Leto Ul., štev. (68
V Llublfanf, sreda tfne 19. JuHJa 1922
PoKuIlM JMlflidlf <U1&
ob * zlutra].
i tane mesečno 7-50 Din i a inozemstvo 18-—- .
Oglasi po tarifn
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72.
Ljubljana, 18. julija, j
Ts> dni sc bo pred odborom Lige na- J rodov v Londonu razpravljalo o zločinskem početju bolgarskih komita-6ev v južni Srbiji in Bolgarija se bo morala braniti proti obtožbi, da se ro-
gospodarstvo, prosveto ln politiko.
Posamezna šfevlEafT* V** - $ W
UpratniŽtTor
Unbljana, Preieraov* ui. it 54. Telet it8B-
Podružnice:
Maribor. Bar varska old
sti. TeLat.22. Celje, Aleksandr. eesH.
Račun ori pošto, čekov, zavodu stav. 11:842.
Samomor Rathenauovih morilcev.
Seia narodna skupščine-
SPREJETA.
Beograd, 18. jaHa. (Izv.) Današnjo do- j »Torej oojdit» tudi vi r radikaire'.
OGROMEN ZASLEDOVALNI APARAT. - J*™83®™ DEMONSTRACIJA. — VTIS V BERLINU.	—s,—, — - v--. -
muT<uji	-------------.. v , . - _ jr„v, ipoldansko seio skupščine je otvoril pred-j ^men.i
nareke ekspedicijs proti mirnemu pn>, Ha0e A	jg. jnHja. (Izv.) Po- Keraa poročajo listi sc naslednje pooroo-	^ Rlbsr 9 45 Pri fttanju j Ministr pravde dr. Mark
bivalstvu Jugoslavije pripravljajo m;.... o-ožngevo in vojaštvo so danes n°stI: Pogona za montaraa se je udeie- .	------_„, T „„;.;	da »
SS?" IjFJi	» "sttSJtiFZiSt
vednostjo. Mnogim naBim ^juo« ^ m rate„ Rafte-ianova raorUca Fi- g^ ^ ^ na ^ Saaleckpri ko-
sdi ta trenutsfc dober dovolj, da se z novo vnemo spušča jo v razpravo tak,> rvanega maeedooskega problema in •zadnje dni Čitamo v klerikalnih listih dolge in široke razprave, o deželi, ki je Sicer ne poznajo, ki pa igra v njihovih infcrigantekib računih veluto vlogo.
-v Avtonomija Macedonij©> jc danes geslo ki ga trobijo mnogi naši držav-nooravni revizijocisti. Isti državniki bi seveda z ogorčenjem zavrnili zahtevo po avtonomiji Prekmurja, M je na-ap-nalno v podobnem položaju kakor Ma-eedonija
Kako Iindstvo živi v Macedoniji? To je slovansko ljudstvo brez vsakih kulturnih tradicij, ker je živelo Se pred nekaj leti pod turškim jarmom. To ljudstvo še m nacionalno diferencirano, ono bi postalo
nu zajel! Raftenanova morilca Fi scherja in Kerna, ki sta se skrila na
.ovit je odloc-
zapisnika je ugovarjal posl.-----.-. .	,
niso zabeleženi nekateri predlogi za pre- j ministrstvu pravde neet.okovn.
_ , ,	__• «__A T n ' -«711 h trt CA ■ 7P
Lazi«1, da no javtafel očitek, ds. je uradnic o -
zareie-jcu.	,	. ™ ,___ ______ _	™
SS? na^dnevni TcTl^^ik pojasni, j razpravljal o zakonih, ki so izenačeni in
da so vpisana	vsa imena predlagateljev bodo P^^ožem jkupsE-im-M^^jego aui zapisnik.
govorom r prišlo do spopada s pe:-V -imrakom. ki v. je poznej" oad&vJ V
ie
m nema. m ^	— — ' pališču Kosen. Zločinca sta bila res v
grada Saaleck. Ko sta morilca spre- sn.adu> kJer sta skrita it dalj časa ------- . ..	■ „,;torD
videla, da je bes nemogoč, sta iz- Ko so čete obkolile grad in hotele s silo; rojrecitan.m w_r^ P^i 1 ; ~ j oripombi	da je »ini
vršila samomor.	« vdreti vanj, sta prišla Fischer in Kern J J	n %o ! stotvo pravde prem^flo več radik^n
Berlin, 18. julija. (Izv.) Vest o samev na stolpič ter	\ "f p^t 5' e o "bovni drL- neugodnih uradnikov iz ^r. in
moru obeh morilcev ministra Rathenaua orgamzac,je «0 ^^nZrU^ nato ;	pog i
je zbudila po celem mestu nepopisno senzacijo. Prvo porofilo je prispelo v Šifrirani brzojavki vladi, ki je takoi obvestila o tem časopise, od katerih pa je dobila med tem večina že lastna poročila. Potom posebnih izdaj so obvestili listf publiko o dogodku.
O zajetju in samomoru Ffscherja in
/
orgajnz-auijc	napuhu	----~ .	. -	__•
na zooet izginila. Iz poslopja rta se čula ni upravi jo bilo sprejet«, dva zamolkla strela. Ko so takoi nato de-! Sledila je razprava n drugem poglavju
tekth-i vdrh' v notranje prostore, sta ležala morilca v malem salonu, eden na tleh, druri na otomani. oba s prestreljeno glavo.
TrupH sta bili izročeni sodni j ski komisiji
Politični položaj v Beogradu.
Beograd. 18. julija. (Izv.i Politični
naaonamo oiiercm-ii	^ r---- r ~ - . * ° - - -»•-
lahko srbsko, bolgarsko in tudi sloven- položaj je neizpremanien. Mim-ter Po
. , i____i.	:.	cioor cij r>i nro ril
sko, kakor bi naši Prekmurci lahko postali Hrvati ravnotako kot Slovenci in kakor bi Hrvati Kajkovd pred letom 1848. ravnotako lahko prevzeli Prešernov književni jezik, kakor so prevzeli Gajev književni jezik. Kateri jugoslovanski književni iezik bo v Macedoniji uradni jezik, ta bo tudi materinski jezik tnacedonskega liudstva-
V	balkanski vojni je dobila Macedonijo Srbija in cisto naravno je, da ie prinesla v deželo tudi srbski uradni jezik, kakor ie čisto naravno, da smo mi uvedli v Prekmurju slovenščino kot uradni jezik in da so se uvedle slovenske šole. Mace-donc! se proti temu niti ne pritožujejo, ker smatrajo to za samo po sebi umljivo in smešno je govoriti o kakem bolgarsko-nadonalnem stremljenju macedonskega lludstva
Macedonski problem torej ni nacionalen, ali on vseeno obstoja s to razliko, da je to čisto upravni problem.
Priznajmo ln povejmo odkrito: mace-'donsko ljudstvo je nezadovoljno, ker ie lavna uprava zalo slaba javna varnost minimalna. Oni, ki sledijo vsakemu migljaju raznih «nekdo», bodo vzdignili kazalec in zavpili: Torej, Srbi so nesposobni, oni ne znajo upravljati!
Pa temu ni tako. Objektiven motrilec bo mislil na naslednja dejstva: Pred balkansko vojno je obsegala Srbija neka] preko 40.000 kv. kil. in ni imela niti tri milijone prebivalcev. Njena notranja nprava je bila zelo primitivna, ker so bile tudi razmere primitivne. Ta uprava se je koma! začela modernizirati, in kvalificiranih, resnično sposobnih uradnikov je bilo še vedno zelo malo, komaj toliko, da so mogli zavzeti odločilnejša mesta pri aaitralni upravi. In leta 1913, približno pred devetimi leti, se je razširila Srbija se preko Macedonije in se ie po svoji velikosti podvojila
Turki, seveda, v Macedoniji sploh niso zapustili nobene uprave — povsod so morali priti novi ljudje. Kje jih vzeti, ko Srbija sama v starih mejah ni imela dovolj kvalificiranih uradnikov? Morali so priti na uplivna mesta, na katerih bi se morali nahajati sami šolani strokovnjaki — ljudje, ki so znali komaj čitati in pisati in taki ljudje, seveda, niso mogli vršiti težke naloge, ki iih ie čakala uprava je bila slaba prav slaba.
V	vojni je padlo veliko srbske inteligence in po osvobojenju in ujedlnjenju ie trebalo urediti tudi upravo v bivših madžarskih provincah, ker tam tudi ni bilo pod madžarskim režimom srbskih uradnikov. Tako je morala nekdanja mala Srbija organizirati in voditi upravo na skoraj trikrat tako velikem ozemlju, kot je bilo njeno ozemlje pred balkansko vojno, četudi še za ono malo Srbijo pred letom 1912. ni bilo dovoli kvalificiranih uradnikov.
celj svoje ostavke, sicer Še ni preklical, domneva pa se, da bo to storil tekom jutrišnjega, dneva Klub SKS je vsled sklepa, ljubljanskega načelstva SKS. ki je končno odločitev njemu prepustilo, v nezgodni situaciji. Akcija za. kočevsko zvezo je bila. slabo pripravljena, izvršitev otežkočena. ker «=e kale opozicija, zlasti pri klerikalcih, povsem jndiferentna
Poleg samostojnih kmetov so se "a kočevsko zveso z vso energijo zavzeli
j-eneča.jo popolnoma, neoenorani napa di is krogov SKS na posl. Peisnerja, ki so nasprotnikom dobrodošel dokaz za, trditev, da gro samostojnim le ia strankarski uspeh. Klub SKS negira, da. bi bil povzročitelj teh napadov in domneva se, da. izliaia.io od tretjo (ra-dikalske) strani, ki bi z izzivanjem nesoglasij mod zagovorniki kočevske zveze rada celo akcijo upropastila. Sedaj gre očividno ia to. da .v. sprejme kompromisni predlog, ki ga y formulirala, -<dada. (O predlogu že včeraj oorocali. Op. ur."! Izgleda, da pride
o proračnnn ministrstva pravd«1. Poslanci". Hohnjeo je govoril o neodvisnosti sodnikov in Škodljivosti strankarske opredeljenosti sodnikov. Premeščanje sodnikov j", imenoval avstrijsko metodo. Razpravljal je o balinanju na -odišeih in na poli o. i.i i in se pritoževal zaradi po-'veoiDih sodnih pristojbin, ki so najbolj j zadelo ravno gospodarsko najslabejše. ! Naglašal je Widi, da so naše karnilni -> | nemodeme in nehigijenične. i Posl. dr. Kornn je priznal, da je pripravilo ministrstvo pravde <-elo vrsto zakonov za izboljšanje .sodstva- prigovarjal pa .je. da. velik del uradniitfva. v ministrstvu nima. pojma o sodnih frj-
u - o---	--— .	. .	.	v- .
le slovenski demokrati. Tem bolj pr -' na tej osnov, do kompromiea
Šefa ministrskega sveta.
Beograd, 1£. julija. (Izv.) DaHes popoldne se je vršila v skupščini seja ministrskega svata, na kateri se je razpravljalo o najnovejšem predlogu I31e-rove skupine glede posojila.. Ministrski svet je sklenil forsirati razpravo o posojilu.
Ker so prilike na denarnem trga vsled dogodkov v Nemčiji od dne do dno slabejše, je ministrski svet razpravljal o predlogu Avstrije, ki ga je stavila vrhovnemu zavezniškemu svetu, da se odstopi od hipotek na državne dohodke in imetje v korist delmčarpv nove emisijske banke na. Dunaju. Ministrski svet je odklonil avstrijski predlog in je mišljenja, da se pri tem vprašanju ne more z večinskim sklepom
odvzeti naši državi pravic, ki jib je dobila z mirovno pogodbo.
Ministrski »vet je razpravljal dalje o raznih amandmajih, ki so jih predložila posamezna ministrstva za proračun- Bili predloženi naknadni predlogi v skupnem znesku 240 milijonov dinarjev. V pokritje se bo povišala ea-rins na pivo in uvedla trošarina, na vino in žganje tudi ca mejah bivše kraljevine Srbije. Vrhu tega se bo povišala tudi carina. Razpravljalo se je tndi o vprašanju, ali naj so v pokritje nadaljnega. primanjkljaja poviša še trošarina na sladkor in direktni davek. Ministrski svet je odklonil vsako povišanje direktnih kakor indirektnih davkov o priliki t t-'' prora*nra.
cegCvme.
Posl. dr. Seternv -e navajal, koliko r-ministrstvo pravde porabilo 7"	in-
stitucije in r branil budžet.
Glasovanje o drugem pogiiviu flora-čuna se jp vršilo p»o oddelkih in so bili razen nekaterih, za katere bodo predloženi posebni amandmaji, fprej"'»i
Po glasovanju je predsednik zal Ijnihl dopoidan?ko sejo.
