože Tisni-
kar, kot delavec v zdrav-
stvu.
Prireditelj je namenil velik
poudarek razstavi iz muzeja,
velikemu študijskemu od-
kritju dragocenih umetnin,
ki so po srečnem naključju
obstale v mestu ob Savinji.
Omogočil je izdajo spodob-
nega kataloga, ki je nudil bi-
stvene strokovne informaci-
je z uvodom in reprodukcija-
mi. Poskrbel je za izredna
propagandna sporočila pre-
ko radia, z različnimi tran-
sparenti, plakati, objavami
v najvidnejših časnikih itd...
Vsa Slovenija je bila hitro
seznanjena, da so v mestu
Celju na ogled vabljive
umetnine, ki človeka po tež-
kih vojnih in povojnih letih
s svojo plemenito lepoto lah-
ko duhovno bogatijo.
Občudovalcev razstavlje-
nih grafik je bilo presenetlji-
vo dosti saj so našteU celo
več desettisoč obiskovalcev.
Marsikdo se je pri ogledova-
nju tudi dobro zavedal, da so
tovrstne umetnine pri nas
prava redkost in da jih tudi
v svetovnih muzejih ni mo-
goče videti ob vsakem času.
O razstavi sami so takrat
z navdušenjem pisali številni
kulturni ljubitelji umetnosti.
Poimenovali so jo: ^ Velika
»mala umetnost«, Žlahtno
staro vino, Grafične prvine
štirih stoletij, Drobne umet-
nine starih mojstrov. Lepa in
razumljiva umetnost in še
drugače. Ob razstavi je dobi-
la zbirka, ki je takrat štela
495 listov, tudi svoje, v mu-
zejskem svetu uveljavljeno
sloveče ime, »Celjska zbirka
starih grafik«.
Na razstavi je neznan obi-
skovalec med drugim zapi-
sal: »Želim, da bi celjski mu-
zej skušal dopolniti zbirko.
Sicer zveni to nekoliko fan-
tastično, vendar pa menim,
da se še marsikaj takega
skriva na podsrešjih, pa tudi
po muzejih, založeno med
manjvredni material«... Ob
tem ni nihče v muzeju niti
pomislil, da bi se te želje lah-
ko uresničile... Danes pa je
v zbirki okoh 2800 listov!
Po prvi predstavitvi v Ce-
lju je razstava 76 grafik go-
stovala v Narodni galeriji
v Ljubljani, Narodnem mu-
zeju v Beogradu (ki je izdal
izredno dostojen katalog),
nato v Umetnostni galeriji
v Mariboru, v Kranju, Škofji
Loki, Slovenj Gradcu, Ko-
stanjevici na Krki, v Zrenja-
ninu in še marsikje drugje.
Navdušenja za razstavo ni
bilo ne konca ne kraja. S po-
zornostjo so jo spremljali
najbolj znani jugoslovanski
likovni umetniki, zlasti grafi-
ki, umetnostni zgodovinarji
(dr. Stella Ubel, dr. Izidor
Cankar, dr. France Štele) in
drugi znameniti kulturniki.
Kasneje so bile posamezne
grafike še razstavljene in si-
cer z različnih umetnostnih
in kulturnozgodovinskih vi-
dikov v specifičnih kombi-
nacijah z raznimi drugimi li-
sti. Vrednote grafične zbirke
pa so bile javnosti posredo-
vane tudi na strokovnih pre-
davanjih širom naše države.
Sedanja ponovitev prve
razstave opozarja vsakogar,
ki je te grafike že videl ali ki
jih želi spoznati prvdč, na
zgodovinsko in virtuozno
umetniško vrednost ekspo-
natov. Listi so večinoma od-
tisnjeni z originalnih plošč
(starejši v 17. stoletju) naj
znamenitejših mojstrov
evropske grafične umetno-
sti, ki so delovali v času med
15. in 18. stoletjem. To so
Martin Schongauer, Al-
brecht Diirer, Mali niirnber-
ški mojstri (brata Beham,
Heinrich Aldegrever, Wolf
Huber), Albrecht Altdorfer
in Lucas Cranach. Nato so še
Lucas van Leyden, Jacques
Callot, Rembrandt, Adrian
van Ostade, Giovanni Tiepo-
lo, Daniel Chodowiecki in
drugi.
Listi so grafično čisti, po
svojih pripovedih izredno
bogati, saj ponazarjajo mno-
go vsega tistega, kar je lahko
budilo umetniško domišljijo
v štirih stoletjih. Motivi so
nabožni, mitološki, alegorič-
ni, krajinski in žanrski, vmes
pa so tudi portreti. Tipično-
sti gotike prehajajo v rene-
sančne, te pa v baročne, ro-
kokojske in druge.
Kvaliteta razstavljenih li-
stov, ki so poleg vsega dru-
gega izredno lepi je tolikšna,
da je vsakdo, ki si bo dela
ogledal, lahko zadovoljen in
ponosen, da so izbrani biseri
grafične umetnosti svetov-
nega pomena očuvani pri
nas, da so shranjeni v stolet-
nem muzeju starodavnega
Celja in da je uspešnost pre-
učevanj večkrat posredova-
na javnosti na skrbno pri-
pravljenih predavanjih in
občasnih razstavah.
MILENA MOŠKON
Na razstavi je na ogled tudi Rembrandtovo delo Darova-
nje v templju, jedkanica in suha igla iz leta 1639.
V Kvartetu Ingrad prepevajo: Marjan Ostruh - bariton
(vodja), Jože Potočnik -1. tenor, Metod Jakop -11. tenor in
Jože Tadina bas.
Jubilej kvarteta ingrad
Tako kot pri večih manjših pevskih zasedb je tudi kvar-
tet Ingrad iz Rogaške Slatine nastal iz spontane želje
nekaterih pevcev po skupnem prepevanju. Najprej je bilo
to bolj v lastni užitek, sčasoma pa so pričeli tudi nasto-
pati. Zato so vse bolj širili tudi svoj repertoar pesmi, ki
zdaj obsegajo slovenske narodne in umetne pesmi, pa tudi
nekaj dalmatinskih in črnskih duhovnih pesmi imajo
v svojem programu.
Kvartet Ingrad nastopa na skoraj vseh prireditvah te
delovne organizacije, na vsakoletnem kulturnem srečanju
gradbincev Slovenije, na srečanjih malih vokalnih skupin
(prej v Titovem Velenju, zdaj pa v Vojniku) ter na raznih
drugih kulturnih prireditvah. Ob deseti obletnici so v studiu
Radia Maribor posneli tudi nekaj pesmi.
Člani kvarteta se sestajajo tedensko na vajah enkrat pri
enem, drugič zopet pri drugem doma. Ker nimajo umetni-
škega vodje, sami izbirajo in naštudirajo pesmi. Skoraj osem
let so peli v istem sestavu, nato pa so pridobili še petega
člana in dve leti prepevali kot kvintet. Lani januarja pa so
v prometni nesreči izgubiU enega od ustanoviteljev skupine,
Janeza Popita, in od takrat nastopajo kot kvartet in tako bo
ostalo tudi v bodoče.
Že na samem začetku je pokroviteljstvo na kvartetom
prevzela DO Ingrad, po kateri se tudi imenujejo. Zadnji dve
leti pa je pokrovitelj Ingradov TOZD Gradbeništvo iz Roga-
ške Slatine.	F. P.
Skozi rešeto se je težko odžejati
Kako dolgo bodo kulturniki še lahko črpali zadnje kapljice?
v kulturi je bilo lani izred-
no težko uresničiti zastavlje-
ni program, ki je bil na začet-
ku leta vreden okoli 900 mili-
jonov dinarjev, ob koncu leta
pa že milijardo 400 milijonov
dinarjev. Stroški so naraščali
z vrtoglavo naglico, posamez-
ni programi kulturne ponud-
be pa so že kazali znake usiha-
nja. Kulturna skupnost sicer
za lani nima izgube, je pa za
kulturo mimo spet leto dni
težke bitke, ko se spričo novih
zakonov in zakonodaj ni mo-
glo prav vedeti, kdo pravza-
prav pije in kdo plača. Bo kul-
tura tudi letos stopicala v co-
klah, ki bodo počasnile
korak?
Bržčas bodo o tem temeljito
in kritično spregovorili delega-
ti skupščine kulturne skupno-
sti, ki bodo sedli v delegatske
klopi v mali dvorani kina Uni-
on 10. februaija, dva dni po
slovenskem kulturnem prazni-
ku. Medtem je že znano, da se
bosta kulturna in telesno-kul-
turna dejavnost v tem letu še
financirali iz bruto osebnih do-
hodkov in ne iz dohodka. Tako
so sklenili na ponedeljkovi (iz-
redni) seji Skupščine SRS. Ali
bo ta novo sprejeti intervencij-
ski zakon kos ob redni dejav-
nosti zakrpati še nekaj starih
lukenj in najed v kulturi, si
najbrž nihče ne bi upal napo-
vedati, niti ne prerokovati.
Program kulturnih dejavno-
sti v celjski občini je za letos
naravnan tako, da bo z večjimi
ali manjšimi spremembami za-
gotavljal vsaj minimalno kul-
turno razvito okolje in mesto
Celje kot središče kulturnega
utripa.
Govoriti o programu kultur-
ne dejavnosti v tem letu skozi
dinar je skorajda nesmiselno,
ker se bodo številke skozi leto
spričo jugoslovanskega trenut-
ka spreminjale kot na digitron-
ski uri. Zaradi neusklajenosti
obsega sredstev za skupne po-
trebe v občini pa je program
pripravljen v okviru sredstev
za leto 1987. Od dogovoijene
vrednosti za preteklo leto so
odšteta le sredstva za delova-
nje Zavoda za spomeniško var-
stvo in Zgodovinskega arhiva.
S 1. januarjem letos se namreč
financiranje redne dejavnosti
obeh prenaša v Kulturno
skupnost Slovenije. Odločanje
o obsegu programov, vse spo-
meniško varstvene akcije ter
skrb za prostore, ostajajo nalo-
ga občin ustanoviteljic. Odlo-
čitev o prenosu redne dejavno-
sti v republiko je bila sprejeta
zaradi težav zavodov m arhi-
vov pri dogovarjanju in izvaja-
nju programov za veliko števi-
lo fmancerjev.
Program kulturne dejavno-
sti za letos ne prinaša nič v ne-
bo vpijočega, temveč le tisto,
čemur bomo še mogli reči, da
je kultura zrcalo naroda. Kul-
turne ustanove so za letos pri-
javile zahtevna investicijsko-
vzdrževalna dela. Ta so nujna,
kot na primer obnova dvigala
v knjižnici, nadaljevanje po-
pravila gledališke strehe, za-
menjava cisterne za centralno
ogrevanje v Muzeju revolucije,
popravilo oken in fasade v Po-
krajinskem muzeju, obnova
kulturnega doma v Vojniku.
S programom bo potrebno za-
gotoviti ustrezen delež za na-
kup knjižničnih gradiv in ures-
ničiti sklepe skupščine o glas-
beni dejavnosti v okviru Zveze
kulturnih organizacij. Izvajalci
so prijavili 14 novih zaposlitev.
Največje potrebe po zaposlo-
vanju se kažejo na spomeniško
varstvenem področju in jih je
kot prednostne opredelila tudi
Kulturna skupnost Slovenije
in v okviru redne dejavnosti
zagotovila tudi sredstva. Sa-
mostojni kulturni delavci so
prijavili 4 programe (dva likov-
na, en plesni in en literarni).
Samostojno kulturno delo in
ustvarjalnost v programu Kul-
turne skupnosti še vedno ni-
mata ustreznega mesta, a kljub
vsemu zaenkrat zanju kdo ve
koliko denarja ne bo mogoče
nameniti.
Pri Kulturni skupnosti Celje
so morali lani zaradi intervent-
ne zakonodaje petkrat valorizi-
rati plan in uspeli narediti več
kot je bilo pričakovati. Kultura
je leto zaključila brez izgub, fn
nančnih, kajpak. Neprecenlji-
ve pa so izgube moči in časa
zavzetih delavcev v kulturi, ki
so v večini še kljub grenčicam
optimistično naravnani. Kako
dolgo pa bodo še lahko črpali
zadnje kapljice (lastnih) notra-
njih rezev, pa je težko reči.
MATEJA PODJED
Slovensko ljudsko gledališče Celje je s komaj 18-članskim
ansamblom uspelo v koledarskem letu 1987 pripraviti 13 upri-
zoritev, ali največ v zgodovini celjskega gledališča. Imelo je
197 predstav, od tega kar 78 na gostovanjih po vsej Sloveniji.
Predstave si je ogledalo skoraj 50 tisoč gledalcev. Celjsko
gledališče ima na sporedu 20 abonmajev, lani so po predsta-
vah pripravili še 31 razgovorov z ustvarjalci in gledalci.
Igralci so bili 17 krat na različnih šolah in se pogovarjali
z mladimi ali pa jim podajali umetniško besedo. V primerjavi
z leti nazaj predstavljajo vse te številke svojevrsten rekord.
Silijo pa tudi k razmišljanju.
Potreba po kulturi
večja od stisk
Tik pred novim letom so
v Laškem pričeli obnavljati
dom Dušana Poženela.
Zgradba, ki je v minulih de-
setletjih služila najrazlič-
nejšim namenom je prepo-
trebna temeljite prenove,
da bi postala kulturen
hram, kakršnega v Laškem
potrebujejo.
Dvorana, ki je dolgo časa
nadomeščala šolsko telovad-
nico in vadbeni prostor za re-
kreativce, je morda kar pre-
dolgo čakala na svoj prepo-
rod, ki obeta tudi živahnejše
kulturno življenje v kraju.
Na novi oder bodo namreč
Laščani lahko vabili tudi
profesionalne poustvarjalce,
prenovljeni dom pa bo lahko
ponudil streho številnim
amaterskim skupinam, ki
danes ustvarjajo v neustrez-
nih prostorih.
Mesto je dandanes pravza-
prav brez prostora, ki bi za-
gotavljalo zadovoljevanje
vseh kulturnih potreb obča-
nov, zato so malodane vsi
prebivalci, kljub času, ki ni
preveč naklonjen takšnim
naložbam, obnovo sprejeli
odprtih rok. Približno 1,2 mi-
lijarde potrebnega denarja
bodo povečini zbrali z odva-
janjem 1,5 odstotka dohodka
delovnih organizacij.
Rekonstrukcijo doma bo-
do opravili v dveh delih:
v prvem bodo dogradili po-
trebne prostore, v drugem
pa obnovili obstoječe. Raču-
najo, da bo dom končan
v dobrem letu in pol. Ob ob-
činskem prazniku prihodnje
leto pa naj bi ga predali na-
menu.
N.K.
Popravek
v prispevku »Dokler bo pelo
srce, bodo pele tudi citre«, ki
smo ga objavili prejšnji teden
se nam je po nerodnosti zapi-
salo pri citatih iz pesmi »Slove-
nec sem«, da je avtor Ipavec.
Ta je seveda le uglasbil besedi-
lo, katerega avtorje Jakob Go-
milšek. Za napako se opravi-
čujemo.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE,
SPREJEMA PRIJAVE V:
TEČAJE ZA:
tuje jezike
tehničnoadministrativna
znanje
varnost in varstvo pri delu
hobby - osebni interesi
POSEBEJ OPOZARJAMO NA:
-	intenzivne tečaje
-	počitniške programe
za osnovnošolce
-	tehnično risanje
-	poslovna administracija
-	delo z nevarnimi snovmi
-	požarna varnost
-	družabni ples
-	šivanje
-	osnove lik. umetnosti
30LE ~ osnovna šola
-	Višja prometna šola
-	Višja pravna šola
-	za nekatere poklice: avtoličar, lesarski tehnik......
VPISUJEMO OB PONEDELJKIH, TORKIH IN SREDAH od 18. januarja do 8. februarja
1988, od 7. do 17. ure.
INFORMACIJE OSEBNO ALI PO TELEFONU 25-620 ALI 25-631
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Itomsica vas. turlslični Mul kozjanskega
NaseUe pn Podčetrtku tiodo pričeli graditi pomladi
Pod geslom »Da noben
dan v letu ne bo izgubljen«
so se v Zdravilišču Atom-
ske toplice v Podčetrtku lo-
tili zanimive akcije, katere
učinek naj bi bil večstran-
ski: gre za konkretiziranje
družbene usmeritve za
skladnejši razvoj manj raz-
vitih območij v Sloveniji.
Zdravilišče Atomske topli-
ce bo z izgradnjo Atomske
vasi, glavnim elementom
akcije, povečalo svoje že le-
ta popolnoma zasedene
zmogljivosti, obenem pa po-
nuja sporazum za združeva-
nje dela in sredstev za raci-
onalnejšo organizacijo leto-
vanja in zdravljenja delav-
cev v Atomskih toplicah.
Atomska vas bo v nepo-
sredni bližini hotela Atom-
ske toplice v Podčetrtku, to-
rej na območju občine Šmar-
je pri Jelšah, ki v naši repu-
bliki sodi med manj razvite.
Zasnovana je kot skupek 25
objektov, sedmih različnih
tipov počitniških hiš, v kate-
rih bo skupaj 127 apartmajev
oziroma 470 ležišč. Tudi
apartmaji so v 14 različnih
kombinacijah in velikostih,
od dobrih 24 do 61 kvadrat-
nih metrov površine in z 2 do
8 ležišči. Projektant naselja
Atomska vas in objektov je
celjski Ingrad, izvajalec
gradbenih del pa bo prav ta-
ko Ingrad, temeljna organi-
zacija iz Rogaške Slatine.
Delovne organizacije, ki
združujejo sredstva za sklad-
nejši razvoj manj razvitih
slovenskih območij imajo
možnost kupiti počitniško
stanovanje v Atomski vasi za
manj kot polovično ceno na
osnovi olajšav ob sovlaga-
nju. Možnost imajo, da si po-
računajo 33 odstotkov od na-
kazane vredosti naložbe iz
obveznosti za manj razvite
republike in pokrajino Koso-
vo in da v obračunu davka in
dohodka zmanjšajo davčno
osnovo B za štirikratni zne-
sek nakazane vrednosti na-
ložbe. Tako je od preostahh
67 odstotkov vrednosti na-
ložbe z zmanjšanjem obra-
čunske osnove in s tem
manjšo obveznostjo za da-
vek in prispevek povrnjenih
dodatnih 23,9 odstotkov od
vrednosti naložbe, s tem pa
znaša neto naložba le dobrih
43 odstotkov od investicij-
ske vrednosti apartmaja.
Zlasti je spodbudna cena po-
sameznih objektov. Kvadrat-
ni meter površine v objektu,
zgrajenem do šeste faze, zna-
ša milijon 200 tisoč dinarjev.
Zanimanje za nakup je veli-
ko, saj je do danes prodanih
že preko 60 odstotkov bodo-
čih objektov Atomske vasi,
ki jo bodo pričeli graditi spo-
mladi, jeseni pa se bodo vse-
lili že prvi »prebivalci«.
Atomska vas v sklopu Slo-
venijaturistovega zdravilišča
Atomske toplice v Podčetrt-
ku bo v privlačnem okolju
ob Soth. Sodobna gradnja
počitniških hišic bo vsebo-
vala slikovite prvine stare
ljudske arhitekture, pa tudi
samo naselje so načrtovali
po zgledih razgibanega nase-
litvenega območja na Koz-
janskem.
MARJELA AGREŽ
Pomemben dohodek
Turizem zagotavlja v ob-
čini Šmarje pri Jelšah po-
memben delež dohodka in
deviznega priliva.
S programom aktivnosti
za razvoj turistične dejavno-
sti, ki so ga delegati šmarske
občinske skupščine sprejeli
koncem preteklega leta, so
zavezali vse dejavnike, ki po-
sredno ali neposredno vpli-
vajo na razvoj turizma, da
z načrtnim in usklajenim de-
lovanjem prispevajo k obli-
kovanju pogojev za razvoj te
dejavnosti.
Letos bodo pripravili tudi
program poslovnotehnične-
ga sodelovanja med Zdravi-
liščem Rogaška Slatina in
zdravihščem Atomske topU-
ce, v okviru posebne naloge
»Razvoj kmečkega turizma
v občini Šmarje pri Jelšah«
pa bodo poskušali ugotoviti
možnosti in spodbuditi raz-
voj izletniškega in namesti-
tvenega kmečkega turizma.
Zdravihšče iz Rogaške
Slatine bo letos vlagalo pred-
vsem v obnovo in posodobi-
tev zmogljivosti in dopolni-
tev izvenpenzionske ponud-
be kot je ureditev smučišča
in izgradnja golf igrišča
v Šmarju, sofinancirali pa
bodo izgradnjo interne ob-
voznice. V Atomskih topli-
cah v Podčetrtku pa bodo le-
tos pričeU z gradnjo apart-
majev »Atomska vas« ter
zgradili recepcijo in trgovino
v kampu.
Skupno število nočitev se
naj bi letos povečalo za okoli
2 odstotka, predvsem na ra-
čun tujih gostov.
Račji Silvester v Rogaški Slatini
Zaradi preobilice predno-
voletnih dogodkov in aktiv-
nosti so se v Zdravilišču
Rogaška Slatina tudi letos
odločili, da ob vstopu v no-
vo leto povabijo v goste
predstavnike sedme sile pr-
vi teden po praznikih.
In tako seje pretekli petek
povabilu Zdravilišča na no-
vinarsko konferenco in pri-
jateljsko srečanje odzvalo
okoli trideset novinarjev iz
slovenskih in jugoslovan-
skih redakcij.
Z lepimi dosežki Zdraviliš-
ča in s težavami, ki jih je
v tem času še več, je navzoče
seznanil direktor Zdravilišča
Darko Bizjak, s svojim iz-
jemnim slogom pa je zopet
navdušil profesor dr. Her-
bert Zaveršnik, ko je odgo-
varjal na vprašanja s področ-
ja zdravstva. Gostje so si
ogledali še lani obnovljeno
restavracijo Sonce, ki je po-
stala pravi biser v izvenpen-
zionski ponudbi Zdravilišča
Rogaška Slatina in tamkaj
preizkusili jedi italijanske
kuhinje, kije značilnost tega
gostinskega objekta. Sledilo
je Silvestrovanje, malce za-
poznelo sicer, a kljub temu
veselo in razigrano, v družbi
s tistimi gostinskimi delavci
rogaškega Zdravilišča, ki so
bili na pravo silvestrovo na
delovnih mestih.
M.A.
Park ne sme postati parkirišče
petimi let! je sredi Žalca ozelenel park, ki so ga ob
»uu-ietnici obstoja naselja zasadili delovni ljudje in
oDcani na pobudo domačega Hortikulturnega društva.
nroH^f ^f^^ ^	veselje vsem Žalčanom, ki jim
^t, w , u P mesta, prostor za rekreacijo otrok in spro-
z^tnL	Zgradili so ga s prostovoljnim delom,
va i Ti ^^	^^^^ ponosni. V akciji so takrat sodelo-
Ppntro	žalske in šempetrske osemletke, dijaki
v^enira za usmerjeno izobraževanje, delavci Juteksa, Ferra-
takin T^-	^"osi so danes spoznali, da bi lahko
onrnV^ii	mnogo prej. Zadovoljstvo zaradi
Piavijenega dela pa v zadnjem času večkrat skalijo tisti, ki
nimajo pravega odnosa. Tako so dre-
cpin rl	okolica je polna smeti, nekateri
sto?.	da bi del parka spremenili v parkirni pro-
rafvr^?^^^^ mnogi pravijo, daje msto velikih možnosti. Hiter
diS f '"d^ftnje mu je vtisnil svoj pečat, vendar pa mesto
drulL ?r	kulturne dediščine. Hortikulturno
da iP r-T P^fk^belo, daje mesto tudi turistično zanimivo in
aa je ozelenelo, zato so želje vseh, da takšno tudi ostane.
