Oldest Slovene Doily in Ohio tat Advertising Medium LETO XXII edsednik in SIGELOW NAČRT ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) OCTOBER 11, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 237 Predsednik Roosevelt je hladen napram ponujani mu vlogi mirovnega angela Predsednik je dejal, da bi prišla taka vloga v poštev šele! tedaj, če bi obe stranki to želeli. SENATORJA PITTMAN IN BORAH pravi, da je Bige-hačrt "vreča, polna 0V' Ne iščimo bliž- <'Utopijo! 10. oktobra. nik Roosevelt je da-^oral Bigelow pokoj-obetajoč nad 60 id 'bikov" et' irim Ohajčanom $50 me-'vrečo, ki je ali kakšen ko- načrta, wO mesečne ki penzi- ftad 60 let starim 111 osebam, in $80 je pred- K-Viih ■i){ H Polni si' P1 ilo izcrpke svo-govorov, v katera so ti načrti trikov." Vgg v splošnem na-1 pr0» Penzijskim načr-!6 okViamom' ki se dela-8ociai ra Sadnega zako-tvori 0 varnost, kateri % ra °gro(iie vsakih to- ^tegnitev ^=«0 in izbolj- doseči varnost De o JSe naše potrebne ^ ki v,61*10 ^ti zapeljale bližnji- ■Cr ^0," je ^ ima 5|i>mno pre-..... narodov Preniislila ter > •SVojim podani-^ Tirolu, d. i, J0 na svoji WASHINGTON, 10. oktobra, f — Predsednik Roosevelt je danes "zavihal nos" nad sugestijami nemškega časopisja, da bi on sprejel vlogo posredovalca in tvorca miru v Evropi. Predsednik Roosevelt je dal razumeti, da ne mara nastopiti 1 v taki vlogi, komaj dve uri po dogovoru francoskega premier-ja Daladiera, ki je odločno zavrnil Hitlerjeve mirovne predloge. Malo prej pa je imel predsednik skupno kosilo z lordom Beaverbrookom, angleškim publicistom, čigar časopisje je baš te dni kritiziralo angleško vlado, ker ne vodi z dovolj veliko odločnostjo vojne proti Nemčiji. Administracijske sile v senatu pa so med tem z ogromno večino porazile prizadevanja izo-lacionistov, da se razkolje sedanjo nevtralnostno predlogo v dvoje sekcij. Predsednik Roosevelt je dal danes razumeti, da ni priprav-jljen podvzeti nobenih gest za ! mir, razen, če ga obe strani v I Evropi za to naprosijo. Predsednik Roosevelt je dalje indorsiral predlog vojnega TO SO KORENINE! PORTLAND, Oregon, 11. oktobra. — John Nelson Ridgley, 108-letni starec, je izjavil pred sodiščem, da je njegov 78 let stari sin William S. Ridgley prestar, da bi bil zmožen pravilno u-pravljati veliko posestvo. Starejši Ridgley, ki zahteva od sodišča, naj zavrže sinovo peticijo, da bi bil sin očetov varuh, je izjavil, da je mlajši Ridgley poln rev-matizma in starostne betež-nosti ter da je telesno nezmožen skrbeti za posestvo, katero naj se da njemu, 108-letnemu starcu v oskrbo. Starejši Ridgley je podedoval posestvo, ki je vredno $77,000, po svoji hčeri. Pred mesecem dni pa je mlajši sin vložil pri sodišču peticijo, naj sodišče njega imenuje za oskrbnika, češ, da jd njegov oče prestar. Njegov oče pa trdi baš obratno. Sodišče ni še izreklo svojega odloka. I DAIADIER JE ZAVRNIL PRED- LOGE KANCEIARJA HITLERJA -------- Njegova zavrnitev po radiu je bila znak za nadaljevanje vojne, ki je postala med tem "divjaška." NACISTI SO ZAPODILI V BOJ BATALJONE 'SAMOMORILNE" v ' l0- oktobra. 6alk^SkLtajna pogaja' k ■" n narodi za h dr.-manjšin / v, % A tajnika Louisa Johnsona, da se j v . , ameriška kopna armada pomno- i Beg Zena in otrok IZ ži za 100,000 mož, tako da bo Na sliki vidimo v prijateljskem razgovoru dvoje senatorjev, ki sta si v vprašanju embarga odločna nasprotnika. Na levi je senator Pittrnan, ki vodi boj za preklic embarga, na desni pa je senator Borah, ki načeluje nasprotnemu taboru, senatorjev. znašalo njeno 600,000 mož. skupno število po- nemška vla- zavah v Nemci- 5>iajo, tne t)othc.I)r(i(iložila da je 'j ^ Se 1ter bi bili pri Polj. ^^2 ^aški (!). ^ija j % baje zada je one čehe H m v rus V NEDELJO VSI V DE- LAVSKI DOM! V nedeljo popoldne se vrši v Delavskem domu na Waterloo Rd. velika proslava Slovenske narodne podporne jednote. Program bo nad vse zanimiv in izbran. Nastopil bo tudi naraščaj SNPJ, iz Chicaga pa pride predsednik gl. nadzornega odbora Frank Zaitz. Petintrideset-Ietni jubilej se ne praznuje vsak dan, zato ne bi smel zamuditi te proslave noben zaveden član SNPJ. Pokažimo, da cenimo 35-letno delo SNPJ med ameriškimi Slovenci in zasedimo do zadnjega sedeža avditorij SDD. Kdor še nima vstopnice, naj si jih takoj nabavi, kajti v pred-prodaji so cenejši. Proslava se bo vršila pod okriljem Federacije clevelandskih društev SNPJ katere odbor je pridno na delu, da bo imelo občinstvo prvovrstno postrežbo. — M. finske prestolnice Časopis italijanskega maršala Balbo-a silno napada ruske boljševiške voditelje X ^ v Bolza-Italija za- K' a. nemško ^ v Južnem Ti- IWi ^0. da po-procent- •S? št. ' ob 8. Water- . i110. - vse tla^.?dbor u-lahko Jugoslovanska šola moderne umetnosti Zdaj bo zopet odprt tečaj Jugoslovanske šole moderne umetnosti za vse one, ki, se interesi-rajo za slikarsko umetnost in bi jo radi študirali. Šola se bo odprla v soboto, dne 14. oktobra ter se bo poučevalo od 2 do 4 popoldne. Šola je v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vsem onim, ki imajo veselje in talent do slikarske u-metnosti, priporočamo, da se vpišejo v to šolo, ki jo vodi slo- HELSINKI, Finska, 10. ok-j tobra. — Tisoče finskih žena in" otrok je pričelo danes odhajati | iz glavnega mesta v manj oblju- i deno podeželje, ko je pričela: Sovjetska Rusija koncentrirati na mejah baltiških držav tisoče svojih vojakov in obilico svojih bojnih ladij. Vsa Finska danes nestrpno pričakuje izida razgovorov med finsko delegacijo in komisarji sovjetske vlade v Moskvi. Finska delegacija bo prispela v Moskvo jutri. Finci se izprašujejo, da-li bodo Rusi, ki so v dnevih carjev vladali Finski, zahtevali tudi v Finski svoje vojaške in ekonomske koncesije, kakršne so zahtevali in tudi dobili od Estonije in Letve. V tem slučaju se bo Finska, katere prebivalstvo šteje 4,834,662 duš, uprla Rusiji, ki šteje 170,000,000 prebivalcev. —- i...)11 jiim i'.i Ker je znano, da ne sme italjaasko časopisje natisniti ničesar brez odobrenja vlade, je ta napad skrajno značilen. UBITA ŠVICARSKA VOJAKA SAINT GALLEN, Švica—Generalni štab švicarske armade naznanja, da sta bila včeraj u-bita dva vojaka švicarske vojske, ko je eksplodirala mina pod mostom, ki je bil razpet preko Renskega kanala, južno od Constance jezera. Vojaške oblasti so uvedle preiskavo. Neprilična shramba Miss Anna Ruggles, stara 40 let in stanujoča na 15606 Holmes Ave., je zaposlena pri E-lectric Vacuum