Popoldne se je vršila 500. seja narodne skupščine. Razpravljajo sc je o oro-računu ministrstva prosvete. Govorili so samo govorniki opozicije, nc da bi skupščina, posvečala njihovim izvzamem posebno pozornost
Klerikalni posl. Sudarovu: ie kritiziral 1 vlado in njeno delo. zahteval štipendije za
----- r -— .	. , i VldJUU-------
reb- Govoril je o strogosti zakona glede Ljj^j jn podpore, končno pa ie izjavil razzaijenja javnih organov in zahteva!. ^ ?jasovaj proti proračunu, od ministrstva, naj izda sodni jam nalog, j	Deržil-: ^ je pritoževal, da. umi-
da naj bodo bolj liberalni napram taKim , stfstvo prosv-ete ni vzelo v obzir obrtnih prestopkom, ker so senati z 12 odft. | ^ Ntapade1 je demokrate v Ljubljani, obremenjeni s takimi malenkostmi. j	u„;knrti rfa nni krtvi. da
gla.šal je potrebo izenačenja za.konodaj-sf.va- Zakon o sodnikih .je po njegovem mnenju dober, čeprav ni idca.len. Zagovarjal je pogojne obsodbe tndi za Dalmacijo in Slovenijo. Glede pomiloš^cnja atentatorja Ste.iiča je naglasa! dr.Korun, da je bilo postopanje ministrstva pn vde in tudi vlade splob sramotno. Govoril je proti okovom. (Medklic: »Kakor v srednjem vekn!» Dr. Sečerov: »Tudi jaz sem noefl okovel* Medklic: <A to je bilo ▼ Avstriji!>). Govornik je razpravljal nato o potrebi rešitve vprašanja glede sekve-striraaih imetij. Posamezni oddelki poglavja so mu simpatični m bo zato glar sova! za proračun ministrstva pravde.
Po?L Sušič je napadal odvetnike, feS da so izmozgovalH svojih klijentov. Zaradi tega je prišlo do spopada s poel. dr. Ivaničem, ki je odločno zavračal ta očitek. Posl. Sušič je v svojem nadaljnjem govoru naglašal. da ima v državi
Celju in Mariboru, češ da so oni krivi, da so bile obrtne šole dve ieri zaprte. Pripovedoval ie. da za časa demokratskega režima v Ljubljani, ko je dr. Triller v občinskem svetu prosil za 50.000 K za odprtje šole. ni bilo mogoče dobiti teg» majhnega kredita. Po kritiziranju ustrol-stva ostalih srednjih šol ie govoril o trvedbi sokolskega sistema vežbanja. V« ga toplo pozdravlja ker je s tem nadomeščen bivši nemški sistem. Zavračal le poslanca Jugoslovanskega kluba, ki se ie pritoževal radi uvedbe Tyršoveg.a sistema. in naglašal da drugega sistema pri nas ne poznamo. Končno je fziavft, da bo glasoval proti proračmm.
V istem smisln sta govorila posiaitc* dr. Ivanir in bosenski klerikalec Pn&č-Slednii se je pritoževal, da sta Slovenija in Hrvatska napram Bosni in Hercegovina dobili na šolah preveč, vsled česar bo glasoval proti proračunu.
Seia je bila zaključena ob 21. nri lutn
njem govoru na-giasa.'.	•	- j<= "><"	-i- .
■pravico oni. ki ie «radil». Tosl. Zujovif:' je na dnevnem redu 7im*i»»e Posoiflo,
Pisma krslleviia ! Nepotrebno madžar-Qiorgia izmišljena, i sko razburjenje.
Razdružitev organiza-! Vprašanje nemSkega cije „CM.	j moratorija.
Beograd, 18. juUja, (Izv.) Kraljevič Gjorgje je poslal z czirom na svoječasno v tukajšnjem dnevniku «Videlo* objavljena in kot avtentična proglašena njegova pisma vladi izjavo, da so vsa ta pisma izmišljena.
Beograjska obšina na vsesokolskem zletu.
Beograd, 18. julija. (Izv.) Beogradska občina je prejela vabilo Jugoslov. Sokol-ske«a Saveza na vsesokolski zlet v Ljubljani. Občina je zaključila, da se ude-leži zleta po posebnem odposlanstva.
Budimpešta, 18. julija. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih vzbujajo silno razburjenje po jugoslovenskem časopisju
t Monakovo, 18. julija. (Izv.) Bivfi korve.trd kapitan Erhart, ki se nahaja baje sedaj na Dunaju. _ naproša, po njem ustanovljeno organizacijo »C', ki .ie vsled soudeležbe njenih članov pri
razum ji ju juj^^ •	..a.-vj^.^j-.	v	-,. ... i.,.. ..—.. ,r--
razarjene vesti, po katerih je bivši ma- j umoru Rathenaua jako kompromitira-
1 -_______nn.lnna- .^-.r i_____:	tn nrpftCTllllA V T>0-
džarski republikanski poslanik Aladar Balla razpravljal s ministrskim predsednikom Paši čem o madžarsko-jugoslovan-skem zbližan ju. Javnost obsoja njegov korak najstrožje in ga smatra zaradi zad njih korakov beograjske vlade proti madžarskim manjšinam najmanj nepriklad-nim — Poleg tega je prepričana, da trenutno tak korak ne bi izviral iz realne
na, naj se razdniži in preosnuje v novo zvezo, ki bo pri vsakem revolucionarnem nemiru vladi na razpolago. (Bo pač veljaven rek, da volk ostane, volk, četudi dlako menja.)
Pariz, 18. julija. (Izv.) Repaiacitsfca komisija bo sprejela v četrtek poročite garancijskega odseka o moratoriju nemških odplačil in se bo takoj nato bavila s tem vprašanjem. Sodijo, da bo traiala razprava 14 dni in da bo predsednik Poin-care odšel šele po odločitvi v London.
PRISILNO NOTRANJE POSOJILO V AVSTRIJL Dunaj, 18- julija (Izv.) Narodna skup-KDO BO NASLEDNIK RATHENAUA?, ščina je v svoji današnji seji sprejela za-
.1 kon o prisilnem notranjem posojilu- Ka-BerBn, l ■ julija. (Izv.! »Loka^nzei-: kor ^ zračvn3]l ^ ^^ poso?i1o okroz
' k srbskemu poslaniku v varnort.
nutno tak korak ne bi izviral iz realne j ~ - ' ^	zuna-!^^,^™
politike. Balla ,e po revolu«,i propagiral ' ^^ ,e	v poštev, ^ ^ ro,1"ard'
^ ^ -J	NOVO POVIŠANJE PROMETNIH
S X me^Le^TvoJ 'la- j PRISTOJBIN V AVSTRIJI, lfe tndi zunanje ministrstvo.	, Dunaju 18. julija flzv.) Kakor poroča^
i jo. bodo poštne, brzojavne in telefonske SEJA ZVEZE NARODOV. ! Pristojbine zopet poskočile Glavni odbor ^	narodne skupseme ?c pooblastil promet-
nega ministra, da poviša valutam primer
seia ie bila večii del
MINISTER ŽERJAV PREVZEL
pOSLE.	PROTIBLOKASKI IZGREDI V SIBENI-
Beograd, 18. mina. (Izv.) .vinuster
Žeriav je danes s posebnim aktom izvestil	'
predsednika vlade, da je prevzel od svo- i Šibenik, IS. julija. CIv.j Povodom pro-;	1? inliia (rzv.) Ma današnji
jeza namestnika ministra Krstelja posle | tidržavnega hujskaškega pisanja tukah; £>	■-najodov ,e bilo re5enih nekaj
resorta socialne politike.	šnjega blokaškega. hsta -.Hrvatski Samo-, . ,	seia je bUa večii del
bran> je nacionalistična omladina m me-1
no vse pristojbine, tako da je pričakovat: 300 — 350 odst po viška. Pristojbine z*
V tem ne tiči samo problem Macedonije — v tem tiči naš veliki državni problem: problem naše lavne uprave. Potrpet! bomo morali še več let, ker hrvatski m slovenski inteligenci niti na misel ne prihaja, da bf se podala v Macedonijo orati pusto Iedmo, kultivirati deželo, ki je oč vsake kulture nedotaknjena.
Tako izgleda t zv. »macedonski pro-fctem* za človeka, ki razmere pozna in — ni hudoben. Znano bo vse to tudi onim, ki spravliajo «macedonskl problem* na tapet, ampak nJim ni do tega, da se razmere popravijo, temveč samo in edino do tega, da padajo državi v hrbet takrat, kakor proti njei nastopijo zunanji sovražniki. To so ljudje, ki ne znajo biti dovolj Gs&aictd
,	.	•___„mi,j:., :„ __ urmcuuu	—--- --------omi — oou oubi.	i-riaiojDUie vs
. - VA Dl ^ braJ1' je aLZ	tajna. Pri poznejši javni seii ie hil sprejet brzojavke v inDzem,sm] se ^ zaraŽD.
PASICEVA POT NA BLED. j sodstvo pnreddo sm*h ^e demo •	^ /a prenos nekaterih agend. y ih , navale v zIafi riteti Telefonski abomna
Beograd. 18. julija (Izv.) Ministrski i Racije. Demon^nt1Sn vdrh v to^r-	^^ nera5ka vlada, na Pol,-1 ^ ^ edo|etno 60p*00 K.
prSSVič je odložil svoje potova-; - ^ Z^JT^	^
predsedmk PašiC je ooiozu svoje poiov ; r- --- ----	• T - - -
nje na Bled. Računa se, da se odpelje v m urednik bata g. Miha. .Tenmcje izja-- ^JV	. vi i demonstrantom, da je pisal pod tujim
sredo an četrtek.	pritiskom. On da je hotel imenovati list
POSLANIK SPALAJKOVIČ ODPO-i^^i
-rr\\Tki \t dadt7	'prevladala hrvatska separatistična strn-
TOVAL V PARIZ.	' ja, M je' list zavozila t protidr^i in
Beograd, ^	DJ' ^ j ^oti jugoslovanski tir.
slav Spalajkovič ie odpotoval danes v Pa- : 1 1 &
riz, da prevzame mesto našega poslanika : NAKNADNI KREDIT ZA ^ANDARME-Takoj po svojem prihodu izroči predsed- j	RUO. nikn francoske republike svoja akreditiv- ^^ lg_ Julija. ^ Sckcija fina pisma. _-Bančnega odbora je razpravljala danes
ggs^—o amandmajih notranjega ministrstva in uradnikih Macedonije. ki pa bi bili še je odobrila nor kredit v znesku vsote bolj ogorčeni, ako bi država poskusila 135,19^000 dinarjev. Od te -rote - po-izročiti tamkajšnjo upravo — dobrim ; rabi 40 milijonov /a zci^irmen.io. si-oradnikom Srbom. Hrvatom in Sloven- i 33 milijonov za. p.a- e. ost<;:: znes-.;!x ------ - -	. p 7J r3LZne materialne izdatke.
kadar nnnovednlelo o slabih1 cem-
DR. BENEŠ BO PREDAVAL V AMERIKI.
Praga, 18. julija (Izv.l »Tribnna. iav-lia. da bo ministrski predsednik dr. Beneš predaval na ameriški akademiii v Williamstowmi šest tednov o socialni politiki.
BORBA MED NEDAVNIMI
ZAVEZNIKI.
London, 18. julija (Izv.) Boljševisko
odposlanstvo v Londonu objavlja komunike. po katerem je Enver paža s pomočjo perzijskih čet izvršil nap-id na sovjebko republike v centralru Aziji in nri tem doživel ohčoien noca*.
AVSTRIJSKE CENE.
Dunaj, 18. julija. (Izv.) Na daitafci1 borzi so bile cene v proefcem prometc se višje kot v soboto in so povzroSle zopet znatno podraženje živiL Slanina je poskočila za 400 do -V»0 K pri kg mast. ca 1500 K; hlebček kruha stane oč danes dalje 2170 K.
ZA PREHRANO ČRNE GORE.
Beograd, 18. julija. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko ie prejelo iz Rnmn-
niie 100 vagonov koruze, ki iih odpošlje v Črno goro zn prehrano tamkajšnje?«
prebivalstva.
Naraščafski dan.
Sokolom ln občinstvu
sta ljubljane.
V soboto dne 22. t. m. začnejo sokol-dnevi s prihodom sokolskega naraščaja v Ljubljano. Tega dne pride veliko število češkega naraščaja, ki se ne straši velikega truda in dolge poti, da prisostvuje sokolski slavnosti naše mladine. istodobno prihiti v belo Ljubljano sokolska mladina iz vseh krajev naše države. Poživljamo vse brate in sestre, da sprejmejo našo mladino kolikor mogoče prisrčno, da ji ostanejo dnevi bivanja v Ljubljani za vedno v spomina. Sokolstvu naklonjeno občinstvo prosimo, da ' se tudi odzove temu našemu pozivu, da sodeluje pri teh velikih sokolskih slavno-stih in da podpira v teh slavnostnih dneh Sokolstvo v vseh zadevah. Ljubljansko občinstvo prosimo, da razobesi ta dan in
ME-1 zovlakcm st. 14, za katerega se je naprosilo ravnateljstvo juž. žel., da ga za znižano vožnjo dovoli.
Vsi ostali udeleženci naraščajskega dne se morajo posluževati rednih vlakov.
t ga drja. N. Zupaniča me« kandidata,
i ki jih postavi kralj. Končr.o je Passč !se le odločil za enega Hrvata in tako bo mesto drja. Zupaniea postal državni svetnik najbrže po»lancc dr. a. Du-libič, član Jugoslov. kluba, ki je sicer na glasu treznega in dobrega strokovnjaka.
+ Razmere v nagi vojski so dale zacrrcbšksmu »Hrvatu* povod za do-
Odhod iz Ljubljane 23. lil 24. t m. ^__________
Gorenjska društva razun Bohinja ln j kovanje, da v naši državi ni nobene Mojstrane se vračajo domov s posebnim j ravnopravnostL Dolg članek je napi-vlakom, ki odhaja iz Ljubljane drž. kol. |saj .Hrvat* o tem in se zgraža, da se;
(Šiška) 23. t. m. ob 21. ter vozi do Jese- ■ ■ ----------
nie. Bohinj in Mojstrana se vračata 24.
