Poštnina plačana gotovtaL Leto XXII., št. 123 Ljubljana, nedelj?! 25. utaja !f|J Cena Din 2 - cent. 60 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen- burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Diet Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno (TltaOa e dalFestero e PUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano G. Bottai na oblshu pri kulturnih ustanouah V spremstvu Visokega Komisarja Bese. Emilija Graziolija si je včeraj ogledal Narodni muzej, Narodno galerijo in slikarsko razstavo v Jakopičevem paviljonu Ljubljana, 24. maja. Svoj dvodnevni obisk v prestolnici Ljubljanske pokrajine je Minister za Narodno presveto Ekscelenca Guiseppe Bottai temeljito izrabil, da se čim bolj spozna s kulturnimi in prosvetnimi razmerami nove pokrajine. Včerajšnji dan je bil na sporedu ogled šolskih zavodov, tako ljudskih in srednih šol pa tudi visokošolskih fakultet in zavodov, ze dopoldne si je gospod Minister, kakor smo že poročali, po obisku na vseučilišču, ogledal poslopje nove vseučiliške knjižnice, nato pa še zavod za strojništvo v novem poslopju tehniške četrti na Mirju. L'Ecc. il Ministro Bottai parla nella grande sala deirUniversita — Eksc. Minister Bottai govori v zbornični dvorani vseučilišča Popoldne ob 16. si je Ekscelenca Minister Bottai ogledal bežigrajsko gimnazijo. Sprejel ga je ravnatelj z vsem profesorskim zborom in so visokemu gostu razka-zali vse prostore in zbirke zavoda. Iz bežigrajske gimnazije se je podal g. Minister s spremstvom v bežigrajsko ljudsko in meščansko šolo, kjer si je prav tako temeljito ogledal učilnice, otroški vrtec, otroško zavetišče in šolsko kuhinjo. Zunaj je zbudila pozornost skupina barak v Gramozni jami, k; razumljivo ni napravila najboljšega vtisa. posebno še, ker je v neposredni bližini vzgojnega zavoda. Zupan g. dr. Adlešič je Mirist.ru pojasnil zadevo s temi žalostnimi ostanki socialnega siromaštva, nakar je Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli obljubil. da bo preskrbel potrebne kredite za odstranitev siromašne naselbine in za zgraditev potrebnih delavskih stanovanj. Gospod Minister si je s svojim spremstvom včeraj popoldne ogledal tudi tehnično srednjo šolo kjer ga je pozdravil profesorski zbor z ravnateljem dr. Novakom na čelu, ki ie " Ministru razkazal vso razsežnost zavoda s številnimi oddelki. G. Minister se e živo zanimal za ustroj šole ter si v podrobnosti dovolil razkazati številne učne pripomočke, modele, stroje itd. V Narodnem muzeju Današnji dan je namenil Minister za narodno prosveto Ekscelenca Giuseppe Bottai obisku slovenskih kulturnih zavodov Ob 9. dopoldne se je pripeljal v spremstvu Visokega Komisarja Ekscelence Emili ia Graziolija in načelnika prosvetnega oddelka dr. Lovra Sušnika ter številnega drugega spremstva pred muzejsko palačo na Bleiweisovi cest!. Pri vhodu je Ekscelenco ministra pozdravil direktor muzeja dr. Josip MaL Izrekel mu je dobrodošlico v slovenskem jeziku in nato v italijanščini nadaljeval pozdravni govor: Ekscelenca, dovolite mi, da Vas vdano pozdravim ob vhodu v najstarejšo narodno ustanovo Ljubljanske pokrajine. Letos poteče 120. obletnica ustanovitve našega zavoda in Vaša Ekscelenca je drugi prosvetni minister, ki je hotel osebno obiskati naš muzej in edini, ki je hotel napraviti ta obisk na lastno pobudo. Posebna čast je tudi za naš muzej, da lahko pod svojo streho danes službeno pozdravi Ekscelenco Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine. Naš muzej se ne ponaša z univerzalnimi zbirkami in tudi ni imel nikoli takega namena. Omejil se je na ožjo nalogo, a tudi bolj utemeljeno, da namreč pokaže, kako sta se ta naša rodna zemlja in njeno prebivalstvo razvijala, kako so ljudje živeli in napredovali, kakšni so bili pogoji razvoja tal in njihovih proizvodov. Zbirke našega muzeja obsegajo v smislu tega programa arheološke, obrtniške predmete, stvari, Id pričajo o kulturni zgodovini, etnološke in mineraloške, geološke, botanične zbirke ter zbirke kamenin in krajevne favne. Bistveni del muzeja sestavlja specializirana knjižnica, ki obsega okrog 40.000 knjig tn arhiv s 15.000 snopL Tudi le nagel oblak muze ja bo lahko prepričal Vaio Ekscettt- co, da je ta stavba, ld Je bUa zgrajena pred 50 leti, povsem pretesna, da bi v njej lahko razstavili vse obširno gradivo, ki se je zbiralo celo stoletje, saj so celo razstavne vitrine prava skladišča. V prepričanju, da je sleherni muzej odraz stopnje narodne in pokrajinske kulture, je vodstvo ponovno opozorilo oblasti na potrebo, da se sedanje muzejsko poslopje poveča, toda doslej so vsi ti načrti ostali žal zaman. Kraljevina Italija, ld se ponaša s skrbstvom za spomenike, muzeje in galerije, kakršno je lahko za vzor vsemu svetu, bo vplivala tudi v svoji novi Ljubljanski pokrajini tako, da se bo lahko tudi ona povzdignila na zaželeno višino v svojih ohranjenih spomenikih, v skrbstvu in njihovi strokovni obdelavi. V imenu slovenskega narodnega muzeja prosim Vašo Ekscelenco, da bi upoštevala, kolikor bo mogoče, potrebe našega rodnega zavoda tako pri sestavi proraču- lenci rade volje sprejela povabilo, da obiščeta tudi to razstavo. Krenila sta s spremstvom in z odborniki Narodne galerije v paviljon, kjer so bili zbrani nekateri umetniki-razstavljalci, ki jih je predsednik dr. Windischer predstavil visokima dostojanstvenikoma. Razstava še ni bila dokončno urejena, vendar je že. nudila zadosten vpogled v najnovejšo umetniško tvornost slovenskih slikarjev in kiparjev. Italijanski dostojanstveniki so si kljub pičlo odmerjenemu času z očitnim zanimanjem ogledali razstavljena dela in izrazili svoje zadovoljstvo. Eksc. Visoki Komisar je obljubil, da bo po možnosti prisostvoval sam, vsekakor pa po zastopniku jutrišnji otvoritvi razstave. V spremstvu visokih dostojanstvenikov, ki so si ogledali Narodno galerijo in razstavo v Jakopičevem paviljonu, je bil tudi odlični znanec kulturne LJubljane, profesor rimske univerze dr. Giovanni Maver. LTEcc.il Ministro Bottai nella grande sala della Biblioteca universitaria. Alla sinistra l'Alto Commissario Emilio Grazioli. — Eksc. Minister Bottai si ogleduje veliko dvorano vseučiliške knjižnice. Na levi Visoki Komisar Eksc. Emilio Graziofi na, kakor tnd! pri sestavi programa novih gradenj. Za iskrene besede se je Ekscelenca Minister Bottai ljubeznivo zahvalil. Direktor dr. Mal je nato v družbi s kustosom dr. Rajkom Ložarjem povedel Ministra v družbi z Visokim Komisarjem Graziolijem in spremstvom po vseh razstavnih dvoranah. Z zanimanjem so si ogledovali razstavljene starine in bili presenečeni nad bogato zbirko. Ko je direktor dr. Mal potožil tesnobo, s katero se mora boriti ljubljanski muzej, se je Ekscelenca blagohotno zanimal, če morda že obstojajo kaki načrti za razširjenje te kulturne ustanove. Direktor dr. Mal mu je razložil idejni načrt mojstra prof. Plečnika, po katerem naj bi se stranska trakta muzejskega poslopja podaljšala v smeri proti Muzejskemu trgu, Eksc. Minister Bottai pa je bil mnenja, da bi to bilo v kvar lepemu izgledu, ki ga sedaj nudi ta lepi park. Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli je nato omenil še drugi načrt, da bi se namreč za muzej uporabilo poslopje na Ljubljanskem gradu. Gospod minister za prosveto je dejal, da bodo vprašanje razširjenja muzeja vsestransko proučili in da bo v kratkem rešeno. Direktor dr. Mal je nato visokim gostom našteval bogastvo arhiva, ki ga hrani ljubljanski muzej, med drugim tudi nekaj Tiepolovih slik. Eksc. Minister Bottai je obljubil, da bo tržaški muzej v zahvalo za dobro čuvanje zakladov italijanske slikarske umetnosti poklonil ljubljanskemu muzeju nekaj del tega slavnega mojstra. Visoka gosta sta se nato ljubeznivo poslovila in odšla peš proti poslopju, kjer ima svoje prostore Narodna galerija. v Narodni galeriji in v Jakopičevem paviljonu Okrog 9.45 sta Ekscelencl Minister Bottai in Visoki Komisar Grazioli s spremstvom prispela v Narodno galerijo. Pri glavnem vhodu je bil zbran odbor Narodne galerije s predsednikom dr. Windischer-jem na čelu, ki je predstavil visokima obiskovalcema posamezne odbornike. Pred vhodom v glavno dvorano galerije je predsednik dr. Windischer spregovoril v slovenskem in italijanskem jeziku pozdravno besedo ter naprosil g. Ministra naklonjenosti in zaščite. Nato sta si Ekscelencl s spremstvom ogledala umetnine v vseh razstavnih dvoranah. Informacije je dajal predvsem predsednik dr. Windischer, poleg njega pa tudi konservator dr. Mesesnel in ravnatelj Narodne galerije Janez Zorman. Eksc. Minister Bottai se je posebej zanimal za nekatere starejše slike in jih primerjal z deli italijanskih mojstrov, izpričujoč široko estetsko kulturo, ki — kakor znano — odlikuje voditelja italijanske prosvete in vzgoje. Videti je bilo, da sta bila gg. Minister in Visoki Komisar zadovoljna z ureditvijo našega reprezentativnega hrama upodabljajoče umetnosti, in sta zagotovila predsedniku Narodne galerije svojo naklonjenost in pomoč. Po ogledu sta se visoka dostojanstvenika vpisala v knjigo obiskovalcev. Čeprav nI bil v programu Obisk priprav* ljajoče se razstave naših likovnih umetnikov v Jakopičeva paviljona, rta K kana- V mestnem muzeju čigar ogled je bili na vrsti, je g. Ministra sprejel ravnatelj dir. Janko Pretnar z mestnim arhivarjem Vladimirjem Faibjaočičem. Tu se je Ekscelenca s spremstvom precej dolgo zadržal in se zanimal za posamezne razstavljene predmete zbirke, ki vsebuje našo stanovanjsko opremo od gotike dalje. Na vsej poti je Ekscelenco Ministra Giu-seppa Bottaia spremljal Ekscelenca Visoki Komisar Grazioli. Prav tako sta bili v družbi hčerka gospoda Ministra in soproga gospoda Visokega Komisarja. Tudii so bili v spremstvu mnog. visoki vojaški dostojanstveniki m civilni funkcionarji. Na Ljubljanskem gradu Od mestnega muzeja se je vsa družba v avtomobilih odpeljala na Ljubljanski grad, kjer je župan dr. Adlešič visokim gostom predstavil ;nž. arhitekta Borisa Kobeta, ki vodi obnovitvena dela ljubljanskega gradu. Pred odhodom na dvorišče so bili na mizi razgrnjeni načrti arhitekta Jože Plečnika in g. Kobe je Eksc. gospodu Ministra tolmač1! Plečnikove načrte in ▼ koliko so dela že napredovala. Po ogledu starodavne grajske kapele, si je gospod Minister na grajskem dvorišču ogledal vojaško kuhinjo in se ljubeznivo razgovarjal z navzočimi vojaki. Vidno dobro razpoložen, k čemur sta pripomogla lepo vreme in čisto ozračje na grajski planot:., se je Eksc. g Minister živahno razgovarjal s svojim soremstvom, se pogosto zaustavljal in želeli pojasnil o tem kn onem. Župan dr. Adlešič mu je toA-mačill naprave na Gradu ter označil nekatere večje zgradbe mesta z grajskih razgledov. Na grobovih italijanskih vojakov Po kratkem sprehodu na stare utrdbe, kjer je že v precejšnji meri vidno delo po Plečnikovih načrtih, je družba sedla v avtomobile ki se odpeljala na pokopališče k Sv. Križu, kjer se je g. Minister s sprera-stvom poklonili na grobovih Italijanskih vojakov, padlih v svetovni vajini. Na poko-pa'l:š6u je bila. postavljena častna četa z godbo Sardinskih Grenadirjev, ki je izkazala čast visokim posetnikoma. Ob spomeniku sredi pokopališča je bila večja skupina višjih častnikov, s katerimi se je gospod Minister, potem ko je položil ob spomenik velik lovorov venec z italijansko trobojnt-co, in izkazal čast mrtvim borcem, prijavno pogovarjal. Prav tako kakor g. Mm> ster sta položiti enake vence ob spomenik Viscki Komisar in Poveljnik armad/nega zbora. Eksc. Minister Bottai se je dalje časa odkrite glave šetal med vrstami številnih enakih belili križev, nakar je ponovno izkazal čast mrtvim m počasi zapustil grobišče tisočih italijanskih vojakov, ki so že med prvo svetovno wjoo pustili swoja mlada življenja v slovenski zemlji. Pri odhodu je godba ponovno zaigrala in je četa strumno pozdravila odhajajoče obiskovalce vojaškega grobišča, od koder so krenili pred mavzolej kranjskih Janezov in tudi tam z dvignjeno desnico izkazali čut mrtvim vojakom. Pred pokopališčem se je gospod minister po®dmvii m poslovil od večine spremljevalcev, mAoo -mVvrijm s asesa, kar ma La seconda giornata dellvEcc. Bottai a Lubiana Una serie di visite a tutte le istituzioni culturali e scola* stiche slovene Lubiana, 24 maggio. La citta, di Lubiana ha vissuto in questi ultimi due giorni nuove ore bellissime della sna stori a culturale. La visita del Ministro dell'Edncazione nazionale l'Ecc. Giuseppe Bottai si e trasformata in una fervida rivista di tutto cio che nella nuova Provincia attesta la sua centenaria attivita culturale. Ieri, aneora nelle ore antimeridiane PEcc. Bottai ha visitato i nuovi edifici d'ingegneria meccanica e di mineralogia della faeolta tecnica. Nel pomeriggio ha visitato il ginnasio reale, la scnola elemen-tare di Bežigrad ed altre. Nella serata I' Eccellenza Bottai, accompagnato dalla figlia, e 1'Ecc. 1'Alto Commissario Grazioli con la gentile consorte hanno pre-senziato alla rappresentazione delle »Nozze di Figaro« al Teatro delbOpera dove sono stati accolti dal Sindaco e dai rappresen-tanti dei teatri. La rappresentazione e stata iniziata con la «Marcia Reale» e 1'inno «Giovinezza». Quest»oggi le visite del Ministro sono state destinate specialmente alle istituzioni culturali slovene. Anzitutto 6 stato visitato 11 museo nazionale dove il gradito ospite e l»Alto Commissario sono stati sa-lutati dal direttore dott. Mal. Esposta la situazione delPistituzione e presa in consi-derazione la possibilita di trasferire il museo nei locali piu ampi del castello, il Ministro ha dichiarato che la questione verra risolta prossimamente. Verso le 10 11 Ministro e l'Alto Commissario hanno visitato la galleria nazionale dove sono stati accolti e salutati con de-vozione dal presidente delbistituzione dott. Windischer. II Ministro si 6 vivamente in-teressato di alcuni lavori antichL Benehe non fosse eompreso nel programma la visita al padiglione di Jakopič, dove sta alle-standosi un'esposizione dei nostri artisti, il Ministro e 1'Alto Commissario s'inviarono al padiglione, dove loro furono presentati alcuni artisti. L' Ecc. 11 Ministro si k molto compiaciuto dei lavori espostiU L'Al to Commissario ha annunciato, che possibilmente presenziera personalmente albapertura delTesposizione, che averra nelle ore antimeridiane di domani. L'alto ospite si e poi inviato al museo comunale dove 6 stato ricevuto dal direttore dott. Pretnar. ]Pi£i tardi il Ministro b salito sul eolle del castello dove ha visitato le opere di sistemazoine attorno alla vecehia grandiosa mole delTedificio medio- je Ljubljana to dopoldne utegnila razkazati od svojih pomembnosti. To vse sicer ni bilo popolno, vendar je zadostovalo, da si je Ekscelenca ustvaril trdno sliko o vseh kulturnih in prosvetnih ustanovah, ki označujejo glavno mesto nove pokrajine hkrati tudi za kuliturno in prosvetno žarišče vseh Slovencev. Brez pretiravanja smemo upati, da ponese g. Minister s seboj kar najugodnejše in najlepše vtise s tega poseta ter po prepričanju, ki si ga je ustvaril v teku dvodnevnega bivanja med nami, nadalje ukrepa za kulturni in prosvetni napredek najmlajše pokrajine Velike Italije. Eksc. Minister Bottai je še v teku dopoldneva obiskal Italijanski kulturni institut ter se seznanil z njegovim delovanjem v naši sredi. Popoldne je Minister spet odpotoval nazaj v Rim. Sprejem zastopnikov Akademije znanosti Pred slavnostnim zborovanjem v univerzitetni zbornici, je včeraj Minister za Narodno prosveto, Eksc. Giuseppe Bottai blagovolil sprejeti predsednika in generalnega tajnika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, prof. dr. Rajka Nahtigala in prof dr. Gregorja Kreka, ki sta ga prosila za blagohotno naklonjenost Akademiji in znanstvenim smotrom, ki jih Akademija zastopa. Eksc. g. Minister se je živo zanimal za ustroj in delovanje Akademije. Slavnostna predstava v Operi V počastitev visokega gosta iz Rima je bila snoči v Operi slavnostna predstava >Figarove svatbe«. Rampa je bila okrašena z zelenjem in s številnimi lončki domačih cvetic. Prostore v ložah in parterju je kmalu zasedlo izbrano občinstvo v večernih oblekah. Posebno odlična mesta so zavzeli predstavniki oblasti in višji častniki. Tik pred začetkom predstave sta vstopili v častni loži Ekscelenci Minister Bottai in Visoki Komisar s spremstvom. V spremstvu g. Ministra Bottaia je bila njegova gdč. hčerka. G. Visoki Komisar je po-setil predstavo z gospo soprogo. Občinstvo je vstalo in stoje poslušalo himno, ki jo je zaigral orkester. Predstavi so prisostvovali tudi drugi zastopniki Visokega Komisarijata, med njimi podprefekt comm. dr. Bisia, zastopniki Fašistične Stranke in vsi visoki funkcionarji vojaških in civilnih oblasti Ljubljanske pokrajine. Med domačimi odlični-ki smo opazili škofa dr. Rožmana, bivšega bana dr. Natlačena, župana dr. Adlešiča in podžupana dr. Ravniharja, rektorja univerze dr. Slaviča z zastopstvom vseučili-škega sveta in mnoge druge. Ekscelenci gg. Minister Bottai tn Visoki Komisar Grazioli sta z velikim zanimanjem sledila predstavi Mozartove vesele opere. Sodelujoči umetniki so bili ob koncu dejanj deležni navdušenega odobravanja. G. Minister je posebej izrazil upravniku gtodattča wnje zadovoljstvo s predstavo. evale. 