Cleaner Co., venski umetnik g. Gregorij Pe- j ^Jer J6 pridno delala in tudi RIM, 10. oktobra. — "Corri-ere Padano," časopis, ki izhaja v Ferrari in ki je last italijanskega maršala Italo Balbo-a, governerja Libije, je priobčil včeraj silen napad na Sovjetsko Rusijo. Če se vzame v poštev, da se ne sme v Italiji brez dovoljenja in odobrenja vlade ničesar natisniti, je ta članek, v katerem se označuje sovjetske voditelje za "tragične pavlihe," in "vzore bestialnosti," skrajno značilen. Sodba o Vorošilovu O maršalu Klementiju Vorošilovu pravi, da je on osebnost, ki je "vredna klike kriminalnih krvolokov, ki so si podjarmili Rusijo, zdaj pa si hočejo podjarmiti svet." "On je izzval najprej pozor- nost Ijenina in pozneje pozornost Stalina samo zato, ker sta ta dva spoznala v njem izrednega gangsterja," je rečeno v omenjenem listu, ki potem nadaljuje ; "Kar se tiče nas, nas Voroši-lov kakor tudi ostala mrhovina boljševiške Rusije ne zanima. Ako sami med seboj drug drugemu porežejo vratove, je to njihova stvar, bo vsaj toliko manj kriminalcev na svetu. Toda da bi se v Italiji prispodab-Ijalo Vorošilova z našim Gari-baldijem. tega ne dovoljujemo. Mi smo rojeni antikomunisti ter nimamo do boljševikov niti trohice spoštovanja, ker sledttji niso nič drugega kot tragični pavlihe, profesijonalni magiji, žive pošasti, ki so degradirale človeštvo kakor ga ni še nihče v zgodovini ponižal." PARIZ, 11. oktobra. — Včeraj je imel francoski premier Daladier na radiu govor, s katerim je dal signal za neizprosno nadaljevanje vojne, ko je iz-| javil, da Francija zavrača vse j mirovne pogoje, ki temelje na j ba?i razdelitve Poljske med i Nefnčijo in Rusijo. Dejal je, da i se Hitlerjevim obljubam ne mo-i re verjeti, da bi bil vsak mir sa-j m o premirje, katerega bi izrabil Hitler za konsolidacijo svojih postojank in za nadaljno pripravo na vojno, in da bi prišla kot prihodnja na vrsto Francija. Danes bo imel pred angleško nižjo zbornico važen govor angleški premier Chamberlain, o katerem se že v naprej ve, kaj bo povedal, ko vemo, kaj je rekel Daladier. "Divjaški" boji na zapadu Francozi, ki pravijo, da so boji na zapadni fronti "divjaški," poročajo, da napadajo fran-. coske postojanke nemški oddelki "samomorilcev, ki naskaku-jejo francoske postojanke z ročnimi granatami. , agfenfe cele napade v nedeljo zvečer piroti francoskim postojankam na nemški zemlji. Vsi nemški napadi so bili odbiti. Francosko vrhovno poveljstvo poroča, da ko so bili z ognjem strojnic odbiti napadi prvih valov nemškega vojaštva, niso ti napadi ponehali, kakor doslej, temveč so prešle v napad sveže nemške čete z ročnimi granatami, ki so jih metale na francoske postojanke. Tem napadnikom grozi sko-ro neizogibna smrt, ko prekoračijo tako zvani "no man's land", to je prazen prostor med obema armadama. Ko so bili na-padniki zajeti v križni ogenj francoskih strojnic, so se vrgli na tla, nakar so oni, ki so ostali še pri življenju, planili naprej ter zavihteli ročne granate na francoske postojanke. NEMČIJA JE NEPREMAGLJIVA BERLIN, 10. oktobra. — Kancelar Hitler je danes izjavil, da je Nemčija pripravljena na boj do konca, če zavezniki odklonijo njegove predloge za mir. "Ako se bo vojna nadaljevala, se bo nadaljevala po njihovi krivdi, toda motijo se, če j mislijo, da bo Nemčija kapituli-' rala, je rekel Hitler. "Mi ne vemo, kaj nam bo prinesla bodočnost, vemo pa eno stvar: nobena sila na svetu ne bo več Nemčije pripravila na kolena," je rekel Hitler. Italija toži, da se predstraže Nemcev umikajo pohodu ruskih Slovanov Po sedemstoletnih bojih proti slovanskemu vplivu, predstraže nemštva na severovzhodu Evrope umikajo pred Rusi iz svojih položajev. se ruaek. Rokoborba Danes zvečer se bo v Central Armory zopet vršila zanimiva rokoborba, pri kateri bosta zopet nastopila Curry in Bommo-rito, med katerima se je vršila že pretekli teden borba, ki je trajala sedemnajst minut^ Kot prva bosta nastopila, in sicer ob osmih zvečer, borca Komar in Schulz. vestno hranila. Svojega denarja pa ni zaupala bankam ali poštni hranilnici, temveč ga je imela spravljenega med obleko v skrinji. Ko se je vrnila sinoči z dela domov, je našla po sobi vse razmetano. Na tleh je našla bankovec za $20, v nekem predalu pa $60, toda $},300, ki jih je imela v papirnati škatli v skrinji med obleko, ni bilo več. j Denar ji odnesel neznan zliko-i vec. RIM, 10. oktobra. — Celo-; Dalje italijansko časopisje s kupno fašistično časopisje pri- skrajnim nezadovoljstvom ome-znava, da so Hitlerjevi mirovni | nja repatriacije Nemcev iz Le-predlogi v naprej obsojeni v tve, kar "pomeni ^ konec nem-izjalovitev, "razen če se nazira- škcga vpliva v Baltiku ter od-nje radikalno ne izpremeni." prtje vrat Rusije v ta teritorij." Hitlerjeva mirovna farmula "^0 ^domstoletnih bojih prose razbija ob pečinah angleške 11 sl«™nsltem„ vplivu," prav. odločnosti, da je treba to vojno izvojevati do konca, razen če I/.1, _. _ , , , , sme, ki so delovale kot predstraže nemštva na severovzho- milanski list Corriere della Se-'so se morale nemške manj- privoli Nemčija v koncesije, česar pa — sodeč po logiki in izkušnji — ne bo storila. Časopis Tribuna pravi, da je bila trdovratnost Anglije oja-čena še po dejstvu, "da ni celo vlada Zedinjenih držav vzela o-ficijelno na znanje sugestije iz Berlina, da bi se Amerika vmešala kot posredovalka." du Evrope, umakniti pred Rusi s svojih položajev. "Pred našimi očmi se odigrava prizor, ko se zapad umika vzhodu — Rusiji, ki nadaljuje počasi pa sigurno in nevzdržno s svojim pohodom proti zapadu, in to brez izstreljenja enega - strela in brez vseh ultimatov." NEDELJA ŽRTVOVANJA BERLIN, 10. oktobra. — P. J. Goebbels, minister propagande, je odredil, da se bo "enplon-čna nedelja" poslej imenovala "nedelja žrtvovanja", ko Nemci ne bodo imeli še tistega, kar se skuha v enem loncu. Doslej so imeli "nedeljo enega lonca" ali enolončno nedeljo, ko so je- gli skuhati Heil Hitler! v enem loncu. — 22 NEVTRALNIH LADIJ TORPEDIRANIH Včeraj je bila severovzhodno od Shetland otoka torpedirana in pogreznjena švedska ladja Vistula, ki je odrivala 1,013 ton vode. Devet mornarjev je utonilo, devet jih je bilo rešenih. S to ladjo je doseglo število nevtralnih ladij, ki so bile doslej potopljene po nemških podmornicah, 22. Nov grob V torek popoldne je preminila v Lakeside bolnišnici znana Jennie Makše, rojena Jekovec, stara 39 let, stanujoča na 2181 East 55th St. Tu zapušča soproga Johna, sina Johna, hčere Anno in Elsie, omož. Ruthkou-sky, enega brata in več di 7'h sorodnikov. Rojena je bila v fari Cerklje na Gorenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bila 27 let. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., ter v cerkev sv. Vida ob 9:00 uri in na to na sv. Pavla pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin. Preostalim pa naše so-žalje! GORJE HITLERJU! LONDON. — Za en sixpence ali približno za 10 centov morete tukaj po mili volji streljati na Hitlerja, Goeringa ali na malega Goebelsa, kakor tudi na druge veljake nemške nacistične vlade. Strelske galerije v Londonu in okolici' so namreč uvedle tarče, ki predstavljajo omenjene veljake, na katere ljudje pridno streljajo ter si ohlajajo na njih svojo jezo. Naznanilo Naznanjam vsem članom Slovenske Moške zveze, podružnice št. 1., da se vrši važna seja v petek dne 13. oktobra ob 7:30 zvečer. Pogovorili se bomo o našem zimskem športnem programu, kakor tudi radi banketa, kateri se vrši 11. novembra. Prosim, da se vsi člani udeležijo te važne seje, obenem se tudi vabi vse može in mladeniče, kateri hočejo pristopiti k tej novi, napredni samo moški nepristranski organizaciji. — Vincent H. Lauter, tajnik. Naznanilo Mr. Frank Skoflanc naznanja, da je preselil svojo poprav-Ijalnico čevljev v večje in boljše prostore, na 4126 St. Clair Ave., kjer bo mogel svojim odjemalcem še bolje postreči. Se priporoča, ker izvršuje trpežno delo po zmernih cenah. V bolnišnici Miss Christine Eržen, hčerka Mr. in Mrs. S. Eržen, 1104 East 72nd St., se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je bila operirana. Obiski so dovoljeni in prijateljice jo lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnje okrevanje! Bolezen Sinoči so odpeljali v City bolnišnico dobro poznanega Antona Sershena, stanu jočega na 1153 East 78th St. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by 1'MK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR. AVENUE — HENDERSON 5311-5315 Issued Every Day Except Sundays and Holidays X) raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 i 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 .X) pošti v Glevelandu, v Kanadi In Mexicl za celo leto.................$6.00 * 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 a Zeti jn J ene države za celo leto ........................................$4.50 ia 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Z* Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države: si celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; entered as Second Class Matter April 26th, ii#18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ŠESTI TEDEN VOJNE politiko že, tako naivna ni, da bi sklepala pogodbe s Torej ne pozabite veselice dr. človekom, ki se potaplja. In tudi če bi bila tako naivna št- 53 SNPJ' kl se bo vršila v ter se bavila s takimi možnostmi, bi jo moral od tega %—— odvrniti ze zgled Mussohmjevega zavezništva, ki pre- ples pušča Hitlerju, da sam použije kašo, ki si jo je skuhal. | Na 18, novembra greste pa V prvi fazi vojne je Hitler kljub ogromnim uspehom zopet lahko na 6818 Denison, nemške armade v Poljski v političnem oziru zelo ne-1 to je zopet na Westside k Com-srečno operiral. Resnični zmagovalec te perijode je modors dr- št- 742 SNPJ, kjer Sovjetska Rusija, ki si je pridobila poleg dela Poljske tudi nazaj nadoblast nad Vzhodnim morjem, katero je padrii strani ima društvo ..yeie-izgubila leta 1919. Za Hitlerja je to kaj žalostno dejstvo, bit" proslavo dne 25. novem-In povečanje moči in oblasti Rusije na zapadni meji, bra, kjer bodo obhajali isietni more biti naperjeno samo proti enemu nasprotnemu igral- obstoj svojega društva, števil-cu, in ta igralec je^— Nemčija. ika Je 544 in sPada k SNPJ. Tudi brez obstoja dejanske vojaške fronte na vzhodu Torej uPamo, da se snidemo v . • j -i . -11 -1 TJ-4.1 • v , . XT , v. . . . na vseh teh veselicah, ako bo le Sesti teden vojne nam je odkril Hitlerja v čudovitem, mora poslej Nemčija računati s povečano oblastjo in ojačenimi pozicijami Rusije. "Življenjski prostor na s:anju samovaranja. Če ne bi bil položaj tako strašno rasen, bi se moglo njegov nastop označiti za grotesken, vzhodu" si je Hitler s svojo politiko zdaj zaprl in ga mogoče. In na svidenje! Frank Fende, ca, naravnost komičen. Po vsej priliki nacistični diktator noče sam sebi priznati obupnega položaja, v katerega je spravil Nemčijo s svojo usodepolno politiko. Kaj dela zdaj Hitler? On grozi Angliji in Franciji za slučaj nadaljevanja vojne. Dobro informirani čitatelj se mora prijeti za glavo, toda kljub temu je res. Poročila ■z Berlina naznanjajo: "Zunanji urad zagotavlja, da Hitler sedanjega zadržanja zapadnih sil ne bo več dolgo potrpežljivo prenašal. V prihodnjih dneh bo postavil stari narodni delavec. zaigral. Njegova vojna v Poljski ne pomeni torej samo zmage, temveč tudi težak politični poraz. 'Beli telovnik' UREDNIKOVA POSTA VERDIJEVA OPERA V S. N. DOMU Dne 5. novembra vprizori Savla de v Londonu in Parizu pred alternativo: ali morajo j mostojni pevski zbor "Zarja" fprejeti njegove mirovne predloge, ali pa se morajo v Slovenskem narodnem domu ... . . na St. Clair Ave., krasno Verdi- resno pripraviti na vojno. . . , ijevo opero "II Trovatore." Važ. Morda noicu iz Rei chtesgadena les še ni popolnoma ■ no j,,i ^ se seznanimo s skla-Jasno, da je ura udarila in da sta Anglija in Francija'dateljem tega mojstrskega pro-vendar ž njim že v vojni, in sicer v vojni, iz katere mu' izvoda. ni izhoda in izbega. O tem dejstvu ne more biti danes Giuseppe Verdi, slavni itali-več nobenega dvoma. Čeprav ni bilo na zapadni fronti janskl skladatelj se je rodil le- se nobenih velikih krvavih bitk in nobenih masnih na- ' ^gLr^T caŽa n^e- padov iz zraka, sta Anglija in Francija trdno odločeni, govega življenja se je povzdig- da ne odnehata prej, dokler ne pokončata Hitlerja in nila romantika in Wagnerjeva njegovega nasilnega sistema. Pod temi okoliščinami se muzikalna drama je med tem zdi Hitlerjeva grožnja danes, ko sta Anglija in Francija triumfirala; ustanovile so se že šesti teden s Hitlerjem v vojni, da bo pričel proti njima med tem tudi moderne sole za vojno, kot izrodek duševno bolnega človeka. Winston Churchill je v svojem govoru, ki ga je imel po radiu, italijanski skladatelj oper iz jasno in razločno povedal, da je Hitler sicer določil Cleveland, O. — Lep poletni čas