Posamezna Številka stane 1 dinar. Naročnina listu: Gelo leto 80 din., pol leta 40. din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije*. Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; .pri večkratnem inseriranju primeren popust. UpravniŠtvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. ii7 Sìeodmsen »o Uti cen Ust z o st imensko Ijndsino *AK!t*Utt «id* 27 -t vemorv* I92i> Postni»» plača«a v gelovini, »Naša Straža« izhaja v pomlcljek, sred« in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govorili vsaki dan samo od II. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prostet Telefon interurban št. 113. 1, ' Radič v Sloveniji j ' .. j Stjepan Radić se sam in po svojih najetih agitatorjih red spravlja v zvezo s 'kmetskim voditeljem Matijo Gubcem in .pri vseh svojih govorih ne pozabi kazati na to »zvezo«. ’ Ko je že .drugič govoril v Sloveniji, je tudi ostal zvest svoji navadi. V Ljubljani je rekel: »Gubec do Brežic, Radič pa do s Ljubljane!« — »Gubec na morišče, Radič pa na ministrski j stolček!« — to je pa značilni dostavek vseh pametnih Slo- 1 vencev. Ko se Radiča prvič čuje, so mnogi zainteresirani m j časovno tudi vezani iz njegovo bujno besedo, a to je samo J za nekaj časa, pqjem se pa človek osvobodi prvih vtisov pestro slikovitega govorjenja in začne vse analizirati, kar je slišal. Če samostojno t-o stori, vidi takoj, da mu je demagog natrosil naj. v ec: je neumnosti. Za hitro in temeljito analizo so Slovenci, posebno sposobni' in marsikaj, kar se na hrvatskih skupščinah sprejema brez pomisleka iz navdušenjem, je za nas že takoj smešno. Nekaj ljudi iz Slovenije je Radič našel, ki m gotove koristi pripravljajo njegova pota, hvalijo njegove nastope, a pri tem previdno zamolčijo vse, kar cela slovenska javnost obsoja in kar so gotovo tudi sami prav težko prenesli. Pa tudi iz tega, ker je od Radičevega govora prišlo skozi cenzuro njegovih pomočnikov, reži vse polno neumnosti. Pred enim letom je Radič še na shodih govoril, da je SLS samostojna slovenska stranka, predstavnica slovenskega naroda itd., danes pa pravi, da je to vse »rimsko suženjstvo« in za »sužnja« ima celo dr. Kreka, katerega obletnico proslavlja sedaj cela Slovenija v priznanje njegovih velikih zaslug. Vsi priznavajo velike zasluge pokojnega dir. Kreka v kmetsko-gospodarskem in socialnem pogledu in vsak lahko vidi, da je napram njemu Radič prav neznaten, ker so v njegovi politiki v 'tolikih letih propadli vsi gospodarski in socktni načrti in poskusi razen njegove lastne knjigarne, lastnega vinograda in lastnega doma, kr pa nosi selaško irrte. Radič je najmanj upravičen pripovedovati, kako »popi« niso razumeli Wilsona in pacifizma, in kako so med ■vojno blagoslavljali orožje, ko je sam iz lastnega nagiba celo v stihih slavil Habsburžane in boj proti Srbiji. »Samo barbar lahko reče, naj Slovenijo razdelimo«, je -dejal menda v nerazsodni nadi ali domnevanju, da Slovenci ne vedo, da je Pašič z vidovdansko ustavo Slovenijo že razdelil in da ga ima Radič v enem hipu za »barbara«, do-čiim ga takoj nato na vse pretege hvali ter proglaša za »neumnost vse, kar se proti njemu piše.« Radič je tudi trdil, da je vse, kar je doslej prišlo iz Slovenije v Beograd, samo »smetje«, potem se je pa dal pozdraviti od dr. Ravniharja, ki po pravem tudi spada' med te »smeti«, ker je bil izvoljen za poslanca, a ni mogel v Beograd, ker so pač 3 samostojni demokrati prelomili svojo besedo. Radič pripoveduje, kako je iz zapora poslal Bašiču j predlog za sporazum, češ, vi ste seljačka stranka in mi j smo seljačka stranka. »Hočemo«, pravi, »urediti državo, kakor je potrebno, ali ne tako, kakor bi hoteli Radič, Pašič, Pribičevič ali Korošec, ampak tako, kakor to narod hoče.« — A zakaj je potem vendar' govoril sedem let, da hoče narod federacijo in republiko, ko je potem naenkrat iz zapora brez vprašanja na narod pristal na monarhijo in na centralizem? Ali mu je morda, narod v zapor sporočil, da hoče kaj takega? Ko hvali Bašiča, bi bilo pač najboljše navesti nekaj citatov iz katerekoli številke njegovega »Doma« skozi sedem let, ko mu je bil Pašič vse prej kot človek, kaj šele »dalekovidni narodni politik«. Kakor naj bi bili / poprej »najodličnejši predstavniki najvažnejših evropskih in sploh svetovnih sl« odobravali Radičevo politiko, katero je pa on sam pozneje proglasi .za noro, tako naj bi sedaj vsepovsod po svetu naletel njegov strankarski »kšeft« z radikali na »brezmejno navdušenje.