Priznanja za urejeno okolje
Turistično društvo v Vojniku zadnja leta zelo aktivno
deluje, kar se gotovo pozna tudi na urejenosti kraja.
Kraj je v zadnjih letih osvojil tudi visoka mesta v ocenjevanju
urejenosti v občinskem in republiškem merilu. Vsako leto dru-
štvo organizira tudi prireditev, na kateri podelijo priznanja za
najboljše urejeno okolje posameznikom kot tudi delovnim orga-
nizacijam oz. obrtnikom na širšem področju Vojnika.
Na prireditvi, ki bo to soboto ob 18. uri v kulturnem domu, bo
sodelova Moški zbor »F. Prešeren« s svojim programom pa se bo
predstavila tudi znana pevka Marjana Deržaj ob spremljavi
Boruta Lesjaka.
Prireditev je obenem tudi zahvala krajanom Vojnika za nji-
hova prizadevanja in skrb za čist in urejen kraj.
B.P.
Pohod »Zdravju naproti«
Planinsko društvo POL-
ZELA prireja v nedeljo 24.
januarja šesti planinski po-
hod pod geslom »ZDRAVJU
NAPROTI«, ki je posvečen
95 letnici Savinjske poruž-
nice SPD in 85 letnici Koc-
bekovega vodnika po »SA-
VINSKIH PLANINAH« (pr-
vi opis poti na Goro Oljko).
Pričetek pohoda bo ob
9.03 uri (po prihodu vlaka, iz
Celja 8,30, Šempeter 8,48,
Polzela 8.53) z železniške po-
staje PAŠKA VAS (318,7 m).
Pot bo vodila čez GAVCE,
na Velki vrh do Pocajta (Ko-
lar), kjer je kontrolni žig Ša-
leške planinske poti po Pa-
ških vrhih (Mali vrh, Vehki
vrh 640 m, Veniški vrh),
z razgledom na Savinjske Al-
pe, Golte, Skorno, Uršljo go-
ro, Šentviško pogorje, Paški
Kozjak, Pohorje. Cez gozdno
pobočje Bezgovce (623 m)
smo na povirju Hudega po-
toka in pogled se upre na
Goro Oljko. V Lokovici gre-
mo mimo spomenika NOB.
Malo za njim mimo Kurman-
ška in smo na razpotju pla-
ninskih poti pri STANOV-
ŠKU. Tu se priključi leta
1904 označena planinska pot
iz Šoštanja (Ih) in neoznače-
na iz T. Velenja čez Jakca.
Smo pod Turinjskim vrhom
(567 m), spustimo se do Ve-
deta (485 m, asfaltna cesta dr-
ži navzdol ob Hudem potoku
v Rečico ob Paki). Tu se od-
pre pogled na Posavsko hri-
bovje, na sever na M. in V.
Koželj. Radojč in Vinsko go-
ro, kar nas spremlja naprej
mimo Savinjeka, Rogeljška
(priključek označene poti iz
Andraža) do Rogeljske kape-
le (536 m, priključek poti iz
Šmartnega ob Paki; sedlo
med Bezgovcem, 617 m in
Goro Oljko). Čaka nas še
vzpon po severnem pobočju
do planinskega doma. Tu se
spušča Savinjska in dviga
Šaleška planinska pot. Smo
na vrhu Gore Oljke (734 m).
Zmerne hoje bo za okoli
150 minut. Vsi udeleženci
hodijo na lastno odgovor-
nost. Hrana iz nahrbtnika.
Čaj in pijača se dobi v domu.
Vsi, ki že imajo pohodne
izkaznice opozarjamo, da jih
bomo potrdili v planinskem
domu.
Sestop je možen
v ŠMARTNO OB PAKI
(313,9m; odhod vlaka 14.40
in 19.44), oziroma POLZELO
(290,7 m) po Savinjski poti
čez Vimperk (žig S poti) ali
mimo Tomaža (odhod vlaka
14.51 in 19.25; avtobusa
14.35. 17.30 direktni avtobus
za Rogaško Slatino, Krapi-
no, Zagreb pa 19.20). g.J.
Zdravstveni center Celje
TOZD Center nevropsihiatrija
Vojnik
objavlja
po sklepu 9. seje delavskega sveta TOZD z dne 29.
12. 1987
a)	eno specializacijo iz nevrologije
in
b)	eno specializacijo iz psihiatrije
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat imeti končano medicinsko fakulteto in
opravljen strokovni izpit za naziv zdravnik.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z zahtevanimi
dokazili v zaprti ovojnici v 8. dneh po objavi razpisa
na naslov:
Zdravstveni center Celje, TOZD Center nevropsihia-
trija Vojnik, Celjska cesta 37, 63212 Vojnik, s pripi-
som »Prijava na razpis specializacije«.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
objavi.
Delavska univerza Žalec
Spoštovani gostinci, ponujamo Vam izjemno
priložnost ekskluzivnega seminarja z najvidnejšimi
strokovnjaki;
1.	KULINARIKA-
Stevo KARAPANOA (direktor hotela INTERNACIO-
NAL) - lyonska kuhinja, kitajska kuhinja, bio hrana
2.	BARMANSTVO-
barman (hoteli ESPLANADE)
predstavitev, pomen, uporabnost, sodobni tokovi,
praktična demonstracija
PRI OBEH TEMAH BODO PRIKAZANI TUDI NAJNO-
VEJŠI TUJI FILMI
3.	GOSTINSKO POSLOVANJE-
Mato KAVČIČ (direktor hotela GOLF na Bledu)
-	sodobni tržni pristop h gostu
-	sodobna urejenost, organiziranost in ponudba go-
stinskih obratov
Seminar bo v Žalcu od vključno srede, 24. 2.1988, do
vključno petka 26. 2. 1988.
Prijave sprejemamo pisno in po telefonu (063) 711-
343, 711-417 na Delavski univerzi Žalec-SCI, med 7.
in 16. uro, kjer lahko dobite dodatne informacije, do
srede, 10. 2. 1988.
IMV Renault servis
Podmiljšak, Leveč
54
Čimprej zaposlimo
naslednje sodelavce:
1 avtomehanik
s 3-letno poklicno šolo
1 avtokiepar
s 3-letno poklicno šolo
1 avtoličar
s 3-letno poklicno šolo
Pogoj za zaposlitev je ve-
čletna praksa in odslužen
vojaški rok. Interesenti naj
se zglasijo v obratovalnici
Leveč 54, kjer dobijo vsa
potrebna pojasnila.
DO FOTOLIK CELJE
razpisuje
licitacijo
za prodajo osnovnega
sredstva
osebni avto R4,
letnik 1978
izklicna cena din 500.000.
Avto je v voznem stanju ven-
dar ni registriran. Licitacija
bo dne 18.1.1988 ob 12. uri
v prostorih tiskarne na Te-
harski cesti 35, Celje. K lici-
taciji lahko pristopijo prav-
ne ali fizične osebe, ki pred
pričetkom licitacije plačajo
20% polog. Kupec mora
kupljenoblagoplačatiinod-
peljati v 2. dneh po licitaciji.
Prometni davek ni vračunan
v ceni. Ogled je mogoč na
dan licitacije od 7. do 12. ure
na Teharski cesti 35.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
Barantanje, ne pa kmetijska politika
Kljub obljubam, da cene v prvih
mesecih ne bodo vrtoglavo bezljale,
začenjamo leto z vrsto podražitev.
Višje cene mleka so boleče, še bolj
boleče pa je dejstvo, da tudi tokratna
podražitev ni rezultat premišljene
kmetijske politike in cenovnih odno-
sov, ampak eno samo barantanje
v vladnih vrhovih. Kaj od takšnih
nesmiselnih podražitev lahko priča-
kujemo?
Za proizvajalce, tako za kmete kot za
družbena posestva, je višja odkupna
cena gotovo dobrodošla. In prav je, da
mleko končno dobi ceno, ki jo kot eno
osnovnih živil zasluži. Vprašanje je le,
če bo teh 100 dinarjev pokrilo stroške
prireje. Na Kmetijskem inštitutu Slo-
venije so namreč že novembra izraču-
nali, da znaša proizvodna cena mleka
v naši republiki 377 dinarjev. Od no-
vembra se je podražila električna ener-
gija, dražja so močna krmila, višji so
stroški prevozov itd. Zato je proizvod-
na cena gotovo že višja.
Potrošnikom je sedanja podražitev
zanesljivo manj všeč. Globlje bo treba
seči v žep, poleg tega pa višja cena
sama po sebi še ne zagotavlja potreb-
nih količin mleka na policah. Višje ce-
ne ne bodo čez noč povečale odkupa
mleka, kije samo na Celjskem upadel
decembra za deset.no, po Sloveniji pa
skupno kar za 20 do 25 odstotkov. Viš-
je cene tudi ne morejo čez noč oživiti
poklanih mlekaric ali vrniti v prazne
hleve prodanih krav. Vsak dan pa pri-
manjkuje v Jugoslaviji od 600 tisoč do
milijon litrov mleka. Torej preskrba še
vedno visi v zraku.
In kaj pomeni podražitev za mlekar-
ne? Tam so potegnili najkrajši konec,
kajti povišale so se odkupne cene mle-
ka. cene mlečnih proizvodov, od kate-
rih kane v malho največ denarja, pa so
ostale zamrznjene. Se bomo morali to-
rej izdelkom odpovedati? V Mlekarni
v Arji vasi izhoda ne vidijo. Ga bodo
zaradi takšne kmetijske politike prisi-
ljeni iskati v novih proizvodih, dajanju
novih imen starim proizvodom in
s tem zviševati cene? Ob sedanjih na-
mreč lahko le životarijo.
Vse skupaj pa bolj spominja na ba-
rantanje po načelu kdo bo koga, kot pa
na premišljeno kmetijsko pohtiko in
iskanje ustreznih cenovnih odnosov.
IRENA JELEN-BAŠA
KOMENTIRAMO
Telioo za traktorsko gumo
Na Oroševi lanetiji v Zrečali ne poznajo oililiiia in počitnic
Karlu Orošu, ki danes
kmetuje na obrobju mlade-
ga mesta, v Zrečah, so bile
ljubezen do zemlje položile
v zibel že rojenice, sicer te-
žavam navkljub Karel ne bi
bil takšen optimist, in ne bi
iskal novih in novih poti za
boljše, za naprednejše kme-
tovanje. Tudi sam pravi:
»Zemljo moraš imeti rad,
potem ti že kaj v prid
obrne.«
Nekdaj se je pri Oroševih
še reklo na Dobravi, družina
je prebivala v 300 let stari
hiši, kmetijskih strojev ni bi-
lo toliko pri hiši. Danes sta-
nujejo Oroševi v povsem no-
vi hiši, ki ima tudi hišno šte-
vilko in ulico: Obvozna cesta
3. Časi se pač spreminjajo in
se nagibajo zdaj v slabe, po-
tem spet v dobre. In tako kot
ostale kmete, tudi Oroševo
domačijo v zadnjem času ob-
vozijo ali pa povozijo kakšni
zvezni interventni odloki in
zakoni. Zaenkrat se jim še
uspešno izmikajo, a se hkrati
sprašujejo: »Kako dolgo
še?«
Nič novega ne bomo zapi-
sali, če ponovimo Karlove in
Karolinine besede, da je dan
na kmetiji veliko daljši od ti-
stega v fabriki, pa se kmetje
vendarle počutijo neenako-
pravne z delavskim razre-
dom. Samo za primer, pravi
Karel: »Kmet se, denimo, ne
more predčasno upokojiti,
delavec se lahko. Tudi pri
bolniških smo navadno
kmetje prikrajšani. Sicer pa
je to odvisno od zavarovanja.
Z ženo sva zavarovana v če-
trtem in petem razredu, kar
pomeni 780 tisoč dinarjev za
letos. Pri zdravnikih pa ne
delava gneče.«
Od leta 1970, ko je Karel za
očetom prevzel kmetijo, seje
marsikaj spremenilo. Pri hiši
znajo vsi poprijeti za delo.
Tudi tri hčere, med 18 in 11
letom, ne glede na usmerje-
no-šolske obveznosti.
Oroševi so kooperanti
Kmetijske zadruge Sloven-
ske Konjice. V sodobnem in
s pomočjo kreditov obnov-
ljenem hlevu je privezanih
26 repov - nekaj krav, telic in
nekaj pitancev. Karel kar
s ponosom pove, da nikoli ni
prodal ene same glave iz hle-
va drugemu kot zadrugi. Po
drugi strani pa pristavi, da
v zadnjem času pogreša
obisk kakšnega pospeševal-
ca. Rad bi ga namreč kaj po-
baral o kmetovanju v teh ča-
sih: kako na primer iz 17
hektarjev zemlje, od katerih
je devet obdelovalne, s čim
manj umetnega gnoja, ki je
hudo drag, izvabiti čim bolj-
ši pridelek.
Z odkupnimi cenami mesa
in mleka kmetje niso zado-
voljni, čeprav se zavedajo, da
morajo ljudje v mestu tako
meso kot mleko drago plače-
vati. Trenutno je odkupna
cena mesa 2760 dinarjev. Pol
tone težak bik da okoh 280
kilogramov mesa. Rediti ga
je treba najmanj dve leti.
»Račun je preprost: za takš-
nega bika dobi kmet 850 ti-
soč dinarjev. Se zdi komu
veliko?«
Pri Oroševih imajo urejene
tudi silose, tako da jim hrane
za živino doslej ni bilo po-
trebno dokupovati. Za pri-
hodnje pa Karel razmišlja ta-
kole: »Lani sem kupil 8 ton
umetnega gnojila, letos ga
bom samo 2 toni, saj so cene
zanj astronomske. Zemlji se
bo primanjkljaj poznal, jaz
pa bom pravzaprav na istem:
pridelali bomo sicer manj,
pa bomo zato tudi manj dela-
li, porabili bomo manj nafte
za stroje... manj bomo odda-
li. V načrtno izgubo se res ne
velja podati. Tudi vzdrževa-
nje strojev je drago. Za eno
traktorsko gumo, na primer,
moram odvezati iz hleva že
teiico.«
»Kmete močno jezi neso-
razmerje med cenami kme-
tijskih pridelkov in repro-
dukcijskih materialov«, pra-
vi Karel. Krediti so večino-
ma neugodni, zlasti tisti za
kmetijsko mehanizacijo,
kjer so 80 odstotne obresti.
»Razumem mlade, ki se
močno bojijo prevzeti kmeti-
jo za starši. Zato ostaja vse
več zemlje, zlasti v hribih, za-
puščene.«
Kdo bo pri Oroševih prev-
zel sodobno kmetijo, še ne
razmišljajo, dokler je pri hiši
doma zdravje in trdna volja
ter veselje do dela. Razmi-
šljajo pa, tako je zgrajena tu-
di nova hiša, o kmečkem tu-
rizmu. V zgornjem delu hiše
je namreč 7 sob z 18 ležišči in
ko bo pri hiši kakšen dinar
več, bodo sobe opremili in
sprejeli prve goste.
Pravzaprav ima družina še
veliko načrtov. Za dobro
kmetovanje je Karel Oroš
dobil tudi občinsko nagrado
»12. oktober«, od Kmetijske
zadruge pa priznanje za pri-
rejo mesa. In čeprav je na
kmetiji težko odložiti delo, si
Karel še najde čas za sesta-
nek v krajevni skupnosti, ali
pri krajevni konferenci soci-
alistične zveze, pa v Kmetij-
ski zadrugi.
MATEJA PODJED
Oroševim pridnim rokam pomagajo še stroji, a kaj, ko so
rezervni deli zanje vse dražji. Za traktorsko gumo je treba
odvezati teiico iz hleva.
Na poljih pridno delajo
Nenavadno mila zima je kot nalašč za nadaljevanje dela na polju. Tisti kmetje, ki tega niso
štorih v pozni jeseni, ta čas dovažajo na njive hlevski gnoj, nekateri tudi orjejo, v hmeljiščih
pa zemljo rahljajo. Seveda je takšno vreme dobrodošlo, vsi skupaj se le bojimo, kaj bo, če se
bo vreme držalo starega pregovora, ki pravi, da zima ničesar ne podari.
T. TAVČAR
HMEZAD
KZ »Savinjska dolina«
ŽALEC
objavlja
po sklepu zadružnega sveta z dne 23. 11. 1987
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljene kmetijske mehanizacije.
Pregled kmetijske mehanizacije, namenjene za pro-
dajo, z izklicnimi cenami in ostale informacije, dobe
interesenti na sedežu KZ »Savinjska dolina« Žalec,
Žalskega tabora 1.
Licitacija bo 22. januarja 1988, s pričetkom ob 8. uri,
na sedežu TZO Trnava v Trnavi. Pred pričetkom
licitacije morajč interesenti plačati varščino v višini
10% izklicne cene pri blagajni TZO.
AERO
kemična, grafična in papirna
industrija
CELJE
Delavski svet delovne organizacije AERO CELJE
razpisuje
dela in naloge:
direktorja TOZD Trženje
Pogoji:
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj
-	znanje dveh svetovnih jezikov, enega aktivno
-	zunanje trgovinska registracija
Od kandidata pričakujemo, da ima:
-	organizacijske sposobnosti in pozitiven odnos do
samoupravljanja ter, da je širše družbenopolitično
aktiven.
Kandidat je dolžan predložiti program smotrov in
razvojnih ciljev TOZD Trženje ter opredeliti lastno
vlogo pri njegovi realizaciji.
Dela se razpisujejo za dobo štirih let.
Kandidati morajo prijavi predložiti dokazila o izpol-
njevanju pogojev, ter opis dosedanjega strokovnega
in družbeno-političnega dela.
Prošnje naj kandidati pošljejo na naslov
AERO Celje, Kocenova 4, Celje z oznako »Za razpis-
no komisijo« v 8. dneh po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o imenovaju.
Kadrovsko-socialna služba
tovarna žičnih izdelkov p. o.
objavlja
prosta dela oziroma naloge
1. Socialno delo, izobraževanje
in kadrovanje
Pogoj:
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe kadrovsko-
socialne smeri
-	1 leto ustreznih delovnih izkušenj
(delo je za določen čas, nadomeščanje v času
porodniškega dopusta)
(1 delavka)
2.	Oblikovalec kovin - strugar
Pogoj:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe - KV strugar
-	lahko tudi pripravnik
(3 delavci)
3.	Oblikovalec kovin - brusilec
Pogoj:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe - brusilec
-	lahko tudi pripravnik
(6 delavcev)
Za dela oz. naloge je poskusno delo dva meseca,
delovno razmerje za dela oz. naloge pod točko 2. in
3. sklenemo za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da svoje vloge z dokazili o izpol-
njevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na
naslov SZ DO ŽIČNA Celje, Ipavčeva ul. 20, ali se
osebno zglasijo v kadrovsko-spl. sektorju.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 31-931.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po izbiri.
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Še enkrat
»Novoletna
koncerta
v Celju«
v Novem tedniku je bila
dne 7. januarja 1988 na strani
17 objavljena informacija
o novoletnih koncertih
v Celju.
V tej informaciji je nekaj
netočnosti, na katere želimo
dati pojasnila, da bi bila celj-
ska kulturna in druga jav-
nost pravilno obveščena.
Najprej naj odgovorimo na
vprašanje, ali sta bila res po-
trebna dva koncerta in ah ne
gre za preveliko trošenje de-
naija v kulturi. Glede tega
smo si glasbeniki obeh orke-
strov, to je Celjskega godal-
nega orkestra in Celjskega
plesnega orkestra Žabe, po-
polnoma enotni. Oba glasbe-
na sestava igrata različne
zvrsti glasbe in dejansko ni
mogoče pripraviti takšnega
skupnega programa, da bi
koncert zadovoljil poslušal-
ce. Vsaka zvrst glasbe, ki jo
gojita oba ansambla, ima
svojo publiko in to je bilo
tudi dokazano s polnima
dvoranama ob novoletnih
koncertih.
Glede na trditev novinarja,
da takšni nastopi vehko sta-
nejo, naj povemo to,, da
v plesnem orkestru Žabe
igrajo izključno ljubitelji iz
Celja in okolice i da igrajo
zastonj, brez plačila, celo na
lastne stroške, saj si sami
plačajo stroške prihoda na
vaje, nadomeščanje v službi
itd. Gre za več kot 20 ljubite-
ljev glasbe iz vseh pokhcev,
od študentov, elektrikarjev,
zdravnikov, magistrov zna-
nosti, do upokojencev. No-
voletni koncert orkestra Ža-
be za same godbenike torej
ni nič stal, saj so tudi solisti
igrali zastonj, razen pevk, ki
so profesionalke in celo te so
del običajnega honorarja po-
darile orkestru za novoletno
zdravico (Tatjana Dremelj).
Druga trditev, ki nas moti
v članku je, da bo treba spre-
meniti odnose med posa-
meznimi kolektivi v kulturi
in ne samo med glasbeniki,
kar očitno meri na to, da je
v Celju nekaj narobe.
Ne trdimo, da je vse v re-
du, nikakor pa ne gre za sla-
be odnose med ljubiteljski-
mi glasbenimi sestavi. Glas-
beniki Celjskega godalnega
orkestra in Celjskega plesne-
ga orkestra Žabe so prijatelji
in si medsebojno pomagajo,
oba novoletna koncerta pa
sta bila terminsko usklajena.
Če že lahko govorimo
o tem, daje treba spremeniti
odnose, moramo tu poveda-
ti, da bi bilo treba spremeniti
odnose tistih, ki v Celju
skrbijo za kulturni razvoj. Tu
mishmo na Glasbeno šolo
v Celju, ki pred leti ni dala
zatočišča plesnemu orkestru
Žabe niti Pihalnemu orke-
stru France Prešeren, ko sta
ta dva sestava zaradi poplav-
ljenega Godbenega doma,
ostala brez strehe. Oba sesta-
va sta morala delo prekiniti
in to je bilo usodno za Pihal-
ni orkester »France Preše-
ren«, čeprav je bila in je dvo-
rana Glasbene šole nekaj
10 m stran od poplavljenega
godbenega doma, skoraj
vedno prazna.
Drug tak primer slabih od-
nosov m to drugih do ljubi-
teljskih sestavov, se kaže tu-
di v tem, daje kolektiv Glas-
bene šole med svoje člane,
prijatelje in znance prodajal
dobre klavirje, plesnemu or-
kestru Zabe pa je isti kolek-
tiv posodil zelo slab klavir,
za katerega so »Žabarji« dali
za usposobitev, to je za po-
pravilo, dvakrat več, kot je
bila iztržena cena za dober
Klavir Ibach (časopisne
vesti).
Pa se to: O novoletnih kon-
certih Celjskega godalnega
orkestra in Celjskega plesne-
ga orkestra Žabe, je novinar
Novega tednika zapisal
v Novem tedniku 36 vrstic
v treh stolpcih. O nekaterih
drugih glasbenih sestavih,
predvsem pa o dveh glasbe-
nikih, ki kolikor vemo igrata
za denar, pa je bilo v istem
časopisu napisanega skoraj
cela stran. Ali ni tudi to mo-
goče smatrati za slab odnos
lokalnega časopisa do kul-
turnega dogajanja v našem
mestu.
MILAN GORJANC
Za Celjski plesni orkester
Žabe
Ne strinjam se s tov. Gor-
jancem, da bi bila lahko jav-
nost s člankom Novoletna
koncerta v Celju napačno
obveščena. Trditev, da oba
ansambla igrata tako različ-
ne glasbene zvrsti, da ni mo-
goče pripraviti skupnega
programa, pobija že dejstvo,
da sta oba ansambla pred leti
skupaj že pripravila dober
novoletni koncert. Tov. Gor-
janc se je pri stroških omejil
samo na CPO Žabe, v članku
pa sta omenjena oba orke-
stra, tako da bo verjetno tre-
ba počakati še na odgovor
z druge strani. Vemo pa, da
lanski novoletni koncert ni
bil ravno poceni. V članku
nisem nikjer trdil, da med
posameznimi glasbeniki ni
sodelovanja, vendar tudi tov.