že beži od nas; v jeseni smo in starka zima nam že iz dalje kima in se nam približuje. Kmalu bomo opustili izlete v prosto naravo in se zopet povrnili nazaj v naše Narodne domove. V in "Falstaff" (1893). teh domovih bodo v zimskem Verdijev prvi uspeh v skla- času prirejala naša podporna dan ju oper je bil v "I Lombar- in kulturna društva razne pridi" in "Ernani." Od tedaj je jav- reditve, igre, koncerte, operete nost večinoma vedno dobroduš- in opere. no sprejela njegove skladbe, | Eden ianed teh je tudi pevski cesar J« skoro vsako le- ^ ..sloga.., pevski zbor slo- to zložil po eno novo opero. Seveda, nekaj njegovih skladb tudi ni prišlo do veljave, toda z vprizoritvijo "Rigoletta" leta 1851, je Verdi zaslovel kot največji italijanski mojster te stroke v tistih dneh. V operi "II Trovatore" je skladatelj ustvaril najizrazitejšo melodramo, kar pa ne omejuje preresne krasote arij in koncertnih točk. Mnogo najpopularnejših izvlečkov iz "II Trova- časa bolezni, nesreče ali smrti, pač pa tudi takrat, kadar so člani v boju za boljši kos kruha. Jednota svoje člane tudi duševno vzgaja, da so sposobni v boju za delavske pravice. In to so člani SNPJ že mnogokrat na unijskem in političnem polju dokazali. Toraj bratje in sestre! Prihodnjo nedeljo je proslava vaše organizacije — je Vaš dan. Na veselo svidenje v Delavskem domu, Louis Zorko zapisnikar federacije datum vojnega pričetka, datum miru pa bosta določili Anglija in Francija. Stara politika blufa ne deluje več. Danes je jasneje kakor kdajkoli prej, da za Hitlerjevimi grožnjami ne tiči moč, marveč obup. Hitler grozi še vedno zaveznikom s svojimi navideznimi pobratimi. Grozi z Rusijo, z Italijo, z Japonsko. Vse to pa je brezpomembno čvekanje. To je grožnja malega paglavca, ki grozi s svojim velikim bratom, ki sploh nima najmanjšega namena, stopiti v akcijo. Ako nacistično ^časopisje danes grozi, da se bodo ob strani Nemčije kmalu borile Rusija, Italija in Japonska, ni to nič drugega kakor pobožne želje nacistov, ki pa nimajo z resnično realnostjo ničesar skupnega. V resnici je danes Nemčija v tej svoji vojni še vedno sama; — strašno sama in zapuščena. Hitlerjeva politika zavezništva se je naravnost grozno izjalovila. In prav to j Tretja doba: Pod vplivom stare šole ter obenem ustand- j tore" se' danes poje v operah vitelj moderne šole za glasbo v; po vsem svetu in zavzemajo Italiji. Verdijeva dela se deli- j prvo mesto. jo v tri dobe. Prva doba: Pri-proste melodične sklacjbe. V tej dobi je zložil dve operi "I Lombard!" (1843) in "Ermani" leta 1844. V drugi dobi: Zelo izpopolnjeni dramski efekti v vokalnih in orkestralnih silah. V tej dobi je skomponiral "Rigoletto" (1851), "II Trovatore" (1853). Slednja je ekstremna melodrama. Dalje: "La Traviata" 1853, "The Sicilian V»sters" (1855), "The Masked Ball" (1861), — I "The Force of Destiny" (1862) i in "Dox Carlos" (1867). ga priredi v nedeljo 22. oktobra ob 3. uri popoldne koncert in opereto "Beli telovnik" v S. N. Domu na St. Clair Ave. Ni moj namen, da bi tukaj o-pisoval opereto. To prepuščam drugim, ki se bodo še oglasili. Zbor "Sloga" se trudi, kakor se trudijo tudi drugi zbori po več mesecev poprej, da nekaj podajo na oder. S tem v zvezi so seveda veliki stroški. Kdor je že bil ali je še aktiven pri enem ali drugem zboru, dobro ve, koliko truda, časa in denarja žrtvujejo pevci in pevke. Mi bomo pozabili na ves naš trud, če Vi pridete na prireditev v obilnem številu in nas s tem spodbudite in nam pomagate do boljšega uspeha na kulturnem polju. Program bo zelo pester, — spremljan po orkestru, pod vodstvom pevovodje Mr. Jack Zaljubljeni Čičigoj "Draga moja Majda, srček moj. Ti si moja, jaz sem tvoj! Oh, brez tebe, duša, res mi ni živeti, rajši dam se še nocoj na meh odreti! Da! — Srce mi burno v prsih skače, od ljubezni zate vneto, kakor mlado mače! Ljubim te, da res ne vem, ne kam ne kod, kadar te pogledam, me oblije pot! Ljubica, usliši prošnje moje. Stisni me na vroče srce svoje, Daj, če moreš, stori to takoj. Saj tako te prosi tvoj Pankracij Čičigoj! Monolog iz komedije "Vaška Venera", ki jo uprizori društvo, Lunder - Adamič št. 20 SSPZ, na odru Slov. nar. doma v soboto dne 21. oktobra, ob priliki tridesetletnice svojega obstanka. 11. okto ŠKRAl f t« vi Pri računski uri je tel j vpraša Pa vlek3 • naj mi: Dva voznika s boj oddaljena 20 oba v isto'smer. uro 2 km počasneje Kje se bosta sešla • ,|. Pavlek: "V g^' Katehet: "Bog J« čujoč. Povej Franc®1 pričujoč tudi v šoli' Franček: "Da-, het!" Katehet: "Ali ši hiši?" Franček: "Tudii Katehet: "In v vč Franček: Katehet se to?" f' l Franček: kleti!" 'Pri nas IZ STARE DOMOVINE Giuseppe Verdi je bil četrti slavni skladatelj v italijanski zgodovini. Rojen je bil v vasi Roncole, kot sin revnih stari-šev, ki so imeli borno gostilno. Mladi Verdi je dobil prvi muzi-kalni pouk od vaškega organi-sta. Kmalu se je privadil igrati na harmonij in je prevzel orga-nistovsko službo v domači fari, za kar so mu plačali manj kot ' Nagelna. $25.00 na leto Verdija je hudo | Vst ice so v redprodaji ... potrla usoda, ko mu je v kratk, , lahko dobite , Mre Mako, dob. dveh mesecev smrt ugra- l ^ v g N Doml,,in , članih EEHeEE5~i Izvoz v Nemčijo Skoro 50 odstotkov jugoslovanskega izvoza gre v Nemčijo. Največ se izvaža žita in praši- 6 if ti ki 6( H lP Ja Hi lot %li Iz Jugoslavije i jj, to izvozilo veliko S* ^ ^ dja v severne drza ^ Nemčijo in Angl'J'J letos zelo padel, ^ čija in Anglija & no in uvažata le ^ trebne predmete- ^ tos zelo bogato o r ba večinoma do^ pa prekuhati v Izvoz »' Igra n8' Na dvoriš^V shrambe KaliBoV j f čev. Izvažajo pa se tudi rude, kot I Mokronogu se Je^vji in železo, baker, svinec, kromij, an-timonij, cink in bavksit. V zameno dobiva Jugoslavija stroje. Pred začetkom vojne je Jugoslavija dobivala iz Nemčije tudi znatne količine orožja, kar pa je zdaj ustavljeno. "Aida" (1871), "Otello" (1887) E. Gorshe Zabave in priredbe Cleveland, O. — Da ne bo zo-i pet kdo govoril, da Fende ne na pisati dopisa, se moram po- ; "itruni je ne bodo popihali, kakor se je to pred nekaj tedni ugodilo nekje drugje, da so morali potem posetniki stradati. To so obljubile kuharice, da bo vsega Hovolj. 