13 Ministro e l'Alto Commissario sono entrati pure neTantica cappella del castello. Dal eolle 1'ospite con viva soddisfazione ha goduto la beila v is ta della citta in mezzo ad una cornice di verde primaverile. Dal castello la colonna di automobili aneor prima di mezzogiorno ha raggiunto U cimitero di S. Croce dove il Ministro, l'Alto Commissario e il Comandante del Corpo d'Armata deposero corone d'alloro davanti al monumento dei soldati italiani morti in prigionia durante la guerra mondiale. Di la si portarono al mausoleo dei soldati sloveni caduti nella stessa guerra. Infine II Ministro onero della sua visita anche 1'istl-tuto di eoltura italiana nel centro della citta. Nel pomeriggio il Ministro e ripartito alla volta di Roma. Zahvala Kralja in Cesarja Visokemu Komisarju Ljubljana, 24. maja. V odgovor na izraze udanega poklona, ki jih je poslal Visoki Komisar Eksc. Grazioli Nj. Vel. Kralju in Cesarju, je Visoki Komisar prejel naslednjo brzojavko: »Ekscelenca, zelo se vam zahvaljujem za pozdrav, ki ste mi ga poslali tudi v imenu slovenskega prebivalstva v trenutku, ko ste prevzeli službo Visokega Komisarja. — Viktor Emanuel.« Bolgarski sveti ogenj Sofija, 24. maja. rs. Kralj Boris je sprejel prinašalce »svetega ognja« iz stare bol, garske prestolnice Preslava, katerim je izjavil: »Pobožno sprejemam sveti ogenj, prižgan v naši stari prestolnici ter ga izročam vam, bolgarski mladeniči, da ga ponesete v vse kraje osvobojenih bolgarskih, pokrajin. Njegov plamen naj zopet razsvetljuje vode Donave, Vardarja, Nišave, Ohridskega jezera in Egejskega morja. Na.j bi ta ogenj kot simbol duhovne edinosti vsega bolgarskega naroda razsvetlil duše, ogrel srca in združil okoli sebe vse Bolgare v imenu naše duhovne pravičnosti, naših stoletnih tradicij in naših idealov. Ta sveti plamen, ki nikoli ni ugasnil v teku naše tisočletne zgodovine, naših bojev in našega trpljenja, je ustvaril tn izoblikoval bolgarskega duha in njegovo nebrzdano hrepenenje po svobodi in napredku. Naj bi ta božanski plamen zagorel z novo lučjo in ogrel našo sveto in svobodno zemljo. Naj živi združena in svobodna Bolgarija!« Pavelič o razmejitvi z Madžarsko Zagreb, 24. maja. u. Hrvatski poglavnik Ante Pavelič je v nekem intervjuvu izjavil novinarjem, da bodo bodoče hrvatsko-madžarske meje bržkone iste, kakor so bile meje med Madžarsko in Hrvatsko v stari avstro-ogrski monarhiji. Tudi meje Hrvatske in črne gore bodo potegnjene po starih hei-cegovsko-črnogorskih mejah. Grčija pod italijansko okupacijo Atene, 24. maja. Z zasedenega grškega ozemlja in z otokov poročajo o korektnem in humanem postopanju italijanskih mornarjev, vojakov in črnih srajc z domačini, ki so sprejeli italijanske čete z vedrim zadovoljstvom. Doslej ni niti en incident skalil novega reda m dobrega odnosa med domačini in zasedbeno vojsko. Prometna sredstva in pota so že popravljena, trgovina se razvija in življenje po dolgih mesecih vojne teče zopet v starem ritmu. Avstralske izgube v Grčiji New York, 24. maja. u. Iz Melbouma poročajo, da je bilo objavljeno uradno poročilo o avstralskih izgubah v bojih na Grškem. Po teh podatkih znašajo avstralske izgube 3938 mrtvih in ranjenih, poročilo pa dodaja, da številka še ni izčrpna. Japonski poslanik v Londona pozvan v Tokio Tokio, 24. maja. d. Kakor objavlja japonsko zunanje ministrstvo, je japonska vlada pozvala svojega poslanika v Londonu, Mamoru šigemita, naj takoj odpotuje v Tokio na poročanje o položaju. Polet v stratosfero Moskva, 24. maja. s. »Aerostat SSSR 77«, ki se je dvignil iz okolice Moskve 22. maja] da bi izvršil naučni polet, je pristal v tam-bovski guberniji. Znanstveniki, ki so bili na krovu, so izvršili merjenja v atmosferi. S pripravo popolnoma nove konstrukcije so zlasti proučili vzroke premikanja prašnih telesc v atmosferi, napravili so važna dognanja glede sprememb v zračnih maeah ter so v raznih višinah izmerili vetra. Quattro incrociatorl affondati Altri 3 finora silurati — Tutti i tentativi nemici nelPASrica settentrionale e orientale stroncati IT Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data del 24 maggio il seguen-te bollettino di guerra n. 353: NeIPAfrica settentrionale sul fronte di Tobruk nel settore tenuto dalla «Brescia» č stata stroncata sin dalI'inizio un'azione di reparti d'assalto nemici appoggiati da carri armati. Sono stati distrutti o danneg-giati alcuni carri. A est di Sollum sono stati distrutti due carri armati inglesi e alcuni cannonl. Una ineursione aerea ne-mica su Bcngasl, ha causato alcune vitti-me tra I mussulmani. Nel Mediterraneo orientale la torpediniera al comando del capitano di fregata Francesco Mimbclli, oltre all'incrociatore colplto nella notte sul 22 e di cui al Bollettino 352, ha affondato nella stessa azione un secondo incrociatore della classe «Dido» di 5450 tonnellate. Successivamente una nostra torpediniera al comando del tenente di vascello Giuseppe Cigale Fulgosi, scon-tratasi in pieno giorno con una formazione di tre incrociatori inglesi, li attaccava a distanza ravvicinata, colpendo con un si- luro un Incrociatore del tipo «Leander> di 7270 tonnellate: bunita nemica spezzata in due dalTesplosione avvenuta al centro, si e inabissata. Complessivamente da quanto sino ad oggi risulta, dal 20 al 23 maggio, 11 nemi-co ha cosi perduto 4 incrociatori dei quali 2 affondati da torpediniere e due da aerei; inoltre due incrociatori sono stati grave-mente danneggiati dai nostri Mas ed uno č stato colpito da una torpediniera. NelbAfrica Orientale in regione Galla e Sidamo l'awersario sempie validamente contrastato dalle nostre valorose truppe, accentua i suoi sforzi in dlrezlone dl Sod-da. Nelle zone sud orientali dell»Amara, alcuni nostri presidi isolati, circondatl ed attaccati da ogni parte da forze sover-chianti, persistono nella piu tenace ed croica resistenza, respingendo reiterate in-timazioni di resa. On nostro sommergibile al comando del capitano di corvetta Giuseppe Vocaturo ha affondato in Atlantico un piroscafo di 12000 tonnellate. štiri križark© potopljene Nadaljnje tri torpedirane — Vsi sovražni sunki v severni in vzhodni Afriki krvavo odbiti Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil 24. maja naslednje 353. vojno poročilo: V Severni Afriki se je v odseku fronte pri Tobruku, na katerem je razvrščena divizija Bresrcia, akcija sovražnih napadalnih oddelkov podprta od oklopnih vozil, izjalovila že v samem začetku. Na vzhodu od Se.Uuma sta bili uničeni dve angleški oboroženi vozili in nekoliko topov. Pri sovražnem napadu na Bengazi je bilo nekaj žrtev med muslimani. Fregata pod poveljstvom Francesca Mimbellija je razen križarke, ki jo je zadela v noči na 22. maj, kakor to omenja vojno poročilo št. 352, potopila v teku iste akcije še drugo križarko razreda yD5do« (5450 ton). Ena izmed naših torpe-dovk pod poveljstvom poročnika Giuseppa (igale Fulosija je ponovno sredi belega due naletela na skupino treh angleških križark Napadla jih je iz precejšnje bližine ter s torpedom zadela eno križarko tipa »Lean-ticr« (7270 ton). Pri tem se je sovražna ladja spričo eksplozije v svoji sredi razbila na dva dela in se je potopila. KoiiUor je do danes znano, je sovražnik med 20. in 23. majem na ta način izgubil štiri križarke od katerih sta bili dve potopljeni s torpedi, dve pa od letal. Razen lega sta bili dve križarki težko poškodovani od naših brzih torpednih čolnov, ena pa je bila zadeta s torpedom. V Vzhodni Afriki je sovražnik na po-rečju Gala in Sidama ob stalno močnem odporu naših vrlih čet ojačil svoj pritisk v praven proti Sotldi. V južnovzhodnih predelih dežele se nekatere našo posadke na področju Amhare osamljene, obkoljene in napadene od vseh strani z večjimi silami, še nadal je zelo žilavo in junaško upirajo sovražniku. Odbile so že mnogo pozivov k predaji. Neka naša podmornica pod poveljstvom korvetnega kapetana Giuseppa Vocatura je potopila na Atlantskem oceanu neki 12.000-tonski parnik. emško vojno poročilo Berlin, 24. maja. (DNB). Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Nemška bojna letala so potopila v Vzhodnem Sredozemlju tri angleške mšilce, hudo poškodovala tri nadaljnje rušilce in uničila 5 hitrih angleških čolnov v zalivu Sutli. Zadnjo noč so bili uspešni letalski napad" usmerjeni na letališča v srednji in vzhodni Angliji. Neka trgovska ladja je bila hudo poškodovana z bombami. V Severni Afriki so razdejali Izvidniški oddelki nemškega afriškega zbora pri akciji vzhodno od Solluma dva angleška oklopna vozova in več topov. Sovražnik je obmetaval zadnjo noč s slabimi silami z bombami razne kraje zapad-ne Nemčije. Med civilnim prebivalstvom je bilo manjše število žrtev, mrtvih in ranjenih. Predvsem je bila v Kolnu in Diissel-dorfu povzročena škoda na poslopjih. Med boji proti Angliji je padel junaške smrti poveljujoči general in poveljnik letalskega zbora generalni polkovnik Grauert Generalni polkovnik Grauert, ki si je pridobil posebne zasluge za obnovo nemškega letalstva, je s svojim letalskim zborom odločilno sodeloval pri uspeli vojni na Poljskem in na Zapadu. Kot vzoren vojak in poveljnik je vodil svoj zbor do najvišjih uspehov v boju proti angleškemu otočju. Decreti dell'Alto Comrnissario Sottoposizione a sequestro della Federazione per il movimento dei forestieri L»Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana decreta: i: sottoposta a sequestro ogni e qualsia-si attivita mobiliare ed immobiliare, esistente nella provincia di Lubiana della Federazione per il movimento dei forestieri (Tujsko-prometna zveza »Putnik«), con sede a Belgrado, e ne e nominato seque-stratario il signor Giovanni Battista La-ghi. II presente decreto fe Immediatamente esecutivo e sara pubblicato nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 16 maggio 1941-XIX. L'Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana Emilio Grazioli Sottoposizione a vigilanza deli'Automobile club sloveno L»Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana decreta: L'Automobile club sloveno, sezione di Lubiana (Slovenski Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana) č sottoposto alla vigilanza delbAlto Commissariato per la provincia di Lubiana, che la csercita a mezzo di un proprio delegato. Non possono compiersi senza autorizza-zione del delegato commissariale atti ec-cedenti l'ordinaria amministrazione. £ nominato delegato commissariale il signor gr. uff. Guido Cosulich, che č au-torizzato a farsi sostituire, occorrendo, dal signor dott. Luigi De Minicis. II presente decreto e immediatamente esecutivo e sara pubblicato nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 20 maggio 1941-XIX. L'Alto Comrnissario Emilio Grazioli Odločbe Visokega Kcmisarja Zastave na zasebnih hišah Sklicujoč se na svojo odredbo glede uporabljanja nacionalne zastave objavlja Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine, da morajo biti takoj snete vse zastave, ki so izvešene na oknih privatnih stanovanj in javnih uradov, razen onih na vojaških uradih. Zastave smejo biti izvešene od zore do mraka le na osnovi odredbe Visokega Komisarijata. Ti ukrepi veljajo tako za mesto Ljubljano kakor za vso ostalo Ljubljansko pokrajino. Postavitev Tujsko-prometne zveze »Putnik« pod sekvester Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Vse in vsakršno poslovanje Tujsko-prometne zveze »Putnik«, s sedežem v Beogradu, tako s premičninami kakor tudi z nepremičninami, na ozemlju Ljubljanske pokrajine se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra g. Ivan Baptist La-ghi. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 16. maja 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Postavitev Slovenskega avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, pod nadzorstvo Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Slovenski Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, se postavlja pod nadzorstvo Vi- sokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Brez odobritve komisariatskega odposlanca se smejo opravljati le navadni upravni posli. Za komisariatskega odposlanca se postavlja g. gr. uff. Guido Cosulich, ki je pooblaščen, da si po potrebi postavi namestnika v osebi g. dr. Luigija De Minicis. Ta odredba je takoj Izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 20. maja 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Obiski pri Visokem Komisarju Ljubljana, 24. maja. Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je določil urnik za sprejeme. Sprejemal bo vse dni razen ob sredah od 8. do 10. funkeijonarje Visokega Komisariata, od 10. do 11. zastopnike oblastev in druge vodilne osebnosti, od 11. do 12. pa ostalo občinstvo. Verižništvo v Angliji Stockholm, 24. maja. rs. *Daily Mirror« se huduje nad čimdalje večjo podjetnostjo dobičkarjev in verižnikov na Angleškem ter piše dobesedno: »V Angliji deluje ta mah tolpa gangsterjev, ki prekupčujejo z živili in brez sramu računajo s tem, da jim Nemčija, ko izstradava prebivalstvo otoka, omogoča bogatenje s prodajo živil po odurnih cenah.« Gospodarstvo Ljubljanski trg Kljub vsemu je na trgu od tedna do tedna bolj živahno vrvenje. Bujno začenja rasti zelenjava po vrtovih in je sedaj trg že prav dobro založen z njo. Regrat in manjvreden radič sta se umaknila lepi sveži be-rivki, ki ji je bila pretekli teden določena cena na 12 do 14 din kg. Mnoge prodajalke pa še popuščajo v strahu, da jim blago ne bi ostajalo, posebno ker je tudi uvožene solate mnogo in ni dosti dražja, špinačo prodajajo po 8 do 10 din, rdeče redkvice pa se dobi kar štiri šopke za 1 din. Gospodinje rade kupujejo še lansko povrtni-no, v kolikor je še ohranjena, in sicer kolerabe, korenje, zeleno in peteršilj. Dobijo se tudi že šopki mladega zelenega kopra, pe-tcršilja, drobnjaka in zelenjave za juho. Vedno več prinašajo na prodaj domačih be-lušev, v šopkih po 4.50 din. Okrog prodajalke z blagom, ki ga primanjkuje, se takoj naberejo ljudje v gručah, ki hitro pokupijo posebno krompir, mleko, jajca in perutnino, ki je pa prav redka. Na debe'o ni bilo krompirja, čeravno je že dovolj zelenjave, je za kislo zelje še prav veliko povpraševanje, saj je mnogim poleg fižola, važna hrana. Skrbne gospodinje "e zalagajo s fižolom, ki ga na trgu ne primanjkuje po 7 do 10 din kg. Prodajalke na trgu so se presenetljivo hitro privadile novega reda oziroma prodaje na težo, čeravno prej tega ni bilo mogoče doseči. Težje je obdržati red glede cen, kajti kakor hitro obrne paznik prodajalki hrbet, že skuša ta ali ona priliko izkoristiti in doseči višjo ceno od dovoljene. Tako je neka kmetica takoj dvignila ceno krompirju na 3 din, ko je opazila, da krompirja primanjkuje. Tako se godi z vsemi živili, če tržni organi niso v bližini. Gospodinje, ki imajo velike neprilike glede mesa, skušajo dobiti vsaj jajca in surovo maslo, kar pogosto preplačajo, mnoge pa tudi kupujejo preko potrebe in s tem draže živila. Gospodarske vesti = Vlagateljem Poštne hranilnice. Po določilih naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino štev. 26 (Službeni list za ljubljansko pokrajino štev. 40 z dne 17. V. 1941) vlagateljem Poštne hranilnice ni treba prijavljati Hranilnici dravske banovine njihovih terjatev proti Poštni hranilnici v Beogradu iz hranilnih knjižic, ker bo to napravila zanje Poštna hranilnica v Ljubljani. Pač pa se vlagatelji ponovno opozarjajo, da naj na poštah takoj prijavijo svoje poštno-hranilne vlge. — Povečanje produkcijske kapacitete italijanske industrije umetnih tekstilnih vlaken. Včeraj smo poročali, da bo družba »Snia Viscosa« zvišala svojo glavnico od 700 na 1050 milijonov lir. V tej zvezi poročajo sedaj iz Milana, da so v teku obsežna dela za povečanje produkcijske kapacitete tako pri družbi »Snia Viscosa« kakor tudi pri ostalih dveh podjetjih, ki spadajo k prodajni skupini »Italviscosa«. Po končanih