Gorjanc pozna celo zadevo
z druge strani. V omenjenem
članku sem se omejil samo
na kratko poročilo o obeh
nastopih, ki sem mu dodal
nekaj stvari, katere menim,
da bi se jih dalo izboljšati.
Niti tov. Gorjanc niti kdo
drug, pa nam ne more očita-
ti, da je bil CPO Žabe, Celj-
ski godalni orkester ali kate-
rikoli drug ansambel z naše-
ga območja v lokalnih medi-
jih (Novi tednik in Radio Ce-
Ijel) zapostavljen, če se seve-
da dokazuje s svojim delom
in nastopi.
F. PUNGERČIČ
V nesreči
spoznaš
prijatelja
Lani 24. decembra v zgod-
njih večernih urah je strela
udarila v naše gospodarsko
poslopje. Ogenj ga je zelo
kmalu popolnoma uničil, če-
prav so zelo hitro posredova-
li gasilci s Planine in iz Pre-
vorij ter mnogi sosedje. Og-
njeni zublji so pogoltnih vse,
kar se je pogoltniti dalo.
Na srečo smo rešili živino
in jo preselih v sosedov hlev.
Ob tem, za nas tako straš-
nem in žalostnem dogodku
smo ostali zbegani, nemočni
in brez volje. Toda nič ni po-
magalo; morali smo zavihati
rokave in začeti znova. Od
takrat je minilo že nekaj več
kot tri mesece in naša živina
je že nekaj časa pod streho.
To pa smo uspeli narediti le
s pomočjo dobrih sosedov in
sokrajanov. Na pomoč so
nam priskočili z lesom, kr-
mo, žitom in denarjem ter
nam v velikem številu poma-
gah pri delu.
Zato bi se radi zahvalili
vsem, ki so nam na kakršen-
koh način pomagali. Še po-
sebej bi se radi zahvalili ga-
silcem s Planine in iz Prever-
ja, Jožetu Kovačiču, Janezu
Vertačniku, Božu Robiču,
tovarišu Romihu in družini
Guček.
ANTON in
ZOFKA SENICA,
Hrušovje
Novoletno
srečanje
v Tekstilni
tovarni Prebold
Kot vsako leto je prebold-
ska tekstilna tovarna tudi to-
krat obdarila svoje upoko-
jence ob zaključku leta.
Prejšnja leta so upokojen-
cem nosili darila na dom, le-
tos pa so nas povabili v to-
varno. Bilo je enkratno. Vi-
deli in rokovali smo se
z mnogimi nekdanjimi sode-
lavci, s katerimi se celo leto
ne vidimo in pri obloženih
mizah ob dobri kapljici obu-
jali spomine. Ob tem pa so se
nekateri tudi vprašali, zakaj
ni prišel tudi prejšnji direk-
tor Žagar. Govorilo se je
o člankih v Ljubljanskem
dnevniku in nazadnje v No-
vem tedniku pod naslovom
»(Pre)poceni vrtci«, kjer ga
obremenjujejo, da ni prepre-
čil sklepa delavskega sveta,
da se prikaže manjše osebne
dohodke delavcem, ki imajo
svoje otroke v vrtcih. Vemo,
da je s tem napravil manjši
prekršek. Toda ne v svojo
korist, ampak v korist delav-
cev in na škodo vrtcev, ki pa
zaradi tega vseeno obstajajo.
Morali bi razumeti; graditi,
toliko kot seje, in imeti viso-
ke osebne dohodke - vse
skupaj se ni dalo. Tovariš
Žagar pri teh investicijah go-
tovo ni imel slabih namenov.
Mislim, da bo sodišče upo-
števalo tudi njegova dobra
dela.
ANDREJ STERGAR
Zagotovo je prejšnji direk-
tor tovariš Žagar naredil pre-
cej dobrega za preboldsko
tovarno in se dokazal kot
sposoben in uspešen direk-
tor. Seveda pa ni prav, če so
si preboldski delavci zviše-
vali osebne dohodke na ra-
čun drugih (preko vrtcev).
Danes tudi drugim delav-
cem ne cvetijo rože. Vrtci si-
cer kljub temu še obstajajo,
če pa bi vsepovsod poskušali
tako delati, verjetno ne bi
več. O tem, kako velik prekr-
šek je to, ne bi razpravljah;
o tem bodo odločali sodniki,
ki so edini poklicani za to.
Uredništvo
Nepozabna
najdaljša noč
Na začasnem delu v ZRN
nas je petnajst Zasavcev, ki
vsako leto pridemo na božič-
no-novoletni dopust v našo
prelepo domovino. Doslej
smo silvestrovali v raznih
hotelih, to, kar smo doživeli
letos, pa bi morali objaviti
v vašem časopisu, ki ga bere-
mo tudi v tujini.
Silvestrovali smo na tako-
imenovani največji veselici
v Sloveniji, ki sojo pripravili
v športni dvorani v Radečah.
Radi bi pohvalili organiza-
torje, ker so poskrbeli za do-
bro glasbo (Agropop in Hen-
ček), še posebej pa bi radi
pohvalili strežno osebje.
Zvedeh smo, da je bilo go-
stov več kot 1.000, da pa je
delalo 15 natakarjev, ki ni-
majo kvalifikacije, ampak so
se sami javili, da bodo poma-
gali (večinoma je bila to ra-
deška in okoliška mladina).
Posebna pohala gre tudi
šefu strežbe Dragu Jagru, ki
je znal te mlade ljudi vzpod-
bujati pri delu do ranih jutra-
njih ur. Lahko bi rekli, da
smo bili bolje postreženi,
bolj ljubeznivo in z nasme-
škom kot v raznih hotelih,
kjer smo silvestrovali druga
leta. Tudi pepelniki so bili
vedno čisti.
Še se bomo vračali v do-
movino in, če bodo v Rade-
čah spet pripravili silvestro-
vanje, se bomo zagotovo
oglasili tam.
Zdomci iz ZRN
Upokojenci
Remonta
Celjsko obrtno gradbeno
podjetje Remont zelo lepo
skrbi za svoje upokojence.
Povabijo nas na vse izlete in
proslave. Ko so na primer
septembra proslavili 30-let-
nico obstoja, smo upokojen-
ci prejeli prav takšna spo-
minska darila, kot zaposleni.
Tudi na zaključek pretekle-
ga leta so nas povabili. Imeli
smo zakusko, sindikat pa
nam je izročil tudi voščilnice
in kuverte, kasneje pa smo
prejeli še koledarje. Upoko-
jenci se zato zahvaljujemo
naši delovni organizaciji,
hkrati pa bi tudi ostalim ko-
lektivom priporočili, da se
zgleduje po Remontu.
A.V.
Pokopališče na
Golovcu pred
rešitvijo
Občina Celje hoče to, za
mesto Celje sramotno zade-
vo zbrisati z dnevnega reda.
V Klub kulturnih delavcev
»Ivan Cankar« so na sestan-
ku 16 decembra 1987 obširno
razpravljali o tej občutljivi
zadevi. Sestanka so se udele-
žili pristojni občinski zavodi
in komiteji, med njimi tudi
zgodovinarji in arhitekti.
Sprejet je bil zaključek, da
se postopoma prične z ureja-
njem nekdanjega Slovenske-
ga pokopališča; na tem pro-
storu naj se tudi naredi žarno
pokopališče.
Da se ta pereča zadeva
spravi z mrtve točke potem,
ko je naš lokalni list ponov-
no opozoril nanjo, naj bo
v tolažbo še živečim sorodni-
kom na Golovcu pokopanih,
za mesto Celje tako zasluž-
nih slovenskih mož.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
i.	J
Slikovno gradivo o celjskih
tržnicah
v uredništvu Novega tednika pripravljamo feljton
o vseh štirih celjskih tržnicah na Tomšičevem ali Glav-
nem trgu. Trg V. kongresa, kjer je danes sodišče, na
prostoru letnega kina Dom pri Ojstrici in najnovejše
tržnice, kjer je Linhartova ulica, včasih pa je bil Trg
bratov Vošnjak.
Arhiviranega gradiva je zelo malo, tako da se večina
skriva pri zasebnikih. Da bi bil feljton o celjskih tržni-
cah, ki so in še predstavljajo del zanimivega mestnega
življenja, čimbolj enovit, prosimo vse, da pobrskajo po
svojih arhivih in nam vse fotografije s prikazom ene
izmed omenjenih tržnic pošljejo na uredništvo z dovo-
ljenjem, da jih objavimo. Zraven napišite tudi letnico,
kdaj je bil napravljen posnetek in kdo je avtor. Če vas
vežejo na celjske tržnice kakšni spomini, lepi dogodki,
jih prosim napišite ter pošljite s shko ali brez nje. Vse
nam bo dragoceno za feljton, ki ga boste lahko prebi-
rali v Novem tedniku. Vso gradivo bomo nepoškodo-
vano vrnili. Na pismo ne pozabite napisati: Uredništvo
Novi tednik (za Toneta Vrabla in feljton celjske trž-
nice), Trg V. kongresa 3 a, Celje, 63000. Gradivo lahko
prinesete tudi osebno. Hvala za pomoč in razumevanje
ter sodelovanje pri skupni akciji v korist Celja!
Uredništvo
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: Na odru Sloven-
skega ljudskega gledališča bo danes ob 10. uri dopoldan
predstava mladinske igre Hansa Christiana Andersena in
Bogomira Verasa Daleč od dvorca. Predstava bo zaklju-
čena za osnovno šolo Ptuj.
V	soboto, 16. januaija bo v celjskem gledališču pred-
stava igre Harolda Pinteija Stari časi. Predstava za
abonma sobota popoldan in izven se bo pričela ob 17. uri.
V	ponedeljek, 18. januarja pa bodo mladinsko igro Daleč
od dvorca uprizorili ob 10. uri dopoldan. Predstava bo
zaključena za KS Laško.
Kulturni dom Nazarje: Jutri, v petek, 15. januarja bodo
v Nazarjah gostovali člani gledališke skupine KUD Zarja
Trnovlje. Urprizorili bodo komedijo-farso Nikolaja Erd-
mana Samomorilec. Predstava bo v nazarskem kulturnem
domu ob 19. uri.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V celjskem
klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar bo jutri, 15. janu-
arja ob 19. uri pogovor s predsednikom Mohorjeve družbe
Hieronimom Zvegličem. Pogovor bo vodil Bojan Vivod.
Kulturni dom Žalec: V kulturnem domu v Žalcu bo
v soboto, 16. januarja ob 10. uri dopoldan 9. srečanje
glasbenih šol celjske regije. Na sreč^u bo sodelovalo
približno 50 učencev glasbenih šol iz Šentjurja, Celja,
Šmarja pri Jelšah, Slovenskih Konjic, Radeč, Titovega
Velenja in Žalca.
Zdravilišče Dobrna: V hotelu Zdravilišča pripravljajo
v soboto, 16. januarja Antonov večer, na katerem bodo
z ljudskimi običaji in družabnimi igrami nastopili člani
KUD Anton Tanc iz Marija Gradca. Večer s folkloristi iz
Marija Gradca se bo pričel ob 20. uri.
KLjUB - Mladinski kulturni center Celje: V KLjUBu
bo danes ob pol osmih zvečer projekcija video filma Ame-
rican tail, jutri ob 20.30 uri bo koncert ansambla Tabasco
band iz Zagreba, v soboto, 16. januarja ob 19. uri pa se bo
v KLjUBu pričel plesni večer z d.j. Marjanom Ogrincem.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V Razstavnem salonu
Zdravilišča bo jutri, 15. januarja Večer slovenske folklore.
Nastopila bo folklorna skupina iz Kompol, njihov nastop
pa se bo pričel ob pol osmih zvečer.
V	Razstavnem salonu pa si lahko ogledate tudi razstavo
likovnih del akademske slikarke Libuše Kirac-Vranko iz
Zagreba.
Občinska matična knjižnica Žalec: V občinski matični
knjižnici bo jutri literarni večer s pesnikom Ervinom Frit-
zom. Avtor bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko
Slehernik.
Zadružni dom Ljubečna: V Zadružnem domu na Lju-
bečni bo jutri, 15. januarja gostoval kantavtor Marijan
Smode. Na koncertu, ki se bo pričel ob 18. uri bo pevec
predstavil svojo novo kaseto »Moj stari muzikant«.
Likovni salon Celje: V celjskem Likovnem salonu si
lahko še danes in jutri ogledate razstavo grafičnih del
Danila Jejčiča.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V študijskem
oddelku knjižnice je odprta zanimiva razstava Celje na
starih razglednicah. Razstava je na ogled v času, ko knjiž-
nica posluje za bralce vse do 24. januarja.
Prodajna galerija Izba: V stalni prodajni galeriji Izba na
Slomškovem trgu 11 je odprta prodajna razstava unikat-
nih stvaritev priznanih akademskih umetnikov. Galerija je
odprta vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure, ob
sobotah od 10. do 13. ure, galerija pa je zaprta ob četrtkih.
Dvorana Glasbene šole Celje: Glasbena šola Celje bo
v torek, 19. januarja pripravila redno produkcijo svojih
učencev na dveh nastopih. Ob 17. uri bodo nastopili
učenci nižjih razredov, ob 18. uri pa učenci višjih razredov.
Razen solističnih nastopov mladih glasbenikov bodo
nastopili še otroški pevski zbor ter harmonikarski in
godalni orkester.
Kulturni center Ivan Napotnik T. Velenje: V petek, 15.
januarja bodo tu odprli razstavo risb Borija Zupančiča, ki
nosi naslov Ljubezen, oblast, smrt. Na otvoritvi bo nasto-
pil Šaleški oktet, razstava pa bo odprta do 9. februarja.
Šentjurski
upokojenci
čeprav sindikat priporoča
delovnim organizacijam, da
se ob novem letu spomnijo
svojih upokojencev inim^o
delovne organizacije v svojih
samouprvnih aktih to tudi
zapisano, so med tovarnami
še vedno velike razlike. Naše
društvo upokojencev je letos
povprašalo delovne organi-
zacije in ustanove, kako so
letos ravnale, in prišlo je do
zanimivih rezultatov.
Dobršen del delovnih or-
ganizacij je svoje bivše sode-
lavce povabil na zakusko in
jih obdaril z darilnimi boni
rahčnih vrednosti. Sldijo ti-
ste delovne organizacije, ki
so upokojence povabile in-
pogostile, nekaj pa je tudi ta-
kih, ki so se upokojencev
spomnile le z vizitkami in iz-
razi dobrih želja. To so po
vsej ve^etnosti delovne or-
ganizacije, ki se stabilizacij-
sko obnašajo in zvesto sledi-
jo ukrepom ZIS, ki je upoko-
jence o hitrem postopku
spravil ob eno pokojnino.
Kar 140 upokojencev se
nas je potem zbralo 22. de-
cembra v šentjurskem mote-
lu, kjer smo se lepo in prisrč-
no poslovih od starega leta
in si zaželeli zdravja, zado-
voljstva, miru in višjih po-
kojnin v naslednjem letu.
Spontano je nastal 140-član-
ski mešani pevski zbor, ki je
lepo zapel vrsto najlepših na-
rodnih pesmi. Ob poskočnih
polkah in valčkih pa je bilo
na plesišču kar tesno.
Prebrali smo tudi satirično
kroniko Šentjurja. Zanimiva
je kitica, ki ne velja le za do-
mače upokojence:
»Za rešitev samoupravne domovine
prvo upokojencem vzel so pokojnine.
Pokojnine prejemamo zdaj vsi za nazaj.
Izvršni svet ne vpraša nič, kako in kaj!«
Pa še ena kitica je bila zanimiva; nanaša se na dokončno
lokacijo za nov dom upokojencev:
»Pod Vrbco naj bi penzionerski dom zgradili,
da čimprej penzionistov hi iz centra se znebili!
Od tam do Botričnice razdalja ni velika,
z žičnico potem popelješ se direkt do svojega spomenika!«
Društvo upokojencev
Šentjur pri Celju
12. STRAN - NOVI TEDNIK
U.
Razprava o ustavi - sejmarski prepir?
Pogovor z dr. Matjažem Kmeclom, uglednim kulturnim delavcem In politikom
Prišel je točno dve minuti pred šesto uro zvečer, ko je bil prostor v knjižnici
v kulturnem domu v Žalcu popolnoma poln ljudi, k^so želeli prisluhniti iskrenemu in
kritičnemu pripovedovanju o današnjem trenutku jugoslovanske družbe.
Doktor Matjaž Kmecl, profesor na Filozofski fakulteti, pisatelj, dramatik, strasten
ljubitelj planin, kulturni delavec in član Predsedstva centralnega komiteja Zveze
komunistov Slovenije, je vstopil skozi vrata knjižnice v značilnem črnem puliju in
temnosivi obleki. Vitalni 54-letnik je hitro slekel plašč, natrosil nekaj krepkih vsako-
dnevnih šal in anekdot (s temi zelo rad zabeli, popestri in nazorneje prikaže predavanja
ali pogovore za javnost), povedal, da je dopoldne že podpisal 150 indeksov svojim
študentom in da med pogovorom ne bo sedel,ker tega ni navajen. Tako počenja povsod
pa čeprav pogovori trajajo tudi po štiri in več ur. Uvodoma je tudi blagohotno opozoril
vse prisotne, da lahko prostor zapustijo kadarkoli se jim to zahotelo.
Da bi bil led hitreje prebit, je organizator
pripravil dvanajst pisnih - žal anonimnih
- vprašanj, s katerimi je doktor Matjaž
Kmecl hitro opravil, nato pa seje lotil odgo-
vorov na vprašanja prisotnih, ki jih kar ni
hotelo biti konec. Pogovor bi lahko trajal
vse tja do jutranjih ur naslednjega delovne-
ga dne. V knjižnici, ki je bila tokrat pre-
majhna za vse, ki so hoteli prisluhniti pro-
nicljivemu pripovedovanju dr. Matjaža
Kmecla, so se poleg domačinov zbrali tudi
mnogi iz sosednjih krajev vse do Celja, zla-
sti pa je bilo veliko njegovih nekdanjih štu-
dentov, ki so se tudi vključili v razpravo.
Po končanem razgovoru, ki ga je virtuoz-
no opravil, sva ostala sama med policami
polnimi knjig. Opraviti je bilo treba še eno
dejanje, zabeležiti pogovor za Novi tednik
in Radio Celje. Težav ni bilo in Kmecl tudi
ni zahteval predhodnih vprašanj ali kasnej-
še avtorizacije.
NT: Doktor Matjaž Kmecl, kaj menite
o vse pogostejših izstopih iz zveze komu-
nistov. Ali je to dobro in pomaga pri pre-
novi organizacije?
Dr. Kmecl: »Dotro verjetno iii v celoti.
Vsaka takšna stvar pač ima različne obraze.
Če izstopajo dobri člani zveze komunistov,
potem je to slabo, če pa so slabi, naj kar
izstopijo, ne bo nič škodovalo. Najbrž je ta
prenova zveze komunistov tudi prenova
članstva. Treba je poiskati načine in navse-
zadnje tudi možnosti zato, da se ta zveza
komunistov ponovno napravi človeška,
prijazna, simpatična, vabljiva, da ne ostane
s tem osornim obrazom, ki ga poznamo iz
polpreteklosti.«
NT: Je morda v tem bistvo prenove or-
ganizacije zveze komunistov?
Dr. Kmecl: »Bistvo prenove je predvsem
v tem, da se mora programsko regenerirati.
Postati mora učinkovita v novih družbenih
razmerah ali pred novimi družbenimi nalo-
gami, ki so seveda prehod v tehnološko
družbo 21. stoletja ali tretjega tisočletja kot
pogosto rečeno. Da se mora tudi moralno
na nek način prečistiti, kar je zelo pomemb-
no vprašanje. Skratka, več je teh vidikov.«
NT: Katere so bistvene napake Jugosla-
vije, da se je znašla v sedanji situaciji?
Dr. Kmecl: »Preveč me sprašujete. Napa-
ke ali pa recimo napačne taktične in strate-
ške usmeritve, so se kopičile v bistvu skozi
desetletja, čeprav jih nismo kot takšne ved-
no občutili. Mislim, da gre za napačno poj-
movanje socialistične solidarnosti, ki smo
jo gradili na neustrezen način. Mislim tudi,
da gre za birokracijo zlasti v urejanju real-
nih razmerij med razvitim in nerazvitim
delom Jugoslavije, ko smo oblikovali tako
imenovane zvezne fonde za odpravljanje
nerazvitosti, s katerimi so manipulirali v bi-
stvu različni zvezni politbirokrati ali polit-
menažerji. Skratka teh vzrokov je zelo veli-
ko. Nekaj časa smo jih poskušali retuširati
oziroma nekako premolčati z najemanjem
različnih posojil, potem pa se nam je to
v trenutku dvojno maščevalo. Na tem smo
danes in treba je najti pot iz tega.«
NT: Božič, praznik da ali ne?
Dr. Kmecl: »V bistvu gre za nekakšen
prapra praznik, ki se nanj potem ta ali oni.
ki je bolj ah manj pameten »usede«. Mi, ki
smo bili manj pametni, smo ga poskušah
na nek način prepovedati in iztrebiti. Neče-
sa, kar nekako prvinsko, elementarno, ne
glede na religije in politična prepričevanja
obstoja v ljudeh, pa ne moreš kar tako eno-
stavno iztrebiti. Mislim, da ljudje danes
v Sloveniji, tudi po anketi o javnem mne-
nju, praznujejo božič 80 odstotno, od tega
pa samo polovica teh ljudi cerkveno. To
pomeni, da ne gre samo za cerkveni praz-
nik, ampak za praznovanje, ki je lahko tudi
cerkveno, ni pa samo to.«
NT: Veliko ste govorili o jeziku sloven-
skih politikov v zveznih organih, ob tem
pa ste omenili tudi tako imenovani servis-
ni jezik?
Dr. Kmecl: »Zelo pogosto se imenuje sr-
bohrvaščina pri delovanju zveznih organov
uradni jezik in tako je tudi v vojski. Vendar
to ni! V bistvu so vsi jeziki narodov in
narodnosti v Jugoslaviji po ustavi enako-
pravni. Če se kdo potem na sestankih odlo-
či, da se pogovarja v nekem istem jeziku,
čeprav so to pripadniki različnih narodov
in narodnosti, se s tem odloči za neki jezik,
ki je servisne narave. To pomeni, da olajša
delo na takšnem sestanku oz. dogovarjanje.
Zato bi jaz ta jezik vedno znova imenoval
predvsem servisni jezik, ne pa uradni jezik
SFRJ. Uradni jezik SFRJ so vsi jeziki naro-
dov in narodnosti Jugoslavije.«
NT: Vse manj je tabu tem in ljudje se
vedno raje pogovarjajo. Zakaj?
Dr. Kmecl: »Zaradi tega, ker navsezadnje
le prihajamo do prepričanja, daje dobro ali
bolje, če razmišlja milijon ljudi kot samo
deset, kajti zagotovo - že po statistični ver-
jetnosti, ne drugače - bo prišlo do večje
izbire idej oziroma rešitev. Tako se je ta
prostor družbenega dialoga v zadnjem času
tudi po zavestnem delovanju politike ali
celo zveze komunistov in sociahstične zve-
ze, odprl. To ljudje čutijo. Vedo, da lahko
vsaj artikulirajo te probleme v razgovoru in
jih končno avtentično osvajajo. Ni več ne-
vidnega enotnega identificiranja s proble-
mi, ki jih ponudi neka oblastvena struktu-
ra, ampak sedaj ti ljudje z možnostjo ah
celo občutkom možnosti lastnega vpliva na
reševanje teh problemov spregovorijo
o njih, kar je seveda dobro. In s tem izkaže-
jo svojo tesnejšo, globjo povezanost ali
identičnost z družbo, katere del so.«
NT: Veliko govorimo o mladini. Je sama
mladost že jamstvo za napredek?