25 centov. Za ples zvečer igra Vick In-tiharjev orkester. Joseph Hrvatin Proslava 35-letnice Slovenske Narodne Podporne Jednote dejstvo je najgloblji vzrok njegove sedanje '^mirovne |Wagnerja V tej dobi je zložil: je v starosti 88 let, leta 1901. |vst ina samo ^ ples zvečer ofenzive, njegove politike obupa m popolne brez-. | glavosti. Hitler je poslal Ribbentropa zopet v Moskvo, kjer | naj bi izprosil za Nemčijo vojaško ali kakršno koli po-1 moč. Ribbentrop se je vrnil v Berlin s praznima rokama Nato ie Hitler ponovno naprosil Mussolini ja za vojaško j . , , i . . , ^ .. . / . . - 1 Ti. 1 • • ' 'lovno izkazati, da znam, vsaj pomoč m intervencijo, katero bi mu morala Italija na : nalo In pričel bom z ^selica. podlagi njene pogodbe z Nemčijo dati. Toda Mussolinijev ni,' ki se bodo vršile letošnjo minister zunanjih zadev, ki se je zadržal samo osemnajst, sezone. ur v Berlinu, je prinesel Hitlerju iz Rima tudi popolnoma i prva bo dne 14 oktobra v negativen odgovor. In od Japonske, ki je sprva nastav- Društvenem domu na Recher Ijala voljno uho Hitlerjevemu antiboljševiškemu pridi-' Ave., v Euclid City. ganju, tudi nima pričakovati pomoči, ko je morala Ja-1 pred plesom 3e bodo pa tu, ponska z ogorčenjem spoznati, da je Hitler naredil v ^ kazale premične slike. Po- praksi baš nasprotno onega, kar je pridigoval, ko se je'zneje bo pa ples v obeh dvora- zvezal z Rusijo, proti kateri je izmamil nekaj mesecev »ah. Serviralo se vam bo tudi prej Japonsko V protikominterni pakt. , štruklje in krofe. Dekleta vam m tako Hitler grozi... V svojem W.j«m .govom ^ je na piimei lekel, da če bosta Anglija in tiancija tudi j pa ponesli posebej drobiža, ga Sporočaoo nam je bilo, da bo- , do imeli na 6818 Denison Ave., cu je novi dom zapadnih druš- Cleveland, O. — V nedeljo 15 tev, vinsko trgatev tudi na 14. oktobra bo Clevelandska fede-oktohra. ? ' racija društev SNPJ proslav- Počem bo tudi 351etnica S. | Ijala peintridesetletnico Sloven-N. P. J, ki bo proslavljena od ske narodne podporne jednote Torej s« boste tudi tam lah- jv Slov. delavskem domu na Wa-ko zabavali. terloo Rd. Popoldne bo varijet- clevelandske federacije v Slov. 'ni program, kateri se prične ob del. domu. 15335 Waterloo ce- . treh. Glavni govornik bo na prosta. To se bo vršilo tako 15. ok- : gramu Frank Zaitz, gl. predsed-tobra s programom, ki je ozna- ( n'k nadzornega odbora. Vojaške priprave Kakor vse druge nevtralne evropske države, se tudi Jugoslavija pripravlja ,da brani svoje meje, če bi bila napadena. Jugoslovanska vojska se pošto po^ ma mobilizira in bo v kratkem okrog dva milijona mož pod orožjem. V zvezi z mobilizacijo so tudi številna napredovanja višjih in nižjih oficirjev. Večje število polkovnikov je bilo imenovanih za brigadne generale, med njimi tudi Slovenci Otmar Langerholc, Adolf Kiler in Ferdinand Janež. krasno Med tem, ko je razcvet6* ■ 1 ^ jah že odpadlo s^i drugih drevo P0^;.-lenje in cvetje- u, nimanjem razpoloženje tembru. % h Zakrajs® Home. 6016t^ prostorih. Svetoval bi vam, da ga ne nosite domov. Na dan 15. oktobra se bo nadaljevalo takoj ob treh popol- zdaj odklonili njegove mirovne pogoje, tedaj bo "Nem-;boste lahko, ako vas bo volja, čija skupno z Rusijo" — poslušalcu zastane zdaj utrip dali bartender ju v spodnjih srca, ker pričakuje nekaj strahovitega, toda čujmo, kaj pride: — "tedaj bo Nemčija skupno z Rusijo — pričela posvetovanja o nadaljnih korakih . . Grožnja o konsullaciji ali posvetovanju z Rusijo jn sicer z gorenjsko zaba- pomeni v časih, kakršni so današnji, popolnoma ničesar.' vo. Medeni štruklji, vsakovrst- Hitler razodeva s takimi grožnjami samo svoj obup in no meso, kakor koštrunovo, go-i bojčane", ki se vedno bije jo, j nitarne in z delavskim prlnci-'a njegova nemoč je v dejstvu, da ne bo sje, itd . . . potem pa plešejo. To je društvo ,pom orientirane podporne org«- 1 Ob šestih vam pa zaigra god- j št. 53 SNPJ. ki je vsem znano nizacije Slovenske narodne pod-ba za ples, in sicer Krištof bra- i po Collinwoodu, ker je tje. j društvo, in še hoče rasti. Gotovi smo, da boste p ostre- | Ustanovljeno je bilo na Mar-Hitlerjevi Strani v vojno, niti ne bo s H tier jem sklepala ; ženi z dobrimi jedili, ker naše 1 tinovo nedeljo, in radi tega čla-j in vplivne organizacije, katera nobenih vojaških paktov. Naj vodi Moskva kakršno koli'gosi ne bodo sfrfotale, in ko- ni radi pijejo vino. ! podpira svoje člane ne samo za čen za ob treh popoldan. Govor- i Kaj bo vse na programu, so ni k bo Frank Zaitz iz Chicaga. 1 že drugi ali še bodo pisali. Moj Zvečer ples v obeh dvoranah. | iskren namen je, opozoriti naše Na 28. oktobra ima veselico | članstvo po širnem Glevelandu društvo ' Nanos" 264 SNPJ na , in okoliških naselbinah, da ne 6818 Denison Ave. To je zopet pozabite priti v nedeljo 15. ok-v dvorani zapadnih društev. ' tobra v Delavski dom na pro-Kdo bo pa plesal na 12. no- i slavo 35-letnice največje, naj-vembra? Saj jih poznate "V j bolj progresivne, najbolj huma- delavskim svojo nemoč. Rusija niti zdaj, ko je dobila s Hitlerjevimi krvavimi i boji vso poljsko Belorusijo, Ukrajino in dejansko nadvlado nad vsemi tremi baltiškimi državami, stopila ob veliko i porne jednote. Vsak član bi mogel biti ponosen, da je član tako velike JOS. ŽELE IN POGREBNI ZAVOD CLAIR AVE Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki "oStre Mi smo vedno pripravljeni z najbolj®0 P COLLINWOODSKI URAD: ^ 452 East 152nd Street ** PRAV GOTOVO , ^ Ali vam lahko postrežemo m majhno sv"'{'|gd' .... liinivir IMKSM vevuiu /..i nmjiiiM' -- Dejstva, da je naAa postrežba za vsakogar, llC razmere, se ne more preveč povdarjati. m k ft oktobra, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 8 MIR JE NEMOGOČ BREZ GARANCIJ, IZJAVLJA VELIKA BRITANIJA Angleški ministrski predsed-Neville Chamberlain je v r tekočega tedna izjavil I M parlamentom, da nemško leto, se svetu ne bo vrnilo mi- ru. v stani V istem smislu se je izrazil tudi vodja liberalne stranke, ^petska "grožnja" ne bo nikoli, Sir Archibald Sinclair, ki je rekel: "Ta dežela želi mir, toda ga ni pripravljena kupiti za ceno svobode in moralnih vrednot civilizacije." spremeniti odločnosti za-^zniških sil za zlomitev hit-er*zrna, ampak da ako se stavi ; ovne pogoje, se bo iste go- Proučilo. Odgovornost za vojno leži i 0I1ih, ki so si zamislili in iz-e ^ korak za korakom pro- Eram agresivnosti, ki ogroža ■«r 0st cele Evrope," je izjavil "Wberlain. "Isti se ne da iz- niti se je ne da upravi- Ul 2 egniti (iti." ^ . vid Lloyd George, ki je bil 'J'sirski predsednik za časa vil j6 SVe<-ovne vojne, je izja-J a J6 pričakovati dalekosež-v ^revnih pogojev od strani *n da bi jim vlada mo-'•.a najresnejšo pozornost. p0 