« Radič kliče za svedoka famoznega diplomata Spa-lajkoviča in še druge naše. poslanike, češ, da imajo sedaj sijajno stališče v državah, kjer nas zastopajo in kjer se že poprej prav gibati niso mogli, dokler ni prišlo do RR vlade. Kar iz rokava stresa tudi zveze proti Italiji, če bi bilo treba, ko pa italijanski' poslanik v 'Beogradu zahteva pojasnila, se pa Radič zgovorno izgovarja, da ni tako mislil'ali rekel, kakor se je pisalo. Nekaj izjav je podtaknil celo KomaT-paši, menda v nadi, da ta — daleč kakor je — na to ne bo reagiral, še boljše bi bilo, če bi bil citiral 'Maharadžo od » Batiale, ker bi vsega tega ne bilo treba nikdar popravljati. Vseh neumnosti in protislovja tega demagoga sploh ni mogoče našteti, V Sloveniji je Radič našel ali kupil malo zaslepljencev, lahko se pa postavlja, da je napravil »senzacijo«. —ter. s*- Možni red veljaven od 15. oktobra je izšel v Tiskarni sv Ciril*. Cern 1.50 D. Dr. Korošec in Barič v Dalmaciji, Iz Hercegovine sta odpotovala dr. Korošec in Barič v severno Dalmacijo, kjer sta priredila več političnih shodov. Posebno veličasten je bil shod v Preku, mestecu nasproti Zadra, kamor se lahko z ladjico dospe v pol uri. Dalmacija ■se izredno mnogo zanima za vprašanje zavoda sv. Jeronima, radi katerega je naša vlada začela spor s sv. Očetom, to pač tudi zaradi tega, ker je Dalmacija domovina sv. Jeronima in ker ima vsa stoletja in tudi danes mnogo zvez z Italijo in Rimom. Zborovanje v Preku je bila velika manifestacija za sv. Očeta in za naš episkopat, ki so radi sveto-jeronimskega vprašanja zadnji čas izloženi mnogoštevilnim napadom od strani n ©katoliškega časopisja in politike. Shod je zaprosil in pooblastil dr. (Korošca, da preko zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, ki je starešina našega epis kopata, -izrazi- v imenu zborovalcev vdanost in zvestobo sv. Očetu in našemu episkopatu. Nasprotniki- katoliške cerkve uporabijo zadnji čas vsako priliko, da bi nahujskali ljudstvo pi%ti papežu v Rimu in proti našim škofom, zato je treba, da tudi katoličani ob vsaki priliki pokažejo, da ostanejo verni sinovi katoliške matere cerkve in d» ne bodo sledili Radičevim nakanam, po kojih bi naj mi vsi prestopili v srb iško cerkev. Razlog, zakaj se srbska javnost toliko bori za zavod sv. Jeronima, ki je po vseh zakonih lastnina Vatikana, je ta, do bi radi tudi Srbi prihajali vanj. Toda zavod je namenjen samo katolikom. Severna Dalmacija jako trpi. pod tem, da je odrezana od svojega prirodnega gospodarskega središča Zadra. Med napakami, ki jih je naša diplomacija, napravila, ni najmanjša ta. Da bi postalo sedaj kako drugo mesto središče severne Dalmacije, da bi vlada ustvarila za to potrebne komunikacije po suhem in po morju, to seveda ni pričakovati. Severna Dalmacija sedaj težko prodaja svoje produkte, i stota ko težko pa si tudi nabavijo svoje potrebščine. Človek, 'ki potuje po državi, strmi, koliko nevolje je- nakopičeno v zapadnem delu naše države in to večinoma po krivdi naših nesposobnih vlad. ki ne vidijo in ne poznajo periferije. Ljudstvo je res občudovanja vredno, s kako potrpežljivostjo prenaša- vso to nevoljo in to še kljub temu, da si mnogi earinarji in orožniki pripisujejo pravice, ki' jim jih ne daje ne Bog, ne država. Kakor v celi Dalmaciji, tako tudi v severni nimajo občine svojih županov in odborov, ampak od vlade imenovane komesarje. Radičeva so sedaj, namesto da bi razpisali nove občinske volitve, postavili svoje komesarje. Taka je pač njihova seljačka demokracija! .^[nm|W|(WMWnwnr|n|W|||1Mn. Politične beležke. Pred velikim debatami v narodni skuši ini. Skupščinske seje 'so se danes zopet začele in je finančni odbor zad nje dni delal z mrzlično naglostjo, da pripravi za skupščinski plenum predlog o dvanajstinah. Za razpravo o dvanajstinah so prijavljeni' do sedaj mnogi govorniki in vse pričakuje velike in prav živahne debate. Za besedo se je prijavil tudi Pribičevič, ki hoče v splošnem kritizirati delo vlade, posebej pa še delovanje prosvetnega ministrstva. iNagteša se, da bo Pribičevič ob tej priliki napadel Radiča tudi radi njegovih izjav o naših odnošajih do sosedov in o naših mejah. Od iradičevske strani' se zagotavlja, da bo Radič osebno odgovarjal in da bo ob tej priliki iznesel prav interesantna razkritja iz svojega ministrstva. Tako se bosta po letu 1918 prvič razgovorila Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič. Stvar bo na vsak način zelo zanimiva, iker bosta v svojih govorih oba prehajala iz deseterega v stotero. —tgr. Radič mora svoje govore popravljati. Kolika je vrednost Radiča kot politika, dokazuje za Radiča poniževalno' dejstvo, da je moral svoj govor v Ljubljani popraviti. Ko so beogradski listi, med njimi zlasti '»Politika« in '»Vreme«, ki sta po svojih poročevalcih dala govor Radiča v Ljubljani stenografirati, objavili Radičev ljubljanski govor, sta. itali-. Janški poslanik in turški poslanik prišla na predsedništvo vlade v Beogradu protestirat. Pašič je Radiča menda kakor učitelj učenca prijel za ušesa, toda z odločno besedo podučil, da aktivni minister ne sme tako govoriti. Radič je bil postavljen pred alternativo: ali preklicati in popraviti svoje besede, ali pa dati ostavko 'kot minister. Ker g. Stjepan Radič bolj-ljubi ministrstvo, kakor pa politično doslednost, je svoj ljubljanski govor v Beogradu popravil. Ako bode Radič zopet kam prišel govorit, se njegove besede ne smejo vzeti za resnične1 in za dejstvo, marveč je treba počakati, kako se ‘bodo te besede, ki jih danes Radič govori v Ljubljani ali v Mariboru ali kje drugje, čez eden ali dva dni glasile v Beogradu. Ali se potem sploh splača poslušati take besede? Radie