—	te Indije. »Times* poročajo iz Slm-!e. da je bilo zadnja dva meseca vsega sknpa! v Kalkutl zaprtih nič več kot 3815
političnih obsoiencev. Foleg teb je v ieči najmanj še trikrat toliko moplahov, ki so bili areUrani povodom zadnje ostale.
—	Roald Amuncsen, slavni polarni pionir, ki le odkril tela 1912. južni tečaj, je praznoval v soboto svojo 501etnico.
Spori
BOJNE IGRE V BERLINU
Nemški narod se mora vsekakor H »t! 3ied one narode, ki pravilno cenijo po-meu fporia za telesno uj uravao vzgojo mladine. Čeprav se vsled političnih razmer nemški šport v mednarodnem življenju be ne more v tisti meri uveljaviti, kakor se je pred vojno, spadajo nemški športniki vendar v prve vrst" Šentjakobski gledališki oder v Ljub-! vseh športnikov in »O npravičeno po-" "" nedeljo dne 23. julija v nosni na svoje uspehe.
narodno igro »De I Zadnje oni meseca junija in prve dni
Prosveta
nahajajo na najvplivnejših mestih sami, Ijani priredi v nedel
nekdanji srbski oficirji in da na ta na-j dramskem gledališču _ — .	- „ , čin Srbi popolnoma prevladujejo v; seli brat* z g. Gmdovcem v naslovni, julija so ^ vršl)e v Berlinu takozvace
I armadi. Na te pritožbe bi se dalo od- vlogi. Krjavlja igra g. Danilo Bučar,, cnemSko bojne igre,	(Deutsche Kampt-
Li- n.0voriti kratko to - le: Naša armada eden naših najboljših komikov, čegar ] spje!e)< pri katerih	so ljubitelji vseh
> L i r	. . . .	■»	« . i • I ..	•	•» _____VarnvcL-nvi
radi v prihodnjih sokolskih dneh t. j. dne v|akom ob 7.50, Kotranjci z vlakom ob 6. avgusta in 10. do 15. avgusta po vseh ; -50> vsi z glavnega kolodvora.
t. m. z rednim vlakom ob 7.
Vrhniški vlak odhaja ob 22.20.
lupi Celje in Maribor ter društvo ,„„,„„„	w	---------------------- - - .	.. .	.......
tija se vračajo 24. t. m. z vlakom 42 b ® ora b;ti dcbra ker drugače od i je t t:p ne bo nič zaostajal za Verovškovirn | sportnih panog moSu meritt svoje mo<-
ob 8. zjutraj. Ta vlak vozi od tega dne	■	---------"
redno vsak dan.
Naraščaj kamniškega okrožja se vrača________
24. t. m. z rednim vlakom ob 8.10, vsa j ne morejo društva ob dolenjskih progah z rednim i
Vsi ostali udeleženci odhajajo z naj-
hišah zastave v pozdrav številnim go- j ^ ^^	_____ „_.
stom. Okrasite z zastavicami in cvetlica-, ugodnejgimi rednimi vlaki. mi okna. Tisoči in tisoči tujcev bodo pri-!
uživeti v nove razmere. | Mladi slovenski in hrvatski oficirski naraščaj, ki izide iz naše vojne akale-'mije, pa gotovo v armadi ne bo za[x>
speli v Ljubljano, naša dolžnost pa je, da,
Prihod češkega naraščaja.
Hstavljan, saj je lansko leto zapustil i vojno akademijo, kvalificiran kot prvi, , ravno Slov;nec.
Da ne bo nesporazumljenja. Med
jim bivanje v Ljubljani kolikor mogoče i Češki naraščaj pride v Ljubljano s po-; vgerajgnjinli brzojavkami smo poročali ugodno in prijetno uredimo, tako. da od-; scbnim vlakom ob 9.25 dne 22. t. m. in se | ,, ,,, J :p T)ri uonferCnei samostoj-
nesejo kar najlepše spomine iz našega vraja mesta. Poživljamo vse, ki čutijo s Sokol-' g]ed
stvom, da žrtvujejo v teh dneh vsaj nekaj ur v korist veliki ideji Sokolstva. Zdravo.'
Zletni odbor Jugoslovenskega Sokol-; skega Saveza. Vladimir Ravnikar,
starosta. Dr. Riko l ux tajnik.
domovino.
Naraščajev dan. Povodom poseta
ta Krcarja. Cene prostorom običajne j [j navdušeni športniki, da tekmujejo dramske.	' sportnom boja s svojimi soplemenjaki.
V. Jugoslovanska razstava v Bco- prireditev se pa ne ame soditi !e s ft.ro gradu se je v nedeljo zvečer zatvorila. j g0 športnega stališč*. Nemčija- ki F' Bila je ves čas zelo slabo obiskana. Be- j mirovnih pogodbah ne sme več im£t' ograjska občina je sklenila nakupiti za one vojske kot prej, v kateri je vzgoje 100.000 Din slik z razstave, parlament; va]a SV0j0 mladino v duhu diseipiim pa je izvolil komisijo poslancev, ▼ kateri j ranosti in pripravljenosti, uporablja pa' so Janjič, Seeerov, Holinjec in Banič, ki vga ?redstva, da nadomesti ta pomacj
. .n !_t::. «wmvIiu1aI! m.c4mva in tv. ' 11 ■ t _____:: nHu mln^in. Trt ip B1<*
teh
kupila nekatera dela umetnikov: Pavlo- j bojnih igrah le s športnega st&iišča in r viča. Gjuriča. Ivanoviča, Nastasijeviča. i tega se mora priznati da. je b:i uspsfc
im vlakom ob 9.25 dne 22. t. m. in se I ,ia gg je j)rj konferenci samostoj- go dne 13. julija pregledali razstavo in iz-	v vzgou svoje mladine. To je o
a 24. julija ob 6.30 čez Vjr.tgar na; ^ 'Jn (jemokratskih poslancev z mini- j birali več slik izmed katerih bo parb-! dalje druga stran, ki spada v poluii !, odkoder odide ob 19. uri v svojo stroma Staničem in Markovidem radi j ment nekatere kupil. Zaenkrat se bodo | jja tem mestu hočemo razpravljati o t
železniškega programa pojavil tudi predlog, da naj bi se kočevska zveza; "Tadila mesto že dovoljene prekmurske j ivankoviča, Kršiniča, Gocana, Tartairlie.' zei0 dober.
Dr
bratskega češkoslovaškega in jugoslo-! jelrznice. Opozorjeni, da bi se moglo Bjeli^a, Kratine, Fetroviča, Botiča, Vali- Zastopale so bile vse panoge spona: -nnei'nr.1, ""'»'i" ^ Ljubljani v dnehjt0 p0,-0£i]0 razumeti tako. kakor da je; ^ Goluboviča in od Slovencev Panda! nogomet, lahka in težka atletiki, teaL-
■iru/]! 7lofn! Aflhfir I 1» !_X..1 ~ .1 n^Mni aVioIi cnmA^trtl- . ■	V l!____I	__• __1.1k«l--«rv ;n r^Tr^hA:
i. julija 1922 priredi zletni odbor; !>re5l0g izšel od strani o^eii samosioj-1 in bratov Kraljev, naraščaj dvoje predstav v drara- j njj-j poslancev, ki sta prisostvovala
poslance konferenci. To ni
ŽELEZNIŠKI PROMET ZA NARAŠČAJSKI DAN.
(Navodila železniškega odseka.)
Prihod v Ljubljano 22. t. m.
Naraščaj in članstvo mariborske župe sj pripelje v Ljubljano gl. kol. z rednim vlakom št. 35, ki odhaja iz Maribora ob 10.05 in pride v Ljubljano ob 14.21. Viak :>o primerno ojačen.
Naraščaj in članstvo celjske župe, zlasti društva iz Savinjske in Šaleške doline, Celje, Laško, Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in društvo Litija, se vozi s posebnim vlakom, k! odhaja iz Celja ob 12.30 in pride v Ljubljano ob 14.50. Vsi udeleženci teh društev se morajo brezpogojno peljati s tem vlakom.
Naraščaj ln članstvo gorenjske sokolske župe se vozi deloma (društva Bohinj, Bled, Jcsenice, Javornik, Mojstrana, Radovljica itd.) z rednim vlakom št. 915, ki odhaja z Jesenic ob 13.57, deloma (Kranj, Tržič ln društva južno od Kranja) s posebnim sokolskim vlakom, ki od-baia iz Kranja približno ob 15.20.
Udeleženci iz Vrhnike prihajajo s popoldanskim vlakom št. 1436 ob 16.51, iz Kamnika pa s popoldanskim vlakom št. t035 ob 16.24. Dolenci obeh prog se vo-•djo z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 14.10. Sotranjci se vozijo najbolje z br-
vanskega naraščaja v 22. in 23. JSS za nara
skem gledališču iti mladinski koncert v dvorani cFilharmonienega društva*. Pri j omenil minister Stanič prireditvah sodelujejo: koncertna in j odkod izvira, operna pevka sestra Pavla Lovšetova, vokalni kvartet »Primorje* to so gg.: Banovec, Pečenko, Rajer in Zupan, dalje »Šentjakobski gledališki oder* in bratski »Dramatični odsek* Sokola na Viču. V soboto se igra veseloigra »Snegulčica in škratje*, v nedeljo pa narodna igra »Deseti brat*. Mladinski koncert se vrši v
Nova knjiga za
plavanje, sabljanje, boksanje, rokcboi slavni nemški i ba. bokey itd. Zlasti v lahki atletiki is
cd
trancoSčlni:
nedeljo ob pol devetih zvečer v »Filharmoniji*. Podrobni spored teh prireditev se naznani tekom tedna. Cene vstopnicam za naraščaj so sledeče: Sedeži v ložah in parterju po 2 Din, ostali sedeži in stojišča po 1 Din; pri koncertu so pa sedeži po 2 in 1.50 Din ter stojišča po 1 Din. Vstopnice se dobivajo v predpro-daji pri bratu Vrečarju v Prešernovi ulici 54 ter na dan prireditve pri blagajni dve uri pred pričetkom predstave od-nosno koncerta. Brate in sestre vodnike naraščaja prosimo, da zbero pri svojem naraščaju zneske za vstopnice, da si nabavijo pravočasno vstopnice in da privedejo korporatitvno svoj naraščaj k predstavi, odnosno koncertu. Pred vstopam se je javiti enemu izmed rediteljev, da odkaže prostore. Te prireditve so pred vsem namenjene našemu naraščaju, zlasti br. gostom, vendar pa vabimo tudi drugo občinstvo, da poseti po možnosti te prireditve. — Prireditveni odsek.
obeh samostoj
.	. . Aleksander MoisSl,	—------ — -
i točno. Predlog je , jgra]CCi ^ anrražiran za p rdi od njo sezo- | plavanja so dosegli lepe rezultate, o a nič, ne da bi ozna- no na ,-i>ut<;ches Tlieater* v Berlinu. katerih hočemo objaviti najvažnejši.
Overhannu (Vratislava) je pri hrbtnem plavanju na 400 m postavil uov svetovni rekord s 6:13 (dosedanji rekord 6:29). Overhannu je star šele 19 let. Novi nemški rekordi so postavili v stranskem plavanju na 200 m, ki ga js z 2 : -tf dosegel Cramer (Vratislava). {Dosedanj-nemški rekord je znaša! 2:49.8). Znar.. Rademacher je izboljšal nemški rekord plavanju na 100 m od 1:19.8, ki ga j<3 leta 1913 postavil Wacker (StuttgaV:) crs 1:19.6. V lahki atletiki na; omenimo Cf-vi nemški rekord v teku na 5000 m. L: "■» je izboljšal dosedanji nemški •
ve novine malo da ni-o proglasile ponudbe neke angleške banke za posoji lo kot priznanje samostojne hrvatske republika s strani Anglije. Vroča ;uha
se* je pa kmalu ohladila. Angleške ban ke so sicer pripravljene dati mestu Zagrebu posojilo, zahtevajo pa po nasvetu angleške vlade državno garancijo Seveda ne od Radideve države, temveč zaenkrat od kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta zahteva je udari;a mod blokaše kakor strola. Za-Tebški župan Ileineel je bil sicer tako trezen da je takoj vprašal vlado v Beogradu, ali M bHa Fipmvljena '/r> Ljub,janL
vzeti garancijo m dobil je pozitiv n j J J_
odgovor. Toda blokaški občinski mo- j dri^ani so sklenili drugače. Na konferenci, ki se je te dni vršila radi poso-!
Ciiis des jeunes filles, par Ancta Potočnik.* Cena mehko vezani knjigi 5 Din. poltrdo vezani knjigi 6 Din. Ta knjiga vsebuje prvo stopnjo pouka v francoščini, in sicer oblikoslovje, razdeljeno na 18 lekcij ter 22 beril, med katerimi z veseljem opažamo ie berilo o Jugoslaviji in o kralju Petru. Berilu odgovarja slovnica, razdeljena na 16 paragrafov, in slovarček. Knjiga je prav spretno prikrojena
Bedarff (Frankfurt) od 15:40.3
duševnemu obozorju nčcuk nižjih razre- ] 15:38.3. Friebe (Gradcc) je v tekv "s
dov različnih dekliških šol in zavodov. Cena je za današnje razmere jako zmerna. Tiskala ie to knjigo tiskarna Blaznik v
iila je v njihovem imenu izjavil dr. Srkulj: »Mi države SI1S ne priznavamo. zato od nje nočemo nobene garancije'* In občinski očetje so sklenili, nai župan Ht-incel nadaljuje svoja po-«ra anja z amrleško banko ter naj oo-midi mesto državne jrarancije - višje
Sokolstvo
Širša seia prehranjevalnega odseka zidnega odbora se vrši v četrtek dne 20. julija ob 20. uri v restavraciji *Na-rodnejra doma*. Vabijo se vsi člani, da se te seje zanesljivo udeleže.