a 6111 slučaju naj bi se vlada Vetovala tudi z Zedinjenimi 'Tžavi ami. .Chamberlai ^So\orjenje o tem prezgodnje, | spodarskega poslopja, prav ista, ^1 Hitler ni stavil še nobenih j katero so bili prejšnji večer re-je„0Vnih Pogojev. "Zelo možno, šili. Ogenj so spet vaščani po-^ ^ rekel ministrski predsed-1 gasili. Skoro istočasno je pogo-I; ' ' ^ se bo stavilo pogoje,! rela tako imenovana Rajhova clerih bi ne mogla upoštevati, bajta, ki je kakih 100 metrov od-eila vlada, ki ima še kaj dal.iena 0(1 omenjenih posestev. in je odgovoril, da Iz stare domovine Požigalec na delu V Zgornjem Pleterju pri Ptuju je neznan požigalec zanetil kopico slame na dvorišču posestnika Jožeta Raj ha. Zgorelo je več gospodarskih poslopij Rajhovih, Zafošnikovih in Ko-vačičevih. Nadaljno širjenje požara so gasilci preprečili. Istočasno je začela goreti kopica slame pri poslopju Jere Dolenčeve na drugem koncu vasi. Tu so ogenj vaščani pogasili, predno je napravil kako večjo škodo. Takoj naslednjo noč je spet začela goreti kopica slame tik go- 0Vanja do sebe.' Prebivalstvo je razburjeno in se ^mberlain je izjavil, dj? strahu vprašuje, kdo požiga ji Jg0 Poteklih skušenj Angli- pii Hitier more n^dar več zaupati ju' ^ajti že ponovno se je <^a ^acijski režim pre-Zdi] (|^VoJ0 besedo, čim se mu to bolje služi njegovim Hitlerizem mora v kavij31 Riniti, nakar bo pri-Anglija govoriti z I Ch ^ ^udstvom samim. %iMberlain J6 izjavil, da :0_. Sov( letaki 0r Anglije na nacij- fcadai Cigani cigani jo Cigani najdejo v Jugoslaviji vedno svoje žrtve, ki se dajo gladko oslepariti. V okolici Vr-šca v Vojvodini sta ciganki Lenka Šainova in Ljubica Bocova že* večkrat dali posla orožništvu in sodišču. Zdaj sta spet ociga-nili premožnega kmeta Trajana Ivaška iz vasi Mesičev. Trajan jima je verjel, da je v njegovi kleti zakopan kotel s samimi zlatniki. Da bi ciganki s pomočjo duhov pričarali kotel z zlatniki na dan, je moral Trajan prodati dva in pol orala zemlje in je izplačal cigankama več ko 20,000 din. Ker se pa kotel le ni prikazal, je Trajan neko noč sam začel prekopavati tla v kleti. Toda vse iskanje je bilo zaman. DrUgo jutro je šel k orož-in Moskvo v končni | nikom z zahtevo, da isti prisilijo ciganki, naj pokažeta zaklad. Orožniki so prijeli obe ciganki. sporazum mora bi-])(% ";ieVati s tem, kar smo "i i^qv1, 'n Mobilizirati vse vire ^.^itskega imperija za Chatt>0 nadaljevanje vojne. 61 g erlain pa se je v svo-u !lf i&pJ0ru skrbno izognil vsa-Vjj ^eljski opazki napram Jtočijo ils^ravno J6 posvaril .'itin0' se sporazum med D) Za \^e Ukazal korist-j) ^čijo. Chamberlain je % da grožnja, da Sli v ^ne stopiti v vojno na ne more odvr- Ba teiv!Jv'n Francije od nju-\ jj. eljnega vojnega smo-i končanje nemške 'losti. Bov, lika i0'1' Ministrskega prvd -■s ij. Je govoril Clement Att-%kp i'1'. v imenu delavske q 111 ko moramo vr>3k ni^r skrbno proučiti, I i ' ^3.011 n o 4-w«zxn 1 n Mi - da , ^ ^'činele z revizijo po-Je obstojal preteklo HIGHWAY ENEMY Mg I f THE STOP SIGN PASSER HOOVER O VOJNI Bivši predsednik Zed. držav Herbert Hoover je te dni v razgovoru z urednikom N. Y. World-Telegrama, Roy W. Ho-wardom, izjavil, da zavezniške sile same lahko porazijo Hitlerja, brez ozira na pomoč, ki jo utegne dobiti od strani Rusije in Italije, in da torej ne potrebujejo ameriške pomoči. Idejo, da Zedinjene države morajo poseči v vojno, ako se hoče rešiti civilizacijo, dokler je še čas, je napačna, je rekel bivši predsednik. "Vojna je šele mesec dni stara," je nadaljeval Hoover, "toda poglavitni faktorji že stopajo v ospredju. Britanija in Francija lahko kontrolirata in tudi bosta kontrolirali vsa morja sveta, navzlic podmornicam in aeroplanom, in lahko čakata, dokler ne bodo njih sovražniki j izčrpani. S svojo morsko silo' sta zaveznici v stanu varovati pred invazijo Anglijo in vse pre- j komorske poseti obeh imperijev. Njuna sila na kopnem je sposobna braniti Francijo, razen ako bi se spustili v divjo avanturo in vojaško ofenzivo ter pri tem izčrpali svojo človeško silo. Vojna v zraku je lahko destruktivna, ampak to velja za obe strani, in kolikor nam povedo skušnje do danes, zračna sila v vojni ni odločilna. "Če človek premeri celo fronto—obrambo na morju, kopnem in v zraku ter ekonomske vire— sem uverjem, sta Anglija in Francija v stanu braniti svoja imperija. Konec jim utegne prinesti zmago. V najslabšem slučaju bi se vojna mogla končati brez odločitev bodisi za eno ali drugo stran: Možnosti poraza za zapadni sili sploh ne vidim." Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 FRONTA NA DALJNEM VZHODU Vojna v Evropi je prepodila orijentalske zadeve s prvih strani dnevnega časopisja, toda dogodki ,ki se tam odigravajo, so navzlic temi važni. Takoj po podpisu premirja med Rusijo in Japonsko, ki je slednji dalo prosto roko, so japonske čete, ki so se prej nahajale ob sibirski meji, začele hiteti v Kitajsko. Vprizorjen je bil oster napad na Changsa v južno centralnem Kitaju, v katerem je bilo ubitih okrog dvajset tisoč mož. Mesto bo najbrže padlo in Japonci bodo dobili razvaline, kajti Kitajci so mesto- že pred časom zažgali. Japonski aeroplani bombardirajo številna mesta v provinci Fukien, kot del vztrajnega japonskega prizadevanja, da se kitajsko ljudstvo prepriča o "miroljubnih namenih" mika-dove vojske. Poroča se tudi o večji ofenzivi japonske armade ob železniški progi med Canto-nom in Hankowom. Medtem pa Tokio vse to enostavno zanikuje. Po izjavi zunanjega ministra ,admirala Nomura, ima Japonska sedaj samo en cilj: pospeševati prijateljstvo z Zedinjenimi državami. Upati je pač, da se v ta namen ne bo poslužila istih sredstev kot se jih poslužuje na Kitajskem. voditeljev ter je bil oseben prijatelj predsednika Roosevelta. Rojen je bil v mestu New York. ZAPOSLENOST JE VEČJA I Sto reprezentativnih podjetij v Clevelandu poroča, da so v septembru vposlila 5,400 novih delavcev, in da je pri omenjenih podjetjih sedaj zaposlenih 68,-' 600 delovnih moči. To predstav-! Ija povišek za 8.6 v primeri z ! avgustom. WNtL, Ciste, cvetle, zdrave KRASNE OCI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care all Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago KARDINAL MUNDELEIN VMRL V Chicagu je umrl kardinal George Mundelein, ki je bil eden najvplivnejših katoliških pre-latov v Zedinjenih državah. Bil je 67 let star. Umrl je nenadoma, ko je spal. Veljal za enega izmed bolj liberalnih cerkvenih Kidneys Must