in Mussolini. Ni še dolgu, ko je Radič v svojem »Domu« napisal; daljši članek proti Mussoliniju, da se je radi lega že govorilo, da bi mogla imeti beograjska vlada kake neprijetnosti. V svojem zadnjem govoru v Ljubljani Radič Mussolinija sicer ni imeno- val, a po svojem prvem popravku glede naše države in Italije je naenkrat smatral za potrebno, da razloži svoje mnenje o italijanskem fašistovskem diktatorju. T» drugi Radičev popravek pravi med drugim: »Čitajoft jutranje liste povodom razglasa včerajšnjega popravka mojega govora, sem videl: med drugim, da se moja izjava ni popolnoma razumela. Zato posebno povdarjam, da se moje besede v nobenem slučaju ne morejo interpretirati kot neprijateljske proti Mussoliniju, ki je kot duševni vodja italijanskega naroda in organizator vseli njegovih pozitivnih sil; preporodi! Italijo v teh treti letih posebno na gospodarskem in financijskom polju in ki je poleg tega še sklenil pakt prijateljstva z našo državo. Pri vsem tem je naravno, da jaz kot realni politik in član parlamentarne vlade Italiji prijateljske države moram imeti napram šefu nam prijateljske vlade in države samo občutke popolne korektnosti in, lojalnosti.« Tako pravi torej Radič o Mussoliniju, čeprav bi vsega lega z ozirom na ljubljanski govor ne bilo treba izjavljati. Pa kdo bi se Radiču čudil! Saj; je tudi o bolgarskih krvnikih pravil, da so njih besede vredne sto vreč cekinov. Zakaj ne bi začel sedaj, hvaliti še Mussolinija? — tgr. Radiču namenjene vio-ge. »Beograjski Dnevnik« tolaži Pribičeviča ter mu prigovarja, naj se ne jezi in ne žalosti radi tega, ker je Stjepan Radič prišel na njegovo mesto. V tem tolažilu se najprej povdarja, da bi se bil tudi francoski kralj Ljudevit XVI. obdržal, če bi bil; napravil Jakobince za kraljevske ministre. Ce bi bil spravil Jakobince iz opozicije ter jim prepustil poleg sebe važna mesta, bi ne bili nikdar postali republikanci. Tudi Radič je bil neke vrste Jakobinca in moralo se ga je napravili neškodljivim. Ali ve morda Pribičevič kale boljši način, kot je ta, da je postal minister? Po svojem vstopu v vlado, Radič nikdar več ne more biti na Hrvatskem to, kar je bil poprej. V istem listu se pa razlagajo še druge uloge, ki so jih namenili Radiču. Piše se namreč takole: »Za našo državo v pogledu njenega edin siva bi bilo posebnega pomena, če bi katoliška cerkev postala pri nas autokefalna, da bi se potem tako dala podrediti državi, kakor je podrejena pravoslavna cerkev. Ali se v tem pogledu ne bi dalo ničesar pričakovati od današnje vlade, v kateri se nahaja kot pred stavnik Hrvatov g. Radič, znan nasprotnik Rima. Potrebno bi bilo delati na lem, da se glavni naši cerkvi — katoliška in pravoslavna — nekako ujedini ta in če bi se to enkrat posrečilo, bi bil to važen korak k popolnemu narodnemu ujedinjenju Srbov in Hrvatov.« — Kake nade stavijo v Beogradu na Radiča in kake uloge so mu namenili, izhaja iz tega dovolj jasno. — tgr Zakaj je postal Radič minister? Na to vprašanje odgovarja zagrebški »Hrvat«, ko piše: »Radič je postal minister, da oskrbi celo svojo družino in žlahto. Za svojo osebno tajnico je imenovat svojo hčerko Marijo Vamdekar, soprogo narodnega poslanca Vandekarja. Trgovinski dogovori. V ministrstvu trgovine in industrije se je pospešilo s pripravljanjem materijala za trgovinske dogovore z raznimi državami: Najprej bo zgotovljeni trgovinski dogovor med našo državo in Albanijo, potem pa pride na vrsto dogovor s Čehosiovašiko. —tgr. O slovenski SDS in napredni fronti piše v zagrebških »Slobodnih Novinah«, organu narodnih socialistov, g. dr. Rudolf Dobovišek iiz Krškega pod geslom: »Povej, s kom se družiš, in povem ti, kdo da si.« Ko se je že po slovenskih in hrvatskih listih totilko zisalo o takozvani »napredni fronti« v Sloveniji, v kateri naj bi bili poleg samostojnih demokratov tudi slovenski, narodni socialisti, smatra član-fcar za potrebno, ugotoviti, da kaka iskreno napredna in načelna stranka sploh ne more sodelovati s samostojnimi demokrati. Najprej je potrebno, da vsak pri; sklepanju kake pogodbe dobro ve, kak je njegov eventualni bodoči zavelz-nik. Če si pogledamo slovenske »mladine« ali. samostojne demokrate od vseh strani in po duši, vidimo takoj, da ti »mladini« niso niti malo napredni. Vsakemu naprednjaku so glavna načela demokratizem, enakopravnost in poštenost. Demokratskih načel pa še ni nikdo toliko teptal, kot slovenska -SDS, dokler j.e bite na vladi. Treba se je spomniti samo na famozni občinski volilni red za Slovenijo, na premeščanje profesorjev, ki se niso hoteli pokoriti SOS, na preganjanje drugih državnih uslužbencev itd. Pod PPŽ režimom so bili, kakor pravi pisec, tudi narodni socialisti na indeksu’in morali so prenašati tudi nekatere žrtve, kar ne smejo nikdar pozabiti. Če se človek s kom pogaja, mora biti tudi prepričan, da bo druga pogodbena stran svoje obljube pošteno držala. SDS je pa doslej v Sloveniji edina politična stranka, ki ije svojo dano pošteno besedo poteptala v znani aferi mandata dr. Ravniharja. O favoriziranju tujega kapitala od prvakov