Dr.Kmecl: »Ne! Mishm, da ne! Mladina
je kot kdorkoli. V njej so mladi ljudje, ki so
izredno sposobni in taki, ki niso. So ljudje.
ki so karieristi in taki, ki niso, ki so pošteni.
Je pa v mladini že po naturi veliko večja
energija, nagon po iskanju, kajti treba je
najti neko pozicijo v življenju in svetu. In
zaradi tega so morda prav iz tega vidika
dragocenejši, kot bi rekel, generatorji no-
vih idej, kritičen element družbe, ki ni še
obremenjen z varovanjem lastne pozicije in
kariere. Niso tohko statični, so veliko bolj
dinamični in iz tega vidika jih je treba gle-
dati. Da pa so mladi vnaprej nosilci nečesa
dobrega in novega, to pa še zdaleč ni res.«
NT: V zadnjem času javno veliko nasto-
pajo Ciril Zlobec, Tone Partljič, Jože
Smole, Milan Kučan, vi in mnogi drugi.
Povsod je veliko obiskovalcev, ki radi pri-
sluhnejo in tudi zastavljajo vprašanja.
Zakaj, kje so temeljni vzroki?
Dr. Kmecl: »Mislim, da zaradi tega, ker
smo le uspeli ustvariti vzdušje, da je ta
pogovor neomejen, svoboden, da se ni tre-
ba sramovati ničesar in da lahko pove vsak-
do tisto in tako, kakor ga teži. Včasih se je
grdo gledalo na človeka, kije bil kritičen do
tega ali onega v družbi, danes je to na nek
način zaželeno. To ljudje čutijo, zato se tudi
množično udeležujejo teh večerov. Celo na
večerjah, kjer jim z govorjenjem lahko pri-
skutiš hrano, so aktivni. V tem vidijo pri-
ložnost, da se udeležijo nečesa bistvenega,
kar se v družbi dogaja. Povejo svoje in mor-
da pripomorejo tudi k uveljavljanju tega
mnenja - vsaj posredno - za katerim stojijo.
Verjetno so to ti razlogi.«
NT: Smo v tem trenutku pripravljeni za
javno razpravo o ustavi?
Dr. Kmecl: »Osebno sem javno že večkrat
povedal, da nisem o tem prepričan oziroma
bi rekel nekako takole: smo do neke mere
pripravljeni, vendar različno pripravljeni in
prav ta različnost zna celotno razpravo za-
vesti v nekakšni sejmarski prepir in v uva-
janje vseh mogočih in nemogočih proble-
mov. Že sedaj se kaže, da v Jugoslaviji
marsikdo vidi v tej razpravi priložnost, da
bi tudi svoj problem, ki ga ne more nikakor
drugače rešiti, zdaj aktualiziral in prenesel
na jugoslovanska tla in v jugoslovanske
razsežnosti. Vse skupaj je zelo nevrotično.
Družba je do neke mere bolna ali vsaj
oslabljena in jaz mislim, da v takem prime-
ru ni bilo prav in politično modro - čeprav
s tem takorekoč neposredno polemiziram
s predsedstvom federacije, ki je sprožilo
celotno to proceduro - da se je ta postopek
sprožil.«
NT: Da se povrnemo konkretno k vam.
Kaj pripravljate?
Dr.Kmecl: »Ničesar! To pa zaradi tega,
ker je trenutno politično delo toliko napor-
no ob vseh aktih, planskih in drugih, ob
prerazporejanju družbene akumulacije
z obračunskimi zakoni ali njihovimi pred-
logi, da enostavno za kakšen mir, ki je po-
treben za neko koncentracijo, ni niti nobe-
ne prave priložnosti. Bo pa že kdaj, treba je
biti optimist.«
NT: Ste tudi velik ljubitelj narave...
Dr.Kmecl: »Velik prijatelj! Drugače pa
zadnjih šest let, odkar sem v pohtiki oziro-
ma odkar opravljam dvojno delo na univer-
zi in v politiki, zlepa ne vidim hribov...«
NT: ...razen v problemih?
Dr.Kmecl: »Razen v problemih, pa kot
predsednik sveta Triglavskega narodnega
parka. Tam se srečujem s hribi. Lani sem
imel izredno srečo, ki pa je bila prijetna, da
sem bil dvakrat na Triglavu in še to na pol
službeno. Prej sem to stalno počel, pa še kaj
dodal.«
NT: Vas po vseh teh vprašanjih in pogo-
voru v Žalcu kaj posebno jezi, zaskrbljuje
ali veseli?
Dr.Kmecl: »Predvsem to zadnje. Nisem
politik, ki si mora pridobivati simpatije,
vendar v resnici je to ponavljajoča se izkuš-
nja. Pred novoletnimi prazniki sem bil
v Brežicah na podobnem razgovoru in s po-
dobno mislečimi ljudmi. Predvsem me ve-
seli, da ljudje sedaj dejansko občutijo odgo-
vornost za to našo usodo. Stanje je avtentič-
no in ne narejeno, vse je prišlo iz posebne
motivacije. Zeleh so povedati, kaj jih teži in
kako bi neugodno situacijo rešili. To pa
pomeni naraščanje avtentične odgovorno-
sti za družbene probleme in za našo družbo
v celoti, slovensko in jugoslovansko, ka-
korkoli jo že imenujemo.«
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Povdarki iz pogovora z dr. Matjažem
Kmeclom:
-	v povsem zgrešenem času smo šli
v spremembo ustave, ker bolniku ne mo-
reš reči, naj razmišlja o svoji usodi, pač pa
ga je treba prej s tableto in čajem pozdra-
viti,
-	koncept, ki ga ponuja Slovenija, je
edina rešitev za Jugoslavijo, drugače bo
šlo vse po zlu,
-	samo mladost še ni jamstvo na na-
predek,
- ena temeljnih napak Jugoslavije je, da
je prehitro zapustila pot, ki si jo je začrta-
la po vojni.
Novo sezono kulturnih večerov je
Občinska matična knjižnica pričela
s pogovorom z dr. Matjažem Kmeclom
o aktualni družbeni problematiki. Sre-
čanje z znanim kulturnim in politič-
nim delavcem je organizirala komisija
za idejno-politično izobraževanje pri
OK ZKS Želec.
Kako cenjeno je mnenje dr. Matjaža
Kmecla o aktualnih vprašanjih, ki vzne-
mirjajo ljudi, so dokazali številni obi-
skovalci v sproščenem pogovoru. Kaj
vse je zanimalo prisotne, je težko pove-
dati v nekaj stavkih. Pa vendar: o javno-
sti informiranja, o odnosu naših politi-
kov do jezika, o gradnji spomenikov,
o zanemarjanju kulturne dediščine.
o vlogi ZK znotraj frontne organizacije,
o položaju Slovenije v Jugoslaviji, o od-
govornosti komunistov za nereševanje
nekaterih nalog in še marsikaj. Vpraša-
nja so bila res zelo pestra, gost pa je
strpno odgovarjal in vsi ljubitelji kultu-
re jezika so zopet imeli praznik, saj je
pravi mojster besede.
Delo dr. Matjaža Kmecla, je uvodoma
predstavila predsednica komisije Anka
Krčmar. Tudi prikaz njegovega mnogo-
stranskega literarnega dela je navzoče
spodbujal k sodelovanju.
K nepozabnosti večera pa sta gotovo
prispevala tudi kitarista, glasbena peda-
goga, ki sta v duetu s kratkim koncer-
tom v uvodu zaželela vsem navzočim
srečno novo leto.
UR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 13
\jst knjig, od tega temeljni deli o akustiki in
, to je plod dolgoletnega znastvenega dela pro-
I Adlešiča.
vedno sem Ljub-
rv, le da sedaj z ženo
iviva bolj zase. Ne-
moji znanci niti ne
očno, kje sem in tu-
znovali smo v ož-
rogu doma,« pravi
or Adlešič. »Sicer
Tiorali vsakemu, ki
a 80 let, izreči soža-
je to že skoraj ko-
sega,« dodaja. Pa
verjamem povsem.
I je že bežen spre-
jmi po stenah sta-
ja. kjer ni več pro-
e novo sliko ali go-
Vse polno jih je in
|e takšnih, ki so na-
i zadnjih letih. Od-
lupokojen, ima do-
^a za »malanje«,
nu pravi sam. Sko-
oved niza spomine
rilne dogodke, ki so
(čki v mozaiku nje-
I bogatega življe-
Sroučevanje na ta-
i srednjih šolah,
lanje na fakulteti,
8 knjig, strokovna
•. pri različnih pro-
vmes pa, ko je na-
kriza v njegovem
Irenem delu, beg
rstvo. Za vse, kar je
3r Adlešič ustvaril,
I drug potreboval
re življenji. Njego-
ihnost in mladost-
B dokaz, da 80-let-
»aj zanj ne pomeni
ustvarjanja.
lin kot unikat
ašem obisku je bi-
la na stenah stano-
nekoliko manjša
navadi. Večina go-
/ je bila še na raz-
' Kranju, ki so jo
nli ob njegovem
jskem jubileju, pa
'so bih tudi tisti, ki
tali doma, dovolj
ni primeri skupne-
i obeh Adlešičev.
lamreč za vsa leta
Ih ustvarjalnih za-
peljalo, da je pro-
idlešič slikal sam,
'novo življenjsko
t)nneslo spremem-
bo tudi v njegovem Umet-
niškem delu. Skupaj z že-
no Zoro sta začela izdelo-
vati gobeline: on predlo-
ge, osnutke podob, ki jih
nato ona z vezanjem ures-
ničuje. Tako nastajajo en-
kratni, unikatni izdelki,
posebni po svojih barv-
nih kombinacijah in
kompozicijah.
»Ko sem prvič prišel
v to stanovanje v Žalcu,
sem na stenah zagledal
vse polno gobelinov. To-
da bili so takšni, kot sem
jih videl že marsikje, izde-
lani po serijskih predlo-
gih. To pa je zame kič in
mi »gre na jetra«. Vseh
skupaj je imela več kot
60, bili so lepo izdelani in
prišla sva na zamisel, da
bi šivala po predlogah, ki
bi jih sam izdelal. Tako bi
bil vsak izdelek unikat.
Najprej je nastala Razi-
granost, nato pa so sledili
vsi ostali gobelini, ki jih
je danes tudi že skoraj
60,« pripoveduje profesor
Adlešič. Žena Zora pa do-
daja: »Najraje sedem
v svoj kot v kuhinji, kjer
imam mir in večkrat tudi
po cele noči šivam. Gobe-
liln dokončam včasih
v nekaj tednih, lahko pa
traja tudi do dva meseca.
Nisem vedno enako raz-
položena in včasih delo
odložim in počnem še kaj
drugega.« Vmes postori
po hiši, kar je nujnega, ko
je sezona, dela na vrtu,
zraven pa najde čas tudi
za izdelovanje kvačkanih
prtov.
Vsi gobelini so izdelani
na osnovi abstraktnih
skic in veliko jih je na-
slovljenih z emblemom.
Emblem duševnega ne-
mira, takšen je naslov
zadnjega dela, ki šele na-
staja. Predlog namreč
skupaj še večkrat popra-
vita, Zora pove, kaj ji ni
všeč in ko sta oba zado-
voljna, začne šivati. Pa ni
vseeno, kako. »Drugače
obrnjen šiv lahko da po-
vsem drugačen barvni
učinek, kot pa si najprej
l^tih zjutraj vstane in gre na sprehod. Če je
ireme, se odpravi na Rinko, kamor je iz Žalca
live uri hoda. Vmes sreča le tu in tam koga, ki
iako pešači. »Danes se samo še vozijo,« pravi
ior Miroslav Adlešič, ki je pred mesecem dopol-
(et. Fizik, kemik, matematik, pedagog in publi*
jmes pa slik^-vse to je profesor Adlešič, ki je
jedrnimi leti našel nov dom v Žalcu, kamor se je
ll iz Ljubljane.
Barve so postale
smisel življenja
Ustvarjalni zanos profesorja Miroslava Adlešiča
plemeniti leta, ko se življenje umiri
načrtoval,« razlaga žena
Zora, ki je v teh letih po-
stala pravi strokovnjak.
»Kamorkoh greva, pa se
tako najprej zapodiva
v trgovine in iščeva mate-
rial za svoje izdelke,« do-
daja.
»Večinoma ljudje ab-
straktnih slik ne občudu-
jejo, ko pa jim pokaževa
svoje izdelke, rečejo, daje
to čisto nekaj drugega,«
presenečeno ugotavlja
profesor Adlešič. »To
sem videl tudi na zadnji
razstavi v Kranju, ko so
se obiskovalci ustavljali
pred vsako shko posebej
in si jo dolgo ogledovali,
medtem ko sem v mno-
gih galerijah videl, kako
kar drvijo mimo slik.«
Mnoge zanima, če so
dela na prodaj, pa vendar
se Adlešiča ne želita ločiti
od svojih del. Podobno je
bilo na razstavi pred leti
v Rogaški Slatini, le na
predstavitev del v Žalcu
nimata lepih spominov.
»Na otvoritvi so naju kar
pozabili, niti omenjeno ni
bilo, da so dela najina. Ta-
ko sem se nazadnje vpra-
šal, ah niso slike po njiho-
vem nastale brez mene.
Tako je, če prideš v drug
kraj, kjer te nihče ne poz-
na, pa čeprav sem prijav-
ljen, kot se to spodobi za
pravega državljana,« ne-
koliko z grenkobo ugo-
tavlja profesor Andlešič.
Svoja dela tudi uokviri-
ta, saj sama najbolje ve-
sta, kakšen okvir sodi
k barvam in kompoziciji
gobelina. Tako imata
v kleti hiše pravo majhno
delavnico, poleg nje pa
ima svoj atelje profesor
Adlešič. Pa vendar z njim
ni povsem zadovoljen. »V
sobi ni prave svetlobe, za-
to v njej težko delam. Že
opoldne posije vanjo son-
, ce in svetloba je premoč-
na, da bi lahko nadaljeval
slikanje. V teh zimskih
dneh pa sem rgje s knjigo
v naslanjaču, ker je tako
topleje, pa tudi razpolože-
nje za ustvarjanje ni ved-
no enako,« razlaga profe-
sor Adlešič. Vsaj časa za
takšno delo mu sedaj ne
manjka, česar za pretekla
leta ne bi mogel reči.
»Delal sem 13 ur
na dan«
Profesor Miroslav Ad-
lešič je še pred dvemi leti
predaval na oddelku za
muzikologijo ljubljanske
Filozofske fakultete.
S tem pa je tudi zaključil
svojo bogato pedagoško
delo, ki ga je začel pred
več kot petdesetimi leti.
Kot srednješolski profe-
sor je služboval v Jagodi-
ni - današnjem Svetoza-
revu v Srbiji, nato pa
v Celju in Ljubljani.
V	tem času je poučeval
vrsto predmetov: fiziko,
kemijo in matematiko,
nekaj časa pa tudi risanje,
opisno geometrijo, rent-
gensko fiziko in še kaj,
pač glede na potrebe.
Profesorjev je namreč
primanjkovalo, Miroslav
Adlešič pa je diplomiral
kar iz petih predmetov.
V	šestdesetih letih so ga
povabili na univerzo, da
bi učil psihologe. »Imeli
boste 8 do 10 ur preda-
vanj na teden,drugače pa
lahko študirate, so mi re-
kh. Cez dve leti pa sem
imel že biologe, veterinar-
je, muzikologe, predaval
sem ergonomijo (vedo, ki
proučuje fizikalne vplive
na okolje) za psihologe,
bil brez asistenta in labo-
ranta in delal od jutra do
večera,« se spominja pro-
fesor Adlešič. Vmes je na-
pisal vrsto knjig, nekate-
ra so slovenska temeljna
dela o akustiki in optiki.
Najpomembnejše so tri:
Od mehanike do elektro-
nike, Svet svetlobe in
barv ter Svet zvoka in
glasbe. Zanje je prejel
Levstikove nagrade za-
ložbe Mladinska knjiga.
Vse to pa je vphvalo na
zdravstveno stanje profe-
sorja Adlešiča. Leta 1957
je zbolel, tako da sploh ni
mogel več premikati rok.
Poslali so ga v Zdraviliš-
če Laško, kjer so ugotovi-
li, da je živčno povsem
uničen. »Predlagali so mi,
da bi se ukvarjal s kakš-
nim konjičkom, na pri-
mer z ribolovom ali go-
baijenjem, pa mi ni bilo
nič od tega všeč. Povedal
sem, da rad slikam in že
naslednji dan sem dobil
v sobo slikarsko stojalo.
Najprej mi ni šlo, tudi
svetloba ni bila prava, ko
pa sem okno prekril s pa-
pirjem, sem lahko delal.«
Navsezadnje je bila tudi
časovna prekinitev pre-
cejšnja. Od prvih slikar-
skih začetkov med drugo
svetovno vojno je prete-
klo kar nekaj let in roka je
postala okorna. »Med voj-
no je veljal kulturni molk
in kot član Osvobodilne
fronte sem to upošteval.
Časa sem imel na pretek,
pa sem kupil knjige, ki so
govorile o slikarstvu, si
sposodil vse, kar se je da-
lo dobiti o tej temi v Ljub-
ljani in štiri leta študiral
ter slikal. Takrat sem de-
lal povsem konkretne te-
me - različne pejsaže in
tihožitja. Po vojni pa za
takšno sprostitev ni bilo
več časa, vse do zdravlje-
nja v Laškem. Če ne bi
zbolel, kdo ve, če bi še
sploh kdaj nashkal kakš-
no sliko,« se sprašuje pro-
fesor Adlešič.
V Laškem je takrat na-
stala tudi prva abstraktna
slika. »Dan pred odho-
dom domov sem se je lo-
til. V dveh urah sem jo
končal, barve sem kar
brizgal na platno in nastal
je abstraktni pejsaž. Po-
tem pa sem moral vse po-
poldne čistiti stene, ki
sem jih v vnemi po-
packal«.
Vendar abstraktna sh-
ka nekako ni sodila
v sklop konkretnih, vsaj
tako so menili tisti, ki so
pripravili njegove prve
razstave. »Ko sem pred
20. leti razstavljal v Kra-
nju, sem jo kar na svojo
pest obesil nekje ob stra-
ni in takrat jo je osem ho-
telo kupiti,« se spominja.
Po uradni upokojitvi se
je njegov delovni dan
sprostil in takrat je veči-
no časa le še slikal. Pre-
lomnica je bila smrt prve
žene, ko je začel risati le
še abstraktne slike, v zad-
njih letih pa se je ponov-
no lotil ^ tudi tihožitij in
krajin. Štiri njegove ab-
straktne slike hrani celo
Moderna galerija v Ljub-
ljani.
Biser v školjki
v njegovem življenju se
je prepletalo delo pedago-
ga in znanstvenika
z umetniškim ustvarja-
njem. V obdobjih, ko za-
radi različnih razlogov ni
mogel opravljati svojega
strokovnega dela, seje za-
tekel v slikarstvo, ki mu
je dajalo moči in energije
za naprej. Razočaranj pa
je bilo v njegovem stro-
kovnem delu kar nek^.
Tako se spominja, da je
izdelal študijo akustične
koncertne dvorane v Po-
stonjski jami, ki pa je niso
nikoli uresničili. Mnogi
so bili navdušeni nad pro-
jektom, v katerem je
predvidel dvorano za
2000 ljudi, ki bi bila aku-
stično popolna. Biser
v školjki je poimenoval
projekt, ki pa so ga var-
stveniki okolja zavrnili.
Kot strokovnjaka za aku-
stiko so ga povabili tudi
k sodelovanju pri načrto-
vanju Cankarjevega do-
ma. Pa je razočaran odne-
hal, saj je ugotovil, da nje-
govih pripomb ne jemlje-
jo resno.
Zato pa so toliko lepši
njegovi spomini na delo
z mladimi. Dijaki in štu-
denti so ga imeli radi, še
vedno ga vabijo na različ-
ne obletnice, o čemer
vestno hrami polne albu-
me fotografij. »Dijake
sem ,pritisnir v prvi kon-
ferenci in jih naučil osno-
ve, zato kasneje niso ime-
U nobenih težav. Vedno
pa sem se držal načela, da
ocene ne podarim, pač pa
da moram dijake nekaj
naučiti. Ko so prišli na fa-
kultete, so to znali ceniti.
»V današnji srednji šoh
gotovo ne bi bil srečen,
saj velja načelo, da mora
vsak izdelati, s tem pa se
ne morem strinjati,« se
kar malo razburi profesor
Adlešič.
»Že leta 1952 sem napi-
sal knjigo, v kateri sem se
zavzel za fizikalno mišlje-
nje in tehnično ustvarja-
nje, ki sta osnova razvoja,
pri nas pa se tega zaved-
mo šele danes, ko razvitih
družb ne moremo več do-
hiteti. Šole pa zahtevajo
vedno manj, zato bo ta
cilj še težje uresničiti.«
Takole kritično razmi-
šlja danes profesor Adle-
šič, ko je njegov svet po-
novno postalo zgolj sli-
karstvo. Tako nadaljuje
svojo ljubezen do barv, ki
se jim je v stroki posvetil
z optiko, svet zvoka pa
spremlja le še s pomočjo
glasbe, ki jo je imel rad
vse življenje, le glasbenik
ni bil nikoli. Tudi v zdra-
vilišče mu ni več treba.
Z ženo, ki je upokojena
višja, medicinska sestra,
sta kar sama odkrila zdra-
vilo za njegove težave. Ko
ga nekoč roke spet niso
ubogale, je padel, se_uda—
ril in naslednji dan je bil
zdrav. Od takrat si poma-
gata tako, da ga žena ne-
kajkrat udari po podpla-
tih in bolečina mine. »Ne
vem, če je to akupresura,
vsekakor pa je akuturtu-
ra,« se smeje profesor Ad-
lešič. »Glavno je, da po-
maga!«
Polna energije in
ustvarjalne moči sta Zora
in Miroslav Adlešič v zad-
njih letih ustvarila dela,
ki so v umetnosti nekaj
enkratnega in posebnega.
Dela, ki te pritegnejo
z barvami in živo domi-
šljijo, bogatijo njuno živ-
ljenje, občasne razstave
pa so priložnost, da jih
spozna tudi širši krog. Ta-
ko je dejavnost, ki je po-
pestrila leta aktivnega
življenja, postala smisel
v času, ko se življenje
umiri in dobi drugačne
vsebine.
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Gobelini Adlešičevih predstavljajo pravo simbi-
ozo duha in meterije ter tvorijo ubranost lepega in
koristnega. Njuno delo je ustvarjalnost, ki se odda-
ljuje od ustaljenih načinov vezenja gobelinov, ki ne
potrebujejo novih idej in žive fantazije in ki nasta-
jajo brez ustrezne likovne kulture. Vsekakor sta si
avtorja s svojo avtodidaktično umetnostjo in samo-
bitnim izrazom priborila v vrstah izdelovalcev gobe-
linov povsem samosvoj položaj - mesto, katerega
preveva tista tiha melodičnost, ki lahko učinkuje na
gledalca kot »prelepa koloraturna arija za oči.«
(Ocena Milene Moškon ob razstavi Zore in Miroslava
Adlešiča v Rogaški Slatini leta 1985)
V staovanju v Žalcu so stene polne gobelinov in slik, ki pritegnejo tudi tiste, ki
sicer ne marajo abstraktnih tem.
Profesor Adlešič nariše predlog za izdelavo gobelina, njegovo zamisel pa uresniči
žena Zora, ki najde tudi čas za kvačkanje prtov.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
Te mika delo
za mikrofonom?