Prehranjevalni odsek L Jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani.
Poilflcne beležhe
-r Novi odbor političnega društva «Edinost» v Trstu se jo na predvčerajšnji seji konstituiral tako - le- ored-tednik dr. Josip VVilfan, podpredsednik dr. Mirko Vratovic, tajnik Ivan Stari in blagajnik Viljem Modrijan; odborniki: dr. Edvard Slavik, Makso Cotič, .ir. I. Ražem. dr. Ivan M. Čok, Veko-•lav Kraševec in Božo Milanovič. Odbor je nato pečal z ustanovitvijo Narodnega sveta za Julijsko Benečijo.
Kultura. Znani italijanski list «11-
vseh stanovskih vprašanjih. Kongres bo velikega zunanjepolitičnega pomena, ker se smatrajo agrarne stranke za jedro države in si želijo baš vsled te-
obresti Zagrebški blokaški občinski > rab; M 7letne dneve več kuharic in ku-svetniki so vredn5, da jih predsednik j hr.rjev ter pomivavk. Priglasila do d.ie Radič vse skupaj imenuje za senatorje;^, julija pri načelniku prehranjevalnega
svoje republike.
odseka v Ljubljani, Narodni dom.	..
Dobava kromnirja za sokolski zlet j >lavnost se
! Prehranjevalni odsek L Jugoslovanskega I patriotičnih pesmi. Kljub temu. fla i	/lotn. rabi 3 v^rn,, nove-1 bojnih iger udeleževat športniki
. . . - ' vsesokolskega zleta rabi 2 vagona, novega ustvariti krepko organizacijo, da si j __ Revizija v češki diplomatski sluz- j „a krompirja. Pogoji: prvovrstna kako-
"	~"----ibi. Češkoslovaški zunanji minister Be-;	točna' dobava. Podrobnejga pojas-
'neš je odredil revizijo diplomatskega | nila la.e prtbrp.nievalni odsek L Jugo-. """	' "'slovanskega zleta v Ljubljani, Narodni
na ta način zasigurajo svoj vpliv na ( zunanjo politiko svojih držav.
Politični umori v Sofiji. Politično j „radništva ter preiskavo proti onim di
stanje v Bolgariji je še vedno silno
1500 m izboljšal svoj čas iz leta 1921 e.' -i: 09 na 4 :06.3. Novi nemški rekord f je dosegel tudi v olimpijski štafeti, ki bila pretočena v Času 3:
Zalibog nam manjka proetor, 'Ia bi c: • javili vse rezultate, ki jasno kažejo v.--lik napredek nemških športnikov v vseh panogah športa. Naj omenimo še to. se je ob priliki teh iger tudi Ocvoril-sportna razstava, ki je nudila obiskov.-), • cem mnogo zanimivosti. V nedeljo dr> 25. junija se je vršil v stadionu v Gru-newa!du otvoritveni sprevod vseh spornih društev, ki so se udeležila bojnih iger. V stadionu se je zbralo okoli tisoč oseb. ki so z velikim zanimanje:,) sledili veličastnemu sprevodu, v katere?' korakalo približno 10.0f(0 spertmke.
je končala z odpevanjem da so s«, vseb
struj od neodvisnih socialistov do T&*-cionalističnih reakcionarcev, so poteki-5 igre vendar v najlepšem redu m bre-vsakega incidenta, brezdvomno lep dr.
težko in kritično. Politični umori so j na dnevnem redu. Dne 10. t. m. so se ; izvršila v Sofiji tri politična umorstva. Bivšega sofijskega policijskega ravnatelja Pana ČuMeva so ustrelili trije lustrazione Italiana* piše o Slovencih neznanci z revolverjem na vratih nje-v Istri tako - le: »Slovenci morejo biti	hise. Dvajset minut nato je b.I
Ie sužnji. Naj votlo ti sužnii, da zna "b.t pred državno kaznilnico »F«-Italijan, kadar treba, naložiti jarem	Ivanov. PonoB. pa so aten-
na vTa tujcu, ki se v njegovi hiši ne- tatorj. utopil, v nbnjaku d^edaj še dostojno obnaša in da bomo vzeli v neznanega človeka. Ti umori ,o poroke biče. elastične, žilave biče. s ka- vročih v Sofij, veliko razburjenj. O ferim bomo do kni bičali sužnje.* - atentatorjih n. sle,.ln Domneva^ se, da Temu divjaškemu izpadu se ne da ni- pripadajo makedonskemu komiteju, re^ar dodati. On govori zase.	+ Nov kandidat za državni svet. Tz
-f- Zelena internacijonala. Pfaški li- Beograda poročajo: Demokrati so pn-t^ti ' poroča'o, da se bodo v oktobru tiskali na radikalee, da tudi oni potega leta sestali delegati agrarnih j stavijo vsaj en»ga Hrvata kot kandi-strank iz Češkoslovaške, Jugoslavije, i da ta za državni svet. Vse je bilo za-Poliske ?n Bolgarije, da odrede te-!man. Medtem je grupa Vebzana. Jan-meljne smernice' za skupen nastop v! kovica poskušala spraviti ljubijanske-
Psriški literarni salom
Pariz, 14. julija. Proces proti madami Bessarabo jc končno vendar končan. Morilka dveh soprogov jo je odnesla z jedva dvajsetimi leti prisilnega dela, njena hči pa. k;
urauuiaiva L«/1	.	_u:i; ■ siumnskeja iiuui » ujun.-jai.	=	..	»,.- v,-
plomatskim uradnikom, ki so zlorabili i Pn>!,siIa do op. ^jiia. Dobava do kaz vzorne športne discip.me. « b. s svoj položaj-	. j j dne 5l avemsta.	! jo lahko vzeh za vzgled tudi nasi ,por
- Sindikalna internaclonalais sede-1 - . . . ..........
_____ \o ItnPia na 1
žem v Amsterdamu je imela od 10.
do;
Sokol I. v Ljubljani poživlja bro
-------------- -	.	j člana netelovadce, ki bodo nastopili v
16. t. m. v Berlinu k-.ngres, na katerem ^^ dngh ^	^ p<} uJe!e!i:0 re.
se je razpravljalo o pobijanju monarm-1 dovn!h va- katerc ,e vadi:a	v <.rP.
va v Naučili. V to ^ 19	ob R ur. zvefef n„ ,rA_
■ Se_ V Au!!! Iskem dvorišču na Ledini. Vaje so obvezne za vse brate brez izjeme. Pridite pol noštevilno, storite svojo dolžnost! — Predn;ački zbor.
stičnega rcakcionarstva
svrho se bo 18. t. m. i vršila konferenca glavnega odbora.
- Nove aretacije v Rusiji. Listi po-ročajo iz Moskve, da je bilo te dni are-, tiranih zopet nad 100 socialnih revohici-
Sah
..............- . ... .„ konfnn1 Brztie in sestre, -irite povsod sokol
jonarjev. - Dalje le bil te dni končan ^^ ^	Tr?ovc: Sokoii
proces proti dUhovn,kom_ ki so bm oo- ^^ jQ razpo&lva:te j!h pridno, da
proti	bo ostala v zletni pi.^rni ne. ena
ga imetja. Metropol« Benjamin in^arm j	ra,(r,(.dni,a Dei-.-.prodana! Od do
toženi upora proti
zletni pi.sarm ne. »na
mandrit sta bila obsojena na smrt. 53 dru gih duhovnikov je hilo obsojeno na vec i
''-'srečna An"lHa' S prvim avgustom j tom, obenem pa bodo vršile te razgled-— s.ecna An„nju.	n^v^ri učinkovito sokolsko cro-
bička prodanih razglednic se bodo po-! krivali ogromni stroški, združeni z ."'.le-
se znižajo železniške cene za osebni In blagovni promet za eno osmino,
niče povsod učinkovito sokolsko pro-
Šaliovski list v Maribora. Dne L avgusta prične »Jugoslovanski šahovski savez* izdajati v Mariboru revijo za šahi-ste. ki bo izhajala pod uredništvom sodnika g. Emila Kramerja vsaka dva meseca ln bo pisana v vseh jugoslovanskih narečjih in v nemščini.
Svetovni šahovski turnir se bo zače' koncem t. m. v Londonu. Kakor poročaj r-»Times* ie prijavilo svojo udeležbo 16 tekmovalcev, med njimi svetovni mojster Capablanca, o katerem splošno sodijo, da bo tudi z londonskega turnirja odnosi prvenstvo.
paganco
rtn!
svoje obiskovalce »elitno umetniško družbo*, dočim so bili to le raztrgani cigani s predpotopnimi klobuki in še bolj predpotopno zunanjostjo. Takšni,— — literarni saloni so obstojali že v osem- j narja. Sedaj je že_ devetdeset let stara,
iila toliko Časa dokler ni smatrala za j bili na svojo izgubo in prihodnji teden umestno! da^se' je odtegnila v ozadj, se je vse skupaj začelo -nova. Samo na kmete, ker ji finančni {»oložaj ni več dopuščal takšnega razmetavanja de-
je pri umorih pomagala in ki je v zadnjem trenutku še vse priznala, kar je bil preiskovalni sodnik izvlekel iz nje, pa je potem zojK-t vse utajila, je bila oproščena. Ko je prišla iz sodnije, :o je čakalo pred justično palačo i>et ali šest lulisuznih avtomobilov, katerih lastniki so tekmovali med seboj, kdo jo bo smel peljati na dom. Nekaj mladih Jjudi ji je že med razpravo ponudilo zakon. Na svetu je še vedno dovolj norcev! Kri ima vedro neko čudno privlačno silo.
Ta proces je onim, ki tega še niso vedeli odkril eksistenco takozva.un pariških salonov. Ti saloni so pravzaprav nekakšne obednice in ženske, ki vzdržujeio takšne salone, ne bi imele toliko uspehov, če bi svoj-h ljudi ne krmile. Madame Geoffrev je krmila Bvoje filozofe dolgo vrsto let in -ih je imenovala »svojo živino*, m madame Recamier. ki je tudi dolgo vzdrzeva a iakšm bohemski salon, ie imenovala
najstem stoletju. Etlen njih je bil last madame Atibernon. Ta je bil . znamenit vsled reda. ki ga je znala v njem držati energična gazdarica. Madame Auber-non je imela pri vsaki južini poleg sebe zvonec, katerega pa ni rabila za to. da bi ž njim klicala služinčad, ampak za to. da je vzdrževala mir in red pri mizi, kalar je po-tal razgovor preveč glasen. Vsak dan je predpisala temo. o kateri naj se pri jedi govori. Delala je, kakor delajo predsedniki v Luzembur-<ru ali v Burbonski palači in je dala vsakemu besedo, kdor je prosil zanjo, toda medklicev ni trpela nikakor! Skrb, s katero so bile njene pojedine pripravljene, so seveda privlačile veliko ljudi. Zato je tudi lahko izvajala svoio tiranijo nad njimi. Najboljši izmed tedanjih »sladko-nednih filozofov in literatov* so zahajali k njej, tudi Er-nest Ronan jc tam med jedjo razvijal svoje slavnostne paradokse. Madame Edmant Adame je imela poleg saTona tudi gledališče, ki se je upravljalo z največjim okusom. Te Dodedine ie da-
na še vedno "včasih koga povabi na svoje posetvo Gif, kjer še vedno prak-ticira gostoljubno starico. Madame Ro-tazzi. princesa Bonaparte-Wise, ki «e je poročila s španskim poslanikom, je bila njena naslednica v palači na bul-varu Poissoniere. Tamkaj je tudi kakor njena prednica vzdrževala intimno gledališče, toda umetniška vrednost nienih prireditev je bila znatno manjša od prejšnjih. Jaz sem ho«lil v mladosti na plese in pojedine k Leonidu Blan-cku. ki je stanoval v palači na cesti OFfemonL Plesi niso bili nič vredni, jedlo sej e pa tam izborno. Se bolj so biti tamkaj gostje vneti za igranje in morda je ravno to bilo tisto, kar je ljudi vleklo k Blancku. Jaz sam ne igram. Videl sem pa tam svoje tovariše, kako so igrali in izgubljali ogromne vsote. Pretkani Leoni! je znal izborno iirrati, še bolj pa goljufati. Ko je svoje goste obral, jih jc potolažil s tem. da jih ie naprosil, naj mu pišejo sonete o kakršnemkoli predmetu iz njegove zbirke starin- Gostie so uoza-
lje Villiers del Isle - Adam in Lw Blov. Zadnji, katerega edine-p v te; dnižbi nisem že prej poznal, je napr<: vil name silno bizaren utis. Na lev,
o literaturi se tam ni nikoli govorilo.
