Listek.
389
(z Zupančičevo sliko), prof. Ilešič pa objavil razpravo »Prešeren-Aškerc 1800 do 1900«, ki izvaja glavno misel: Prešeren 1800 znači nam »minulost a utrpeni, Aškerc 1900 budoucnost a činy . . . ideovym realismem ruskym stali j sme se r. 1900 činym dilem slovanstva«. —
Dne 6. in 7. junija se bo praznovala petstoletnica (jagelonske) krakovske univerze. To bo shod učenjakov različnih strok; povabljenih je 50 univerz; naši časniki doslej menda o tej svečanosti, ki prinese Poljakom obilo znanstvenih del in publikacij, niso nič poročali, pokaj pač, saj — ni v Ljubljani univerze. — Ko Sienkiewiczevo ime slavi ves izobraženi svet, zanima nas urednikov članek o tem vrednem vrstniku Tolstega, zlasti o njegovem znamenitem romanu:  »Quo vadiš.«                                               Fr.  J.
»GiJaBflHCKM B'bh"b« — slowiahski wiek — slovansky vek — slovanski vek — slavenski vjek — slavenski vek — ciaBHHCKH B'bTb —. BcediaBHHCKiii OPraWb. BbIXOH,nrb HRaiRUbl Bb MliCHirb. Le siecle slave. Organe bisemainaire pour tous les Slaves. Das slavische Jahrhundert. Allslawische Halbmonatschrift. BliHa. Pe^aKTOP'h flP. J[. H. BePrTHt). To je naslov najnovejšega vseslovanskega časopisa, ki ga je pretekli mesec začel izdajati na Dunaju dr. D. N. Vergun. Zaglavje lista samo že naznanja in priča, da je namenjen kulturno-političnim interesom vseh Slovanov. Voditelji temu glasilu so Rusi, kar je popolnoma prav, in popolnoma odobravamo, da je ruskemu jeziku, ki ga govori najštevilnejši in najmogočnejši slovanski narod, odkazano prvenstvo. Vsi važnejši članki se bodo tiskali v ruskem jeziku, ki ga mora razumeti itak vsak izobražen Slovan. Redakcija pa bode sprejemala članke tudi v vseh drugih slovanskih narečjih, ki se bodo objavljali bodisi v originalnem jeziku ali v ruskem prevodu. Upajmo, da to novo podjetje, ustvariti za vse Slovane skupen organ, ne ostane samo poskus in da ne umrje, še predno je doživelo prvega leta. Želimo, da se list postavi na zdravo, realno podlago ter da pripomore k spoznavanju in zbliževanju slovanskih plemen... Da bi se list čim bolj razširil, natisnj eni so nekateri članki tudi v francoskem in nemškem jeziku. — I. zv., kateremu je ovitek okrasil v pestrih slovenskih barvah naš rojak, g. arhitekt J. Jager, ima sledečo vsebino: La question bosno-herzegovinienne et la Trippel-Alliance. — Die Vorposten des Slaventums im Westen. — CluaiPTOHa. —- CiiaBflHCKaa JlhTOHHCb. — <[>paHiJ,rl> IIpeniePHb.   — Hirt   hctophi cias. oaiojioriiL   — KpirruKa n   6Hi)Jiiorpa<i>iH.
—   CjiaBaiioKia Me;woco6i]iibi. — y>iepjio-JiH cjiaBaaHOcuiuiCTBo ? (od urednika Verguna.) IlbcHa o cokojiio. — Ccpoia nepefti) TOproBHMb noroBOPOMis 1903. Slovanska lečniva zfidla.   Toprobia   CHOllieHifl   Poccifl     CT>    ABCTPO = BeHTPieii.
—    "VVelche Producte haben die meisten Exportchancen nach Russland ? — Oo^miiiCHifl. — List, ki ga priporočamo zlasti tistim rojakom, ki se uče ruskega jezika, stane na leto 10 kron.   Uredništva naslov :   Dunaj, VIII.   Bennogasse  22.
»Slovenska Talija« — kje si? Svoj čas je izdajalo dramatično društvo v Ljubljani zbirko gledaliških iger, izvirnih in iz drugih jezikov prevedenih. To je bilo takrat, ko je bila drama pri nas veliko bolj v časti nego dandanes, ko jo hoče   opera skoro popolnoma   izpodriniti.    Nismo načelni nasprotniki opere,