investicijah se bo produkcija teh treh največjih podjetij povečala za eno tretjino, in sicer produkcija umetne svile od 67 na 100 milijonov kilogramov in produkcija celulozne volne od 136 na 206 milijonov kilogramov letno. — Obsežne investicije v podjetjih skupine IRI. Ko je morala italijanska država pred sedmimi leti pomagati velikim bankam in jim odvzeti zamrznjene industrijske kredite, je ustvarila ustanovo z nazivom »Istituto per la Ricostruzione Indu-striale« (IRI), ki je na ta način dobila obsežno udeležbo pri raznih velikih industrijskih podjetjih, predvsem v podjetjih železarske stroke in paroplovbe. Glavnica vseh industrijskih podjetij, ki jih kontrolira IRI, je znašala ob koncu leta 1940 7 milijard lir; od tega je odpadlo na IRI 4.36 milijarde lir. Za razširjenje in moderniziranje obratov, zlasti v Južni Italiji, so podjetja, ki jih kontrolira IRI, lani investirala 1.3 milijarde lir. — Hrvatska trgovinska mornarica. Zagrebški »Novi list« poroča, da je od prej- šnje jugoslovenske trgovinske mornarice ki je obsegala 85 parnikov z 350.000 bruto registrskimi tonami ostala približno polovica. Od druge polovice so parndki deloma potopljeni, deloma pa rekvirirani od Anglije. Tudi tonaša parnikov obalne plovbe se je zmanjšala, ker sta tik pred izbruhom vojne oba luksuzna parnika »Kara-djordje« in »Prestolonaslednik Peter« naletela na mine in se potopila. Tudi nekaj drugih obalnih parnikov se je potopilo. Potopljene parnike pa bodo dvignili. Obalna plovba je zopet vzpostavljena. — Družba »Jugoslovensko jeklo« je postala državno podjetje Hrvatske. Veliko državno železarsko podjetje Jugoslovensko jeklo d. d., ki obsega železarno v Zenici in Varešu ter nekaj premogovnikov v Bosni, je v celoti pripadlo novi državi Hrvatski Zato je bilo besedilo firme spremenjeno v »Hrvatski rudniki in topilnice d. d.«. — Bolga^ko notranje posojilo. Bolgarska vlada bo v kratkem razpisala 5%no notranje državno posojilo v višini 1.8 milijarde levov za kritje izrednih izdatkov za narodno obrambo in za gospodarsko pri-kjučitev zasedenih pokrajin Južne Srbije in Tracije. Podpisnikom bo zajamčena možnost lombardiranja tega posojila z 8 % nominalne vrednosti pri bolgarski Narodni banki. = Zaradi onemogočenega uvoza inozemskih strojil bo letos predvidoma veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katerega se bodo nedvomno dosegle zelo lepe cene. Zato svetujemo vsem posestnikom in lesnim trgovcem, da obelijo vsako posekano smreko ter čreslo lepo posuše, kar bo gotovo v njihovo ter splošno gospodarsko koris-' (—) ŠPORT Tri tekme za pokal SNZ Pari so: Hermes-Vič, Ljubljana-Mladika in Jadran-Svoboda Jutri se bo nadaljevalo poKaino tekmovanje, ki ga je v pomanjkanju konkurence od drugod organizirala Slovenska nogometna zveza med vsemi ljubljanskimi moštvi. Na sporedu bodo vse tri povratne tekme iz prvega kola, v katerem so — kakor znano — z večjo ali manjšo razliko prvič zmagali Hermes, Ljubljana in Svoboda. Jutrišnja srečanja bodo odločila, ali bodo te tri enaj-stoiice tudi dokončno dobile vstop v drugo kolo tekmovanja. Spored je razdeljen takole: Hermes — Vič ob 10. na igrišču Hermesa s predtekmo juniorjev ob 9., Ljubljana — Mladika ob 10.15 na Igrišču Mladike in Jadran — Svoboda ob 17. na igrišču Ljubljane. * Razen gornjih tekem sta se Grafika in Mars dogovorila še za dve prijateljski tekmi, ki bosta ob 16. odnosno ob 17. na igrišču Mladike, in sicer najprej tekma juniorjev, nato pa tekma prvih moštev. Slednjič e napovedana še tekma juniorjev Svobode s Slavijo ob 14.30 na igrišču Ljubljane. * SK Mars. Vsa navodila za nedeljski tekmi na igrišču Mladike so razvidna z oglasne deske. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Postave moštev za jutrišnji tekmi sta razvidni na običajnem mestu. Ferjan in Stare zanesljivo! SK Svoboda. Zaradi nedeljskih tekem naj bodo juniorji ob 14. v naši garderobi za tekmo za trening s Slavijo, I. moštvo pa ob 16.30 zaradi pokalne tekme z Jadranom. SK Ljubljana. Postava moštva, ki igra v nedeljo dopoldne na igrišču Mladike pokalno tekmo, je na običajnem mestu. Tam je tudi postava moštva, ki igra popoldne proti Mostam. K bojem v Vzhodnem Sredozemlju 2e polne tri dni se razvija v Vzhodnem Sredozemlju, prav za prav v morskem rokavu med Egiptom in Kreto največja pomorsko letalska bitka, ki bo morda dokončno odločila vprašanje nadmoči letalstva ali brodovja. Dvoboj gre izključno med italijansko-nemškimi bombniki na eni in med britanskimi vojnimi ladjami na drugi strani, kajti Anglija nima pripravnih oporišč ter. ne more z letali sodelovati v Jej bitki. Opo- rišča na Malti in Kreti so bila stalno bombardirana, tako da so njihove naprave ne-uporabljive. Oporišča v Egiptu in na Cipru pa so preveč oddaljena od bojišča. Na vprašanje, zakaj Velika Britanija ne uporablja v tej bitki, ko gre za usodo Sredozemlja, svojih matičnih ladij, je odgovor preprost: Bile so v teku bitke 9. t. m. tako težko poškodovane, da ne morejo sodelovati v borbi, ker so najbrž v Aleksan-driji ali v Gibraltarju, kjer jih popravljajo. Neapolu . ® ip | > ^ -j <> ) i, m Merita* o 10 40 bo go KJOli* Kreta je največji in najvažnejši grški otok v vzhodnem Sredozemskem morju. Dolg je 260 km, širok pa 12 do 56 km. Njegova površina znaša 8618 kvadratnih kilometrov, število prebivalstva je 1. 1923. znašalo 375.405. Otok obkrožajo skoraj na vseh straneh strme obale. Posebno strma je južna obala, kjer ni nobenega pristanišča. Na severni obali je dovolj zalivov kakor Mirabella, zapadno od Sitie, Zaliv Souda vzhodno od Chanie, zaliv Kanea, severno od Chanie in zaliv Kisamo, na skrajnem seve-rozapadu. Severni del otoka je rodoviten in tam je tudi več naselbin. Notranjost otoka je zelo gorata. Najvišji vrh Gurgutos je visok 2475 m. Edina večja ravnina je Messara, ki je obenem žitnica otoka. Podnebje na otoku je milo in zdravo, izvzemši nekaj malaričnih krajev. Na otoku je dosti oljčnih gajev, rastejo pa tudi tobak, lan In razno južno drevje. Gore so večinoma gole in se pasejo po njih le ovce. Gozdov je malo. Industrija je nepomembna, (nekaj večjih tvornic za olje, konjak in milo). Otok izvaža v mirnih časih olje, vino, rozine, grozdje, med, vosek, milo in svoj znameniti sir. Prebivalci otoka so Grki, po večini samo kristjani. Muslimani, ki jih je bilo okoli 10 odstotkov, so morali po lausannski pogodbi zapustiti otok. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri žolčnih kamenčkih in kroničnih vnetjih žolčnega mehurja je treba piti štirikrat na dan 100—200 gr segrete vode Donat. Hitro pitii Gospodarski dogovori med Španijo in Portugalsko Lizbona, 24. maja. s. V Lizboni so biii podpisani štirje dogovori med Španijo in Portugalsko. Portugalska priznava španskim ladjam v portugalskih lukah enak postopek kakor Španija portugalskim, španskim zavarovalnim družbam pa kar največje ugodnosti; Španija odpravi dodatno takso na blago iz tranzitnih evropskih dežel, ki prihaja iz portugalskih luk, ter na portugalske kmetijske proizvode v tranzitnem prometu skozi Španijo. Zamrzli trgovski krediti se likvidirajo. V teku leta se urede med obema državama trgovska izmenjava in blagovni kontingenti. Za potnike iz obeh dežel se vzajemno uvede brezplačni vizum. Dogovore sta podpisala Salazar in poslanik Franco. Odklonjena ruska zahteva na Irskem Dublin, 24. maja. rs. Vrhovno sodišče je izreklo razsodbo v procesu glede lastništva neke letonske in treh estonskih ladij, ki so se zatekle v irske vode. Sovjetska zveza je sporočila, da so te ladje njena last, odkar tvorijo baltske republike sestavni del Sovjetske zveze. Vrhovno sodišče se je obrnilo na irsko vlado z vprašanjem, ali je mogla Sovjetska zveza razširiti svojo suverenost na baltske države. Irska vlada je odgovorila, da Irska ni priznala ruske suverenosti nad baltskimi republikami. Na podlagi tega odgovora je vrhovno sodišlje skušala ljubimkati z Itadijo, nato, po sijajnih zmagah csi, pa sc je dobrikala Španiji in Franciji ter hkratu spuščala v svet podtikanja o nemško-ruskih odnosih, hoteč tako zavreti zmagoslavni pohod osi proti Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Ti napori niso rodili drugega uspeha, kakor da so okrepili enotnost osi, ki so se ji pridružile še mnoge druge države. Lahko rečemo, končava kitajski