Poznaj sem še drug salon, ki je funkeijoniral v času. ko se je ravno licu je, imel odprto bulo, kar ga pa r.-začel simbolizem v literaturi. To je bil j nič ženiralo. Bil je ee! volk na ela-sci ' salon neke Poljakinje, ki je trdila, da'in če je gazdarica prinesla na ie iznašla »ven libre* in ki se je ime-j krožnik sladke drobnjave, ga je^tj^-, novala Marija Kresinska. Pozneje re;okupiral zase in ni neha!, cok.er ie omožila = slikarjem Jurijem Beran-1 pojedel vsega. Hodil je c*crog z ogrn. ; ^erjem in je izdala tri ali štiri še do-|nim klobukom, katerega okraj!« so mn
volf^anTrnive* kniige,"' kf se jim ni niti {vedno, posebno med govorjenjem, 1«-preveč poznalo, da jih je pi«aia žen-1 li na oči in v enomer si_je moral =ka in ki so bile celo moškim vsaj po.buk (»pravljati. kar ga p deMo_ sik kosilu užitne. Poprej je bila natakari- {nervoznega.Tudijlavni Vf-riaine je ca na cesti Rue du Medicee. Kadar je !' -imela sprejemni dan. je vedno prosila za dopust. Enkrat sem v nieni gojilnici pil vrček piva, pa me jc takoj
zgrabila in me vlekla seboj na čaj. Ker	^
oba skupaj nisva imela dovolj denarja , ničesar druzega ko ča;. Saj m^em N.
hajal tja. ni pa mogel piti čaja, kak. tudi jaz ne. Zatorej sva jo vsak v-;--od Kresinske mahnila v tavamo čašico likerja. Verlaine se j; hudoval na Krcsinsko. ker ne se:
streho
tajec. je dejal.
Kakor s« zdi. je nekaj takšnih salc nov še danes v Parizu. Že doleo v.:
za omnibus. sva splezala n; omniV.sa, na kateri sva končno srečno priiadrala k n.rmi hiši. Med potjo	, . mi ie Micka pravila, da ima doma go- sem bil v nosnem, toda kai prida r.c - • — -- ben salon ni bil in ne bo. V teh sai:
nih so se uganjale največje svinjarij-in nesramne šale, kar za prave ume!
tov0 premalo loncev za čaj, in jaz kot dober kavalir sem jej miinocrede mo ral par loncov kupiti — na upanje. Ko sva nekaj časa sama klepetala v njeni \ nike gotovo ni moglo biti n'.kdr.r sobici, so prišli Charlec Orf>z, daljo ; vlačnot	Leon d' Oner.
Etienne Malarmee. oče simbolizma, da-1
Domače vesti
*	Priercsu sprejem poljskih profesorjev v Beogradu- V Beograd je pri-gpela večja skupina poljskih vseučilišč-nili in srednješolskih profesorjev ter že nek3j dragih odličnih kulturnih delavcev. Grupa šteje 03 članov, med katerimi je 40 dam. Med izletniki je veliko število uglednih oseb, kot gg. dr. Paskievid (zgodovinar), Franoev-ski (ravnatelj etnografskega muzeja v Varšavi), Anton Rečiševski (župan mesta Lodza), dr. Antonijevič (arheolog) itd. Gostom so Beograjčani priredili sijajen sprejem.
•	Jugoslovanske žene na Češkem. Hčerka predsednika češkoslovaške republike gdč. A. Masarykova je kot protektoriea čeških ženskih udriženj pohvala naS Savez ženskih društev, da pošlje tia Češko nekoliko svojih Članic :z vseh krajev, ki bi se 6eznanile b domačim življenjem češke ženo in pjenim javnim delovanjem.
glavnega odbora v korist družbe. CMD je zadela pravo, da se je odločila od poslati tvojega zastopnika do podružnic, ki bodo gotovo pričele delovati t podvojenimi silami. — M.
• Novi stavbni inženjerjl Po končanih študijah na češki tehniški visold šoli v
•	b nmtega «frtBStv» » vedno Se'
vračajo večje ali manjše skupine r.aSih rojakov. V soboto je zopet prispelo t Maribor 86 ujetnikov iz Rusije, med njimi več Slovencev in Hrvatov. Sedaj se nahajajo v karanteni mariborske bolni««.
•	Neurje v Slavoniji. Kakor v Sloveniji, tako je tndi * Slavoniji minulo nt-deljo vladalo veliko neurje. Posebno viharno vreme je razsajalo r Vukovaru.
Pragi so te dni napravili drugi državni j Veter je opravil poljskim sadežem obi izpit in bili promovirani za stavbne in-1, „___, _ v aItaIIa« Osfrrtva. ie n.ldaln
lo
ženjerje naslednji naši državljani: N.Gu-1 {udi to£a
škode. V okolici Ostrova je padala

* Parastos za pokoj. Drašfcovičem.
Dne JL t. tn. »e bo vršil v saborni cerkvi v Beogradu parastos za pokojnim ministrom Miloradom Draskovi-Č3B1. Parastos se vrši ravno ob obletnici ministrovega umora.
" Zadostilni obred na Krnn. Proži o nedeljo t>c je vršil obred obnovitve spomenika ca Krnn. Kakor poroča «Edinost>. se je že v soboto zvečjr zbralo v Kobaridu iz vseh strani mnogo vojaških in civilnih ndruženj; najštevilnejše so bili zastopani fašisti, ki fco prišli iz Furlanije in iz Trsta, Tržiča, in Gorice. Vso noč od sobote na nedeljo ter vso nedeljo je neprsstno lil dež, tako da so bili tisti, ki so se podali na Krn, vsi mokri. Ceremonija je bila vsled tega kratica. Župan občine Ljubušnje je sprejel epomenik v varstvo občine. Popoldne je bila druga slavnost v Kobaridu, kjer se je na trgu postavil drog z italijansko triko-loro, in kateri je prisostvoval sam voj-ri minister Gasparotto. Nastopili so različni govorniki, meri niimi tudi ko-bariški župan, a končno jo imel daljši govor minister Gasparor.to, v katerem
zelj" iz Ljubljane, L. Krstulovič iz Splita, Franjo Žugčič iz Karlovca, Krešimir Miklavži6 is Janke in Branko Smola iz Zagreba.
•	Malomarnost, Prejeli smo: Na koii-zpjsken. poslopju v Ljubljani risi su.i natrgana mestna zastava, ki je poleg tega tudi v bat vab že sila obledela Ker se nam ne zdi umestno, da bi moral ravno Kolizej zaostajati za drugimi okraSe?>in.i poslopji, se obračamo po tej poti k novemu gospodarju, da nam po možnosti nabavi novo jugoslovansko zastavo. V slučaju prevelike gmotne obre-! cenitve smo pripravljeni po svojih skromnih močeh prispevati — Več najemnikov.
•	Z orlovskega tabora r Skofji LokL
Iz Škofje Loke nam poročajo: Nedeljski orlovski tabor na tukajšnjem glavnem trgu nam je ponovno pokazal cilje teh internacionalnih in protidržavnih organizacij. Običajno hujskanje na boj proti vsemu, kar ne trobi v klerikalni rog, preideiro in se izvajanjem posameznih govornikov v nekaterih točkah, ki se tičejo ljubezni do bližnjega, prav iz srca pridružujemo; prisiljeni smo pa zavrniti z vso odločnostjo nesramno trditev voditelja orlovske zveze dr. Basaja, ki je nameraval g svojimi demagoškimi zavijanji ljudi privesti do prepričanja, da se je sokolska prireditev preteklo nedeljo izvršila na državne stroške. Znana so nam sicer sredstva, kakršnih se poslužujejo klerikalci v dosego svojega nepoštenega namena, da se pa poslužuje klerikalni govornik, ki malo preje citira v svojem govoru lepe Kristove nauke, laži v toliki meri, kot se je to zgodilo preteklo nedeljo, nas je vseeno osupnilo. Hujskanje proti državi in njenim napravam, vzbujanje nezadovoljstva med ljudstvom in agitacija za bodoče volitve, to vse je bilo cilj nedeljske orlovske prireditve. Velika ploha je končno preprečila nadaljnje hujskarije klerikalnih samopašnežev in jih prisilila, da so se umaknili v svoj brlog na Spodnjem trgu.
•	Iz Trbovelj. Prejeli smo: Javno vnašanje na knezoškofijski ordinarijat v Ma-
Gospodarstvo
LJfclJaB:
ZOPET UGODNEJŠE VESTI O IZGLEDIH SVETOVNE LETINE.
Vest o izgledih letine v naši državi &o ^ ________^	.
splošnem staino povoljne. V Vojvodini. Jg avgusU	ofertalno licitacijo glede
in obrtnilka lborniei vpogled.
= Dobava stekla. Ravnateljstvo drenih železnic v Rarajevn razpisuje na dan
j? naglasa), čeravno se ne ve, kakšna i riboru: Trboveljski občani in vašfani si roka je oskrunila spomenik, da je j dovoljujejo vprašan je, je-li je iz moralič-renaar odmev, ki ga je ta dogodek iz- j nih ozirov in iz ozirov javnega oohujša-zval v vsej Italiji, jasen in glasen op> S nia dopustno, rin vsem. Dan je potekel mirno. i * Novf desetdinarski bankovcL Z; o Tirom na predstoj->čo izvozno se.z wo
j- nastala potreba večjo izdaje lOdi-j * Pogreb športnika Rudolfa Rožiča. V
r.arskih bankovcev. Kakor poročajo iz!nedeljo se je vršil v Zagrebu pogreb Beograda, bo dala Narodna banka no- j znanega športnika Rudolfa Rožiča, ki je r?. v Ameriki naročene bankovce kma-' hi v promet. Stari lOdinarski bankovci pa ostanejo Se dalje v veljavi.
na tragičen način končal svoje mlado življenje. Na Mirogoju »e je zbrala velika množica občinstva ter vsa zagrebška * Projekt novega kazenskega zako- j Sp0rtna društva, da se poslove od svo-ca je definitivno redigiran ter izide \jega, tovariša. Na krsto je bilo položenih
prihodnji mesec v tisku.	------ XT- —*■- ------
4 «nnstrovani glasnik.« Tako se bo imenoval velik ilustrovani list, ki f>o V-ričel izhajati v Splitu, čim uredi splitska ^Društvena tiskarna* svojo cinko-grafijo. List bosta urejevala gg. Bar-f dica in Tommaseo.
Nov ruski časopis v Beograda.
Ime 20. t. m. prično izhajati v Beograda nov politični list »Ruskoje delo*.
*	Komunistična afera v Splitu. Te dni so privedle oblasti v Split neko mladenko iz Srbije, ki je v dobi komunističnega. razmaha bivala v Splitu in bila često v družbi komunističnih voditeljev. Policija vodi sedaj preiskavo in je bilo na podiagi izpovedb mladenke, že več oseb aretiranih.
*	Steiid v Mitrovicl. Atentator Ste-jič, ki je pomiloščen na 20 let ječe, je bil' dne 15. julija prepeljan v kaznilnico v Mitrovici Z njim so bili oidani isti kaznilnici obsojeni komunisti Lajoš taki, Fil. Fili;>ovič, Života Milojkovič, Vladimir Mirič, Dragutin Marjanovič, Ivan Colovič. Lazar Štefanovič, M. Trebinjac in S. Nikolič, med tem ko to bfli prepeljani v kaznilnico v Poža-revcu V. čopič, Nikola Kovačevič, C i. Sala i in S. Palinkaš.
*	Veliko neurje v celi Evropi. Ven-ko neurje, ki je vladalo zadnje dneve pri nas." je imelo velik obseg, ter je močan vihar razsajal skoro po celi Evropi. Temperatura je poys0<i znatno pndla. V nekaterih krajih je padalo mnogo dežja in vihar je posebno sadovnjakom* napravil ogromno skode; Posebno v aloskib deželah so bih taki nalivi, da, je "mestoma celo železniški promet moral bili ustavljen.
a Priprave za novinarski kongres. Ka-kor smo že poročali, se bo vršil kongres jugoslovanskih novinarjev v Subotici 8. in 9. septembra Subotiški listi poročajo, da :e tamošnje novinarsko udruženje in ostaie korporacije že pripravljajo, da kar nsjsvefianejše sprejmejo v svoji sredi gvije goste.
*	Odposlanec Cirll-Metodove družbe g. gkulj je obiskal v soboto Hrastnik. Njegovemu vabilu v gostilno sorodnikov ranjke slovenske matere Dimnikove se je odzvalo lepo število odbornic in odbornikov obeh hrastniških in dolske podružnice, ki so z velikim zanimanjem Bledi!': izvajanjem družbine-a tajnika, stavili nanj razna vprašanja ter mu tudi (Sporočili razne želie= ki iih imaio do
nad 50 vencev. Na grobu je govorilo več športnikov, ki 60 vsi slarvlli velike zasluge pokojnika za razvoj zagrebškega športa, Blokaški listi so hoteli, kakor smo že poročali, žalostni dogodek zlorabiti v svoje umazane politične namene in dati tudi pogrebu političen značaj. V priznanje disciplini zagrebških športnikov moramo poudariti, da se jim to ni posrečilo. Vendar je poskušalo po pogrebu par frankovcev demonstrirati, a 1 policija je z energičnim nastopom poskus v kab udušila. — Preiskava o tragičnem dogodku na Jelačičevem trgu se nadaljuje. Aretiran je bil privatni uradnik Sokolič, ki pa je dokazal, da Rožiča sploh ni poznal Ln da je oddal le strašilni strel, da se reši iz gneče. Ker je mogoče, da je vendar ta strel zahteval Ro-žičevo življenje, pride Sokolič pred sodišče.