Namesto običajnega
uvoda, danes na tem me-
stu posebno vabilo!
Vem, daje na vsaki šoli
nekaj takšnih učencev, ki
imajo še posebej veliko
ustvarjalne energije, iz-
virnih domislic, skratka
ki zmorejo poleg nabira-
nja šolske učenosti še
marsikaj drugega. Morda
si med njimi tudi ti. Mor-
da te še posebej zanima
delo na radiu. Morda celo
sodeluješ na šolskem ra-
diu. Ali te ne mika, da bi
svoje sposobnosti preiz-
kusil tudi na pravem
radiu?
RADIO CELJE VABI
K SODELOVANJU TU-
DI TEBE!
Do konca januarja bo-
mo skušali zbrati čim šir-
ši krog mladih sodelav-
cev, ki bodo s pomočjo
novinarjev obhkovah od-
dajo za svoje vrstnike.
Te torej mika delo z mi-
krofonom?
Oglasi se nam do konca
tega meseca na naslov
RADIO CELJE, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CE-
LJE. Na ovojnico pripiši
še »Mladi sodelavec«.
V prijavi pa ne pozabi za-
pisati TOČNEGA NA-
SLOVA ter razreda in šo-
le, ki jo obiskuješ!
Vse, ki se bodo oglasili,
bomo povabili na raz-
govor!
Domenjeno?
Velja!
Vaša Nadja
Bil sem bolan
Zdrav biti je lepo,
bolan pa ne tako.
Jaz gripo sem imel,
vročina me je kuhala,
da skoraj sem prevrel.
Čaja toliko sem popil,
da njim bi morje
lahko žalil.
Tablete jedel sem tako,
da skoraj slabo mi
je bilo.
A. ko so kri jemali mi,
sem mamo držal za pesti.
Sem jokal, kričal
in se bal,
da bom brez krvi ostal.
Na dvorišče nisem smel,
ker bi lahko še bolj
zbolel.
Moral sem v postelji
ležati
in kakšno lepo knjigo
brati.
MIHA ČMER, 4. a
Pionirski dom Cvetke
Jerinove
CELJE
Novo okolje
že med počitnicami sem raz-
mišljala, kako bo v novem raz-
redu.
Po eni strani sem se že veselila
snidenja s sošolci, komaj sem ča-
kala, da zazvoni tisti zoprni šol-
ski zvonec. Pa je kar naenkrat
prišel 1. september. Pripravila
sem se za šolo in v novi razred
stopila kar malo s strahom, saj so
nam starejši učenci govorili, da
je to težak razred, in da se bomo
morali več učiti. Najbrž so imeli
kar prav, kajti s petim razredom
se začne predmetni pouk.
Učiteljev sem se že navadila.
Zdaj imam skoraj za vsak pred-
met drugega. V novem razredu je
kar lepo. Za to šolsko leto imam
veliko načrtov. Najbolj pa si že-
lim, da bi čim bolje končala ta
razred.
URŠKA DORN, 5.e
OŠ Franc Krajnec
CELJE - POLULE
Intervju z mojo mamo
Moja mama že približno osem-
najst let dela na naši šoli kot či-
stilka. Ko smo se pri dopisni-
škem krožku pogovarjali o in-
tervjuju, je tovarišica predlagala,
da se n^ z mamo pogovorim
o njenem delu. Tako je nastal tale
intervju.
-	Kako je bilo, ko si začela de-
lati?
-	Ko sem začela, je bil na naši
šoli še dvoizmenski pouk. Pouk
je bil torej ves dan dopoldne in
popoldne. Sedaj pa, ko so zgradi-
li prizidek, je delo lažje; čistilke
lahko delamo samo v popoldan-
skem času.
-	Kakšno se ti zdi tvoje delo?
-	Delo se mi ne zdi preveč zah-
tevno in zanj ne potrebuješ šol-
ske izobrazbe, moraš pa imeti
precej volje do dela.
-	Se je kaj spremenilo od za-
četka tvojega dela do danes?
-	Zdi se mi, da je dela več, saj
moramo očistiti več prostora.
Bolje pa je, ker imamo proste so-
bote.
-	Se to zdi, da so otroci zdaj
kaj drugačni, kot so bili nekoč?
-	Mislim, da ni velike razlike.
Generacije grejo za generacijami,
otroci pa so še vedno otroci.
-	Kaj te najbolj jezi pri tvojem
delu?
-	Motijo in jezijo me popisane
stene na stranišču, včasih tudi po
hodnikih. Šola je vendar grajena
za to, da se učenci kaj naučijo in
pišejo v zvezke, ne pa, da razka-
zujejo svoje pisave po stenah.
Tak je bil moj prvi intervju
z mojo mamo. Mislim, da moja
mama vestno opravlja svoje delo.
Tako je rekla tudi tovarišica za
dopisniški krožek.
MOJCA CEROVŠEK, 7. b
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Bratec Uroš
Moj bratec Uroš ni bolan, moj
bratec je zaspan, ker zvečer ni
hitro zaspal, mu je ati dve po riti
dal. Ko zjutraj se zbudi, pomane
si oči v vrtec urno odhiti. Tam
kup prijateljev ima. da z njimi se
igra. Potem ga čaka že kosilo, to
poje vse na silo, ker on pa nikdar
lačen ni, se mu domov mudi. Ko
domov pride ves razigran, je mo-
ja soba kot »Top gun«.
NATAŠA LOJEN, 6. a
OŠ Prve celjske čete
CELJE
Kaj bom postala
Zelo me veseli poklic kuharice.
Všeč mi je zato, ker lahko kuhaš
in pečeš različne stvari. Kuhala
bi v tovarni Unior. Sedaj kuham
svoji punčki-igrački, seveda. Ime
ji je Marjetica. Velikokrat je uža-
ljena, če ji ne naredim sadne ku-
pe. A tudi mamici rada pomagam
pri kuhanju. Znam že skuhati:
čaj, puding, mleko, kavo in še
kaj. Upam, da se mi bo želja iz-
polnila, da bom postala prvovrst-
na kuharica.
TINA GANTAR. 4.b
COŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Prijateljstvo brez
meja
Naša šola že vrsto let goji prija-
teljske stike z osnovnimi šolami
iz Splita, Beograda in Mostarja.
Vsako leto se med seboj obisku-
jemo. V oktobru smo obiskali šo-
lo v Beogradu. Tam so bili tudi
Splitčani in Mostarčani. Z naše
šole sva odšli na obisk v Beograd
dve učenki, Petra in jaz. Pred od-
hodom naju je malo vznemirjalo,
kako naju bodo v Beogradu spre-
jeli, kako se bomo pogovarjali in
kako se bova počutili v čisto no-
vem okolju. Pa je bila bojazen
odveč. Petro in mene sta sprejeli
dve beograjski učenki. Prišli sva
k zelo prijaznim ljudem. Tudi
različni jeziki niso bili nobena
ovira za sproščene pogovore.
Midve sva govorili slovensko, vsi
ostali pa srbohrvaško, vendar
smo se prav lepo razumeli. Vča-
sih kdo vendarle česa ni razumel,
pa sva si pomagali s svojo srbo-
hrvaščino, kolikor je znava. Vsi
smo se pomešali: Braslovčani,
Beograjčani, Mostarčani in Split-
čani. Vsi smo postali dobri prija-
telji, razlika v narodnosti in jezi-
ku ni bila nobena ovira. Mislim,
da razprtije in mržnjo med naro-
di povzroča napačna politika.
Pravo prijateljstvo pa ne sme
poznati meja.
V Beogradu sem ugotovila, da
bi vsi učenci pobratene šole radi
prišli v Braslovče, ker se želijo
seznaniti s slovenskimi vrstniki.
V dveh kratkih dneh smo postali
dobri prijatelji in bomo ostali tu-
di v bodoče.
BARBARA LESJAK, 8. b
OŠ Vlado Bagat
BRASLOVČE
Žalosten dogodek
v šoli
Zvonilo je. Odpravili smo se iz
telovadnice v razred. Na stopni-
cah meje ustavil učenec iz 7. raz-
reda. Začel me je suvati. Stekel
sem proti razredu. Velik fant je
bil kmalu za mano. Udaril me je.
Solzen sem stopil v razred. Ni-
sem mu vrnil, ker sem se bal, da
bo še slabše.
Prišla je tovarišica. Skregala je
učenca, ki meje udaril. Opravičil
se mi je in rekel, da seje pohecal.
Odpustil sem mu, čeprav meje ta
hec bolel.
BORIS JAKOPIČ, 4.b
OŠ E.Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Buldožer
v našem kraju smo imeli bul-
dožerja. Imel je zelo veliko dela.
Najprej je rigolal pri sosedu. Po-
tem je prišel k nam. Pri nas je
delal cesto v gozd. Jaz sem opa-
zoval voznika pri delu. Videl
sem, kako ima velike gosenice.
Voznik buldožerja ima težko
delo.
ERVIN KOTNIK, 2.a
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Opazovala sem
ptičko
Bil je hladen zimski dan. Pod
drevesom sem zagledala ptičko.
Bila je premražena. Stekla sem
ven. Ko sem seji hotela približa-
ti, je hotela zbežati. Prijela sem jo
in jo nesla v stanovanje. Dala
sem jo na tla. Ugotovila sem, da
ima poškodovano nogo. Ogledo-
vala sem jo, a nisem vedela, k^
naj storim. Opazovala sem njeno
perje, glavico in kljunček. Kar
pogovarjati sem se pričela z njo.
Naenkrat me je zmotila mamica.
Povedala sem ji, da ima ptička
zlomljeno nogo. Nekaj dni smo
jo imeli v stanovanju, daje ozdra-
vela. Potem sem jo nesla v ptičjo
hišico.
Ptičke imam rada, ker tako le-
po prepevajo.
RENATA ŠKOPORC, 3.c
OŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Pozdrav Iz
Radolfzella
Iz zahodnonemškega me-
sta Radolfzell so se nam ogla-
sili učenci slovenskega do-
polnilnega pouka in sloven-
skega društva Planika. Piše-
jo, da so tudi oni pred Novim
letom nestrpno pričakovali
Dedka Mraza. Ko je prišel, so
ga razveselili s prikupnim
programom. Dedek Mraz pa
se je oddolžil s polnim košem
daril. Na prireditvi je nastala
tudi prikupna fotografija, na
kateri obrazi otrok ob Dedku
Mrazu žarijo od veselja, a je
žal zaradi pretemnih barv ne
moremo objaviti.
Zato pa posredujemo želje
slovenskih otrok iz Radolf-
zella vsem vrstnikom v do-
movini: želijo vam mnogo
srečnih in zdravih dni ter ve-
liko uspehov v šoli v tem
letu.
Skrbim za ptice, narisal ANDREJ PUKSIC, 2.r.,
STRANICE
Atkina zanka
So zgornji vzorci enaki, sta enaka dva ali so vsi trije
različni. Bistro oko, je že ugotovilo, kakšen je pravilen
odgovor.
Napiši ga na dopisnico in jo do torka, 19. januarja
pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebah
nagrajenca tovarne AERO.
Rešitev Atkine zanke iz prejšnje številke pa je:
PISANA ŽELVA in STOPINJE MLADOSTI. Nagrado
je žreb tokrat prisodil: Vanja Slapnik, Varpolje 46.
63332 Rečica ob Savinji.
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE•
CVETKE
•	V četrtek popoldne je
Adem M. s Ceste v Laško
v bifeju Pod velbom prete-
pal Antona O. Adem ima
kar težko roko, saj so mora-
li Antona odpeljati v bol-
nišnico. Vendar tohko po-
guma, da bi počakal milič-
nike, Adem spet ni imel.
Čeprav je pobegnil še pred
prihodom miličnikov, mu
srečanje s sodnikom ne bo
ušlo.
•	Čeprav sta sodelavca, se
Milenko P. in Nedeljko B.
-	zaposlena sta na železnici
-	ne gledata preveč prijaz-
no. Prejšnjo nedeljo pa so
njuni pogledi poštah celo
nekoliko sovražni, takoj
naslednji hip pa je že prišlo
do pretepa. Milenko je z do-
bro merjenim direktom
Nedeljku kar dobro razma-
jal zobe, tako da je bilo ne-
k^ dela še za zobaija. Po-
leg miličnikov se bo s tem
pretepom ukvaijal še sod-
nik za prekrške, zagotovo
pa bodo o tem kaj razprav-
ljali še v delovni organiza-
ciji. Kakšna izguba časa za-
radi dveh srboritežev...
•	V soboto zvečer so milič-
niki pridržah do iztreznitve
Janeza K. iz Leskovca pri
Ljubečni. Miličniki so Ja-
neza, ki se ga je kar lepo
nacedil, srečali na Zepini,
kjer se je stepel z znancem.
Janez se tudi miličnikom
ni dal kar tako, zato so ga
morali odvesti s silo, ven-
dar pa je potem v prostorih
za treznenje mirno zaspal.
Naslednje jutro je Janez
imel nekoliko težko glavo,
vendar pa so se mu alko-
holni hlapi že razkadili.
•	Silvo V. iz Škapinove je
prejšnji četrtek ogrožal do-
ma svojo družino. Miličniki
so se odločili za običajni
postopek v takšnih prime-
rih - Silva so le opozorili.
Ponavadi to zaleže, Silvo
pa je bil bolj vztrajen, zato
je moral ob drugem obisku
skupaj z miličniki. Spanje
v prostorih za treznenje na
postaji mihce je sicer manj
udobno kot v domžči po-
stelji, zato pa je velikokrat
koristno. Tudi Silvu je ko-
ristilo, saj se je naslednji
dan vrnil domov bolj
miren.	g g
Lani manj nesreč in manj
mrtvili na cestali na Celjskem
»Kljub temu, da v prete-
klem letu nismo na Celj-
skem dobili nobene po-
membnejše nove ceste - raz-
en mogoče zadnji del zahod-
nega kraka celjske obvozni-
ce, smo lahko zadovoljni
s prometno varnostjo na na-
ših cestah,« pove Ivan Hri-
bernik, inšpektor za promet
na celjski Upravi za notra-
nje zadeve.
Lani se je na cestah na na-
šem območju pripetilo 815
hujših prometnih nesreč
(takšnih, v katerih se je kate-
ri izmed udeležencev ranil
ali pa umrl, lažje prometne
nesreče samo z gmotno ško-
do pa niso upoštevane v tej
statistiki). To je petnajst
manj (1,8 odstotka) kot leto
poprej.
Nesreč, v katerih se je kdo
telesno poškodoval, je bilo
751 ah 12 manj kot leto pred
tem, v bolnišnico pa so pre-
peljah 1.026 ljudi, kar je pet
več kot leto poprej.
Med vzroki za prometne
nesreče se ni pravzaprav nič
spremenilo; neprimerna ozi-
roma neprilagojena hitrost
pogojem na cestah je še ved-
no na prvem mestu, izsilje-
vanje prednosti na drugem
in alkohol za volanom na
tretjem mestu.
Najpogostejši povzročitelii
prometnih nesreč sp še ved-
no vozniki osebnih avtomo-
bilov, na drugem mestu pa
so s 143 prometnimi nesreča-
mi že mopedisti (18 odstot-
kov vseh nesreč), ki so se še
nekaj let nazaj pojavljali
v prometnih statistikah z za-
nemarljivo majhnim odstot-
kom, sedaj pa že krepko
»kvarijo« prometne stati-
stike.
Najpogostejše žrtve na ce-
stah na našem območju so
bili v preteklem letu pešci
- kar 19 jih je umrlo v pro-
metnih nesrečah. Veliko teh
nesreč so pešci sami zakrivi-
li, ko so prečkali ceste na
krajih, kjer ni prehodov za
pešce, pa se niso prepričali,
če je cesta prosta oziroma so
precenili prometno situacijo
in mislili, da bodo vozniki
lahko pravi čas ustavili.
Precej pogoste žrtve so tu-
di vozniki osebnih avtomo-
bilov; lani je na cestah na na-
šem območju umrlo v pro-
metnih nesrečah 16 vozni-
kov osebnih avtomobilov,
V nesrečah so umrli tudi štir-
je mopedisti, kar na število
prometnih nesreč, v katerih
so bili udeleženi, ni tako veli-
ko, kaže pa na to, da tudi
mopedisti bolj skrbijo za
svojo varnost, vozijo z zaščit-
nimi čeladami ipd.
S.ŠROT
Nesreč s smrtnim izidom
je bilo 64 oziroma tri manj
kot leto poprej, umrlo pa je
66 ljudi oziroma devet (12
odstotkov) manj kot leto
poprej.
Rabimo boljše ceste
Medtem, ko je še lani ob
polletju precej slabo kazalo
in so bile prometne statistike
precej bolj črne kot leto po-
prej, pa se je jeseni prometna
varnost precej izboljšala, ta-
ko da smo lahko nazadnje
kar zadovoljni. Po mnenju
strokovnjakov za promet je
k temu veliko pripomoglo le-
po vreme oziroma mila zima,
ki doslej še ni postregla
s pastmi za voznike - sne-
gom in poledico. Prav prvi
sneg in poledice so prejšnja
leta pripomogli k velikim
prometnim nesrečam.
Nedvomno imajo veliko
zaslug za boljšo prometno
varnost tudi prometni milič-
niki, ki so lani pripravili veli-
ko preventivnih in represiv-
nih akcij, opozarjali voznike
in po potrebi tudi kaznovali.
Tako so z zavzetim delom
kljub neustrezni kaznovalni
politiki (sorazmerno zelo niz-
kimi predpisanimi kaznimi)
uspeli narediti nekoliko več
reda na cestah.
Zagotovo imajo zasluge za
boljšo prometno varnost tu-
di sveti za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
z vsemi svojimi članicami in
preventivnimi akcijami, ki
so jih organizirali.
Prav gotovo je, da bi lahko
imeli na naših cestah še bolj-
šo prometno varnost, manj
nesreč in manj žrtev. Vendar
pa verjetno tudi zelo težko
na takšnih cestah, kot jih
imamo sedaj. Pravzaprav se
objektivni pogoji za vožnjo
iz leta v leto slabšajo - kakš-
nih pomembnejših cest na
našem območju ne gradimo,
promet pa je vedno gostejši,
na drugi strani pa so tudi ce-
ste slabše vzdrževane kot bi
morale biti, ker je za to pre-
malo denarja.
Prav je, da velik del pro-
metne varnosti sloni tudi na
ramenih miličnikov in sve-
tov za preventivo, verjetno
pa tako v nedogled ne bo šlo
in bo potrebno nekaj več de-
narja nameniti tudi za boljše
in bolj varne ceste.
SREČKO ŠROT
Plen v avtomobilu
y nedeljo zjutraj so miličniki ustavili Roberta G. iz Štor, ki
se je očitno vračal z napornega dela. Natančnejši pregled nje-
govega avtomobila je namreč pokazal, daje Robert ta večer kar
pridno vlamljal. Miličniki so našh za pribUžno dva milijona
dinarjev nakradenih stvari.
Seveda so Roberta takoj priprli in sedaj preiskujejo, če ni imel
prste vmes tudi pri nekaterih drugih vlomih v zadnjih dneh
'V Celju in okolici. Ker so nekaj plena že zasegli, bo preiskava
Ivsekakor precej lažja in hitrejša.
S.Š.
Pešec pred
avtomobil
v četrtek zjutraj je 33-letni
Zdravko Borko iz Vojnika hotel
prečkati Dečkovo cesto v Celju
zunaj prehoda za pešce. Borko je
stopil na cesto v trenutku, ko je
z osebnim avtomobilom pripeljal
20-letni Asim Maslo iz Celja. Ra-
njenega pešca so prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Izsiljevala prednost
Na Šaleški cesti v Titovem
Velenju je 30-Ietna Sonja Mla-
kar iz Titovega Velenja zavijala
v levo proti bencinski črpalki.
S tem je zaprla pot osebnemu
avtomobilu, ki ga je iz nasprotne
smeri pripeljal 59-letni Jožef Lor-
bek, prav tako iz Titovega Vele-
nja. Lorbek je zaviral, vendar je
vseeno treščil v desni bok vozila
Mlakarjeve. V nesreči sta se rani-
la oba voznika, škode pa je za
približno 3,5 milijonov dinarjev.
Peška umrla
v petek zvečer, nekaj po 18.
uri se je pripetila huda promet-
na nesreča na Ulfci XIV. divizije
v Celju, ko je «2-letna Pavla
Kočnik iz Celja na neosvetlje-
nem delu ulice in zunaj prehoda
za pešce hotela prečkati ulico.
Iz laške smeri je takrat pripeljal
z osebnim avtomobilom 26-letni
Samo Očko iz Zagrada pri Celju.
Voznik kljub zaviranju ni uspel
preprečiti nesreče. Kočnikovo so
huje ranjeno prepeljali v celjsko
bolnišnico, kjer je dve uri kasne-
je podlegla ranam.
Zapeljal v levo
V petek zvečer, malo po 18. uri
je na cesti v kraju Blato pri Slo-
venskih Konjicah 42-letni voz-
nik Rudolf Kračun iz Žič z oseb-
nim avtomobilom zapeljal
v blagi desni ovinek. Pri tem je
njegovo vozilo zaneslo, tako daje
trčil v avtomobil, ki ga je iz na-
sprotne smeri pripeljal 23-letni
Anton Marinovič. Trčenje je bilo
tako hudo, da je Marinovič ostal
vkleščen v vozilu in so morali
priti na pomoč gasilci. V nesreči
sta se voznik Anton Marinovič in
sopotnik v njegovem vozilu Božo
Lamešič huje ranila in so ju pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Umrl pet dni po
nesreči
Prejš^i torek dopoldne, med
deveto in deseto uro se je pripe-
tila hujša prometna nesreča
v Pilštanju. Tam se je pe^al po
cesti proti Kozjemu 67-letni kole-
sar Vladislav Rebernik iz Pilšta-
nja. V desnem nepreglednem
ovinku je Rebernik nenadoma
zavil v levo v trenutku, ko je za
njim pripeljal z osebnim avtomo-
bilom Franc Jug iz Dobležič pri
Šmarju pri Jelšah. Pri trčenju je
kolesarja odbilo na pokrov mo-
toija osebnega avtomobila. Huje
ranjenega Rebernika so prepelja-
li v celjsko bolnišnico, kjer je pet
dni po nesreči umrl.
HMEZAD
KMETIJSKA ZADRUGA
»SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC
Zadružni sveti TZO Polzela, TZO Prebold in TZO
Vransko
razpisujejo
naslednja dela in naloge
1.	individualnega poslovodnega
organa - upravnika TZO Polzela
2.	individualnega poslovodnega
organa - upravnika TZO Prebold
3.	individualnega poslovodnega
organa upravnika TZO Vransko
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da so državljani SFRJ in izpolnjujejo pogoje, dolo-
čene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbe-
nimi dogovori
-	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
agronomske, pravne, ekonomske ali organizacijske
smeri oziroma temu ustrezno delovno zmožnost
-	da imajo sposobnost vodenja in organiziranja
-	da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na
enakih ali sorodnih področjih dela
-	da so politično aktivni in imajo ustrezne moralne
kvalitete.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev razpisa v 15. dneh od dneva razpi-
sa na naslov:
HMEZAD, KZ »Savinjska dolina» Žalec, Žalskega ta-
bora 1, Žalec
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
EMO - EMAJLIRNICA, METALNA
INDUSTRIJA, ORODJARNA, n.
sol. o.