te stranke je tudi že dovolj zna no im tako mora biti jasno, da je SDS najreakcijonarnejša politična skupina v Sloveniji in da pri njej ni niti govora o kaki naprednosti. Takozvani »napredni blok« v Sloveniji bi ibil povrh še edino .potreben za »mladine«, ki vedo, da bo njih stranka sedaj, ko niso več na vladi, propadla in bš radi sebi pomagali z »napredno fronto« na ramah drugih 'nekompromitiranih političnih skupin in oseb. -—tgr. St; Inke 4 iresti 'na obrni in pl^š^sto glavo boste preprečili najenostavnejše in najudob-ne-jše s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: I. Feiler jeva prava kavkaska Elsa- -p o mada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, -sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Feller je va močna pomada za lase odstranjuje p erbija], preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lonče-ka od ene vrste ali po 1 lonček od obeh vrst Elsa pomad že ob enem z zavojnino in poštnino za 38 din., ali samo proti vnaprej poslanem denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 din. višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Bugen V. Feller v Stubici Donji, Elisatrg 329, Hrvatska. Sestava is. vlade. j V Čehosiovaški vlada enaka napetost, kakor zadnje dni Davidoviičeve vlade v Jugoslaviji. Hoče se sestaviti ve- « cino, ki bi izvedla ločitev Cerkve in države. Saj so ravno s tem geslom šli v volilni boj izlasti socialni demokrati in narodni socialisti. Čeravno sta se ti dve stranki najbolj bo- j rili proti' komunistom, vendar jih sedaj vroče in resno va- j bita v vladno večino. Ta rešitev bi bila baje po volji celo : najvišjim krogom. Ta poslanska/zbornica in senat bosta j namreč volila dne 27. maja 1927 novega predsednika re- ! publike. Ker se govori, da najbrž čs. LS sedaj ne bi gla- j sovaia za Masaryka, bi bil s popolnoma svobodomiselno j večino rešeno- tudi vprašanje volitve novega predsednika « republike. »JPr-až-ki- večeirnik« ve celo povedati, da igra Ma-saryk vlogo posredovalca med čs. narodnimi socialisti in komunisti. i Čs. LS se ne boji iti v opozicijo,, ker bi s tem njena i moč samo še vzrastla. Z izvolitvijo Slovaka dr. Mi-čure na j Slovaškem' in monsig. Vo-lošina v Podkaipats-ki Rusiji ji je dan razmah tudi: v te kraje in Hlinka bo moral začeti misliti vsaj -na kooperacijo, če že ne na združitev s čs.LS. Vstop komunistov bi sicer pomenil nevarnost za državo. Dobili bi v roke moč in vpogled' v vojno in policijsko ‘organizacijo države. :Na najvažnejša mesta- bi prišli tudi komunisti. S pomočjo -Moskve bi se (jim lahko posrečil pre- j vrat od zgoraj, čeravno so z revolucijo od spodaj leta 1921 doživeli neuspeh. Taka vlada pa tudi ne bi imela zaupanja v zapadni- Evropi, na katero je Čehoslovaštva zelo navezana. Pomenilo pa bi to tudi velikanski razmah čs. LS. -Ako bi agrarna stranka sodelovala v taki vlad-i, izgubi ve- j čino pristašev; saj ni večjega nasprotnika- komunizma, ka- j kor -je -češki kmet. Čs. narodni socialisti pa so šli na volitve 1 z geslom »Niti Moskva, niti Rim.« Množice bi izgubile zaupanje do nje, -ker j-e resno mislila samo s polovico gesla. ; Razen tega bi bila taka vlada popolnoma odvisna od komunistov. Čim -bi bili sprejeti protiverski zakoni, ne more čs. LS stopiti v vlado, dokler se ti zakoni ne bi ukinili. To pa bi pomenilo za mase kapitulacijo svobodomiselnih strank tudi pred drugo polovico gesla »Niti Moskva-, niti Rim.« j Ako stopijo socialni demokrati v vlado s komunisti, i bo to razumel velik del njihovih volilcev kot odobravanje ! komunistične taktike. Kot brezvercem pa jim prestop v ekstremnejšo komunistično stranko ne bo težek. Razumljivo je, da bi komunisti poskušali, se do -dobra okoristiti z ugo-dno priliko, da pomnožijo svoje sile. Svestni svoje moči, da bi bili čim bornejši »»panis et circenses«, ki so doslej: držali mnogo pristašev v socialnodemokratski, v narodnosocialistični in v agrarni stranki. Vsi nezadovoljneži bi šli potem v komunistično stranko, ki je brezobzirna-dovolj, da bi lahko tudi kaj nudila. Državna misel je pri Čehih talko ukoreninjena, da; večina verskih -mlačnežev in brezvercev raje želi vlado s čs, LS, kot s komunisti. Ako -pride -do agrarno-socialistično-komunistične vlade, bo čs. LS ne sa-m-o edini pravi nositelj verske, temveč tudi državne misli. In kdor državotvorno misli, bo -šel z njo, četudi ne soglaša z ostalim njenim programom. Vsa znamenja pa kažejo, -da se taka vlada ne bi mogla dolgo držati. Pač pa bi najbrž takrat postal iluzoren član češke ustave, da sem biti vsakdo izvoljen za predsed- : ni-ka republike samo dvakrat, le za prvega -da- to ne velja. Zanimivo je, da je imelo dne 22 i. m. -občni zbor čs. fra-masonstvo v Pardubicah, kjer se je -živahno razpravljalo tudi o politiki. Občnega zbora se je udeležilo nad 300 delegatov. Po sv Nemiri v Bolgariji, že nekaj dni j-e bilo slišati ob bolgarski meji pri- Slivnici strel 'an je topov. Domnevalo se je, da je prišlo do boja med vladnimi četami in zemljora-dniki ter uporniki. Sedaj je prešlo na naše ozemlje več beguncev, ki so