*	Sprejem uradniških pripravnikov pri južni železnici Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sprejme v »lužbo večje število uradniških pripravnikov, to je absolventov srednjih in niim sorodnih šoL Prošnjam, ki se naj v pošljejo na gornji naslov do konca julija 1922. naj se priloži: krstni in rojstni list, samski list, domovnico, nravstveno izpričevalo (ne nad 6 mesecev staro), zrelostno izpričevalo, vojaško odpustnico, potrdilo o zaposlenosti od izstopa iz šole do sedaj. Opozarja, se pred vsem na to, da pridejo v poštev le oni prosilci, ki so že odslužili predpisani rok v kadru (aktivno vojaško službo).
*	Taksi na Igralne karte In domine. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, se je z zakonom o budžetskih dvanaistinah za mesec julij 1922 z veljavnost io od 1. julija 1922 povišala taksa na igralne karte in domine iz tar. post. 236 taksnega in pristojbin-skega zakona od 30 Din na 50 Din. Vse karte in domine, se morajo torej ponovno žigosati in razlika takse po 20 Din plačati najkasneje do dne 1. avgusta t. 1. Lastniki kart in domin se opozarjajo, da morajo pismeno prijavit' ("prijava brez kolka) pri pristojnem davčnem uradu posebej vse že rabljene in posebej vse še nerabljene karte in domine ter doplačati takso 20 Din., odnosno, ako sploh še niso bile taksirane, takso po 50 Din. Proti strankam, ki ne bi donesle prijavo in plačale takse do 1. avgusta 1922 se bo kazensko nostoDalo.
*	Gozdni požar pri Trojanah. V gozdu posestnika Konška iz Trojan je prošli teden izbruhnil požar, ki se je hitro razširil ter divjal naposled v obsegu štirih hektarov. Požrtvovalnem« delu gasilcev iz Trojan in Motnika se je končno posrečilo, da »o lokalizirali in pogasili požar. Skupna škoda se ceni na približno pol milijona kron. Največjo škodo, nad 400.000 kron, ima trgovec Krzman iz Kamnika.
*	Smrtna nesreča. Gluhonemi Tomaž Pire se je iz Groblja vračal domov v Domžale. Blizu Rodice je Sel čez progo kamniške železnic«. V tem trenutku se je približal vlak. Stroj je zagrabil Pirca in ga smrtno poškodoval Ostal js na mestu mrtev.
*	Nevihta ▼ tržaškem zalivu. Kakor nam poročajo iz Trsta, je v nedeljo nevihta tudi v tržaškem zalivu hudo razsajala. Valovi so od sv. Andreja do sv. Križa preplavili obrežje. Promet na morju je bil ustavljen. Dva parnika sta bila v prosti luki poškodovana.
*	Žrtev strele. V nedeljo je ubila strela delavca Jovana Dimitrije vi ča iz Izvora pri Zaječaru. Ko .je nastala nevihta stopil je pod neko drevo, v katero je strela udarila in ubila Jovana litega dne jo sirela na Ritnju ubila 12 krav in 1 tele.
*	Velik požar na Prosekn. V pondeljek ponoči ob 22. uri je začelo goreti na Proseku pri posestnikih Edgardn Gorupu in Josipu Pirjevcu. Ogenj se je posrečilo lokalizirali, škoda znaša okoli 35.000 lir.
*	Vojska proti stenicam. Od pretekle sobote sta v Beogradu na delu dve koloni za desinfekcijo steničje nadloge. Ko Ioni prihajata in desinficirata prostore, kamor se Jih naroči Dosedaj je prijavljenih 800 hiš, a v kratkem bo sestavljena še tretja kolona, ki bo delovala izključno v državnih poslopjih, hotelih in gostilnah.
*	Skrivnost maksimirskega jezera.
Sprehajalci v maksimirskem parku pri Zagrebu so v nedeljO opoldne pri gornjem jezeru našli žensko obleko in neko knjigo s podpisom: »Andjela Marku šič, Mrazovičeva ulica 2». Poklicali fo stražnika, ki je v omenjeni hiši dobil obilno gradivo. Andjela Markušič je bila manipulantinja pri pok*ajinski upravi ter »jo s svojo starejšo sestro in njenim otrokom stanovala v omenjeni hiši V soboto, ko je bila sama z otrokom, je pisala več pisem, katera je služkinja odnesla na pošto. V nedeljo zjutraj je odšla od doma in se ni več vrnila. Brez dvoma je izvršila samomor. Truplo se doslej še ui našlo.
*	Drzna tatvira na parniku. Na par-niku cSarajevo*, ki je vozil v soboto iz Trsta v Šibenik in Split, je zapazil ladijski komisar, da manika v ladijski blagajni 15.000 Ur. Tat je otvoril blagajno s posebnim ključem in je najbrže v Splitu izstopil, ker na parniku se navzlic najnatančnejši preiskavi ni moglo najti ukradenega denarja.
*	Ukradena stara vijolina. Pred nekaj dnevi se je neki tat priklatil v stanovanje knjižaike Angeline Stajič v Beogradu in odnesel 120 let staro vijolino, vredno 60.000 kron.
se po nekaterih vesteh obeta celo za enkrat boljša žetev, nego lani, in bo žito dalo povprečno 10 meterskih stotov na oralu, kar pa je gotovo nekoliko pret.ra-no. Zlasti dobra letina se pričakuje v celi državi v koruzi, ki je povsod zdrava in se povoljno razvija. Potem se obeta izredno dobra vinska letina in dobra letina češpelj v Bosni, Hercegovini in Srbiji Sadje kaže povsod povoljno.
Položaj v evropskih državah se od zadnjega našega poročila o Izgledih letine ni mnogo spremenil. Uspeh žetve v Veliki Britaniji, Franciji ln Italiji obeta biti takšen ko lani. Iz Rusije prihajajo zelo povoljna oficijclna poročila o stanju polja; privatnih poročil ni. V Avstriji bo malo pridelka, a žitno zrnje bo dobre kakovosti V Madžarski je ugodno vreme, ki dobro upliva na kakovost. Menda najugodnejše vesti od vseh evropskih držav prihajajo stalno iz Rumunije, od koder le dovoljen izvoz ječmena, ovsa, stročja in detelje proti plačanju carine, dočim je Izvoz pšenice ln rži zabranjen.
Zadnja poročila o žetvi v Zedlnjenih državah so ponovno zelo ugodna. Navzlic temu pa so se cene učvrstile in kažejo tendenco naraščanja. Temu so vzrok veliki eksportni nakupi, lz Argcntinije poročajo o prehudem deževju. Vreme je ne-povoljno zlasti za razvoj zgodaj sejane pšcnice. V Indiji je stanje kulturnih rastlin zelo ugodno. Isto se poroča iz Avstralije. Severno-atriške francoske kolonije bodo imele letos slabšo žetev, dočim se iz Egipta poroča o povečani površini obdelanega polja in o dobrih Izgledih letine.
Izgledi svetovne letine so po zadnjih vesteh očivldno znatno boljši, nego pred mesecem. Zlasti daje upanje na ugodno svetovno letino to, da so tudi vest! iz Rusije povoljne. Seveda je treba od sovjetske vlade lansirane vesti nekoliko skeptično presojevati.
Cene so se na svetovnem trgu v splošnem učvrstile. Hudo so narastle v državah s padajočo valuto: v Nemčiji, Avstriji in Madžarski, dočim je pri nas, kakor smo že včeraj omenili, narast cen neznaten. Ako bo vreme zanaprej ugodno za kulturne rastline in ako Rusija res le ne bo potrebovala preveč uvoza, je pred jesenjo pričakovati padec žitnih cen, kar bo znižalo cene tudi v naši državi, ki se bo morala ravnati po svetovnih cenah, ako bo hotela izvažati. Imeli pa bomo, kakor izgleda, letos več žita za izvoz, nego lani
dobave stekla za j>o6lopja in vagone. Predmetni oglas je v trgoveki in obrtniški zbornici v Ljubijaui na vpogled.
= Italijanski državni dolg. Tz ek?r•> žeja italijanskega finančnega lainV .•? posneti da je znašal italijanski dolg do maja 1922. leta 113 milijard -.t. Primanjkljaj za 1921/22, ki bi! • -viden na 5 milijard, se je po*^ in pol milijarde, čeprav so dohod! d namesto pričakovanih 12 znašali 13 ti. jard. Finančni minister je poudvjai ct dalje visoko pasivnost italijanske trgovinske bilanco v letu 1921, zna-iajočo 11 milijard (uvoz 20, izvor. 9 milijard
= Dolgovi Evrope Zedinjcntm držs vam so znašali dne 15. maj? 1922 vsote il.,456,383.059 dolarjev. Od te vsote <>' pade na Anglijo 4:685,8^2.560 in ns Fh.p cijo 8,,770.906.856 dolarjev.
= Problem ruske valute, ie od po^'1 ka leta 1922 se trodi sovjetska vlada -s Moskvi, da zopet vzpostavi valuto srebrnega denarja, katerega kovinska,v:h*-nost bi bila enaka oni za časa cara. ta denar se ne bi dal v promet, temveč šahi služil kot podloga novi emisiji ruo-ljev.
= Zunanja trgovina republike On> v letu 1921. je znašala (v milijonih dolarjev): uvoza: 381.3 (L 1919 401,8, 1. 1^0 455.1); izvoza: 433.8 (L 1919 301.5. I 778.9). Izvozni prebitek, ki je znašal v L 1920 okroglo 275 milijonov, je padel v V-tu 1921 na okroglo 50 milijonov. Največji trgovinski promet je bil z Zedinjeniaii državami, potem s Anglijo. Nemčijo. Francijo itd.
TRŽNA POROČILA.
Svinjski sejem v Mariboru (dne 7. t. m.). Pripeljali so 196 svinj in 5 koz. Cene: prašički, 5 — 6 tednov stari, komad 450 — 700 K; 7 — 9 tednov stari, komad 800 — 1100 K; 3 — 4 mesece stari 1500 — 1700 K; 4 — 6 mcsecev stari, komad 1800 — 2000 K; 8 — 10 mesecev stari, komad 2500 — 3500 K; prašiči, eno leto stari, komad 4000 — 4500 K. Koze komad po 600 — 700 K.

210.
— Povišanje ažija. Po odredbi finančnega ministrstva se je povišal nadavek (ažijo) na zlati dinar od 15. julija za nadaljnjih 100 odst. Od 15. julija se torej plačuje nadavek na uvozno carino po kurzu: 100 zlatih dinarjev enako 700 dinarjem v bankovcih. Ta nadavek se plača na vso uvozno blago, za katero do zaključno 14. julija ni plačana uvozna carina. Na blago, ki se carini «ad valo-rem», se ta nadavek ne bo plačeval
= Savez Icdustrialcev za Vojvodino. V Novem Sadu se je osnovala Zveza iodu-
* Razbojniki napadli potniški avtomo- strijalcev, ki bo stopila v stike z vsemi
bil Iz Mostara se poroča: V nedeljo dopoldne so razbojniki na progi Mostar-Nevesin.je napadli potniški avtomobil. S klici: »Stoj! Denar semU so ustavili avtomobil Bili so oboroženi s puškami in revolverji Av o se je ustavil in razbojniki so kakor 'ivjaki planili nad komandanta ter ga prisilili da je stopil z vo-a in jim izročil 40.000 kron državnega denarja Oropali so tudi potnike in šoferja. Zadovoljni s plenom so se potem razbojniki izgubili v bližnji gozd. Sodijo, da so razbojniki bili iz Cme gore. Orož-ništvo je takoj pričelo akcijo, da izsledi zločince.
*
•	Ruska Ean de Cologne je nenadkri ljivp kakovosti. 7.e osem let ni bilo mogoče dobiti tako finodišeče lcolonjske vode. Srednja steklenica --'-ne 120 K, velika 260 K. Enako zborne kakovosti je milo (Russ. Ean de Cologne Savonl, komad SOK inkremaza lice (Russ. Eau de Cologne CreairO zlasti za one. ki imajo mastno kožo. Za gospode zlasti prikladno po britju. Cena 60 K. Dobiva se v parfumeriji »Uran*, Ljubljana, Mestni trg št. 11.
•	Zoraida krema, sestavljena po receptu božanstvene lepotice orientalke Zorai-de, zvezde harema sultana Abdula Hami-d.v Cisti rastlinski proizvod. Najpopolnejše sredstvo moderne kosmetike za čo-sego omamljive lepote. Prijatelji parfuma dobijo parfum na dekagrame v sledečih dišavah: akacija, ciklame, hvacin-the, hellotrop, lilaflor, španski bezeg, jasmin, Šmarnire, kaiamfil, reseda, noža orhidija. vijolica, ohvpre, tuberoza. deteljica, inearmant, ideal, passion. mirakle. peau de Espagne, Californian, Poppi in (Lovigan) Honbigant. Cena za 1 deka-gram od 30 do 40 K. Dobiva sa pri par-fumerii «Uran», Ljubljana, Mestni trg 11. podružnica; Zdia-viliš?« Rogaška Slatini.
podobnimi zvezami v državi.
= Novi petrolejski izviri in rudniki v naši državi? »Jugoslovenski Llovd* poroča, da je neka inozemska ekspedicija našla v Hrvatski in Sloveniji nekoliko novih petrolejckih izvirov in rudnikov premoga ter železa. Kakor doznava omenjeni list, se bo v kratkem pričelo s pripravami za eksploatacijo omenjenih rudnikov.