CELJE
DELAVSKI SVET
TOZD TOVARNA FRIT
RAZPISUJE
dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa - direktorja TOZD
Za individualni poslovodni organ je lahko imenova-
na oseba, ki poleg opisanih pogojev v 511. čl. ZZD
izpolnjuje še:
1.	da je državljan SFRJ
2.	znanja VII. stopnje strokovne zahtevnosti (VŠ)
kemijske, metalurške smeri -
ali z delom pridobljena delovna zmožnost, ki se
ugotavlja v skladu z določili samoupravnega sploš-
nega akta (k točki 2)
3.	5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih
delovnih nalog in opravil na ustreznem področju
4.	gospodarska razgledanost in sposobnost organi-
ziranja dela, kar izhaja iz uspešnosti izvrševanja do-
sedanjih del in nalog
5.	družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje
načel samoupravljanja
6.	predlog koncepta o načinu realizacije razvojnega
programa in opredelitev lastne vloge pri njegovi re-
alizaciji
7.	druge pogoje, ki jih določa družbeni dogovor
o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike.
Poslovodni organ se imenuje za razdobje štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih
v razpisu sprejema EMO CELJE v roku 15 dni po
objavi.
Vlog brez predloženih dokazil o izpolnjevanju pogo-
jev delavski svet ne bo obravnaval.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30.
dneh po sklepanju delavskega sveta o izbiri kandi-
data.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
Praznik celjske telesne ifultuo'e
športnik leta v Celju Je Gregor Jurak, športnica leta pa Kristina Jazbinšek
v ponedeljek, 18. januarja bo živahno
in veselo v veliki dvorani Narodnega
doma, kjer se bodo na zaključni sloves-
nosti »Telesna kultura 87« zbrali vsi
najboljši iz celjske občine in to iz sindi-
kalnega športa, perspektivni in vrhun-
ski športniki, ekipe in športniki, ki jih
bodo nagradili za izjemne dosežke.
Prireditev se bo začela ob 17. uri, orga-
nizatorji - Telesnokulturna skupnost,
Zveza telesnokulturnih organizacij in
Novi tednik - Radio Celje - pa so se
odločili, da bodo tokrat pripravili kultur-
ni program dijaki srednje družboslovne
šole iz Celja, katerih predstavniki, zdru-
ženi v šolskem športnem društvu Kajuh,
so lani slavili 40 letnico obstoja. Slav-
nostni govornik bo predsednik ZTKO
Celje Jože Geršak, ki bo spregovoril
o dosežkih celjskih športnikov.
Za množičnost bodo v Narodnem do-
mu dobih priznanja: moški 1. skupina do
100 zaposlenih Ljubljanska banka
Splošna banka Celje, ženske 1. skupina
Obnova, moški 2. skupina od 100 do 500
zaposlenih Blagovni center in PTT, žen-
ske 2. skupina ljubljanska banka Sploš-
na banka Celje in Blagovni center ter
moški 3. skupina nad 500 zaposlenih Že-
lezarna Štore, Aero in Cinkarna^ter žen-
ske 3. skupina Cinkarna, Aero in Železar-
na. Ostala priznan^ja bodo podelili na dru-
gi priložnostni prireditvi.
Priznanja za perspektivne športnike
bodo dobili: Jerneja Pere, Maja Radma-
novič, Mateja Kvas, Renata Strašek, I-i-
Ijana Mihovljanec, Lea Winter, Desanka
Calasan, Miro Kocuvan, Toni Noner, Ja-
nez Uplaznik, Ivan Kukovič, Robi
Kdrič, Igor Vodeb in Rok Hus, vsi AD
Kovinotehna Kladivar, Božo Ogorevc
TVD Partizan Celje mesto, sekcija dviga-
nje uteži, Dušan Kačičnik judo klub I.
Reya, Marta Zupane, Jolanda Salamon,
Breda Sivka, Milan Volk, Andrej Fider-
šek in Matjaž Šmavc, vsi KK Emo Celje,
Sandi Šmerc KK Merx Celje, Jure Vra-
Zaključna prireditev »Telesna kultu-
ra 87«, ki jo združno že več let priprav-
ljajo TKS, ZTKO in NT-RC, bo v veliki
dvorani Narodnega doma, namenjena
pa ni samo povabljenim nagrajenim
športnikom in športnim organizacijam,
temveč vsem, ki jim je pri srcu naš
šport in dosežki naših športnikov.
čun PK Klima Neptun Celje, Aleš Anžič,
Boštjan Strašek, Aleš Franc, Uroš Priv-
šek, Tomaž Čater, Sebastjan Oblak,
Marko Cvetko, Robi Šafarič, Roman
Pungartnik, Marko Šušterič in Trivko
Matovič, vsi ŽRK Aero Celje, Saška La-
mut Občinska strelska zveza Celje in Si-
mon Koražija, SK Unior. Torej 39 per-
spektivnih športnikov iz devetih šport-
nih organizacij.
Posebno priznanje bodo dobili atleti
veterani za uspešen nastop na svetovnem
prvenstvu v Melbournu v Avstraliji (Na-
taša Urbančič-Bezjak, Jože Kopitar in
Branko Vivod), ŠŠD Kajuh za 40 letnico
plodnega dela ter najboljše ekipe.
Skromno med vrhunskimi
športniki
že dolgo ocenjevalci najboljših šport-
nikov in športnic niso imeli pri svojem
izboru toliko težav kot prav ob koncu
lanskega leta. Celjski športniki namreč
vrhunskih dosežkov žal niso dosegli in so
se zadržali na srednje kakovostni ravni,
kjer so bila odstopanja med posamezniki
minimalna. Po anketnih listih smo tudi
ugotovili, da mnogi ocenjevalci niti pri-
bližno ne poznajo dosežkov celjskih
športnikov v minulem<letu.
Športnik Celja 87 je plavalec Gregor
Jurak, član PK Klima Neptun. Sledijo
Rok Kopitar, AD Kovinotehna Kladivar,
Dejan Tešovič, PK Klima Neptun, Mar-
ko Urankar, TVD Partizan Celje mesto,
sekcija dviganje uteži in Tomaž Jeršič,
ŽRK Aero Celje. Glasove so še dobili
Cuk, Anderle, Vračun, Noner, Gole, Pi-
pan, Medved, Knez in Pangerl.
Športnica leta 87 je brez konkurence
atletinja Kristina Jazbinšek, AD Kovi-
notehna Kladivar. Sledijo: Tanja Drez-
gič, PK Klima Neptun, Tanja Gobec,
Marika Nagy, obe KK Emo Celje in Živa
Cankar, ŠD Nivo. Glasove so še dobile
Pere, Zupane, Šeško in Kampuš.
TONE VRABL
V bolu za prvo ligo
žalski strelci so poleg šahistov, kegljačev Hmezada in
nogometašev Partizana med najboljšimi športniki v Žalcu.
Lani so nastopili v 1. republiški ligi vzhod in izpadh, letos pa
premočno vodijo v 2. republiški ligi vzhod, načrtujejo prvo
mesto in povratek med najboljše. Zlasti so »močni« v strelja-
nju z zračno puško. Na posnetku od leve vodja ekipe Janko
Melanšek, eden najboljših strelcev s tem orožjem v Sloveniji
Mladen Melanšek, Jani Pukmajster, Vojko Škodnik iri
Justin Smrkolj po zmagi v 7. kolu nad ekipo Stražekristala
iz Rogatca 1452:1415.	TV- Foto: T.TAVČAR
Poraz proti vodeči Vojvodini
Pred 1000 gledalci so košarkarji Merxa dokazali, da niso kos
trenutno vodilni ekipi v I. B zvezni ligi Vojvodini, saj so
v Novem Sadu izgubili 136:108 (57:47). Res je, da so Celjani
dosegli veliko košev, vendar gre to na račun nepazljivosti
domače obrambe. Za Merx so igrali: Govc 5, Gole 32, Cencelj 16.
Marinkovič 2, Urbanija 15, Pipan 24, Medved 9, Cerar 3 in Bursič
3. S tem porazom so Celjani zadržali enajsto mesto med štirinaj-
stimi ekipami.
16. kolo bo na sporedu v soboto. 16. januarja, ko se bodo
košarkarji Merxa doma pomerili z neugodno ekipo Servo Mihalj
iz Zrenjanina, ki je na 6. mestu. Če hočejo Celjani ostati v ligi
morajo ne samo igrati na zmago, temveč tudi zmagati.
Po krajšem premoru so nadaljevali tudi s prvenstvom
v moški in ženski republiški ligi, kjer so odigrali 12. kolo.
V	moški ligi je bil derbi v Slov. Konjicah, kjer so Comet
premagal Železaija iz Štor 106:94. Najboljši strelec pri zmago-
valcu je bil Rozman 25, pri poražencih pa Turk 37. Rogaška je
gostovala v Novi Gorici in izgubila z domačo Iskro 128:108. Pri
Iskri je dal Krt 45 košev, pri Rogaški pa Sarajlija 42. Comet je
četrti, Rogaška sedma in Železar deseti. 13. kolo bo v soboto, 16.
januarja: Mineral Slovan - Comet, Rogaška - Maribor 87 in
Postojna - Železar.
V	ženski ligi dva poraza: Metka v Mengšu proti Induplatom
76:73 in Comet doma s Cimosom 57:66. Najboljši strelki pri
Cometu Klančnik 15 in pri Metki Jurše 24. Comet je sedmi,
Metka osma, v 13. kolu v soboto, 16. januarja pa Comet gostuje
pri Metalservisu Pomuije v Murski Soboti, Metka pa gosti doma
Odeio iz Škofje loke.
TV
Revialno nogometno prvenstvo v T.Velenju
Od petka do nedelje (15. do
17. januarja) bo Titovo Vele-
nje prizorišče revialnega
evropskega prvenstva v ma-
lem nogometu, ki pa je hkrati
tudi kar neuradno evropsko
prvenstvo. Pokrovitelj je
Rudnik lignita Velenje ob 40-
letnici delovanja domačega
nogomtnega kluba Rudar.
Vse tekme (igrali bodo 2 x 25
minut) bodo odigrali v Rdeči
dvorani. Slovesna otvoritev bo
ob 17. uri s priložnostnimi go-
vori, godbo na pihala, mažoret-
kami in plesno skupino, 1. ko-
lo pa bodo odigrali od 18. do
22. ure. V soboto bo program
dopoldne od 11. do 15. ure 2.
kolo in od 16. do 22. ure, 3.
kolo. V nedeljo bo ob 13. do 16.
ure razigravanje za uvrstitev
od 3. do 8. mesta, ob 16. uri
finalna tekma in ob 17. uri raz-
glasitev rezultatov ter podeli-
tev priznanj. Za vsako ekipo
nastopajo štirje igralci v polju
in vratar ter šest rezerv. Igrali
bodo po veljavnih mednarod-
nih pravilih.
Sodelujoči: trikratni prvak
Nizozemske Kras boys, dva-
kratni prvak Ford Genk iz Bel-
gije, italijanski prvak A. S. Ma-
rino iz Torina, Ortago iz Mila-
na, predlani prvak, lani drugi
v Italiji, Vuko iz Ljubljane, Ku-
tina ali KMN Surovina Talci iz
maribora in Dinamo iz Za-
greba.
T. VRABL
Znova sindikalni
hokej
Komaj se je končalo občinsko
sindikalno prvenstvo v hokeju
na ledu, že se bo začelo prven-
stvo za leto 1988. Januarja in fe-
bruarja bodo odigrali prvi, no-
vembra in decembra pa drugi
del. Tudi letos bo v ligi pet ekip.
Pari 1. kola: derbi med najboljši-
ma ekipama zadnjega prvenstva
med Grofijo in Zlatarno ter Ko-
nusom in GD Lokrovec, medtem
ko bo Kovinotehna prosta.
MARJAN SORŠAK
Po sklepu Komisije za delovna razmerja in
družbeni standard v
PS DO AVTOTEHNIKA Celje
objavljamo
prosta dela in naloge
Usmerjanje del v prodajalni
Prodajalna BELA TEHNIKA Celje
Pogoji za zasedbo del in nalog:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne ali
poslovodske smeri,
-	5 let delovnih izkušenj v elektro stroki.
Prošnje sprejema Komisija za delovna razmerja in
družbeni standard v PS DO, 8 dni od dneva objave.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh
po opravljeni izbiri.
Novi predsednik judo kluba
Na letni skupščini enega
najboljših športnih kolekti-
vov v Celju, judo kluba Ivo
Reya, so izvolili tudi novo
vodstvo. Za predsednika so
izbrali dolgoletnega šport-
nega delavca Zvoneta Hu-
deja.
Na letni skupščini so se še
posebej zahvalili za pomoč
celodnevni osnovni šoli Fran
Roš ter delovnima organiza-
cijama Aero in Kovinotehna,
ki pomagata temu perspek-
tivnemu in delovnemu
klubu.
Pred dnevi je skupina tek-
movalcev judo kluba Ivo Re-
ya nastopila v Ilirski bistrici
na pokalu 1. Pohorskega ba-
taljona ter dosegla nov lep
uspeh. Med člani v kategoriji
do 65 kg je zmagal Cuk, do
71 kg je bil 3. Priberšek, do
78 kg in 86 kg pa Imamovič
in S. Phberšek druga. Kon-
kurenca je bila izredno huda
in Celjani so izgubljali prav
proti najboljšim tekmoval-
cem, celo reprezentantom,
zato je uspeh še večji. Ekip-
no so bih med člani Celjani
drugi za domačini.
Med pionirji je v kategoriji
do 58kg osvojil 1. mesto Pe-
carski, ekipno člani in pi-
onirji pa so bili Celjani tretji.
Če bi nastopili še mladinci
bi bil celjski uspeh še lepši.
T. VRABL'
Petindvajset šahistov
v Žalcu
Na novoletnem turnirju v Žal-
cu je nastopilo 25 šahistov. Med
člani je zmagal F. Brinovec sta-
rejši pred dr.Džordževičem, Zor-
kom itd. Pri mladincih sta bila
najboljša Kampuš in Urisek,
med mladinkami pa Uriskova in
Zorkova.
JOŽE GROBELNIK
Osemdeset šahistov
v Hrastniku
Na turnirju v Hrastniku se je
zbralo preko 80 šahistov iz Slo-
venije in Hrvaške. Že v kvalifi-
kacijah je prišlo do velikega pre-
senečenja, saj se v finale nista
uvrstila mojstra Kljako in Zupe
ter še cela vrsta odličnih hitropo-
teznih igralcev. V finalu je bil
premočno prvi mednarodni moj-
ster Lalič (ŠK Bosna), na četrto
mesto pa se je uvrstil Petrovčan
Črepan, ki nastopa za Iskro. Na
odličnem 8. mestu je bil celjski
šahist Božo Štucl.
Turnir v počastitev
padlih borcev
v Slovenski Bistrici so pri-
pravili šahovski turnir v poča-
stitev padlih borcev Pohorske-
ga bataljona. Nastopilo je se-
demnajst ekip, med njimi tudi iz
celjske regije. Končni vrstni red:
1. SK Impol I, 2. ŠK Žalec II
(Brinovec st. in ml., Džordževič
in Zorko)^ 3. ŠK Metalna Maribor
I, 4. ŠK Žalec 1 (Šulc, D. Brino-
vec, Vornbek, Urisek) itd. Naj-
boljša posamezna rezultata sta
dosegla Žalčana Vombek in Zor-
ko, ki sta v šestnajstih partijah
osvojila 15 točk.
Na Lavi januarski
turnir
Šahisti KS Lava so pripravili
januarski mesečni hitropotezni
turnir za člane, mladince in pi-
onirje. Pri članih in mladincih je
sodelovalo po 12 šahistov, pri pi-
onirjih pa osem. Rezultati člani 1.
Krk 9, 2. Tolimir 9, (največje pre-
senečenje). 3. Janežič 8,5. Mla-
dinci: 1. Žibert 8,5, 2. Burič 6, 3.
Trebičnik 5,5. Pionirji: 1. Mlmar
6,5, 2. Korez 5, 3. Ključarič 5 itd.
JOŽE ZORKO
Poraz in zmaga b.b.
mladih hokejistov
Mlajši pionirji HK Cinkarna
Celje so doma izgubili prven-
stveno tekmo s Tivolijem iz
Ljubljane 1:4 (0:2, 1:1, 0:1). Stre-
lec častnega zadetka ^a domači-
ne je bil Kelgar.
Starejši pionirji pa so zaman
čakali sovrstnike Kompas Olim-
pije iz Ljubljane, ki jih ni bilo
v Celju, tako da so domačini do-
bili dvoboj s 5:0 brez borbe.
strelci v Rušah
v spomin na padle borce Po-
horskega bataljona so v Rušah
pripravili veliko strelsko tek-
movanje z zračnim orožjem,
kjer je nastopilo po dvajset
članskih in pionirskih ekip,
med njimi tudi ekipe s celjskega
območja. Lep uspeh so dosegli
pionirji SD Celje, ki so v postavi
Tadej Dolar, Marko in Matej Do-
bovičnik osvojili 3. mesto, med
posamezniki pa je bil Matej Do-
bovičnik drugi. Pionirke Žalca
so med pionirji osvojile solidno
11. mesto v postavi Renata Flego,
Janja Habjan in Lučka Klovar.
Postavile so nov ekipni rekord za
pionirje občine Žalec. Obetavne
pionirke Žalca šele nekaj mese-
cev trenira Mladen Melanšek, pa
že dosegajo lepe rezultate. Pri
članih so zmagali strelci Kovi-
narja Štore (Vili Dečman, Franc
Hočevar in Branko Malec), SD
Žalec je bila na 4. mestu (Vojko
Škodnik, Mladen Melanšek in
Justin Smrkolj), Celjani pa so bi-
li tokrat poprečni in so osvojili le
9. mesto (Tone Jager, Jože Jer-
man in Ervin Seršen). Med posa-
mezniki je slavil Branko Malec,
4. je bil Franc Hočevar, oba Kovi-
nar Štore in 6. Justin Smrkolj iz
Žalca.
Strelci v republiških
ligah
1. republiška liga - vzhod 7.
kolo: strelci Kovinarja Štore so
doma izgubili proti vodeči ekipi
A. Majenč iz Maribora, Celjatij
doma tesno premagali ekipoj
horskega bataljona, zmagali
so tudi strelci Uniorja iz Zreč,
so v Slov. Bistrici premagali j
pol. Na lestvici je Kovinar dri,
Celje pa četrto.
2. republiška liga - v/.hoij
kolo: strelci Žalca so doma p
magali Stražoplastiko iz Roj
ca, SD F. Šteklič pa je izgubil
domačem strelišču s favorizira
ekipo D. Poženel iz Rečice i
Laškem.
Začetek sezone
v badmintonu
Novo sezono v badmintonu
začeli v celjski regiji predst
niki Partizana Braslovče, ki
organizirali republiški 3. C t
nir v prostorih osnovne j
Polzela. Pri ženskah je drt
mesto osvojila Pungartnik-
Partizan Polzela, četrto pa [
bernikova iz Partizana Gab«
Med moškimi so predstavr.
Braslovč osvojili mesta od 2.
4. Karel in Sebastjan Hanjšek
Rautar, 6. Marguč Gaberje, 9-
Hribernik Gaberje in T. Kanji
(Polzela), 13.-16. B. Smrkolj (
berje. Jelen in K. Hanjšek (B
slovče). 4. C turnir v badmintc"
bo v začetku februarja v org;
zaciji Partizana Gaberje.
METOD TREBIČN
Seminar za
nogometne sodnike
v medobčinski sodniški or^
nizaciji Celje trenutno prima
kuje okoli 25 nogometnih sod
kov. Da bi svoje vrste izpopob
pripravljajo za vse, ki bi radi či-
li pravico na igrišču, semir
Zbor kandidatov je pri organ
torju danes, četrtek, 14. janm
ob 17. uri v društvenih proste
Medobčinske nogometne zvi
Celje, Ul. 29. novembra 2. Kai
dati, ki bodo polagali izpit iz
orije in praktičnega znanja, b
na seminarju štiri do pet;
V	seminar se lahko vključij«
ženske.
Plavalci na Ravnah
na Koroškem
Tudi letos so na Ravnah
Koroškem pripravili velik m
narodni plavalni miting, kj«
nastopilo kar 210 plavale«
šestih držav. Tekmovanja so
udeležili tudi mnogi plavalci!
K ima Neptun iz Celja in PK'
lenje iz T. Velenja. Za najboli
ga mladinca in mladinko na
lotnem tekmovanju so progla
Celjana Grega Juraka in Ta
Drezgič, vidnejša mesta pa
osvojila še Tešovič in Vraf
Med Velenjčani so bili najusf
nejši Rebec, Mioč in Redi
Najboljši rezultat med mladi
na 400 m kravi je dosegel Ju
4:02,40, kar bi bilo dovolj tuii
drugo mesto med člani. Jura!
100 m kravi preplaval v čast
70.
Lavrinčeva četrta
v Mostarju je bilo mednU
no tekmovanje s pištolo. V:
ski ekipi Jugoslavije je Hele
Lavrinc v mednarodni kol
renči osvojila 4. mesto.
Zmaga kegljačev
Hmezada
v nadaljevanju 2. republ
kegljaške lige vzhod je Hm'
doma premagal maribo
Branik 5140:5037. Najboljša
zmagovalcih sta bila Trost 81
Sivka 898, solidna Ramšak 8'
Kopan 830, slab Rotar 823, r
čaral pa je Lešnik s 861 k«
V	naslednjem kolu v soboto
stujejo kegljači Hmezada v L
Med tednom bodo trenirali v
rah, kjer imajo kegljišče po<
no kot v Litiji, saj želijo Zal
zmagati, se uvrstiti pri vrhu i
morda ponovno vrniti v prv'
publiško ligo.
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Mitja Urisek, predsednik ThS Žalec podeljuje priznanje
Dušanu Brinovcu.
Priznanje za delo in uspelie
Na priložnostni slovesnosti
konec minulega tedna so
v Žalcu podelili zlate, srebrne
in bronaste Bloudkove znač-
ke ter priznanja TKS in
ZTKO Žalec zaslužnim šport-
nim delavcem in športnikom
za dosežene uspehe.
Zbrane je v restavraciji Na-
ma pozdravil predsednik
ZTKO Žalec, Bruno Randl, ki
se je vsem amaterskim šport-
nim delavcem in športnikom
zahvalil za dosežene uspehe in
za delo v športnih organiza-
cijah.
Zlati Bloudkovi znački sta
prejela Štefan Božič in Jože
Grobelnik, srebrno je prejel
Stanko_ Štorman in bronasto
Franc Šarlah. Srebrne plakete
TKS so prejeli Dragan Bojino-
vič, Silvo Marič, Franc Divjak
in Šahovski klub Žalec; brona-
ste Bojan Račnik, Emil Mla-
kar, Ervin Čas, Peter Huš, Mir-
ko Lesjak, Anton Goršek,
Branko Roje, Mara Sem, Zma-
go Šoštarič, Jože Verdev, Sta-
ne Čehovin, Albert Ramšak,
Zdenko Germadnik. Ivan Ran-
čigaj, Bojan Jevšenak, Ludvik
Verbnjak, Matjaž Baudek, Av-
gust Mastnak, Avgust Pfeifer
in Franc Praprotnik.
Za dobre športne dosežke so
bronaste plakete prejeli: od-
bojkarski klub Šempeter - pi-
onirji, ki so osvojili lani prvo
mesto v Sloveniji, Plainsko
društvo Zabukovica - ekipa
orijentacije, ki je lani osvojila
naslov republiškeg prvaka,
Mladen Melanšek, odličen
strelec SD Žalec in Dušan Bri-
novec za osvojitev prvega me-
sta na mladinskem šahovskem
prvenstvu SRS in četrtega na
državnem.
T. TAVČAR
Za uspešno delo s Šolskimi
športnimi društvi v občini so
podelili dve nagradi. Prejela
sta jo Robi Stoje iz Šempetra
in Tina Veligovšek iz Griž.