pripovedovali o- novih nemirih, ki so izbruhnili v Bolgariji. V Sofiji se vršijo zopet (krvava preganjanja zemloradnikov. Večja skupina preganjanih je poskusila pobegniti v Jugoslavijo. Pri Slivnici so jih pa -obkolile bolgarske vladne čete in po večdnevnem boju, v katerem je sodelovala tudi artilerija, so bili begunci pobiti. Pio čehoslovaških valitvah. Zanimivo je, da so izvoljeni na Slovaškem, kjer so razmere med duhovščino precej ipodobne hrvatskim, na listi svobodomiselne agrarne stranke poleg protestantskega -škofa Zooha v senat tudi -trije- katoliški duhovniki: kanonik -dr. Okan-ik, župnik O. Hrej-sa in dekan Krojher. Mislili so na ta- način prevarati verno slovaško Jjudtsvo, a se jim ni posrečilo. Republikan- ci so na Slovaškem celo nazadovali. Ni brezpomembno tudi dejstvo, da je (čs. LS dobila v senat sorazmerno največ ■glasov. Ker volijo v senat šele 26 let stari, dočirn je za volilno pravico v poslansko zbornico potrebna starost 21 let, je jasno, da marsikdo »po letih narodnih« najde miren pristan edino v čs. LS. Ravno obratni slučaj je pri komunistih, ki so dobili največ glasov od mladine, stare 21 do 26 let. Res med glasovi ni razlike pri volilne-m i-zidu, pač pa je to važno za taktiko -strank. Izvoljena sta v poslansko zbornico tudi Slovak dr. Mičure na Slovaškem in v Pod-karpatski Rusiji monsig. Vološin. -S tern bo mogoč razmah čs. LS tudi tje. Hlinka pa bo moral začeti misliti na ožje zveze s čs. LS. — Težko izgubo je izadala čs. LS smrt. Umrla je izvoljena senatorka Augusta Rosipalova, bivša učiteljica, ki je 35 -let delovala v češkem katoliškem gibanju. Vso svojo plačo je re-d-no razdelila med ubožce in za katoliški pokret. Veliko je storila tudi za jugoslovansko dijaštvo-. j Razkol v čs. narodni cerkvi. Zadnji dve leti je prišlo do nespora-zumlj-enj v čs. narodni cerkvi. Dočirn je Pavlik s svojo (Strujo iskal opore v pravoslavju -in je sprejel tudi škofovsko posvečenje od beograjskega patrijarha Dimitrija, kot episkop Goraz-d, se je dr. Farsky brez višjih duhovn-iš- : kih redov proglasil za patrijarha narodne cerkve. V svojem katekizmu ne priznava več mnogih najvažnejših verskih resnic, ki jih uči ne samo katoliška, ampak tudi pravoslavna cerkev. V praksi pa se je -dr. Farsky z vodstvom narodne cerkve stavil popolnoma v službo svobodomiselstvo. -• Uradno glasilo -čs. narodne cerkve »Česky Zapa-s« prodaja knjigarna Volne (svobodne) Misli- v Pragi, ki razširja samo knjige, ki jih izdajajo framasonske teže. Češki narodni (socialisti, najbolj zagrizeni sovražniki katoliške cerkve, so •našli v narodni cerkvi dobro -sredstvo za dosego svojih j ciljev. Oni so mnenja, da se. bo najbolj škodovalo cerkvi, j ako se začne močno gibanje za odpad od katolicizma k j drugim krščanskim cerkvam. 'Krščanske cerkve, ki nimajo j opore v Petrovi skali, mnogokrat kaj rade pozabijo na ob- ! ram bo krščanskih načel, če se celo ne -dado- v službo svo- j bodomiselstva. Razen tega so mislili na ta način obrniti pozornost čeških katolikov samo na obrambo vere napram j 'drugovercem. Upali so, da 'bodo takrat posvečali čs. katoliki -manj pozornosti- javnemu življenju -in prenovitvi v Krito Na ta način bi bil boj s Cerkvijo lahek. Toda čs. katoliki so pokazali svojo -zrelost. Njih tudi organizacija češke pravoslavne cerkve ne ho spravila -iz ravnotežja, (kakor jih j ni narodna -cerkev. — Nezadovoljni iz n-arodno cerkvijo in ; njenim -verskim naukom se je sestalo v nedeljo, dne 22. t. m., v Pardubicah 40 (delegatov, bi se priznavajo za pravoslavne. (Škofa Gorazda (iPa-vlika) so -izvolili za upravitelja č. pravoslavne cerkve. Za predsednika konzištorija so izvolili -bivšega poslanca v dunajskem (parlamentu, odpadlega- kat. duhovnika dr. Za-hra-dnika, za njegovega namestnika- protojereja V. A. iSevčika. V -sinodalnem svetu je več laikov. Na- vlado so poslali resolucijo, kjer zahtevajo, da prizna vlada škofa Gora-zda in jurisdikcijo srbske pravoslavne cerkve nad češko pravoslavno- cerkvijo. Zanimivo je, da je ta sestanek otvori! v imenu vlade g. vladni svetnik Fielder. Kriza francoske vlade. Z odstopom Painlcvejeve vlade se je Francija znašla zopet v silno težavnem položaju, ker bo težko komu uspelo sestaviti -delazm-ožno novo vlado. Prvi mandat za sestavo vlade je sprejel dosedanji zunanji minister Brian-d. Splošno se je upalo, da bo ta stari in prekanjeni politik s svojo -misijo uspel, toda vsled prevelikih zahtev socialistov je moral mandat odložiti Brian-d je upal, da se mu bo posrečilo sestaviti široko koalicijsko vlado, v katero bi šle vse stranke, razen komunistov in skrajne desnice. Zato je bilo- najprej potrebno sporazumeti se s socialisti, kojih držanje j-e dosedaj onemogočilo -obstoj vsem vladam. Brian-d je konferiral z vodji socialistov Blumo-m in - Boncourom in v glavnih potezah se mu je že -posrečilo sestaviti program, na podlagi katerega bi socialisti vstopili v vlado. Nesprejemljiva pa je bila točka socialistov po šestih ministrskih mestih in sicer so zahtevali ministrstvo notranjih -del, financ, vojne in javnih -del. S tern bi dobili