list, da tvori os blok narodov, ki imajo skupni namen, strmoglaviti kapitalistično anglosaško civilizacijo. Robert Vanslttart upokojen London, 24. maja. s. Tukajšnji radio poroča, da je glavni svetovalec britanske vlade v diplomatskih zadevah sir Robert Vanssitart zaprosil za upokojitev z utemeljitvijo, da bo prihodnji mesec star 60 let. Vlada je ugodila njegovi prošnji ter ga upokojila.. Zmanjšanje brezposelnosti v Franciji Pariz, 24. maja. s. število brezposelnih v Franciji se bo kmalu zmanjšalo cd 410.000 na 200.000, ker se je začelo delo pri mnogih javnih delih. To vest je francoski javnosti sporočil podtajnik v ministrstvu javnih del Belin, ki je prispel iz Vichyja v Pariz. Sprejel je tudi novinarje ter jim dejal, da bo treba v kratkem rešiti dve važni delavski vprašanji, delovnega časa in mezd. Belin je izrazil nado, da se bo morda že v kratkem dalo doseči ravnata r ' ned mezdami in življenskimi stroški. Povratek francoskih beguncev Vichy, 24. maja. k. Izveaelo se je, da bo še pred koncem meseca krenil prvi transport beguncev, ki so pribežali v nezasedene predele, spet nazaj v domače kraje. Še letos se bodo v smislu sporazuma, ki je bil pred kratkim dosežen med Nemčijo in Francijo, vsi begunci lahko vrnili v svoje kraje. Odhod ameriškega odpravnika iz Pariza Wa«hington, 24. maja. s. Po odhodu ameriškega odpravnika poslov iz Pariza so ostali na pariškem poslaništvu Zedinjenih držav samo še konzularni agenti, ki imajo nalogo zastopati interese ameriških državljanov. španski demanti angleških spletk Madrid, 24 maja. s. »Informaciones« de-mantira vesti, ki jih objavlja i-Daily Tele-graph«, namreč, da so Nemci zasedli v Galiciji pristanišči Vigo in Coruna ter &i gradijo strateško železnico iz Sevilje v La Lineo. List očita Angležem zavratne namene s Španijo in zatrjuje, da se bo ta do kraja borila proti takšnim nizkotnim spletkam. Zahvala, v počastitev spomina g. Ivana Tomažiča je darovalo uradništvo Visokega Komisariata 550 din Elizabetnj konferenci v Trnovem v Ljubljani. Bog plačaj! (—), Voha vihra nad pohorsko vasjo Ga. F. B. iz okolice Maribora nam pripoveduje nekaj zanimivih doživetij iz prvih dni vojne na severni meji, razsula nekdanje kraljevine Jugoslavije in prodora nemških čet: Bila sem doma v rodni vasi ob vznožju lepega, zelenega Pohorja, ko se je približala vojna vihra. V naš kraj so začeli prihajati prvi vojaki dne 4. aprila. Nastanili so se pri kmetih in zasedli vse kotičke; polno jih je bilo na gmajni, v gozdu, v sadovnjakih pod drevesi. A že takrat sem si mislila: Komaj brsteče zelenje sadnega drevja jim bo dalo malo kritja pred nasprotnikovimi letali. Naslednji dan je bilo že toliko vojaštva po vsej okolici, da ni bilo na cesti več prostora za druge ljudi. Državna cesta Mari-bor—Celje je bila polna premikajoče se vojske, v smeri od meje pa so hitele že tudi dolge kolone beguncev peš, na kolesih, na vozovih, vsak z najskromnejšo prtljago s seboj. Vpraševala sem jih, kam gredo, a vsak mi je odgovarjal: — Ne vem, kam, le proč od fronte, kamor koli že! Bombniki lete čez Pohorje 2e v soboto smo videli prvi dve nemški letali nad Mariborom in čuli smo troje strelov iz topov. Eno izmed letal je izginilo nazaj čez Pohorje, drugo pa je letelo proti Dravskemu polju. Na cvetno nedeljo zjutraj smo že okrog 4. vnovič začuli brnenje nad vasjo, vse je planilo na noge in hitelo na plan. Tokrat jih je bilo velik, brezkončen roj, letela so v skupinah, da smo jih v kakšnih 15 minutah našteli 90 do 100, pa morda še čez. Hitela so na jug in vzhod, njihov cilj je bil Beograd in ostala srbska mesta. Kar bedna se nam je spričo grozotnega, oglušujočega brnenja, s katerim so nemški bombniki tekli pod nebom, že takrat zdela jugoslovanska vojska. Culi smo nekaj strelov v zrak, a le iz strojnic in karabink. Ali se je mogoče s karabinko tolikšni jekleni sili postavljati po robu? Ni nam bilo treba čakati obvestila po radiu, da se je vojna začela, a ob 9. smo že čuli, da je bil Beograd bombardiran. Turoben je bil pogled na ljudi, ki so tiho, prav nič cvetno razpoloženi, hiteli k maši. Niti otroci niso nosili premic, kakod pri nas rečejo butaram, k blagoslovu. Pripravili so jih pač nič manj razkošno okrašene kakor druga leta, a ko so odhajali k maši, so jih pustili doma. Na vseh je ležala težka skrb, po odraslih je prevzela tudi mlajše in najmlajše. A pri vsem tem otroci niso mogli tajiti veselega, vznemirjenega zanimanja za vojaštvo: mladi rod je pač tako ustvarjen, da mu je vojska zmerom v veselje. Kako Je bil sestreljen g. Moravec Popoldne se je prav nizko nad nami pojavilo majhno športno letalo. Bili smo resda že vsi zbegani, a ko sem začula povelje »Pucaj!«, ki je padlo v neki edinici protiletalske obrambe, sem na mah začutila, da gre vse skupaj narobe. Letalo je bilo zadeto, in ko je zasilno pristalo na travniku tik proge, smo zvedeli, da mu je strojnica prizadela kakšnih 80 zadektov. Bilo je to edino jugoslovansko letalo, ki se je to usodno cvetno nedeljo pojavilo nad našo pohorsko pokrajino, ln ž njim je bil znani športnik, trgovec g. Moravec iz Maribora, namenjen proti Zagrebu. Ves iz sebe je g. Moravec planil iz letala in pošteno ozmerjal vojake z njihovim komandirjem vred, da so tako brezumno streljali nanj, ko bi bil moral že vendar vsak otrok ločiti civilno športno letalo od sovražnega bombnika, obenem pa se je tudi razločno videla jugoslovanska trobojnica. Tako tragično se je končal edini polet jugoslovanskega letalstva — če ga smemo tako imenovati — ki smo ga pri Mariboru doživeli na cvetno nedeljo v času, ko je okrog 100 nemških bombnikov letelo preko nas. G. Moravec sam je bil nekaj malega ranjen na licu, letalo pa je bilo močno razbito in so ga odpeljali nekam v vas. Brez vsakega kritja .. • Noč od sobote na nedeljo je bila sicer precej mirna, le na državni cesti se je culo ropotanje voz in topotanje konjskih kopit. ki je pričalo o premikanju jugoslovanske vojske. Lahka poljska artilerije je šla v hrib proti Pohorju. V nedeljo zjutraj pa smo jo spet srečali na državni cesti, ko je šla na nove položaje proti Dravskemu polju. Ta baterija je žalostno končala že ob 15., ne da bi bila oddala en sam strel. Peljala se je po odprti cesti brez vsakega kritja pa so jo izsledila nemška letala in jo obstreljevala med Hajdlno in Jablanami. Največ je bilo ubitih konj, za število vojaških žrtev pa nismo mogli izvedeti, ker so vse prikrili. Isti čas je na postaji Račje-Fram stal tovorni vlak, poln vojakov' in topništva. Ista letala, ki so prej med Hajdino in Jablanami sejala smrt, so nato napadla še ta vojaški vlak. Strojevodja je bil mrtev, neki železniški uradnik in trije drugi, ki so se mudili na postaji, so bili ranjeni. Videli smo letalo, ki se je spustilo prav nizko nad progo ter iz neposredne bližine streljalo na cilj. Dvema ženskama, ki sta se mudili tam blizu, so krogle preluknjale obleko, a bili sta veseli, da sta vsaj celo kožo odnesli. Cvetna nedelja je bila najhujša — oglušujoče brnenje v zraku, pokanje in treskanje se je vrstilo ves dan. Zadnji vlak s postaje Maribor V ponedeljek se je jugoslovanska vojska že pomikala nazaj proti Slovenski Bistrici, Makolam in Rogatcu. Zdaj smo slišali brnenje topov s Pohorja, lz Ptuja in še dalje doli iz Prekmurja ln iz hrvatske strani. Vse je bilo zbegano, vojaštvo in prebivalstvo je bežalo na vse strani. Ljudje so ko ponoreli sem in tja prenašali svoje reči, vsak v skrbi in strahu, da vsaj najpotrebnejše reši pred uničenjem. Okrog 16. smo slišali silovito detonacijo, ko je krasni državni most v Mariboru šel v zrak. Ob 18. je železniški čuvaj dobil obvestilo, naj se vse železniško osebje pripravi, da se z vlakom odpeljejo proti Bosni. Takoj nato privozi dolg vlak, zadnji s postaje Maribor, z nalogo, da izvrši izpraznitev. Bili so sami železničarji v njem. Na postaji se ustavi, da pobere Se naše domače železniško osebje, a nihče ne vstopi, en gam uradnik, otovorjen s košarami, si poni« mas to v vozu- Daleč ta vlak ni prižel, ker sem že drugi dan videla iste ljudi na povratku. Menda je prišel samo do Polj-čan. Okrog 100 vagonov iivil Okrog 19.30 smo opazili silen blisk, ki mu je po nekaj sekundah sledil strahoten tresk — znamenje, da tudi železniškega mostu v Mariboru ni več. še poprej se je vse