Clean Out Acids The only way your body can clean out Acids and poisonous wastes from your blood is thru i> million tiny, delicate Kidney tubes or filters,, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Backache, Circles Under E>cs, Dizziness, Rheumatic Pains, Acidity. Burning. Smarting or Itching, don't take chances. Get the Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality, and Is guaranteed to fix you up in one week or money back on return of empty package. Cystex costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you. The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. KRAFT (Q a THE AWFUL PRICE YOU PAY FOR BEING NERVOUS Check Below And See If You Hare Any Of The Signs Quivering nerves ran make you old and haggard looking, cranky and hard to live with—can keep you awake nights and rob you of good health, good times and jobs. Don't let yourself "go" iike that. Start taking a good, reliable tonic—one made espe~ dally for women. And could you ask for anything whose benefits have been better proved than world-famous Lydia E. Pinkham'd Vegetable Compound? Let the wholesome herbs and roots of Pinkham's Compound help Nature calm your shrieking nerves, tone up your system, and help lesson distress frcn female functional disorders. Make a note NOW to get „ bottle of this time-Drpven Pinkham's Compound TODAY without fail from your druggist. Over a million women have written in letters reporting wonderful benefits. _ < For the past 60 years Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound has helped grateful women go "rmiling thru" trying ordeala. Why not let it help YOU? Millions prefer it to mayonnaise- caih / . # Miracle Whip is different—delicious I The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exclu-, ' sive with Kraft. fcWVN KlWO0» Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima.sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. " CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio za ^ 0 ra ^ ^ je mir, ko miru Trgovci in obrtniki Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje za | Ravnokar je izšla ... icf ,tt'y |V1 # Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. , with this new wonder "~ 000ks better, pennanently — ^ Of (^*'eaiuing lustre, won't stain, 8ye_ ] ^ ^eans easier, lasts longer / da Ilcalth- Try It in your \ ^ velepomembna knjiga "THE SLOVENES; A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar ( prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu ^ rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. - ' (J*1 " 8 the bet t demonstra-<4 y. ma^e of the economy and ^•autifm cooking war*. SEE IT TODAY AT ^PERIOR HOME SUPPLY 640l-03 SUPERIOR AVENUE. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue [OBOI PPRAN i EJIiKOPRAVNOST VERIDICUS 37 Benedikt, da jo je še del v poslednje olje." ) Tedaj se je p. Danijel ustavil, se ozrl po p. provincijalu in dejal: j "P. Kajetana si je želela? — Hm, p. provincijal, ali ni tu kaka intriga ali zlobna zamena i-' men ? — Ali se ne vali name tuj j greh ? — Jaz nesrečne pokojni-t ce, kakor sem že opetovano pri-I segel, sploh nisem poznal. Mor- VERA IN LJUBEZEN GOSPODA SVETLINA Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih ker njega ni bilo, je prišel p. | Patra Egidij in Virgilij sta i novine, v cerkvi je ni nihče ni- Golob pa je med tem neu- krivde ..." I da se je umirajoči že bledlo? trudno mahal in pretepal, in ko | Nekaj patrov je drvelo na Morda se je zagrešil kdo drug so mu omagale roke, je začel hodnik in so kričali na Goloba: suvati s koleni in brcati s sto- j "Nedolžnega Človeka ste ta-pali. Ves je bi že upehan, pot mu ' ko živinsko napadli! Ne pozna je lil s čela po obrazu, ovratnik j vas, nikoli vam ni ničesar žalega I Jaz ne morem več se mu je odpel in mu je stal ka- storil . . . Mar ste pijani ? Ali kor dva rogljička ob licih po- ste nori?" konci, ovratnica mu je vihrala, J Končno se je Golob oddahnil. klobuk je izgubil, in zmršeni la- j Dvignil se je med svojima sje, dolga siva brada, pobesneli: stražnikoma, ki ga ves čas niti pogled in režeča usta so nudili! za trenotek nista izpustila iz gledalcem strašno sliku. i svojih lopatastih šap, ter je od- Danijel je vedno hotel uteči,1 govoril: a Golob ga je zmerom znova u- [ "P. Danijel je kriv smrti mo-jel za kapuco ali za belo vrvico, 1 je varovanke — učiteljice Mil- ga je zavihtel naokoli in mu pri-solil nov udarec ali brco. Iz njega pa je bruhalo: "Ti lump! Ti opica! Svinja; Tolovaj! Zver! Volkodlak! Lopov!" Patri so skušali tovariša rešiti in ga potegniti medse. A Golob je sunil in lopnil, da so takoj odskočili. Starci so se stiskali k stenam ter so le glasno ječali in vzdihovali, debelušci so se tresli za svoje trebuhe ter so le oddaleč kričali in psovali, mršavi mlajši so se pač delali ke Potočnikove v Dobu. Morilec je in lopov, zato sem ga kaznoval!" Hipoma se je polegel hrup in v popolni tišini je vprašal p. provincijal : "P. Danijel/kaj pravite na to 'strašno obtožbo?" In p. Danijel je odgovoril: "To je nesramna laž. Kake u-čiteljice Potočnikove sploh ne poznam." "Vi se upate tajiti?!" je vzkipel starec in se trgal iz pesti. "Sveto resnico govorim in kakor bi Goloba naskakovali, a, lahko prisežem, da nisem žen-vsi so ovaduhu in ogleduhu Da-; ske, o kateri govorite, nikoli nijelu privoščili. Zmerom so se, niti videl, da nisem ž njo nikoli spretno umikali, obenem pa le niti besedice govoril in da sem navidezno drug drugega vzpodbujali : "Primi! Drži ga! Stojte! Dovolj! Ne, ne! Oha! Oha'" Najstrahopetneje se je vedel prior. Dočim je privincijal p. Ka-list stoječ na stolu in s prepa-lim obrazom vsaj preko hrbtov patrov vzklikal: "Sramota! Kje sta pp. Egidij in Virgilij? Pokličite vendar pp. Virgilija in Egidija! Kakšen škandal!" se je prior sesedel na tla in je s šklepetajočimi zobmi jecljal latinske molitve. Končno sta pritekla odnekod Egidij in Virgilij. Kuto sta i-mela visoko podpasano, da so se jima videle do kolen gole kosmate noge, okoli života sta imela privezan zakrpan višnjev predpasnik, rokava sta jim bila zavihana pred komolcem, a roke vse rjave od prsti. Kakor besna bika sta se z globoko nagnjenima glavama in razprostrtimi rokami zaletela proti Golobu in ga objela. Utrujeni Golob se ju je pač otresal, toda ukrotila sta ga in trdo posadila na klop. Patri so odnesli p. Danijela v obednico, ga močili z vodo in mu vlivali v usta vina. Tedaj