socialisti vse na-važnejše resorje v svoje rolke ter bi bilo delo . vlade popolnoma pod njihovo kontrolo. Brian-d' je ponujal sodlaistom tri portfelje, ker so pa to odklonili, je prekinil pogajanja ter vrnil- mandat za sestavo vlade. Predsednik republike Doumergue je nato poveri! mandat predsedniku finančne komisije Pavlu Doumem. Zna-n kot izredno energičen in previden politik, ter se bavi s politiko že 35 let. Priznan je tudi -kot finančni strokovnjak. Dourner se j-e takoj pričel posvetovati s Herriotom, Loucherom in Pai-nle-vejem in upa, ria se mu posreči sestaviti koncentracijsko vlado brez -socialistov, če pristanejo- na sodelovanje ekstremni elementi levičarskega bloka, ki so doseđaj simpa-j -tizirali s socialisti. Njegov načrt pa -mu ni- uspel in pre-d-' sedni-k Doumergue je poveril -nato Herriota, da sestavi j novo vlado. Strahovite poplave v Grčiji. Glavno -mesto Grčije, Atene, je zadela strašna katastrofa. Nad .mestom se je utrgal -oblak in visoko narastla reka Hissen se je razlila po mestu. -Celi: deli -mesta so uničeni, reka j-e ob bregovih odplavile hiše in utonilo je nad 100 oseb. Celo mesto je bilo -pod vodo, ulice so bile -slične deročim rekam. Uničenih je 150 hiš. Škoda je cenjena na 600.000 dolarjev. Katoliški »kapitalisti.« Nedavno umrli kanadski primas, kardinal Begin, nadškof v Kvebeku, ni zapustil niti 1 pare denarja. Začetkom t. 1. umrli- nadškof, v Santia-gu, ki je najbogatejša španska škofija, pravi v svojem testamentu, da ne zapušča denarja, temveč -celo dolgove ter odreja, -da se -naj prodajo njegove knjige -in pohištvo, -da se s tem plačajo dolgo vi. Irski primas kardinal Lo-gue isto tako ni zapustil ni-kakega premoženja. Bivši poslanec čs. LS in poznejši olomuški nadškof dr. Stojan j:e umrl celo za-dolžen, čeravno je oJomušfca nadškofija najbogatejša na Češkem. Vsi ti može so živeli naravnost zelo skromno. Vse svoje -premoženje -so razdelili med siromašne duhovnike in vernike, -podpirali so katoliški tisk in katoliške organizacije ter tako širili božje kraljestvo ne samo z besedo, temveč zlasti z dejanjem in zato je -tudi njihovo seme padlo na tako rodovitno zemljo. -Brez dr. Stojana, apostola cerkvenega zedinjenja in- apostola krščanske ljubezni, -ki se je v naj* hujši zimi: vrnil večkrat v svojo palačo ves prezebel od •mraza, ker je podaril svoj površnik kakemu siromaku, ne bi -bilo katoliško gibanje v -čs. republiki- sedaj tako močno. Ali ni-s-o -dr. Jeglič, -dr. Srebrenič, dr. N'arady, dr. Bonef-a-čič enaki katoliški kapitalisti, čeravno nimajo v oskrbi- takega -premoženja? Upamo, -da bo kulturni boj- v SHS to število* takih (katoliških »kapitalistov« pomnožil tu-di zlasti na Hrvatskem. Dnevne novice. . Smrt g. župnika v Slivnici pri Celju. Nagloma je dne 21. t. m. umrl g. župnik Janez Kozinc v 74. letu starosti. Zadela ga je ponoči kap. Run ki j-e bil osem let popolnoma -s-le-p in torej- v življenju veliki trpin, a- klj-ub temu ni nikdar tožil čez svoji križ, ampak ga- potrpežljivo in u-da-no v božjo voljo nosil. V Slivnici j-e župniiko-val nad 33 let. Bil je -pobožen in ponižen gospod -in povsod priljubljen. Naj v miru počiva! »Jutro« se tepe samo po zobeh. Po neprevidnosti je -priobčilo sredino »Jutro« ta-le dopis: »Olimje. Dva meseca- sta iže, odkar sta bili od tukaj prestavljeni obe učni -moči in to brez dosedanjega- nadomestila. Tako zapravljajo šoloobvezni otroci v -brezdelju dragocen čas že dva mese- : ca -čez «običajne počitnice. Res čudno, -da se v tem času j' ne -dobi -nadomestila za -dve prestavi eni moči, ko se vendar j toliko govori- in piše -o velikem številu učiteljtsva brez službe. Kako vzorne so šolske razmere tukaj, se pač dobro vidi iz tega, da so -bile letošnjo- spomlad i-z nera-zu-ml i-vega vzroka na -tej šoli -dva- meseca šti-ri učne moči (dva na razpoloženju), dočirn smo tudi lansko zimo bili en mesec brez šolskega pouka. Ljudstvo si v-sle-d tega želi upravičeno temeljite remedure v šolskih razmerah, kajti- šola je pač najmanje prostor za osebne persekucije, od česar ima ljudstvo le gmotno-, -država pa moralno škodo. Prizadeti.« — Prizadetim v Olimju sporočamo k zgorajšnje-mu dopisu ta-le komentar: -Pod Da-vidovičevo vlado je bil tedaj-ni olimskt nadučitelj g. Firm s svojo soprogo vred premeščen na definitivno mesto v Hoče pri Mariboru. Firm je dobil za Olimje naslednika, tki- je bil tamkaj prav zadovoljen. Komaj je pa-dla -Da-vidovi-čeva vlada in -sta se oprijela Paši-čeve brade dr. Žerjav in Pribičevič, je bil Firm s soprogo-vred pognan potom -dekreta z definitivnega mesta v Hočah i-n je motal nazaj v Olimje. Iz Olimja- se je branil oditi Firmov naslednik, a ja moral na povelje prosvetnega oddelka v Ljubljani-. Ko je Pa-šič nagnal iz vlade Žerjava in Pribičeviča-, so Firmu popravili storjeno mu krivico na ta način, -da so -mu -dali mesto šolskega vodje v Radvanju pri Mariboru in -tako je ostalo Olimje brez učne moči. Nas veseli, -da mora »Jutro« samo ugotoviti, kak kaos da je uvedlo na šolskem polju Pribičevič-Žerja-vovo ministrovanje. Definitivno oddana učiteljska mesta se niso iz zgolj -strankarske zagrizenosti uničevala in preklicevala pod nobeno -drugo vlado, kakor pod žezlom demokratskih bogov: Žerjava in Pribičeviča. To je bila lepa prosveta pod Pribi-čevičem, da jo mora danes bičati celo Žerjavovo »Jutro.