= Nova tvornica strojev. Kakor poročajo listi. namerava budimpeštanska tvornica strojev Rossemann in Schiine-mann osnovati v Jugoslaviji delniško družijo za gradnjo strojne tvornice z glavnico 5 milijonov dinarjev.
= Naša pooblaščena trgovinska agencija v Leipzigu se je nastanila v Fried-rieh List-Strasse 4 part,
■= V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Slovenska banka, podružnica v Ljutomeru; Atelje za umetno knji-goveštvo Mihael Vahtar v Mariboru: Ir-golič in Slanovec, lesna industrija v Mariboru; Jugoslovensko transportno društvo Darlič i drugovi v Zagrebu, podružnica v Mariboru; «Konserva», prva jugoslovanska industrija za konservirauje rib. sočivja. *adja, trgovinska družba z o. z. v Mariboru; Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor & drug v Mariboru; Josip & Ivan Vogler, polni tev In razpečavanje naravne mineralne vode v Petanjih pri Radincih; tovarna lepenke in lesovine grofa Thurna v Pre valjah (Farna vas).
>= V zadružni register se jc vpisala Lesna zadruga v Pmartnem na Pohorju, r. z. z o. z., a izbrisala se je Gozdarska zadrura za Blejski kot v Gorjah.
— Oddaja zgradbe barake v Vrapčah pri Zagrebu se razpisuje na dan 3. avgusta ob 11. uri dopoldne pr: Inženirskem odelenju komande IV. armijske oblasti v Zaerebu. Predmetni ozlaa ia t tieovski
10*-
225.
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.225 — 0.2?. Berlin 18.90 — 19, Budimpešta 6.40 --6.50, Bukarešt 48.50, Milan 381 — 385. London 375 — 376, Newyork 84 — 84.?C\ Pariz 692.50 — 697, Praga 193 — 19-, Švica 1600 — 1635, Varšava 1.52 — 5.5t valute: dolar 82.50 — 83.75, avstrij. krene 0.30, češke krone 188 - 192, mark« 20 — 21.
Trg. obrtna banka 62 — 62.50.^ Hrvatska eskomptna banka 163 — Jadranska banka 420 — 430. Jugoslovtnska banka 105 — 106. Ljubljanska kreditna banka 200 -Slavenska banka 112 — U2.50. Praštediona 1150 — 1155. Rečka pučka banka 115 — 117. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatacija drva 120 — 125. Dubrov. parob. družba 1350. Narodna šumska industrija 100 Našička industrija drva 125. Gutman 275 — 280. Slavonija 113 — 115. Union 700.
Ljubljanske strojne tovarne 204. Trboveljska premogovna družba
Beograd, devize: Budimpešta o .36, Bukarešt 48.75, Milan 383, London S74
—	375, Newyork 83.50. Pariz 689 — Praga 192.25, Švica 1580, Berlin 23.25 — 23.50, Solun 205, valute: dolar 82.
Dunajska borza včeraj ni posiovaia. V prostem prometu so notirali: Kaiija 1790, Berlin 89, Newyork 40.5-00. Pariz 3250, Curih 7550, Praga 935, Zagreb 115, Budimpešta 90 in Varšava 7.10.
Praga, devize: Berlin 965 — 985, Curih 805.50 — 86950, Milan 205.50 - 207.50 Pariz 374 — 376, London 200 — 202, Ne* York 44.75 — 45,35, Beograd 52 — 53, Sofija 28.35 — 29.15. Dunaj 0.08 — 0.12, Varšava 0.77 — 0.87, Budimpešta 3.30 -3.40; valute: nemške marke 980 — 1900, švic. franki 860.50 — 864.50, Ure 202.50
—	204.50, franc. frank! 371 — 373. nm; 199 — 201, dolarji 44.50 — 45.10, dina- ." 52 — 53. levi 28.35 — 29.15, avstr. z,;. krone 0.10 — 0.14, poljske marke 0.77 -0.87, madž. krone 330 — 3.40.
Curih, devize: Berlin 1.13, Newyor; 521.25, London 2321, Pariz 43.60, Mila" 24, Praga 11.70, Budimpešta 0.41. Zssr: 1.525, Varšava 0.095, Dunai 0.0150, av žigosane krone 0.017/*.
Berlin, devize: Italija 2197.25 - 2292.7.-London 2134.80 — 2149.20. Newyo:A 480.89 — 482.11. Pariz 3995 — 4905, Švica 9198.45 — 9221.55. Dunaj 128 — i-'/:, Praga 1076.65 — 1079.35, Budimpev.-i 36.20 — 36.30, Sofija 304.60 — 305.40.
Obfave
*	Občni zbor «Slovenskega zdravni&U-ga društva». V četrtek, dne 27. t. m., e!:
17. uri se vrši v magistralni dvoran; v Ljubljani III. izredni občni zbor Slove -skega zdravniškega društva s sicdeči dnevnim redom: 1.) PoročUo odbora. 23 Volitev novih članov v sanitetni savet kraljevine SHS. 3.) Stanovske zadc.: (minimalni larif, vprašanja naSiii bolni., sekundarsko vprašanje in ar.). 4.> Sluč;'-nostl
*	Akademsko društvo jugoslovanski': tehnikov v Ljubljani vabi tovariše štude"-te vseh strok brez razlike fakultete letnikov, ki hočejo prihodnje šolsko i- 1 študirati v Nemčiji in žele informacij, 0 i se oglasijo v petek 21. t m. ob enajsti' dopoldne v društveni sobi gorenjega društva v poslopju tehniške visoke šole ; ■ Mirju (Aškerčeva ulica 11) L nadstro?:-. soba 15.
*	Izgubil se je v nedeljo dne 15. t t.: dopoldne od Otoč do Brezil zlat manše--n! gumb z monosramim K. Y. N?'ditcl::i se prosi, da ga blagovoi; oddati proti dc-bri nasradi u uoravoištvu «Infra*.
BRANIStav NU5IC:	«
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda.
Toda žene se vznemirjajo. Boje se ostali same na cesti 5rez oborožene sile. Tudi ostali pristanejo na to, da se počasi vsi skupaj premaknemo dalje. Plamen, ki je pred kratkim obetal rešilno svetiljko, se je izpremenil v požar pekla, iz krvoželinih čeljusti sikajo plameni, da nas požro.
Korakali smo molče, približajoči se smrti Slehernega je telila težka misel, kaj se lahko .vsak hip zgodi z njim in z njegovo družino.
•Saj ni baš potreba, da me ubijejo, razdvoje me od družine, poženejo v neznane madžarske vasi. A kje bo ostala moja družina? V Peči. Tam kjer ni človek niti v mirnem času varen svojega življenja, Zakaj sem zapustil hišo, zakaj prezebal in stradal, se mučil in trpel?*
cČe sem že moral umreti, pemiSia drugi, bolje bi bilo, da sem storil to doma na lastnem pragu. Kdo bo vedel za moj grob, če me raztrgajo divje zveri?»
•In zakaj vse to?» razpreda glasno obupanec misB, prek©e-srajoče v njegovi dušL
cZato da troiš, tako ti je sojeno.*
•Ljudje, pomečimo puške. Ce nas Avstrijci dobijo s miškami
nas oostrele.*
•Ne še. Še je čas, ko se približamo^
•Kaj pa, če nas iznenada napadejo?* _
*Toda vraga, kam boš brez orožja tu sred! planin?*
Naše molčanje prekine glas par streliajev pred nami.
<Čujte!»
•Kaj?» Vsi se ustavimo.	.
•Jaz bi dejal. Poglejte malo bolje. Saj ne gon mesto.*
Pazoo moti Ime v daljavo. Požar Je tako silen, kakor W gorela gora ln bi se vnelo neba Spodaj pod seboj razsvetljuje množico streh.
•Saj je res-*
•Hitro še par korakov. Tamle iz ,višine bomo lažje pregledali, kaj se godL*
Dospemo vrh klanca. Ogenj razsvetljuje strehe, nad katerimi se dvigujejo minareti in ogolela drevesa, kakor bi mesečina lila čez strehe. Vedno jasnejše in jasnejše se oblikuje pred nami mirno spavajoče mesto.
Vsi se oddahnemo. Zdaj nam je Jasno, da ne gori mesto in nismo se brigali več, kaj so objeli plameni nad njim. Dovolj je tolažbe za nas, da nas sprejme nocoj mesto v svoje naročje, pod svoje strehe, kjer se odpočijemo in zberemo in če bi tudi ta požar nad mestom izdajal bližino sovražnikovo, vseeno se podamo od tam šele jutri naprej.
Poslednje moči se vzbujajo v nas in mrzlica nas ni popustila, dokler nismo pričeli korakati skozi mrtve ulice, razsvetljene od požara. Čeprav je ogenj ta hip nekoliko opešal, je vendar sipalo iz ogromne zakurjene peči toliko svetlobe, da je blestel kameniti tlak, kakor v opoldanskem solncu in so hiše risale ostro začrtane sence. Tam zgoraj pa se nam je zdelo, da je pripravljena velika goreča grmada, na kateri zgori ves narod zaradi svoje vere v svobodo. Človek bi dejal, da se je zemlja vnela še davno prej ter se je od silnega plamena, kipe-čega v njenem drobovju razpočila, ter lijeta zdaj iz žrela požar in plamen. V mračne oblake brizgajo sedaj brezštevilne iskre in padajo zopet nazaj kot ognjeni dež.
Čeprav nas je utrujenost zrušila, smo obstali prepadeni, prikovani na mestu, gledajoči ta neobičajni prizor, še vedno za-gonetko za nas. Oficir, jahajoč pred patruljo nas je predramil. Bil je moj znanec, eden tistih mladih Inteligentnih ljudi, ki so se v mirnem času poskušali tudi s peresom. Razložil sem mu
trpljenje ms vseh' ln zapctvedal k dvema v^iakama. <b Davpra-šata po hišah za prenočišče. •A kaj gori tam gori?* •Krematori srbske države* •Ta ogenj smo mi zažgali?* »Da, mL Naj zgori vse, kar nam je ostalo.* Prične nam naštevati, kaj je že požrl plamen: vozove, topove, lafete, avtomobile, šatore, različno orodje, bolniške postelje arhive, računske knjige, različne akte ln še mnogo dragocenih stvari, katere smo s težavo reš3L»
•Ali vidite, kako strašna je igra usode? Da zažigamo svoje stvari in poslednje ostanke srbske države v mestu, ki se imenuje Peč.*
•A zakaj smo privlekli vse do sem? Zakaj nismo izvršUi vsega že v Prizrenu.*
•V Prizrenu je zgorelo vse, kar bi moralo z nami v Lrum-kulo. Vedeli smo. da bomo nosili komaj dobro uro hoda, potem pa zagnali proč. Ostali del pa smo prinesli do sem.*
•Vseeno bi bolje bilo. da bi zgorelo že tam,* ga prekinem •Pokojnik je preminul pravzaprav že v Prizrenu. Od Prizrena sem je bil samo pogreb, da pokopljemo truplo v družinski rakvt*
Oficir je takoj preskočil na druge stvari in ni želel nobeneza razgovora več o tem, kar ga je pretreslo do duše.
Kmalu se povrnejo vojaki ki so poiskali stanovanje. Našel sem nekoliko strehe v nizki, bedni hišici. Domačin ni imel ognja, da se ogrejemo. Pa kaj bi z njim ? Popadali smo po tleh. se zvili v kiopčiče, kakor kače, greli s svojim lastnim dihom in strašna utrujenost nas je uspavala.
Meni pa so še dolgo zvenele v ušesih oficirjev e besede; •Pokojnik je preminel že v Prizrenu. Od tam dalje je bil samo še pogreb, da pokopljemo mrtvo truplo v družinski rakvi >
(Dalje prihodnjič.)
Hči papeža 63
- mkrecija Borgia
■cNe . . . izpusti me,* sem jecala z drhtečim glasom in se ponovno iztrgala iz njegovega objema- »Prezrla sem Vaše zlatnike, toda za svojo ljubezen zahtevam drug dokaz ... O, vem da sem malo preveč radovedna, že moja mati me je kregala radi tega. Toda, Vi v resnici mislite dobro o meni in če se Vam resnično dopadem, tedaj mi pokažite svojo listino, o kateri ste govorili, dokažite mi, da Vam je res zapovedano, ubiti princa Alfon-sa. Aragonskega.*
Začel je nerazumno buliti v vse z glupimi, pijanimi očmi Naenkrat M pre svojo usnjeno torbo, ki jo je nosil za pasom, vzame iz nje listino in mi .jo pomoli pred oči.	_
•Tu, čitaj dekle ... ali ne znas citati.. . . Ne, ne., vidiš tu zgoraj ime vojvode Bisellskega, a tu čisto spadaj podpis mojega prevzvišenega gospoda m gospodarja cerkvenega zastavonoša .. . Cezarja Borgie.*
•Vi ste v službi Borgie?* ga vprašam s prisiljenim mitom. «V službi velikega, glasovitega Cezarja Borgie?*
•To se razume.* se nasmehne on. *Kaj nisi, mala ciganka, še nikoli cula o glasovitem Michelettu, katerega ljudje v Rimu imenujejo za Borgiji-aerra rablja?* •	.