nebo nad mestom razžarilo m kmaiu smo izvedtli, da so vojaki pred umikom zažgali skladišče živeža pa skladišče sena in slame na Betnavski cesti. Ljudje so trdili, da je ogenj uničil za okrog 100 vagonov živil. Vso noč ni bilo miru, vso noč so vlaki vozili tovor za tovorom s koroškega kolodvora čez Tezno, v vaseh ob progi nihče ni zatisnil oči. Jugoslovanska vojska se je umikaia, zadnji oddelki so odhajali s svojih postojank na meji. Detonacije so se druga za drugo oglašale v noč. Mostovi v Ptuju, v Dupleku, tokraj in onkraj Maribora, so šli v zrak. Bil je pravi pekel, ljudje so izgubljali glave, ker je bilo to stre Ijanje nevzdržno. V torek ob 4. zjutraj je šel zadnji vlak mimo nas, potem je proga utihnila za delj časa. Potem je šla smodnišnica v zrak Tudi naša vas se je skoraj do kraja izpraznila. Iz hiš ob veliki cesti je vse zbežalo na Pohorje. Tudi jaz sem izgubila živce in sem šla za njimi. Ljudje so puščali živino in vse, kar so imeli, m se poskrili po pohorskih kmetijah. Tam, kjer sem se ustavila jaz. nas je bilo 20 v majhni sobici. Spali nismo, tudi jedli smo malo, a vsakdo je kadil v upanju, da prežene nervoznost. Prihajali so že tudi prvi vojaki-dezerterji in prosili zavetja. Kmalu jih je bil poln hlev in poln gozd, čeprav je padal sneg. Lačni so prezebali, samo da si z begom rešijo življenje. Popoldne okrog 16. smo čuli tudi, kako je šla smodnišnica, ki se je nahajala v gozdu pri Sv. Miklavžu niže Maribora, v zrak. Čeprav smo bili dale^S proč na Pohorju, so kar šipe zažvenketaie in okna so se sama odprla. Vsi smo odre-veneli od strahu, tako je počilo. V dolini je detonacija daleč naokrog napravila razdejanje, saj so šipe popokale 30 km daleč naokrog, opeko s strehe, vršičke dreves in izstrelke ■•"e neslo par sto metrov naokrog. Gozd okrog smodnišnice je bil položen ko pokošena trava. „Saj je vse zaman"! Vso noč od torka na sredo smo slišali streljanje iz doline in potem spet vso noč. Takole ob 3. zjutraj v četrtek je streljanje ponehalo. Nad nami krožijo izvidniška letala, nihče si ne upa iz hiše. Od kraja je na Pohorju še delovala težka artilerija, vsega skupaj štirje topovi, ki so streljali na cesto pod Meljskim hribom in cesto pri št. Petru, od koder se je pomikala nemška armada proti Mariboru. V sredo popoldne pa je tudi ta četa opustila delo, uničila topove in razbitine zakopala kar v gozdu. Eden izmed vojakov je pribežal v hišo in obupan prosil: — Skrijte me, jaz ne grem nikamor več, saj je itak vse zaman. Pomešal se je med druge, ki so ždeli na senu, in ž njimi čakal usode. Nemške čete prihajajo Popoldne je naletaval sneg, brozga na cesti. Ob 16. so prve nemške izvidniške čete na motorjih prihitele iz Maribora, za njimi pa konji s težkimi topovi, po trije pari velikih konj pred vsakim, da takšnih še nismo videli. Vprašali smo, kakšna pasma je to in smo dobili odgovor: — To po irski in belgijski konji Potem je šla kolona za kolono, 8 dni brez konca ta kraja, noč ta dan, motorizirana vojska, tanki, oklopni avtomobili, težki tovorni avti, vse na polnogumastih kolesih. Nisem videla vojaka, ki bi bil peš. Jugoslovanska vojska je pred umikom porušila telefonske zveze, a nemške čete so že drugi dan postavile drogove nazaj ta napeljale žice. Bežeča vojska je zakopala tudi nekaj min ob državni cesti ta okrog nekaterih hiš, menda je hotela vse skupaj spustiti v zrak, a zadnji trenutek ni več utengila. Državna cesta Maribor-Celje je bila znana kot ena najslabših v bivši dravski banovini, v 8 dneh pa, ko je tekla po nji motorizirana nemška vojska, je postala črna ta gladka ko asfaltirana, tako da ji zdaj ne bo treba še posebnega popravila. Spremembe, ki prinašajo nov red Na veliko nedeljo se niti malo nismo zavedali praznika. Malokje so spekli kaj pogač, k blagoslovu nihče ni nosil, čeprav je vojna vihra odšla dalje proti jugu, so še vedno krožila nemška letala po zraku, povsem nizko, da smo lahko razločili ogromne bombnike z žoltimi znamenji ob trupu ta repu. Svetili so se ko srebrne ptice v zraku. Od daleč se je še vedno slišalo grmenje, tudi nad Mariborom je pokalo. Raz-streljevali so šentiljski predor pa vse bunkerje, ki p h je zgradila jugoslovanska vojska. Po praznikih pa so kmetje začeli obdelovati polja. Pred pluge so vpregli krave, ker jim je bila konje pobrala vojska. Domače življenje je ostalo po starem, preko nas in čez svet pa gredo velike spremembe, v katerih se ustvarja nov red. Odpor Ircev v Ulstru ^ New 1'ork, 24. maja. s. Iz Belfasta poročajo, da so se ulsterski nacionalisti obrnili na De Valero s prošnjo, naj jim svetuje in jih podpre v borbi proti predlogu ulster-skega ministrskega predsednika Andrewsa, ki zahteva, da se uvede obvezna vojaška služba tudi za Irce v Ulstru. Spričo okol-ščine, da predstavljajo irski nacionalisti v Ulstru eno tretjino prebivalstva, se je bati, da bo izbruhnila v deželi huda politična kriza. Dublln, 24. maja. rs. Iz Belfasta poročajo, da se je ministrski svet Severne Irske sestal k izredni seji, ki je bila v zvezi z naraščajočim vznemirjenjem prebivalstva, ki preti z neredi, če bi se uvedla splošna vojaška dolžnost za službo v angleški vojski. V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrl po daljši bolezni slovenski skladatelj, profesor konservatorija Slavko Osterc. Z njim je izgubila naša glasba predstavitelja modernih glasbenih stremljenj, neumorno plodovitega komponista, ki je vse do zadnjega časa snoval ta ustvarjal, trdno verujoč v svoje osebno poslanstvo v slovenskem lasbenem življenju. Usoda je hotela, da je izhiral mnogo prezgodaj. Vzlic temu, da ni dosegel niti petdesetega leta, je zapustil za seboj obilno glasbeno dedščtao, ki bo zagotovila Osterčevemu imenu trajno mesto v slovenski glasbeni kulturi. To tudi tedaj, če naš glasbeni razvoj morda ne bo šel dalje v smeri ki jo je zagovarjal ta s svojim delom utrjeval Slavko Osterc. Rodil se je v starodavnem trgu Veržeju ob Muri llizu Ljutomera 17. junija 1895. študiral .ie na učilišču v Mariboru ta tam maturiral 1. 1914. Služboval je v raznih krajih na štajerskem, naposled ▼ Celju, kjer je na meščanski šoli poučeval glasbo. V letih 1925—1927 je študiral na državnem konservatoriju v Pragi. Bivanje ta študij v češkem kulturnem središču sta imela na Osterca neizbrisen vpliv in sta bistveno pripomogla k izoblikovanju njegove skla-dateljske fiziognornije. Med njegovimi učitelji so Lili Jir&k (kompozicija), Ostrčil (dirigiranje), Pujman (operna režija), Haba (četrtonska glasba). Zdi se, da je imel največji vpliv na svojega slovenskega učenca Alois Haba, največji novotar v češki glasbi. Osterc je postal eden njegovih najzvestejših učencev in prijatelji so ga radi imenovali »slovenski Haba«. Iz Prage se je vrnil v Ljubljano in postal profesor na našem konservatoriju, kjer je poučeval harmonijo, kontrapunkt, glasbene oblike i. t. d. V Ljubljani si je kmalu vzgojil krog učencev, ki so vsaj delno z veliko vnemo zastopali v teoriji in v praksi Osterčevo glasbeno smer. Tako je postal Osterc ena izmed vodilnih osebnosti slovenske muzike in njegova dela so se pogosteje pojavljala v programih inozemskih koncertov, ki so jih prirejali pristaši atonalne glasbene smeri. Nekateri učenci so nadaljevali njegovo smer, drugi so krenili svoja pota, vsi pa se zavedajo, da je dal Osterc s svojim novo-starstvom mnoge impulze njihovemu glasbenemu hotenju in umetniški rasti. Nekatere Osterčeve kompozicije so izšle v tisku (še nedavno je Glasbena matica v Ljubljani izdala skupaj z Adamičevo skladbo njegovo kompozicijo za bas ta klavir »Jurij ta belouška«). Največ njegovih skladb je ostalo v rokopisu. Med njimi so skladbe orkestralnega, komornega, zborovskega, klavirskega ta drugega značaja; operni poizkusi, baletna pantomima, suite i .t. d. Njegovo delo bo mogla pravilno in pravično oceniti glasbena kritika ter dognati, kaj bo ostalo za njim kot pričevanje o njegovi skladateljski pomembnosti in o vrednosti njegove najmodernejše glasbene usmerjenosti. Slavko Osterc je bil v sredi razvoja. Njegove novejše skladbe so kazale, da se »revolucionar« v njem počasi vendar le umika umetniku, v kolikor je bilo to pri Osterčevi naturi in pri značaju njegove nadarjenosti sploh mogoče. Prav gotovo pa Osterc doslej še ni povedal zadnje besede. Smrt je nastopila v času, ko se vse narodno življenje na novo i;smerja ta ureja ta ko bi se tudi njemu zastavilo vprašanje, ali bo ostal zvest smeri, ki se je uveljavljala v glasbi kot odsev povojnega eksperimentiranja in estetske anarhije, ali pa bo krenil na uglajeno pot umetniške tradicije. V tem času je Osterčeva, zdravstveno že dolgo nalom-ljena in hirajoča narava podlegla neizprosnemu zakonu smrti. S Slavkom Ostercem zapušča naše kulturno živi jen jen originalna osebnost ta svojevrsten oznanjevalec naprednih kulturnih idej. Bodi mu ohranjen blag ta trajen spomin! Se Vas loteva strah pred britjem ? Kdor ima občutljivo kožo, zanj je vsakdanje britje prava muka. Koža je stalno razdražena in peče ko ogenj. Kopališče S. K. ILIRIJA otvorieno Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar ta napetost kože popustita in neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka m mehka. 