« —ni- Kat. hrvatski dnevnik. Odkar divja v Jugoslaviji kulturni boj, so se tudi hrvatski katoliki zavedli potrebe kat dnevnika. Hrvatski pučki stranki neprijazna- duhovščina in bivši politični voditelji brez armade (R-ittig k dr.) h oče ja -da naj bo ta dnevnik strogo nadstrankarski in da -se ne sms zavzemati za politiko Pučke stranke. -S tem pa je dana- nevarnost, -da pride ta bodoči dnevnik v svobodomiselne ro- s Glavni trg 1Ö~ -am -m* -mi -% Op Ü « "tfo* d< v veliki izbiri kupite najcenejše pri tvrdki T* ! A N C M ASTEH mr dob- &sr klavrn t' a 16 Oglejte iacto&t*©! c=3ic=r 33S=n=ès fee, kakor je sedaj najhujše svobodomiselno glasilo tisti »nadstrankarski« »Oteor«, ki gai je ustanovil in ga finančno postavil na noge nadškof iStrossmajer. Zato .e mnogo darovalcev poslalo prispevke za ustanovitev katoliškega dnevnika samo pod pogojem, da bo list last Pučke stranke. Dosedaj je »branih 200.000 din. Požrtvovalni katoliški hrvatski seniorat, glavni steber Pučke stranke in katoliškega hrvatske«a gibanja, je sklenil, da vsak Izmed njfo pntrga sebi 1000 din. in 'jih v obrokih izplača za katoliški hrvatski dnevnik. S tem je zagotovljenih nadaljnih 470.000 D. To so res pravi učenci dr. Kreka! Proslava Pašičeve SOletnice. Kakor znano, slavi letos Pašič 801etnico svojega rojstva. Radikalna stranka bo ta jubilej svojega ustanovitelja in voditelja slovesno proslavila. Glavni odbor radikalne stranke vodi priprave za proslavo, ikoje dan bo določen v kratkem v sporazomu s Pa-šičem. Vse radikalne organizacije po celi 'državi so pozvane, da ta dan slovesno proslvaijo, dalje bo izdana spominska knjiga z opisom Pašičevega življenja in delovanja, med pristaši se pa- prične iz akcijo »a zbiranje fonda za Pa--sičev spomenik. Poplave Save. Za Slovenijo in gornjo Hrvatsko je .sedaj pri poplavah prišla na vrsto Slavonija. Pri Slav. Brodu je Sava narastla na 8 K’ m nad normalno gladino ter poplavila del mesta. Okrog 100 hiš se nah» a pod vodo. Povodenj je prišla nenadoma, ko je voda podrla nasip, a vendar se je posrečilo rešiti še pravočasno prebivalce o-groženih hiš. Velika nevarnost preti vasi Zlatari v bližin! Broda. Narastla Sava ruši velik nasip, ki čuva to vas pred poplavo. Če voda. nasip podere, bo uničenih 2000 hiš, ki •se nahajajo v dolini tik nasipa. Ogrožene dele nasipa čuva vojaštvo in prebivalstvo, vendar je vas vsled varnostnih razlogov izpraznjena, Čisto po Pašičevlem receptu. Zadnji »Kmetski list« je prinesel tole zanimivo: Znake s sliko Stjepana Radiča dobijo naši pristaši iz mariborske oblasti pri obl. tajpi.štvu ZSKL v Mariboru. Ličen znak stane samo 6 dinarjev. Javnosti je še v živem spominu, kako je svoj-čas grmel Slipica proti legitimacijam radikalne stranite, ki so bile opremljene s Pašičevo sliko. Ker posnema Radič v vsem Pašiča, bodo sedaj tudi radičevci po vz,gl.e du radikalov nosili na prsih blaženi obraz Stjepana Radiča. A rettaci ja komunistov v Beogrjadu. Pred nekaj, dnevi je začela beograjska policija zopet preganjati osebe, znane iz nekdanjega javnega delovanja komunistične stranke. Najprej so bili aretirani bivša poslanca dr. Sima Markovič in Sirna Miljuš ter nekateri delavci. — Prvotno policija o teh aretacijah ni hotela dati nobene izjave in vse se je držalo prav tajno, kot bi bila bogzna "kakšna zarota zopet, razkrita. Končno je bil pa v zaporu pridržan samo Sima Miljuš in policija je podala izjavo, da je kaznovan na 14 dni, ker je brez potnega lista potoval preko meje. Zakaj ,se je tudi druge aretiralo in zasliševalo, tega pa policija ne pove. Najbrž bo vse skupaj uprizorjeno vsled tega, da ne bi prišlo do amnestije radi političnih deliktov, o kateri se zadnji čas toliko govori ali pa, da bi lahko policija določala, kdo ho deležen tè amnestije. — tgr Zanimiv spor. Javnost je sedaj zaznala za zanimiv spor med šefom našega generalnega štaba generalom Pešičem in bivšim črnogorskim ministrskim predsednikom Jovanom 'Piam enee m. Spor je izzval general Pešič, ki je v listu »Ratnik« objavil nekatere svoje spomine na vojno v Črni-jgori leta 1915, ko je bil načelnik črnogorskega generalnega štaba. Takrat je poslal srbski armadi poročilo, v katerem trdi, da se črnogorski kralj Nikola posvetu e samo z Avstrijcem prijaznimi svetovalci, med terni z Jovanom Pla-mencem. Plamenac se je čutil uižavljenega in je poslal iz Badena pri Dunaju, kjer sedaj živi, Pešiču svoje zastopnike ter ga pozval na dvoboj. Zastopniki generala Pešiča so pa dvoboj odklonili in. sedaj je poslal Plamenac Pešiču pismo; v katerem ga proglaša za bojazljivca. Pešič je pismo objavil v beograjskih listih. Pričakuje se sedaj, da bo ta izredno (zanimiva afera prišla pred sodišče, kjer se bodo odkrile zelo zanimive stvari iz zadnjih dni pred porazom Črnegore. Opasni zlikovci med Zagrebom in Beogradom. Na progi Zagreb—Beograd je