Prestopno leto tudi prelomno za telesno kulturo
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
V prejšnji številki Novega tednika
smo v naši anketi spregovorili o po-
ložaju telesne kulture v petih obči-
nah celjskega območja (Celje, Laško,
Žalec, Velenje in Slov. Konjice) s po-
sebnim ozirom na položaj po sprejet-
ju ukrepov, ki bodo krojili usodo na
tem področju v letošnjem letu. Danes
anketi dodajamo še odgovore iz ob-
čin Mozirje, Šmarje in Šentjur, tako
da je pred vami zaokrožena celota,
kako naj bi ta dejavnost izgledala
v našem okolju.
Martin Aubreht, Mozirje: »Težave
pri financiranju telesne kulture smo
imeli že lani, še večje pa smo pričako-
vali letos. Potem so v Ljubljani rekli,
da ne bo vse tako hudo. Skratka, nič
več ne veijamemo, kako bo, ampak
bodo enostavno delali in se prilagajali
trenutni situaciji. Zato imamo pri-
pravljen program, kot da bo vse v naj-
lepšem redu. Med drugim bomo iz-
vedli osem občinskih pervenstev, skr-
beli za rekreacijo, množičnost, del vr-
hunskega športa (smučanje in nogo-
met, delno tudi badminton, kjer ima-
mo štiri državne reprezentante), kadre
in objekte. Pri kadrih smo na repu, pa
čeprav vanje veliko vlagamo in jih že-
hmo pošiljati v ustrezne izobraževalne
tečaje. Najdemo pa premalo delavolj-
nih ljudi. Pred leti smo dobili 25 teles-
novzgojnih vaditeljev, danes jih vztra-
ja samo še pet. Objektov smo v prejš-
njih letih veliko obnovili, zdaj pa bo-
mo kljub pomanjkanju sredstev z de-
lom pri obnavljanju nadaljevali.
Športne objekte imamo v vseh, razen
v dveh krajevnih skupnostih. Glavne
naše akcije so planinski pohodi ter
turnirji v malem nogometu, košarki in
odbojki. Pri športni rekreaciji bo
zmanjkalo denarja in prispevati bodo
morali vsaj delček iz svojega žepa tudi
vsi sodelujoči.«
Jaka Šušteršič, Šmarje pri Jelšah:
»Program imamo pripravljen, kot da
sprememb ne bo. Če pa bodo, se bomo
prilagajali, saj nam drugega ne kaže.
Posebnih novosti ni, program imamo
razdeljen na štiri področja: nadaljevali
bomo z množično telesnokulturno de-
javnostjo, razvijali del tekmovalnega
športa, kjer bo veijetno nekaj težav,
skrbeli za izpopolnjevanje strokovnih
kadrov in vzdrževanje objektov.
Posebna pozornost bo veljala športu
mladih, kjer smo doslej najbolj uspe-
vali in upamo, da bomo kljub napove-
danim težavam tudi letos. Če bi prišlo
do delitve sredstev iz čistega osebnega
dohodka bi pomenilo to za naša že
tako skromna sredstva še 40 Odstot-
kov izpada ali pravo katastrofo.
Tudi v bodoče bomo del sredstev
namenjali za vzgojo strokovnih ka-
drov preko tečajev v Celju, republiki
in občini, žal pa je osip kadrov preve-
lik. Težko je dobiti ljudi za prostovolj-
no delo. Želimo poživiti akcijo »razgi-
bajmo življenje«. Problem je z objekti,
kijih imamo v vseh razen treh krajev-
nih skupnostih in zahtevajo velika
sredstva za vzdrževanje. Vzdrževati pa
objekte moramo, če žehmo, da bodo
služili najširšim množicam, željnim re-
kreacije in tekmovalnega športa.«
Tone Ratej, Šentjur: »V šentjurski
občini smo že razpravljali o tem, kaj
nas čaka na področju kulture in teles-
ne kulture. S financiranjem smo imeli
težave že doslej, zdaj pa bodo veijetno
še večje, saj imamo eno najnižjih pri-
spevnih stopenj v Sloveniji. Po novem
bomo tako dobih še manj, kar bo vse-
kakor krnilo naš program telesne kul-
ture. Zato bomo najprej poskušah za-
gotoviti zbrana sredstva za dejavnost
klubov in aktivov, večina sredstev pa
naj bi šla za dokončno temeljito obno-
vo bazena. Sanacijski program za edi-
ni bazen v šentjurski občini je priprav-
ljen, montirah naj bi plastično školjko
in uredih okohco. Bazen bomo obnav-
ljali po etapah v treh do štirih letih.
Doslej smo objekte gradili, zdaj pa jih
moramo obnavljati in vzdrževati. Pri
bazenu so zagotovljena samo naša
sredstva, nič pa vsaj zaenkrat še od
delovnih organizacij in krajevnih
skupnosti. S kadri smo šibki zlasti za
vodenje občanov v športni rekreaciji.
Čaka nas torej eno najbolj napornih
let.«
Kaj lahko zapišemo za zaključek?
Že tako prizadeto področje telesne
kulture bo lahko letos še bolj prizade-
to. Po občinah imajo pripravljene pro-
grame, s katerimi bodo poskušah raz-
voj in kvaliteto telesne kulture obdr-
žati na dosedanji ravni. Vprašanje pa
je, če se bo to dalo, saj so telesnokul-
turne skupnosti najbolj »tanke« z de-
narjem in kadri. Ti se ljubiteljskega
dela vse preveč otepajo.
TONE VRABL
»Na našo muziko so plesali tudi črnci«
Tako pove Tone Kmetec, ki s svojim ansamblom razveseljuje že tivaindvajset let
Kdo jih ne pozna, vesele
fante in dekleti ansmabla To-
neta Kmetca, ki prihajajo iz
Ptuja? Že dvaindvajset let si
narodnozabavne glasbe brez
njih skorajda ne moremo
predstavljati. Bleda luna, Ma-
mi, Na morskem obrežju,
Marjana, Ljubica lahko noč in
še mnogo je tistih prijetnih
melodij, ki jih ljubitelji te
glasbe gotovo poznajo.
Tone Kmetec, neutrudni vo-
dja, je prijeten sogovornik.
Preprost, tak da si ga lahko
predstavljam, kako ogreva
ljudska srca doma in v tujini.
Tone je tisti, kije »zagrešil« že
tohko prijetnih skladb, ki je
tekstom Ivana Sivca vdihnil
melodijo. Toda Tone, ki igra
seveda harmoniko, svoje uspe-
he vedno povezuje z ostalimi
člani ansambla. In kdo so to?
Klarinetist, ki včasih posodi
^udi svoj glas, je Rudi Mohor-
to, Franc Majcen je trobentar,
jjože Zidanšek igra kitaro in po
■potrebi tudi poje, Milan Hor-
vat igra bariton, Marija Kme-
ec in Marija Pintarič pa sta
1.^)6 vk i.
Dvaindvajset let je dolga do-
ba. Koliko plošč in kaset so
v teh letih posneli in so sedaj
raztresene po domovih poslu-
šalcev? Toda, najlepši spomini
so vezani na tista prva leta, na
prve plošče. »Pri Jugotonu
smo izdali ploščo Srečno novo
leto. Zanimanje je bilo tolikš-
no, da Jugoton ni utegnil tiska-
ti ovitkov, zato so ploščo pro-
dajali kar v navadnih ovitkih.
Ljudje pa so zanjo čakah v vr-
sti,« se spominja Tone. Seveda
plošče in kasete snemajo še da-
nes. Ni še dolgo tega, kar so
izdali kaseto z naslovom »Od
Prekmuija do Krasa«. »Takšen
naslov sem izbral zato, ker smo
precej nastopali v Prekmuiju
ter na italijanski strani za Slo-
vence,« pojasnjuje Tone
Kmetec.
Kar ustaljena praksa pa je že
postala, da narodnozabavni
ansambh mnogo potujejo. Tu-
di Tone Kmetec s svojim an-
samblom ni izjema. Pred leti
so se odpravili na dvomesečno
turnejo po Kanadi in ZDA,
kjer so jih lepo sprejeli. Zadnje
čase pa se odpravljajo na kraj-
še, tritedenske turneje. Nasto-
pajo v Avstriji, Nemčiji, Fran-
ciji, na Češkoslovaškem, pa
v Belgiji in na Nizozemskem.
Mnogo lepih spominov jih ve-
že na ta potovanja, še posebej
pa se radi spominjajo Francije:
»Gostovali smo v Franciji in na
našo muziko so plesali celo
črnci. To je bilo nekaj neverjet-
nega. Prišel je tudi neki starej-
ši človek, ki je že trideset let
živel v Franciji. Ko smo pričeh
prepevati slovenske narodne
pesmi, je prišel k nam, ves ob-
jokan, in nam povedal, da te
pesmi ni slišal že vrsto let.
Priznati moram, da imajo na-
šo, slovensko glasbo, v tujini
zelo radi.«
Kako pa sprejemamo narod-
nozabavno glasbo Slovenci?
Se je vsedla v srca poslušal-
cev? Tone Kmetec pravi: »Mi-
slim, da je narodnozabavna
glasba v Sloveniji še vedno za-
postavljena. Če pogledamo
južne republike, je očitno, da
je tam narodna glasba zelo po-
pularna. Pri nas pa... v noč-
nem programu je skorajda ni
slišati, medtem ko jo, tudi slo-
vensko, vrtijo na radiu Za-
greb.«
Če primerjamo narodno
glasbo danes in včeraj, so pre-
cejšnje razlike. Tone Kmetec,
ki se na to spozna, to ve: »Ko
smo pričeh igrati, sO bili an-
sambli še redki. Povsod so nas
vabili na nastope. Radijske,
gramofonske in televizijske hi-
še so nas vabile na snemanja,
danes pa, ko je poplava narod-
nozabavnih ansamblov, je vse
to drugače, težje.«
Še mnogo zanimivih misli je
povedal Tone Kmetec, pa naj
ostane k^ še v beležnici. Mor-
da do takrat, ko bodo izdali no-
vo ploščo ali kaseto. Do takrat
pa ni več daleč!
NATAŠA GERKEŠ
Člani skupine Javna vaja
pridno nastopajo. Prejšnji
teden so se vrnili iz Istre,
v soboto pa bodo nastopili
na koncertu v Humu pri
novi Gorici • Diskoteka
yec Jay razen glasbe skrbi
■ tudi za ples. Tako so minu-
lo soboto imeli predtekmo-
vanjj^ v diska plesih, finale
pa bo 30. januarja • Še ena
celjska skupina se je do-
končno razšla. Vodja Esih-
flcoša je namreč z^adral
v zakonski jarem in tako je
razpadla tudi ta perspektiv-
na skupina • V diskoteki
Veronika v Celju bo v sobo-
to gostoval predstavnik
»Disco shop« trgovine iz
Trsta, ki bo predstavil tudi
novosti s tega glasbenega
področja. Ta diskoteka pa
je po novem odprta tudi ob
nedeljah in sicer od 18. ure
dalje • Pred pričetkom šol-
skih počitnic pripravlja ve-
lenjska mladinska organi-
zacija velik predpočitniški
koncert, ki bo v tamkajšnji
Rdeči dvorani. Med ostali-
mi so povabili tudi skupini
Agropop in Šank ročk •
REKLI SO:
Marjan Goleš, tehnični
vodja NK Ingrad Kla-
divar:
»Po končanem jesen-
skem delu prvenstva v re-
publiški ligi, kjer smo
osvojili solidno peto mesto,
so igralci dobih prosto,
vendar vseeno enkrat te-
densko rekreacijsko treni-
rajo v telovadnici v Vodni-
kovi ulici. 26. januarja bo
zbor vseh igralcev, trener-
jev in uprave, kjer se bomo
pogovorili o treningu za
spomladanski del prven-
stva. Istočasno bomo začeli
tudi s treningi. Mesec dni
bomo trenirali doma, od 26.
februarja pa predvidoma
nekje ob moiju. Tam naj bi
ekipo dokončno uigrali za
spomladanski del. V ob-
morski kraj pa bomo kreni-
li samo pod pogojem, če bo
dovolj denarja. Takšen tre-
ning nam bi koristil za ui-
gravanje ekipe, kar pa do-
ma ne bo možno, saj ne pri-
čakujemo takšnega vreme-
na, kot je sedaj. Pričakuje-
mo eno okrepitev, o kateri
bomo spregovorih, ko bo
čas. Našo ekipo bodo tudi
spomladi sestavljali igralci
vzgojeni doma. Do konca
prvenstva bomo skušali za-
držati sedanje-peto mesto.«
TV
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SAMO MILIJON NAS JE - AGROPOP	(6)
2.	YOU WINN AGAIN - BEE GEES	(5)
3.	OKRENI SE, IDI - NOVI FOSILI	(8)
4.	BRILLIANT DISGUlSE - BRUCE SPRINGSTEEN	(3)
5.	ZDRAVLJICA - LAČNI FRANZ	(2)
6.	ANJA - PARNI VALJAK	(2)
7.	CALL ME - SPAGNA	(9)
8.	MARJETKA POČAKAJ DO PETKA - ČETRTA DIMENZIJA	(3)
9.	LOVE IN THE FIRST DEGREE - BANANARAMA	(2)
10. THEY DANCE ALONE (GUECA SOLO) - STING	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	SAMO ENKRAT SE ŽIVI - AVSENIK	(8)
2.	POET LJUBEZNI - SLAVČEK	(7)
3.	VSI IMAJO ŽELJE - KLINC	(4)
4.	NA SONČNI STRANI ALP - RUPAR	(7)
5.	EKS VELJA - KLAVŽAR	(3)
6.	IMEJMO SE RADI - VINIČARJI	(6)
7.	RODNA VAS - ŠTAJERSKIH 7	(2)
8.	JOŽETU - ZAJC	(2)
9.	ŠE EN LITER - PETRIČ	(3)
10. VSAKO VINO - DOBRO VINO - ALPSKI KVINTET	(2)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij__________________________________
izvajalec___________________________ _
lestvica domačih melodij_______________________ _________ ___
izvajalec_____________________________
ime in priimek_________________________
naslov_________________________
Nagrajenca: Mateja Primožič. Cankarjeva 13, Celje
Jaka Trbovc, Svetelka 16, Dram!je
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
»Bogovi, otmite, bogovi silni, pomagate!«
Razleglo seje cviljenje, ravs in renčanje zverjadi. Vol-
kovi so že dohiteli konja in ga napadli. Ljubinica se je
tesno oklenila hrastovega stebla in jokala v bridkem
spoznanju, da gine pod zobmi volkov njen edini varuh in
rešitelj. Razločila je še dobro, kako se je valilo nekaj po
tleh, kako je zacvilil volk, nato tiho, le goltanje in renča-
nje in spopadanje za kose mesa je dramilo noč.
Ljubinica je na hrastu čakala zore. Roke je imela okle-
njene krog debla, glavo zakrito z dolgimi lasmi, tako je
prenočevala kakor preganjana ptička, ki vtakne glavico
pod peruti. V jutro je splezala z drevesa. Kakor kaplja
sredi morja, kakor peščeno zrno sredi puščave, kakor
žužek na stepi, tako je stala sirotka, uničena, vsega oro-
pana sredi gozda. Edino bodalcejije ostalo za pasom. In
tega seje veselila. Sklenila je, da se napoti brez cilja dalje
in poišče selo, kjer se ponudi za sužnjo, da si otme
življenje.
Odšla je po gozdu, trgajoč jagode, pobirajoč želod in
žir ter brez smeri tavala kakor zablodelo jagnje. Pogosto
je sedala na tla, roke in noge so ji krvavele od trnja,
obleka se je bila raztrgala. Ko se je odpočila, je gazila
dalje po dračju, po listju, rila skozi gosto grmovje in
plezala čez polomljena trhla debla.
Krog poldneva seje začel temni gozd svetliti. Čedalje
redkeje so stala drevesa in kmalu je zagledala zeleno
ravan. Ko je prišla iz gozda, se je zablestela pred njo siva
cesta. Ljubinica je tlesknila z rokami in zbežala od gozda
čez travo proti cesti. Kakor plamen izpod pepela se je
dvignila v njej nada, ko je stala sredi dosti dobre poti. Ni
vedela, kje je, niti slutila ni, daje to pot, ki drži čezHem v
Filipopel in od ondod v Toper in Solun. Vedela je samo
to, da pride po tej poti morda trgovec, morda jo sreča
celo kak Sloven, gotovo naleti na selo, na prenočišče. Ni
pogledala na sonce, ni razmišljala, kje je polnoč, kje je
poldan, spustila seje po cesti in spočetka kar tekla, tako
se je razvnela v veselju. Ko je prišel večer, seje odpočila
pri studencu, natrgala si kreše in kislice ter si utolažila
glad. Legla ni. Mesec je svetil, ona pa je potovala kakor
reven, samoten oblaček do polnoči.
Tedaj soji odpovedale moči, kolena so seji pošibila in
sesedla seje kraj ceste na travo. Po licih so seji spustile
mrzle kaplje potu.
V omotičnem prividu je zagledala, kako seje v daljavi
zablestelo. Oklepi in šlemi Iztoka so migljali v soncu.
nekdo seje sklonil in ji nastavil na ustnice čutaro. Pila je
z dolgimi požirki, odprla oči in zagledala Rada, ki ji je
opiral glavo in jo poljubljal. Ljubinica je zakričala in mu
ovila rokš krog vratu. Toda roka je zadela ob kamen na
cesti. Dvignila seje na komolec. Nikjer predragega. Noč.
Po cesti je pihal južni veter, ona pa sama s ^rudnimi
sanjami, uničena pod milim nebom. Če zaspi? Če pridejo
volkovi? Če prijezdi Balambak, o Morana! Dotipala je
bodalce in ga prijela za ročaj, da bi si ga potisnila do srca
in ušla zverem in ubežala Tunjušu. Toda roka je bila
preslaba. Prsti so odreveneli, laket se ji je upognil in
glava je klonila v travo. Svet je izginil, zamižale so zvezde
na nebu. Ljubinica seje pogreznila v omedlevico.
Devetnajsto poglavje
»Kakor peruti črnega vrana leži žalost nad taborom!
Vodite me pred Tunjuša, edinega potomca Ernakovega,
da mu zapojem junaško pesem in razvedrim dušo. Zakaj
moja plunka je dediščina pevcev, ki so prepevali na
dvoru kralja vesoljne zemlje, našega očeta in gospodarja
Atile.«
Tako je ogovoril preoblečeni in zakrinkani Radovan
Balambaka. Drugi dan po Ljubiničinem begu je dospel v
taborišče. Desetkrat se je pogledal v košček brušenega
jekla, preden sije upal v tabor.
»Ne spozna me niti Balambak niti Tuiyuš.«
Radovan je bil zadovoljen, ko je motril svoj namazani
in obriti obraz v jeklenem ogledalcu. Zbral je ves pogum,
obljubil bogovom neizmerne obete in se napotil v tabo-
rišče. Takoj med molojci pa je opazil globoko žalost.
Balambak je sicer porazil varhunske ovčje tatove in se
vrnil vesel domov. Toda doma mu je javila objokana
sužnja, daje v deževni noči izginila Slovenka. Balambak
je takoj poslal deseterico najboljših jahačev in vohunov
za njo proti Donavi. Toda vsi so se vrnili in izjavili, dajo
je odnesel Šetek ali sam Bes Slovenov po zraku. Nobe-
nega sledu niso našli. In zato je sedel Balambak žalosten
in v bridkost zakopan pred praznim Tunjuševim šo-
torom.
»Ne boš prepeval Tunjušu, ker ga ni.«
Radovanuje srce zavriskalo. Pa seje potuhnil in menil
žalostno:
»Ker ga ni? O, zaman moja pot izza Črnega morja, da
vidim obraz orla, katerega ime se izgovarja z upognjenim
hrbtom po deželi ^lovenov in Antov, Obrov in Varhi
nov, v rodu Alanov in Herulov.«
»In na dvoru Upravde, ki ga je pozval predse!«
»Upravda, o, veliki car iztoka in Afrike, o, Tunjušj
eden, edin! Atila, nisi ljubil zaman Ernaka in moj davi
ded, veliki čarodej in prvi kozelnik, ni prerokoval laži, d
bo slava Hunov ohranjena v krvi Ernakovi. Ni lagi
velmožni! Čemu torej žalost v taboru? Razodeni! Raz\
drim kri tebi in tvojim rholojcem!«
Radovan je brenknil ob strune.
»Žalost je bridka skrivnost! Samo izvoljeni molojci j
slutijo!«
»Ne zapiraj žalosti v prsi, da ti ne uje srca! Razodenij
pevcu in čarodeju svojega rodu! Deklice izročajo žala
mojim strunam, glavarji in starešine narodov zaupsi
meni bridkost, pa bi ne zaupal brat bratu?«
Balambak je povesil glavo in jo gugal na levo in zm4
val na desno. Razmišljal je besede čarodeja - Radovan
Ta je samozavestno sedel na tla, rahlo dromljal ]
strunah in ubiral žalostno hunsko pesem. Zavriskal
bil, tolika radost mu je polnila prsi, ko je zvedel,'
Tunjuša ni doma. Ah radost mu je kalila skrb, da Ljd
niče bržčas ni v taborišču, da jo je skril pesjan drugo
morda jo je vzel celo s seboj v Bizanc. Nc^rajši bi i
pustil Balambaka pred šotorom in se napotil dalje isk
sledi po ugrabljeni deklici. Toda čudna žalost mu je bi
zanimiv vozel. Hotel ga je razvezati in zato je ostal
čakal Balambakovega poročila.
Čez dolgo ustavi Hun kinkajočo glavo, zapiči oči
Radovana in ga gleda dolgo nepremično. Črne, drob
zenice so se mu širile kakor v spoznanju. Radovanu i
lezla gorkota in mraz po hrbtenici.
»Če me prepozna, če se domisli Radovana - prekl
stvo tvojemu hunskemu spominu - bogovi, na poin<
udarite ga s slepoto!«
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
ZDRAVILNE RASTLINE
Robida
Robida spada med rožnice, družino ki zajema približno
120 rodov s 3500 vrstami. Sestavljeni listi teh rastlin
imajo na poganjkih dobro razvite priliste. Čašo sestavlja
5 na cvetni osnovi zraslih čašnih listov, ki se izmenjavajo
z venčnimi listi. Oboji skupaj delajo nekakšen vrč, na
njegovem robu se razvijejo številni prašniki. Rastline te
družine imajo na poganjkih razvite bodice, ali pa so le-ti
preobraženi v trne. Rastline iz te družine so gospodarsko
zelo pomembne, saj seAi spadajo tudi jablane, hruške,
češnje, slive, robidnice itd.
Rod robid zajema številne vrste in botaniki se prepirajo,
koliko jih je. Eni pravijo da jih je 2000, drugi pa, da jih je
največ 500. Divje rastoče robide najdemo po vsem svetu, še
posebno številne pa so v gozdnatih področjih severne
zemeljske poloble in v višjih predehh južnoameriških gora.
Plodovi robid so lahko črni, škrlatni, rdeči, rumeni ali
oranžni. Plodovi robid se razvijajo iz prostih plodnih listov,
katerih zunanja stran močno nabrekne in postane sočna.
V notranjosti vsakega plodu je koščica, v kateri je skrito
seme.
Pri nas najdemo robido po posekah, med grmovjem, po
gmajnah, ob vinogradih in po vrtovih. Spomladi do konca
maja nabiramo mlade, nežne liste, ki jih sušimo v senci na
prepihu. Plodove nabiramo zrele in jih vkuhavamo ali vlo-
žimo v alkohol. Vsebuje veliko čreslovin, pektina, organske
kisline, precej vitamina C, nekaj eteričnega olja itd. Listi so
zelo zdravilni za preprečevanje drisk, zlasti tistih, ki jih
spremlja krvavenje. Pri krvavitvah iz želodca, črevesnih
vnetjih, predvsem pa pri kroničnem vnetju črevsja ima čaj
iz robidovih Ustov zelo zdravilen učinek. Čisti tudi kri in
z njim zdravimo tudi kožne izpuščaje, lišaje in druge kožne
bolezni. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz robidovih
listov bodočim materam, ker mehča porodno pot.