Oh, signore. kakor je zdajle zgrnila z naših obrazov vsaka kaplja krvi, tako sem tudi jaz tedaj prebledela. V dveh mesecih svojega bivanja v Rimu sem mnogokrat cula ime Micheletto in o tem človeku bo mi pripovedovali to-
liko strašnih zgodb, da se mi je Šesto, čeprav ga dotlej nisem poznala, prikazoval v sanjah — in zdaj sem sedela poleg njega, čutila njegov dih in gledala v njegove zakrvavljene oči . . . Ah, signore, moja prva misel je bila, skočiti in pobegniti skozi okno. Toda premagala sem se, ker sem se spomnila, moj princ, da preti Vam krvava nevarnost in sem pomislila: morda je nebo izbralo tebe, bedna Florentina, tebe ponižano in zavrženo, da plemenitega princa rešiš ubijalčevega bodala
Zbrala sem svojo srčnost, ov2a mn svoje roke okrog vratu, ljubimkala ga in mn dala čutiti svojo bližino.
•Pustite mi, da še enkrat dobro preči tam Vašo zapoved,* sean mn dejala; •dajte mi listino. Tu je tema, stopila bom bliže k svetilki.«
Strast ga je žo toliko prevzela, da mi ni mogel odbiti prošnje. V trenutku sem že spet imela usodepolni papir v svojih rokah. Dvignila sera se in tedaj, ko da hočem stopiti k mizi, kjer je gorela svetilka, sem se nenadna okrenila, skočila k oknu, ga odprla in se vzpela nanj. Za seboj sem začula zamolkli krik in Micheletto se je pojavil ob meni Zagrabil me je in me hotel potegniti nazaj v sobo. Toda k sreči ga je vsled pijanstva zapustila moč. Jaz ;em se mu iztrgala in skočila na ulico.
Sveta Mati me je obvarovala, da se pri oknu nisem ponesrečila, ona je hotela, da rešim Vas, ker sprejele_ so me roke Vašega prijatelja, on me je_ otel.
Moj princ, sedaj veste vse. a jaz se Vam z vsemi nebeškimi svetniki zakli-njam. da sem govorila čisto resnico. Ako še dvomite o tem, tedaj poglejte
to listino i . . na njej stop sedemnajst odličnih napoljskih imen, posvečenih smrti, na prvem mestu pa je Vaše presvetlo ime.
Z naglim gibom odgrne Florentina ogrinjalo, potegne iz nedri listino in jo položi princu pred noge. Nato se zopet sramežljivo ogrne z jahalnim ogrinjalom, vstane in odide v najtemnejši kot sobe.
Na Alfonsovo lico se je zopet vrnila rdečica, ki mu je prej naglo zginila z njega. Iz njegovih oči se je bliskal srd.
•To je najzahrbtnejši zločin, katerega so kdaj izvršili Borgijci,* je siknil ljnto. <Ker z menoj uničijo Lukreeiji-nega soproga, a papež ubija z isto roko, s katero ubija mene, tudi srečo svoje hčere. Toda v tem trenotku ne smem misliti samo na sebe. Sedemnajst Napoljcem, otrokom moje domovini, preti smrt Manfred. midva jih morava opozoriti!*
•Bodi overjen, moj princ, da bodo opozorjeni,* odgovori Manfred- ^Preoblečen bom ostal v Rimu in pazil na te nesrečnike. Toda prva in največja skrb si mi ti, prijatelj dragi. Niti tre-notek ne smeš več obotavljati z odhodom iz tega mesta- Takoj moraš pobegniti v Napol j in šele ko bo onstran meje tvoj konj dirjal pr^ko tvojih_ rodnih tal, boš na varnem . . . Gledaš me, ko da ne verjame«, pa kako moreš s proskripcijsko listino v roki še dvomiti o tem! Tu. glej, stoji tvojo ime. a Cezar Borgia, je k njemu pristavil opazko: Mora pasti prvi!»
•Lopov. zločinec!* klikne Alf on«. <Z menoj govori sladko, kadar ee sreča-[va, a" svojemu krvniku stiska v roko j bodalo, s. ka terim na.i mi prehode i srce!*
»Ko bi bilo to samo Micheletto vo bodalo,* nadaljuje Manfred z gnevom, •tedaj, princ, na bi zahteval od Vas, da ponoči pobegnete iz Rima. ker v sili bi se že obranili zahrbtnega morilca. pretečega z bodalom ali krogljo. A kako naj dovolite, da se Vam jutri zjutraj ponudi zajtrek — z otrovom. S svojimi ustnami se ne smete dotakniti nobene čaše vina, dokler bivate v tej hiši, niti grižljaja, ki bi za ponudila roka Bargijca.*
•Moja soproga je nedolžna . . . ona ne ve ničesar o tej podlosti!*
•Tega Vam nočem oporekati.* odvrne Manfred. •Ampak ona je brez moči. Oče in brat je tokrat iz dobrih razlogov nista uvedla v svoje nakana. Ah, princ, ne premišljajte nadalje. j*>-begnite, da ne bo prepozno!*
<Bežim naj?!* krikne princ zmedeno. «Kaj se ne smem posloviti od ljubljene soproge, ne smem povedati Lu-kreciji . . .»
•Niti besede,* ga prekine Manfred. •Lukrecija te ne hi pustila od sebe. Predlagala bi ti morda, da beži s teboj. Dotlej bi pretekle ure in dnervi. ker za to bi se morali drugače pripraviti.*
•Torej naj kakor tat izginean v noči in naj je ob slovesu niti no poljubim?* •Alfons, ona bo prišla k tebi kadar boš v Napolju na varnem . . . Kot princ Aragonski se ne smeš podati na pot. Nedvomno, da Cezar Borgia ni ohvestil samo straž pri mestnih vratih, temveč gotovo ob vseh potih do meje prežijo nate. njegove zasede. Zato morava * premisliti kako se naj preohle-čes.»
•Da se preobiečem . . . kako?* vziihne Alfons. Stal je ob svoji pisalni
mizi in žalostno glodaj z zatajenimi solzami na Lukrecijino sliko, ki je sta la pred njim v dragocenem okviru. V tem času so je zopet zganila postav* v kotu. Stopila je k Manfredn in mn šepnila v nbo par besed
•Ah, izboroo. dekle!* vzklikne zvesti prijatelj Alfonsov. •Tvoj predlog mi je prav po volji Toda si li sigurna za tega človeka?*
•Kakor za sebe,* odgovori Floren tina. «Jakob. gonjač oslov, je tudi moj rojak, ki ga je usoda vrgla v Rim. On na.Tn bo posodil svoje osle in svoje male vozičke in princ, preoblečen v kmeta, se lahko z mirnim srcem poda na pot Da ne bo nikdo mogel česa sn miti, bomo naložili na vozičke par vreč moke. Jaz bom pa visokega gospoda, če mi nakloni veliko milo:', spremljala Oblekla bom fantovsko obleko in ee predstavljala kot njegov mlajši brat Verjemite mi mgnor«5. predno bo uspelo morilcu le dotakniti se princa, bo moral preko mojega trupla ...»
Medtem ko .je Florentina Izgova-jala te besede z vsem žarom južnjati nje. so bOi njeni pogledi neprestano uprti v Alfonsa Aragonskega, poglcdi-ki so izdajali vdanost devojke lepemu princu.
•Si li čul. Alfonso, kaj ti svetu;' Florentina. Mislim, da se. boš hitro odločil za njen predlog . . .. Ti molčiš? Stvar je torej gotova. Pohiti dekle,. *'n uredi z Jakobom vse. Na obali Tih -r \ pri velikan mostu, naj naju pričaka Čez eno uro. Njegove osle in vozičk? mu bodeva seveda plačala. Tu i m;'-: mošnjo, in Jakob bo m^nda zado-"-ljen 7. njeno v?ebino.>
(Dalje prihodnjič.'1
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
Kuratorij ustanove pokojnega g. Anton* Kolenom, ve!e-trgovea v Celju,
razpisuje 3 nagrade po 10.000 K, 5000 K in 2000 K za nagboSjse 3 načrte za nagrobni spomenik g. Antona KoZenca.
» ft- ——------,----
sferlonov, pioo, zvačaio, igel, perea >n vseli grasiofcaskiii delov. Cemkl brezplačno.	37
F. U BEL 38 8 {ml B. Rasbsppr),
X,tnbl1aas, Soana ulica št. 5, '	«	..........,.
~ ,	t,-amn<vmnv orke- Določitev kraja grobnice na okoliškem pokopališču v Celju se izvrši spo-
razumno z umetaikom, kateremu se poveri izvedba dela. Boljša dela bo izvesti v kararskem mramorju. Rok za vložitev načrtov se konča dne 30. septembra 1922. Vsa pojasnila se dobe pri kuratorij u Kolenčevih ustanov v roke dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, kamor naj se naslovijo tudi ponudbe.	'_2229
jakovrstne obleke kemično čisti in barva v vseh nian-sahtovarna
Jos.Reicb, Ljubljana
Sprejemaliict:
Selenburgova ulica it. 4.
Podružnica: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto.
se oddasta v tekis
treh masecev.
Naslov v upravi
»Jutra*
nteSane stroke, zanesljiv, marljiv, se sprejme ? 1. ali 15. avgustom. Plača po dogovoru.
GVISON KAISSR, 222»
•rgovec z mešanim blagom v Dravogradu.
Oprava za in jedilno sobo
dobro ohranjena, skoro nova, se kupi. Ee-flektira se samo na prvovrstno najfinejšo izdelavo in les.
Ponudbe pod upravo »Jutra*.
šifro: Oprava
50 na
2241
Zobni ateljič
__erdo Palovec
Grilo dfl ]5' ^U5ta-
stanej. do 20 bessdt 01«. 3-—, nikls »»dsljnjlh S h«*»d1 I Dto. — Trgo.sH	dopisov«*!* ««
premičnin« do SO bs»«dl 5 Din., ruklh Mda!!njn» 6 b«»e<* 2 O)«. — Pi«4« »• aepre). (Lahko tudi •» — rnamkah.) Na »preSanJa ■« odoovar;a I«, ako !• rpralanio prilsiana »ntmka za od3ovor. ——
Državni podnradalt
išče postranske popoldanske službe od 3. ura naprej. Maslov v upravi .Jutra"
2223
Eontoriat, 2228 invalid, z večletno prakso kot fakturist, efcspaditer in poslovodja, absolviral z odliko ilahrovo šolo, zeli nastopiti službo v kaki večji trgovini t mestu. Vprašanje prosim na upraTO «Jutra> pod »Invalid*.
2180 Kupi se hiša. s trgovino ali malo gostilno v mesta. Istotako se kupi majhna vila. >'a j raje v Poljanskem predmestju ali pa na Škofovem. Pismene ponudbe ne upravo »Jutra*.
Sobo 22it
z električna razsvetljavo v Dalmatinovi ulici poleg f > diiča zamenjata za Bcfco * bližini Zvezde ali Obrtne bol" Dopisi na upravaištvo «3utr-» pod »Soba 35».
2240 Učenko sprejme tvrdka M. Krištofih Bučar, Ljubljana, Stari trg
št 9.
»rjj^i
Bnkovo oglje, 2227 suho, prvovrstno, prodam. Naslov pove uprava »Jutra*.
Plavalne pasove
, iz piutovine izdeluje tovarn i z&maškcv Jelačin & Kom?
Ljubljana.	26
2245 Proda se lest t usnje vezanih zvezkov s slikami Brehms„Tierleben'' Naslov pove uprava <Jntra»
Vžigalno vrvico
(ZOndgcimnrr) nudi najeenai"; uvozna tvrdka L Razboršek, Šmartno — Litija. 2232
ii~«il — 'l '
a ■ 'v » » ■ —-- ——- — - ---- -— —
rg dame. gospode in deco priporoča tvrdkaPriHOrOČailC ,Jutro"! HHH
M.. & E. Skabepnž,	r ____ ______ ____. - ----
T,jubljaaa, Mestni trg št. 10. loaib j VJU/V^a^

Siilie gobe, lipouo mt% liri-! npo olje iii poljske pridBlfee
olaea najbolje tvrdka	20;
SiKC-RANT, KRANJ,
i^sdiil
za trgovino z usnjem
iščeta.

lelei. int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah aa debelo sladkor, riž, olje, kavo itd.
>@ficixi
m
strojno olja
m a vedno po Lajnižj& cenab v zalogi družba „Zora". skladisce ..Balkan-'.
Pozop!	Pobop!
Potnikom, prebodnikomjn tulcem
»ORANO HOTE
(ieteeaiSki postaji nasproti) Ufiisonov trg St. 115, Beograd. — Telefon $t. 23-13.
Otvorien ie izza dne 5. junija t. L Hotel je moderno nrejeu, ima 12(1 elegantno mebliranih sob. v v^ako njih je vpeljana topla iu hladna voda, hotel razpolaga s kopeli, saloni m posebnimi sobami in z vsemi udobnostmi, z lastno parno kurjavo in električno razsvetljavo. V restavraciji m kavarni se dobe izvršna jedila in piiača, prvorazredna franroska m srbska Vub5i»i». Cene solidne. Postfrha
hiT» in točea.
^	Ravnateljstvo
i
s
Ponudbe z referencami in zahtevami sprejema Martlnuslč ln drog, tovati.i usnja v Ljutomera. __________
*	4
»	Vsakovrstne ?palne in jedilne sobe tudi brez raramorja in
*	ogledal kupujemo od producentor. Ponudbe s slikami (fotografijami),
-j-	z navedbo vrste lesa in če je politirario ali voščeno, franko embalaža.
•V/	kateri kolodvor, prosimo nasloviti na tvrdko "-215
'I	lp?ae!c i fe-osvi, kom. društvo u Mostam.
'S	'
i >