bilo zadnje čase izvršenih na vlakih več. predrznih tatvin. Potniki so zaspali v kupejih,-ta čas so jih pa okradli neznani tatovi. Te dni je bil na ta način okraden neki beograjski trgovec, ki je o svojem slučaju izjavil sledeče: Sedel sem v kupeju brzovlaka. ko je na neki postaji med potjo stopil v moj oddelek eleganten mlad mož ter sedel meni nasproti. Od njega se je širil o-m ami ji v sladek duh, ki je name tako deloval, da sem kmalu zaspal ter se zbudil šele v Beogradu. Tu sem šele opazil, da mi manjka listnica z mnogo tisoči dinarji. Policija domneva, da izvršujejo tatovi svoj posel tako, da najprej svoje žrtve klor ofurinira jo. Bojazljiv ženin. V Varaždinu se je te dni dogodil tale komičen slučaj: Neki dobro situirani Beograjčan se je zaročil v Varaždinu iz devojko iz ugledne obitelji. Pred nekaj dnevi bi se morala vršiti v Varaždinu poroka mladega para. Za poroko je bilo že vse pripravljeno, nevesta že bila oblečena, svatje so bili že skupaj in v cedevi je čakal pravo slavni pop Jankovič. Ko je hotel sprevod kreniti v cerkev, pa so nenadoma opazili, da ni nikjer — ženina. Neopaženo se je bil izmuznil ter se odpeljal neznanofcam s fija-kerjem. Svatje so čakali, nevesta jokala, toda ženina ni bilo od nikoder. Po mestu sedaj radovedni jeziki ugibajo, kaj je pregnalo ženina, fvlajhrž Imajo oni prav, ki trdijo, da se je ustrašil tega usodnega koraka. General pred sodiščem. Pred vojaškim sodiščem v Beogradu se zagovarja bivši osješki divizijoner general Ži-vojin Mitrovič radi zlorabe svoje oblasti. Obtožil ga je general Pajič, da si je dal v vojaški delavnici napraviti pohištvo, dalje da je isimpatizlral z radičevci ter se najraje družil z županom Henglom, ki je znan kot izrazit sovražnik Srbov.’General se brani, da ni niti zlorabljal svoje oblasti, e Äh ie Josip Peteline-* (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) Hr* fi znvr, Phon x i» fidler za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubied.« Pouk v vezenju m krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. 2 5, NOVEMBRA OTVÖfe'TEtT MODU MANUFAKTURNE •5S*' TRSOViNE -SS- JOS KARHIČJ =£ MARIBOR SLOVENSKA UL. Tiskar: Tiskam» rr. Cirila s Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goiec* novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Naše Strale«, predstavnik: Janu! Goleč i Mariboru. Vefepražarna kave Meznarič Rado, Maribor, Glasni tr|s Slew. 21 £S3T Trgovci, zahtevajte »c nudbei ~ak% Mstno ajdovo kašo pošilja Ferd. Hartinger, Maribor, AT ek s andrò va cesta 29. 572 Proda se takoj gostilna z 2 hišama z novim salonom iza koncerte in slično, z gostilniško opravo, vrt in sadp-nosnik, zraven župne cerkve, ob zelo prometni cesti, ■K ure od Maribora. Bre zkonikurenčno! Pojasnila daje g. dr. Ferdo Lasič, odvetnik v Mariboru. 571 Kavama »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno kon-cert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporočal — Za Jos. Cizela — Gahro Valjak. 519 IPéetèlj«* ^tatini ^ '9 komad 175 din. ^ ~zp ^ Afrikmntrace tridelne 480 din., odeje 180, 220 din., flanel odeje 58, 100, 130 din., slamnjače 45, 50, 68 din., posteljni prt 68 din, pisano blago za zglavnlke -in blazine, 120 cm širok, 1 m 28, 32 din., ženski predpasniki po 30 in 50 din., bluze 70 din., krilo 70 din., zenske obleke 160, 180 din., ženske ali moške srajce 45 din., ceighlače 80 «San., ključavničarske obleke 145, 160 din., nahrbtnike 40 do 100 din., potne košare 50, 72 din., vrvi za perilo 10— 50 m 1 m 1.50 din., ujzde 13 din., strange 1 par 24 din., in drugo manufakturno blago. —. Priporočam tudi: kon-ske dežne Vse kur potrebujete C3 Hy plahte s kumet-j\ špico 1 par 750 h din., vozne dežji ne plahte vse velikosti 1 kvad, m 60 D, impregn. platno 1 m 60D. Pošilja se tudi na vse kraje, ALOJZIJ GNiUŠEK, MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 6. S I j SIAMS iaT*wS:-%np<&ti-^ m, jn*owo Ja " m jj® l?t?Yssem spela se dobi povsod. Prva Invalsa tvornica salame, prekajenega mesa m rn?sii N!» G« »rilo ■ il-a sin. d. i Petrinja, z m za sebe, svojo družinu, sv> je prijatelje e»j-lepšo slatni ao in srebrnino, ure, verižice, prstane uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki c, n* ; dalje spaiate za britje in rezanje las, nože, šk&rj«, doze zac.garete, denarnice, listnice, godala ia najrazličnejše praktične predmete morete kupiti bre® vsakega rizika, ker Vam se nepovstčno takoj na željo zame rja z dugim. Preglejte bogato ilustro-vsni divot-cenik, k) ga dubite biezplačno od svetovne tvrdke H, Suttaer v Ljubljani št. 678,- Orah«, suh« goli«, vsskövrst4 fit©! kakor tudi druge deželne pridelke kupuje po najvišjih cenah »Žitarica«, Maribor, Aleksandrova cesta 36. 563 3fiüHaBaaa«aa8tfBs*«mKABnBB£aama, nova, zrela, SIR bohinjski, emendtotóki, SIR trapistovsld, SIR švicarski v škatljah, znamka »Tiger«, SLIVE bosanske, nove v zabojčkih in vrečah, SARDINE IN SARDELE iz tvornice »Sardina« d. d. Split, »JUHAN«, zabela za juho, vedno v zalogi pri tvrdki FR**»»C RAINER, Maribor, Koroška cesta 17 . Samo na debelo! Sirite „laso Stražo «*