pa se je p. prior že postavil pred Goloba ter kukuri-kal nanj kakor togoten star petelin brez repa in grebena: "Čemu to? — Zakaj? — Kdo ste? — Ali ste blazni? — Mar ne veste, kje ste? — Božjega namestnika — blagoslovljenega moža ste tako žalili! — Orožnikom vas izročimo! V ječo vas pošljemo! Nesramnež ste! In vaš greh je strašen!" Nič ni čakal odgovora, nego je le skakal, sikal in vreščal pred Golobom. Golob pa je bil preveč upehan. Niti glasu ni mogel dati več iz sebe. Le globoko je oddihaval in si s komolcema brisal znoj. Prior se je togotil dalje ig iz-praševal, se zgražal in pretil, da je postal ves penast. V refektoriju so spravili p. Danijela že toliko k zavesti, da je medlo odgovarjal p. provinci jalu. / "Kdo je ta nasilnež?" "Ne poznam ga." "Kaj ste mu vendar storili ?" "Prav ničesar. Po nedolžnem me je... " "A čemu vas je tako strašno psoval?" "Ne zavedam se prav nobene zdajle sploh prvič slišal njeno ime!" je ponovil pater Danijel. "Grozno! Nezaslišano! Ali je kaj takega sploh še mogoče?" je kričal starec. "Vi, pošast v kuti, vi torej tajite, da ste mojo nesrečno varovanko mesece in mesece zalezovali, da ste jo zapeljevali v spovednici, lazili v dobsko šolo in imeli ž njo sestanke celo v samostanski grobnici?" "Sam večni Bog v nebesih ve, kakšno krivico mi delate!" je odgovoril p. Danijel. "Ker govorite take klevete, moram misliti, da ste ali blaznež ali ostuden lažnik." "Jaz lažnik in klevetnik?!" je vzdihoval starec. "Jaz torej lažem in vas klevetam, ko vam povem v obraz, da ste ubogo dekle onečastili, jo spravili v blagoslovljeni stan ..." "Moj Bog, rešite me vendar tega norca!" je zakričal Danijel. "Vrzite ga na cesto ali izročite ga orožnikom! Saj je preveč strašno, kar se mu blede." "... nosečo ste pahnili od sebe, jo v obupu pustili zaradi novih žensk, ki jih zapeljujete — ko vas je prišla rotit, da jo rešite propasti in sramote, ste ji svetovali, naj si da telesni plod po kaki babici odpraviti." "Grozno! Mož je hudo bolan. Halucinacije ima. Odvedite ga brž v blaznico! — Mene pa, prosim, odnesite v celo, da ležem v postelj. Ne morem se držati več pokonci!" "Verujte mi, gospodje, čisto pameten sem, samo nepopisno nesrečen!" je prosil Golob. — "Varovanka moja je namreč njegov nasvet žalibog poslušala in je zato včeraj zvečer na-gloma umrla." "Jaz o tem ne vem čisto ničesar," je odgovoril Danijel, skremžil obraz in se opiraje na dva tovariša dvignil, da odkrev-Ija v svojo sobo. "Pri njeni smrti je bil p. Benedikt," je nadaljeval starec. "Njega vprašajte — on vam dokaže! Črno na belem . . . !" "Ah, p. Benedikt? Čemu p. Benedikt? Zakaj ni poklicala mene, ako me je poznala tako dobro?" je izzival Danijel in se počasi vlekel k stranskim du-rim. "Svojega morilca pač nesreč-nica ni marala videti. P. Kajetana si je želela, poštenjaka, a na moj račun? — P. Kajetan, hm, hm . . . Prosim, pokličite ga. Naj pove, čemu ni šel tja? — A . P. Kajetan ima besedo. Jutri, če bo mogoče, sem na razpolago ... — Zdaj pa moram odtod . . . omedlevam ..." In pod pazduho tovarišev se je odplazil . . . Omedleval pa je od ogorčenja in togote zunaj na hodniku tudi Golob. "Ali je mogoče vse to? Ti lopov! Ti zver!" je ječal, a kričati ni mogel več. "Pojdite po p. Kajetana! Takoj naj pride!" je velel prior. "Pa kje je p. Benedikt?" "Pravkar je bil še tukaj . . " se je oglasil nekdo. "Njegova muzikalna ušesa. Da, razumem: nervozen je postal . . . Sicer pa ga veže spo-vedniška molčečnost . . . Naj pride torej p. Kajetan! Kaj je imel s pokojnico — Nov, nezaslišan škandal! In zopet p. Kajetan! Vedno p. Kajetan!" Nestrpno je drobencljal p. prijor ob mizah gor in dol. Oglasil pa se je zopet Golob:, "Torej ne verjamete mi, gospodje? Ali je mogoče, da mi ne verjamete?" Golob je začel znova naštevati Danijelove grehe in je poudarjal: "Poštenjak sem . . . državni uradnik! A vi mi ne verjamete?" "Verjamemo ali ne... Gotovo ste se zmotili v osebi ... P. Danijel ni bil. Največjo krivico ste mu storili, a zadoščenje si poišče sam. Kazni ne uidete . . Le pojdite! Odvedite ga!" je u-kazal prior. RECITE MI: MOŽ ZA VAŠE POHIŠTVO Goloba dvignila in ga vlekla k izhodu. "Vrnem se še... Danes pa sem uničen . . . Ne morem več. A vprašajte p. Benedikta . . . on potrdi vse ... on ima njeno pismo ... v pismu je pove- koli videl že par mesecev . . " "A prej je zahajala celo k spovedi? Golob je včeraj trdil tako!" je pripomnil provincijal. "Mogoče, a ni verjetno. P. Danijel se sploh ne spominja na- dala vso resnico!" je govoril njo. V samostanu je ne pozna Golob, odhajajoč z ubitim gla-1 nihče." v "Pa je baje p. Danijel celo k nji zahajal v šolo!" "Tudi to je laž Govoril sem s šolsko postrežnico. Nikoli ni videla nobenega redovnika v šoli. Učiteljica se je klatila po polju in gozdovih . . . lahkomiselno dekle, ki se je zmerom smejalo in prepevalo. Včasih je prišla prav pozno ponoči domov. Kdo ve, v kakšni družbi je bila! Zadnji mesec šele je postala otožna in je včasih jokala. In govorila je o smrti. Čisto pripravljala se je na smrt. In kar nič žalostna. Celo cinično se je smejala pri tem." "A p. Danijel je imel že par-krat opraviti z ženskami . . . šele ne-"• je o- som. A poslušal ga ni nihče več. Pravkar je namreč pritekel v obednico p. Evzebij in poročal: "P. Kajetana sploh ni v celici ... Vse kaže, da ga ni že par dni doma . . . Omara, klavir in knjižnica sp zaklenjeni, a ključev ni nikjer ..." Provincijal in prijor sta debelo pogledala in molče nekaj hipov kimala. "Ubogi p. Danijel!" je vzdih-nil prior. "Kakšna spletka! Kolika zloba!" "Molite, da tudi ne padete v skušnjavo! Hvaljen bodi . . . je dejal provincijal in odšel "Na veke . . . Amen!" so od- discipliniran je bil govorili v zboru očetje in se i davno suspendiran ..." razšli. In med njimi ni bilo ni- | pomnil provincijal in opat. kogar, ki bi bil še dvomil, da je | "P. Danijel je včasih resnič-p. Danijel to pot resnično ne- no zelo posvetnih navad", je pri-[ dolžen in da je bil žrtev mašče-1 znal prior. "Bil je pač mnogo ' vanja, ki ga je zakrivil p. Kaje- j po svetu ... A ženskar ni. Le tan. i kadar preveč pije, izgubi raz-—----sodnost." V okusno opremljeni sobani p. i "A dekliška šola? Grda reč! provincijala in opata, okrašeni j Zato so ga vendar poslali v naš po stropu s štukaturami, oprem !samostan!" Ijeni s fotelji in preprogami, i "čenče, pretiravanje! Iz mu-dragoceno visečo uro, slikami; ^;—-starih mojstrov in s finimi dvo- IsC6 SG St