Sveže robidove liste lahko namočimo v dobro vino in
s tem izpiramo ustno votlino, zlasti pri ustni gnilobi. Napi-
tek utijuje zobe.
Zdravilne so tudi jagode, ki so zelo dobrega okusa in
pospešujejo prebavo, a namočene v vino in posute s slad-
korjem in cimetom jačajo slab želodec. Surove jagode in
marmelada iz njih blažijo drisko in delujejo proti glistam.
Sok iz plodov robidnice pospešuje znojenje in olajša izka-
šljevanje. Tinkturo za jačanje želodca si pripravimo tako, da
vzamemo pol kg svežih plodov in pol kg medu in vse
skupaj namočimo v enem litru žganja ali konjaka ter
pustimo vse skupaj stati na toplem dva tedna. Pijemo po
žličko na skodelico vode pred jedjo. Svež sok lahko tudi
prevremo v robidovo vino. To jr zelo zdravilno ker ugodno
vpliva na žilje, tako da postane zopet prožno. To je zanimivo
zlasti pri bolnikih z visokim pritiskom, ki se zmanjša pri
rednem uživanju tega vina.	BORIS JAGODIČ
Zralf v Celju
v preteklem tednu najvišje 24 urne in 1/2 urne povprečne
koncentracije SO2 v zraku v Celju niso presegle najvišjih dovo-
ljenih mej.
Kljub stabilnim vremenskim razmeram v Celju v preteklem
tednu ni nikoli nastala dolgotrajnejša temperaturna inverzija.
Stalno rahlo vetrovno vreme je ugodno vplivalo na onesnaže-
nost zraka.
Skupnost pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
- strokovna služba - območna delovna
enota Celje
objavlja
prosta dela in naloge
instruiranje in mentorstvo
za nedoločen čas.
Za ta dela je potrebna visoka strokovna izobrazba
pravne smeri, 4 leta delovnih izkušenj in aktivno
znanje slovenskega jezika.
Nastop del in nalog je možen takoj.
Prijave z dokazili sprejema Skupnost pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji - strokov-
na služba - območna delovna enota Celje, Gregorči-
čeva 5/a do 22. 1. 1988.
IVIODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
»Mala
črna
obleka«
Novoletni blišč
slavnostno okra-
šenih plesnih dvo-
ran že počasi tone
v pozabo. Ker pa
se sezona kultur-
no-zabavnih prire-
ditev pravzaprav
šele začenja, je
prav, da se še ne-
koliko pomudimo
pri garderobi, pri-
merni za gledališ-
če, koncert, ples.
Moda je pojem večnih sprememb, novih barv, novih kro-
jev in videza. Prav zadnja leta se zelo rada spogleduje
z modo iz začetka tega stoletja, kar je gotovo dokaz, da
novosti od modernega k še bolj modernemu niso večno
mogoče. Nastajajo sicer nove linije, ki pa izhajajo iz nekoč že
občudovanih.
Prav v ta zgodnja dvajseta leta, s pridihom Kitajske in
Japonske, ki v gubah oblačila ovija telo v skrajno senzualen
videz, seje vrnil sloviti modni kreator Azzedin Alaia in s tem
ustvaril nešteto novih variacij na staro temo »mala črna
obleka«.
Njegov uspeh je presenetljiv, saj si je težko predstavljati
popolno žensko garderobo brez takšne obleke, ki ji lahko
z raznimi modnimi dodatki poljubno spreminjamo zunanji
videz, torej prilagajamo namenu.
Letos so zelo modne vehke, satenaste ah žametne pentlje,
ki jih pritrdimo na pas, dekolte, hrbtni izrez, ramo ali celo
roko. Bolj svečan vtis dajejo tudi ekstravagantni cvetovi,
asimetrično všite frfotajoče čipke ali prozorni, kot til tanki
materiali, pretkani s svetlečimi vzorci ali prešiti s blešči-
cami.
I^Epf TEDNA
Fižol S Iflobaso
Potrebujemo: 25dkg kuhanega fižola, pol kg svinjskih klo-
bas ali kranjskih klobas, eno veliko žlico masla, srednje
veliko drobno sesekljano čebulo, žličko moke, dve žlici juhe,
kozarec belega vina, sol in poper, limonin sok.
Klobaso opečemo po vseh straneh, nato dodao kuhan fižol in
'nekaj vode in kuhamo toliko časa, da fižol vpije vso maščobo.
Nato vse skupaj stresemo v kožico. V posebni posodi raztalimo
nekaj masla in na njem ijavo prepražimo čebulo. Primešamo
žličko moke, dodamo juho, vino in začimbe ter pustimo, da
povre. Kuhamo še 10 minut dodamo hmonin sok in vse skupaj
prelijemo na fižol in klobase. Dodamo še maslo in močno pretre-
semo, da se maslo dobro premeša s fižolom. Ponudimo zelo
vroče in dobro začinjeno.

četrtek, 14.1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami,
10.00 Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 15.30 Dogodki
in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00
V živo: Otroško varstvo med plotovi, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 15. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
(vmes ob 10.00 poročila in 10.10 Žveplometer); Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem nas bogati 18,00
Zaključek sporeda.
Sobota, 16.1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami,
8.45 Val iz Butal, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15
Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 15.0C Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica
zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 17.1.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, 9.30
Obvestila, 10.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30
Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih
logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 18. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezervjran čas, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica domačih melodij, 17.40 Športni pregled, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Torek, 19.1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napovedj informa-
cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori,
18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 20. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Otrok, družina,
družba, 10.00 Poročila in ob 10.15 Koledar prireditev; Popoldan-
ski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran
čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade. 18.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 100,3 Mhz in na sred-
njem valu 963 Khz.
TV SPORED
NEDELJA, 17. 1.
7.30-23.10 TELETEKST RTV UUBLJANA; 7,45 VIDEO STRANI; 8.00 ŽIV)
8.55 SUPER STARA MAMA, ponovitev 11. dela angleške otroške serije i
PROPAGANDNA ODDAJA, 9.25 Lenggries: SVETOVNI POKAL V ALPS|,
SMUČANJU - SLALOM (Ž), prenos 1. teka, 10.20 Kitzbiihel: SVETOVNI P^
V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), prenos 1. teka; 11.15 LJUDjt
ZEMUA, 11.55 Lenggries: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU 5
LOM (Ž), prenos 2. teka; 12.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.55 Kitzbt
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), prenos 2. t;
13.40 M. Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 12. dela avstralske nad;
vanke; 14.25 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL LOJZETA SLAKA; 14.55 j
nicki-A. Mularczyk: HIŠA, 9. del poljske nadaljevanke; 16.30 DONOVai,
GREBEN, ameriški film; 18.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 18.45 RISAS
18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 KRATKI FILM; 19.16 PRo
GANDNA ODDAJA; 19.19 TV OKNO; 19.24 ZRNO, URA; 19.28 PROPAGANt
ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDA
20.05 M.VitezovIč: VUK KARADŽIČ, 11. del nadaljevanke TV Beograd 2'
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.25 ZDRAVO; 22.55 VIDEO STRANI
PONEDELJEK, 18. 1.
8.45-14.00 in 17.05-23.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.00 ZIMSKI POCji-
ŠKI SPORED: 9.05 SPOMINSKI KOLEDAR; 9.10 BISKVITKI; 9.35 KAM n
KAKO MED POČITNICAMI; 9.40 RISANKA; 9.45 OGROŽENI PANDE, dokutr,
tarni film; 10.15 EX LIBRIS: Petdeseta s T.Domiceljem; 10.20 ENAJSTA ŠC
I.;	12.00 OTROCI ROČKA; 12.25 DVORNI NORČEK, ameriški film (do 14'
17.20 VIDEO STRANI; 17.35 RADOVEDNI TAČEK: Vozel; 17.50 SOBA 405,3
otroške serije TV Beograd; 18.20 BOJ ZA OBSTANEK: Zaliv Fundy; i[
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME: 19.01 OBZORNIK; 19.13 Pt
PAGANDNA ODDAJA; 19,19 TV OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGAN[
ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDA
20.05 J. Krantz: MISTRALOVA HČI, 3. del ameriške nadaljevanke; 21.00 PRO:
GANDNA ODDAJA; 21.05 AKTUALNO: Sindikati in kriza; 22.35 TV DNEVI.
22.50 VIDEO STRANI
TOREK, 19. 1.
8.45-14.35 in 15.45-23.25 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.00 ZIMSKI POČr
ŠKI SPORED; 9.05 SPOMINSKI KOLEDAR; 9.15 BISKVITKI; 9.40 KAM, K
KAKO MED POČITNICAMI; 9.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Adelboc
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (M), preno;
teka; 11.00 TUJCI NAŠEGA PLANETA, dokumentarni film; 11.25 RISANi
II.35	EX LIBRIC: O vinu in vinarstvu; 12.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 12
Adelboden: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOMI
prenos 2. teka; 13.45 ENAJSTA ŠOLA, 2. (do 14.35); 16.00 VIDEO STRANI; 1(
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (M), posnete.
Adelbodna; 17.15 KRONIKA MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVAl
17.30 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET: Škrob nastaja v listih; 17.45 PERISK;
Železarstvo; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 15
OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.19 TV OKNO; 19.24 Zm
19.28 PROPAGANDNA ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; It
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 A.Marodič-M.Scharang: PARALELE, TVf
21.25 PROPAGANDNA ODDAJA: 21.30 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 22.10
DNEVNIK; 22.25 VIDEO GODBA; 23.10 VIDEO STRANI
SREDA, 20. 1.
8.45-14.00 in 17.00-23.20 TELETEKST RTVLJUBUANA; 9.00 ZIMSKI POČr
ŠKI SPORED: 9.05 SPOMINSKI KOLEDAR, 9.10 BISKVITKI; 9.35 KAM, K
KAKO MED POČITNICAMI; 9.45 NEMOGOČI PTIČI, dokumenarni film; K
RISANKA; 10.15 EX LIBRIS: Koncert v Portorožu, 11.30 ENAJSTA Š0LA,3j
12.20 OTROCI ROČKA; 12.45 DEČKI IN VRABCKI, japonski film (do Ut
17.15 VIDEO STRANI; 17.30 S.Rozman: OBLAČEK POHAJAČEK, 3. del,"-'
C.Collodi: OSTRŽEK, 3. del; 18.15 NADARJENI OTROCI: RAZVOJNA POST
PETNICA, poljudnoznanstvena serija: 18.45 RISANKA. 18.55 VIDEO STRi
19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDNA ODDAJA: 19.1S
OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; IS
VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 FILM TEDNA: BOSTONČAN
ameriški film; 22.00 MALI KONCERT-J.S.Bach: BRANDENBURŠKI KONCE
ŠT. 1 v F-duru; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10 TV DNEVNIK; 2!
DOKUMENTAREC MESECA: NOVOMEŠKA POMLAD 1920 - ROJSTVO NE
AVANTGARDE; 23.05 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 21. 1.
8.45-14.15 in 17 00-00.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.00 ZIMSKI POČf
ŠKI SPORED: 9.05 SPOMINSKI KOLEDAR; 9.10 BISKVITKI; 9.35 KAM, K
KAKO MED POČITNICAMI. 9.45 ČUDOVITI PTIČ JE PELIKAN, dokumenti
film; 10.15 EX LIBRIS: O Arnoldu Tovorniku; 11.20 ENAJSTA ŠOLA. 4.i
12.25 OTROCI ROČKA; 12.50 KRIK DIVJINE, kanadski film (do 14.15);1i
VIDEO STRANI; 17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA in KRONIKA Z MEDNARODNE
LUTKOVNEGA FESTIVALA; 18.15 NAŠA PESEM, 13. oddaja: 18.45 RISAN
18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGAND
ODDAJA; 19.19 TV OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA, Ul
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.49 PROPAGANDNA ODDAJA; 2C
TEDNIK; 21.05 T.Kennedy-Martin: NA ROBU TEME. 1. del angleške set
22.10 TV DNEVNIK; 22.25 JUBILEJNA TEVETEKA; 00.20 VIDEO STRANI
PETEK, 22. 1.
8.45-14.05 in 17.05-00.35 TELETEKST RTV LJUBUANA: 9.00 ZIMSKI POČ
ŠKI SPORED: 9.05 SPOMINSKI KOLEDAR; 9.10 BISKVITKI; 9.35 KAM. ^
KAKO MED POČITNICAMI; 9.45 KOTIK METULJEV, dokumentarni film^ :
EX LIBRIS: Rezbarstvo; 11.20 STUDIO JE VAŠ; 12.30 LASSIE-NOV ZACE"
ameriški film (do 14.05); 17.20 VIDEO STRANI; 17.35 KLJUKČEVE DOGOD
ČINE 21 del 17.50 SUPER STARA MAMA, 12. del angleške otroške se
18.15	RUDŽER BOŠKOVIČ - DUBROVČAN IN SVETOVUAN. 2. oddaja: 1'
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13?
PAGANDNA ODDAJA; 19.19 TV OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGAN
ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.51 VREME; 19.55 ZRCALO TEDNA;2
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.15 J.Jakes: SEVER IN JUG, 17. del arnei
nadaljevanke; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 ZMAGOSU
ZAHODNE CIVILIZACIJE, 3. del dokumentarne serije; 22.05 TV DNEVNIK: 2
NEČISTA KRI, francoski film; 00.20 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA ODDAJA TV SKOPJE; 18.00 IZOBR
VALNA ODDAJA; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; '
DOMAČI ANSAMBLI; ANSAMBEL LOJZETA SLAKA (samo za LJ 2); 193
DNEVNIK; 20.00 J.Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA, opera (samo za LJ 2
22.00)
SOBOTA, 23. 1.
7.55-13.30/45 m 16.45-00.45 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8.00. V
STRANI; 8.25 RADOVEDNI TAČEK: Vozel; 8.40 PAMET JE BOLJŠA
ŽAMET; 8.45 S.Rozman: OBLAČEK POHAJAČEK. 3. del; 9.00 KLJUC'
DOGODIVŠČINE, 21. del; 9.15 SOB 405. 3. del otroške serije TV Beograd
C.Collodi: OSTRŽEK, 3. del; 10.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 10.20
Gastein: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (Ž). P«
11.10 PERISKOP; 12.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.15 VVengen: SVET
POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (M), prenos; 13.15 VIDEO STRA'
13.30); 16.45 VIDEO STRANI; 17.00 MORSKI VRAGI, španski film; 18.25 D
BI BOLELO: RODI NAJ SE ZDRAV IN ZAŽELEN OTROK; 18.45 RISANKA;
VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 KNJIGA; 19.11 PROPAGANDNA ODL
19.16	TV OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA, URA; 19.>
DNEVNIK; 19.51 VREME; 19.55 UTRIP: 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA:
SOBOTNI VEČER; 21.00 M. Laurence: VRNITEV V PARADIŽ. 13. del avsU
nadaljevanke; 22.45 TV DNEVNIK, 23.00 ALI SE ŠE SPOMINJAŠ LJUB
ameriški film; 00.30 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 KAKO BITI SKUPAJ; 15.05 JAZ BIBIJAN. bolgarski mladinski filn^
KAPELSKI KRESOVI, ponovitev nadaljevanke; 17.35 OTROŠKA PREDSI
18.40 DALLAS. ameriška nadaljevanka. 19 30 TV DNEVNIK: 20.15 GLA-
VEČER; 21.45 POROČILA. 21.50 FEUTON. 22.20 ŠPORTNA SOBOT'
22.50); OPOMBA: 11.55-17.00 30 Haag: EP V HITROSTNEM DRSANJU
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
14. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
14. JANUAR 198«!
Vragolije na jeklenih konjičkih
Celje bo za Jugoslavijo ostalo na
športnem področju za vedno zapisa-
no v zgodovini kot prvo mesto, ki je
organiziralo tekmovanje v motokro-
so v zaprtih prostorih (9. in 10. janu-
arja 1988). Doslej smo motokros gle-
dali na prostem in uživali v vragoli-
jah sicer šibkih fantov na gibljivih
motorjih, od Celja dalje pa so odpr-
te tudi pokrite dvorane. S tem bodo
motokrosisti reztegnili letno sezono
tudi na zimski čas, kar pomeni, da
bodo spomladi, poleti in jeseni bo-
lje pripravljeni za težke boje doma
in v tujini. Tujim tekmovalcem je
namreč že vrsto let dana možnost.
da vozijo po zahtevnih progah v za-
prtih prostorih, kar še posebej velja
za ZDA in zahodno evropske drža-
ve, od koder tudi prihajajo najboljši
motokrosisti.
Avtomoto društvo Unior Lenart
seje odločilo, da pripravi prvo repu-
bliško prvenstvo s petimi dirkami.
dvema v Celju v hali Golovec in
tremi od 15. do 17. januarja v Gornji
Radgoni. Zbrali so se vsi najboljši
slovenski motokrosisti ter se spo-
padh s to novo športno panogo.
Proga je krajša, krog pa poln ostrih
ovinkov in zahtevnih preprek iz že-
leza, prekritih z lesom. Motorji mo-
rajo imeti drugačne plašče kot za
dirko na prostem, ispušne cevi so
prilagojene zaprtim prostorom, ve-
rige niso namazane z mazilom, ki bi
v dvorani puščalo pretirano maš-
čobo.
V	Celju sta bili dve dirki. Prvi dan
je zmagal Bernard Urbanija iz Lu-
kovice pred Stankom Vindišem iz
Lenarta in Marjanom Zdovcem iz
Brežic, sicer pa Celjanom. Drugi
dan je slavil Silvin Vesenjak iz Ore-
hove vasi pred Marjanom Zdovcem
iz Brežic ter Bernardom Urbanijo iz
Lukovice. Vsi so bili uspeha veseli,
saj ga niso pričakovali. Možnosti za
trening je bilo malo ali skoraj nič,
zato so motoristi v prvi vožnji prvi
dan delali veliko napak.
V	dvorani se je oba dneva zbralo
po okoh 1700 gledalcev. Kljub te-
mu, da je bilo tekmovanje prvič
v Celju, pa so se gledalci izkazali kot
odlični poznavalci.
Odmor med posameznimi dirka-
mi odraslih so izpopolnili najmlajši
bodoči motokrosisti, med njimi tu-
di petletni fantič.
. TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Najtežja ovira je bila visoka dobra dva metra in tekmovalci so se pogumno poganjali preko nje ter vzbujali za
pogum priznanje.
Marjan Zdovc, sicer Celjan, ki pa nastopa za AMD Brežice, med vratolomno vožnjo na
eni izmed ovir visoko nad gledalci.
V odmoru je organizator tudi poskrbel za prikaz, kako se na motokros spoznajo ti
najmlajši od petega do dvanajstega leta!
Bodice
stalno poslušamo ^
migovanje o zateg}
vanju pasu. Bojim s,
da bomo na lepet
ostali brez hlač. f
Pri zdra v I jen ju gosp^
darstva obstaja pti
več administrativni
kontraindikacij.
Pravijo, da je vsak
delo častno, toda ai
je časten tudi vsaj
osebni dohodek?
Mnogi odgovorni inis
jo glavo na pravem
mestu samo v pc
stelji,	I
Kadar odgovorni^
gori pod nogami, pf
navadi pogori jo di
lave i.	I
Začetek zime je tal
šen, kot da bi bilo tud
vreme odvisno od p^
litike cen.	i
Kot kaže, nas v leU
1988 čaka 366 dni upa
nja na boljši jutri. |
MARJAN BRADAl
Gams pri osemdesetili
Tanka odeja snega je po-
krivala sicer popolnoma
prazno Logarsko dolino, ki
se je svoje čase - ne tako da-
leč nazaj, pred vojno - lahko
pohvalila, da zajema turistič-
ni peharček z veliko žlico. Za
spoznanje je bilo snega tudi
v Solčavi, kar precej pa po
hribih pod Raduho, Ojstrico
in Planjavo. Sivkasto bel, tu-
roben dan se je naredil iz le-
pega, sončnega jutra, kakrš-
nega je videl izletnik iz avto-
busa, ki se je počasi prebijal
proti eni najlepših alpskih
dolin na Slovenskem in pah-
nil dolino v osamelo, potuh-
njeno žalost: ljudje so nemir-
no čakali pred radijskimi
aparati, na poštarje ... Kor-
zijška tragedija je prerastla
vse druge skrbi, neka druga
gora, San Pietro pri Ajacciu,
je tokrat spodrinila domače
vršace. Ljudje so se s stra-
hom v srcu vpraševali...
Z Antonom Ikovicem, sta-
rim partizanom in dobrim
poznavalcem skritih poti na
Solčavskem, sva zadihano
koračila v breg pod Raduho.
Nekdo je zgodaj zjutraj šel
pred nama v dolino, stopinje
so bile sveže, težko so se za-
žrle v sneg. Prihaja čas, ko se
bodo hribovci le enkrat te-
densko spustih v dolino, da
bi nakupili najnujnejše.
Po smrekah ob poti mar-
kacije slovenske planinske
transverzale. Ikovic je živi
leksikon. Vse ve. Solčavsko
z njim zaživi, zadiha, se dvig-
ne iz zgodovine.
Pustote so samevale, po-
krite s snegom. Daleč zgoraj,
kjer se je pot nekoliko razši-
rila, je bilo videti vršace: iz-
drli so se iz meglene koprene
in nič več ni bilo tesnega ob-
čutja, Logarska dolina pa se
je kopala v mlačnem morju
zimskega dolgočasja.
Pred vojno je bilo na Sol-
čavskem nekaj čez osemsto
ljudi, reče med krepkim vdi-
hom Ikovic, naslanjajoč se
na palico, nekdanji kurir, da-
nes jih je nekaj čez petsto.
Nisva govorila, le sopenje
je bilo slišati. Spomnil sem
se na knjigo Ane Wam-
brechtsamer Danes grofje
celjski in nikdar več, na
Apreharjevo pripovedova-
nje, ko sta z mladim grofom
celjskim, Friderikom, blodi-
la po Solčavskem.
»To je kaj čudna dohna, je
razmišljal Aprehar ob Fride-
riku Celjskem, med done-
besnimi pečinami. Kmetje
so celjski podložniki, pa jim
le ni treba dajati desetine.
Tudi ne poznajo bolezni in
vročinskih kug. Vsak od njih
živi do svojega naravnf
konca v visoki starosti, če
poprej ne ubije po nevar
stezah med pečevjem in'
padi ali ga ne pobije kar.
ki ga sprožijo hudobni [
ski duhovi.«
Pustote so še bolj pui
odšli so Strgarjevi, Kolai
vi, kdove kam so izginili'
larjevi, Grefičevi, izpod g
so zdrsnili v dolino, v s
Pastirki, Klemenški, za \
lej so se poslovili ljudj
Ladnic, Opresnika, z gors
kmetij.
Le nekaj jih še trmž
vztraja in kuje načrte, sku
z gamsi - ostali bodo. Ra'
ki pod Raduho, Raduši
po domače, Staknetovi
Zagarjeva dva, poganjajo
renine vse globlje. V kri
kamenje.
Nekaj dni nazaj je oseiT
setletni Franc Žagar usti
gamsa, včeraj so se mu
iskrile oči nad dvema O
ma, povedo, ko se zadih
»vtakneva« v toplo kuhif
Najmlajši pri hiši RadiJ
kovi, Franc mu je ded, B
či, ima druge skrbi: ne ^
rnajo ga gamsi pa tudi,
ne. Ostal bo na domačiji
bodo le uredili pokojnii'
zavarovanje, če se ^
končno le zavzeli za go'
kmetije, če bo beseda le
so postala ... Lov ga ne^
ma, kot toliko rodov f
njim. Tudi očeta Andreja
Pekli ju, kako bo. Jutri
(Nadaljevanje prihodnja
Račniki pod Raduho.