2e naslednji dan boste opazili, koliko lažje ta kako brez bolečin se brijete. Ne vemo ne ure ne dneva f Inšpektor Alfonz Ribtc Poljske in Julijske Krajine. Skrbeti je moral za prehrano in stanovanja kar v onih težkih časih ni bilo lahko. Vse dni in včasih tudi ponoči ni imel potrebnega počitka. Mož pa ni klonil, temveč je pomagal tam, kjer je bilo treba. Poverjeno nalogo je z velikim samozatajevanjem sijajno izvedel v blagor trpečim. Prebivalstvu celega okraja je šel v vsakem pogledu vsestransko na roko, kjer in koder je le mogel. Spričo teh njegovih vrlin je už;val pri ljudeh dober glas in je bil tudi visoko cenjen. Po svoji upokojitvi mo<ž ni mogel živeti brez dela. Prevzel je tajniške posle pri mll-narsfci in žagarski zadrugi, zatem pa še pri Obrtnem združenju, kjer je opravljal svoje deilo na splošno zadovoljstvo' do kraja svojega plodonosnega življenja. V srečnem zakonu z ženo go Antonijo so se rodili štirje sinovi in dve hčerk', ki pa sita umrli v cvetu svoje mladosti. Za njima je oče žaloval do smrti. Skrbnemu in srčno dobremu družinskemu očetu in možu, ki je bil tudi naš dolgoletni naročnik, svetal sipomln, preostalim naše iskreno so&alje. Kakor nam poročajo, je dne 17. maja na svojem domu v Gornjem gradu umrl davčni inšpektor v pokoju g. Alfonz Ribič. V ponedeljek so ga ob številni udeležbi občinstva, ki je pričala, kako je bil pokojnik ljubljen in spoštovan, na domačem pokopališču položili k večnemu počitku. Alfonz Ribič je bil rojen Gornjegrajčan. Gimnazijo je študiral v Celju nato pa je nastopil svoje prvo službeno mesto v pisarni pokojnega notarja Kazimira Bratkoviča v domačem kraju. Leta 1903 je prešel v davčno službo, a kot pripravnik je moral daljšo dobo služiti brezplačno Leta 1908. je postal asistent in je bil premeščen k davčnemu uradu v Radgono, 'lam je služboval skupno s svojim prijateljem Ludvikom Klincem, s katerim sta povsod nastopala kot odkrita, narodnozavedna. napredna moža, mladi Ribič pa se je zlasti udej-stvoval kot navdušen pevec. Po dveh letih službovanja v Radgoni je bil na lastno prošnjo premeščen nazaj v domače mesto, kjer je prevzel po očetu tudi rojstni dom in si izbral življenjsko družico iz ugledne rodbine Vratanalijeve Leta 1916 je postal kontrolor, od leta 1926 pa je kot davčni inšpektor vršil funkcijo šefa davčne uprave. V marcu lanskega leta je bil po 37 letih vestnega, marljivega dela upokojen. V Gornjem gradu pa se je pokojni Ribič ves čas z vnemo udejstvoval tudi v narodnem življenju. V prejšnjih letih je mnogo delal v Čitalnici, Pevskem društvu in pri Sokolu, kjer je vsa leta opravljal tudi blagajniške posle. Kadarkoli je klicala narodna dolžnost, je rad priskočil na pomoč. Kot šegav, a skozi in skozi korekten človek pa je bil povsod zaželen tudi kot prijeten družabnik. Bil je enako priljubijer med prebivalstvom kakor pri nadrejenih oblasteh. Inšpektorju Ribiču bomo ohranili časten spomin, hudo prizadetim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Anton šproc f Novo mesto, 24. maja Že zadnjo nedeljo stmo omenili v našem listu, da ima pri nas letos smrt izredno bo*-gato žetev. Za tovarnarjem Josipom Kle-inenčičem je kmalu legel v grob katastrski inšpektor v p. g. Jakob Borne. V svoji aktivni službi je bril mož znan po vsem našem okraju kot izredno dober, sposoben, in pravičen uradnik, ki nikdar in nobenemu človeku ni maral škodovati. Bil je izberem humorist in kot tak tudi iskan družabnik. Ko je pred Letni moz stopil v zasluženi pokoj, se je zaradi bollezni odtegnil družabnemu življenju in živel sam v popolnem zatišju, dokler ga ni neizprosna smrt, led ga je dohitela v bolnišnici usmiljenih bratov, rešila velikega trpljenja V petek dopoldne pa je na svojem stanovanju na Šukljetovi cesti umrl upokojeni dolgoletni tajnik okrajnega glavarstva v Novem mestu g. Anton Šproc. Usoda je v resnici kruta in neizprosna. Tajnik g. Anton Šproc, ki je več let po svoj: upokojitvi vršil posle tajnika Obrtnega združenja za novomeški okraj, čigar predsednik je bil pokojni. Josip Klemenčič, je sedaj po enem tednu odšel v večnost za svojim blagim šefom. Anton Šproc se je rodil pred 74 leti v Jiistemibicah pri Taboru na Češkem. Usoda je hotela, da je vsa svoja brezskrbna leta mladosti preživel med našim ljudstvom. Služboval! je kot orožniški postajevodja več let v raznih krajih Julijske Krajine, nazadnje v Tolminu. V Kobaridu se je poročil s hčerko ugledne taimošnje rodbine Grumtar-jeve — Antoni jo. Leta 1900 je prišel v Novo mesto, kjer je nastopili odgovorno mesto tajnika pri okrajnem glavarstvu. Na tem položaju je bil mož ceilih 25 let Leta 1925 je bil po vesitnem in marljivem službovanju upokojen. V svetovni vojni je bi4 blagi mož z dedom preobložen. Poleg redne službe mu je bila poverjena skrb za ki oa bete pmstonr j»npše kraje iz Iz Novega mesta n— Dve nesreči. Na cesti Mirna-Trebnje se je pri vasi Jablan težko ponesrečil uradnik sreskega načel.stva Sušeč Fran. Na strmi cesti 'e vozaču odpovedala zavora, kar je povzročilo njegov padec. Pri nesreči je dobil hude poškodbe predvsem na glavi in je v nevarnosti njegovo desno oko. -— V Stransko vas je pripeljal h kovaču podkovat konja 281etni posestniški sin Ivan Hi o-vatič, doma iz Lakomc. Pri kovanju ja konj naenkrat postal nemiren in je prlčei z zadnjimi nogami suvati okrog sebe. S kopitom je zadel v glavo Hrovatiča in ga občutno poškodoval nad desnim očesom. — Oba poškodovanca se zdravila v boluici usmiljenih bratov. n— Tri peresna deteljica. Na eni naših najprometnejših ccst, Trdinovi cesti, bivajo pri svojih s-tarših trije mladoletni fantiči, ki stalno vznemirjajo to prometno cesto, odnesno pasante. V svojih izredno pro-staških izrazih in ostudnih kletvicah so ti, zreli fantiči nenadkriljivi. Povrhu vseh teh Iasitncsti pa so še celo tako drzni, da dejansko napadajo pasante. Najbolj žalostno pa je, da z neverjetn;in cinizmom, drznostjo in surovostjo pohujšujejo žensko rn moško mlade«. Ker je očitno, da starši ne morejo a!i pa nočejo napraviti red in svoje otroke poučiti o dostojnosti, naj se za. te peha line in pokvarjence malo pobrigajo pristojni krogi. ^ <£api&&t na ^ Dobro srce italijanskega vojaka Veliko zgodb smo že slišali ali čitali o dobrosrčnosti in poštenosti italijanskih vojakov, ki so si med našim ljudstvom s svojimi dejanji pridobili zaupanje in spoštovanje. Sinček uradniške družine je izgubil dobro polovico očetovega mesečnega zaslužka. Denar je našel italijanski vojak in izročen je bil hudo prizadetim staršem. Upokojencu je bil vrnjen denar, ki ga je pred okencem na pošti našel italijanski vojak. Pribegli slovenski družini je italijanski oficir podaril stotak. Za drugo tako družino je član italijanske vojske zbral med tovariši znaten znesek. Podoben primer velikodušne darežljh^o-sti so imeli pred dnevi priliko videti mimoidoči na neki ljubljanski ulici. Revna mati z bosim in v cunje zavitim otrokom je tožila gruči radovednežev o krivici, ki jo je doletela. Mimo je prišel italijanski oficir in se zanimal za nesrečo mlade matere. Ko so mu navzoči razložili njeno bedo, je odvedel otroka v bližnjo trgovino. Nemalo je bila presenečena mati in vsi navzoči, ko sta se čez čas vrnila oficir in malček. Od glave do nog na novo oblečenega in obutega otroka je častnik izročil materi in se poslovil. Vsa zmedena od radosti se je žena komaj mogla zahvaliti svojemu dobrotniku. Navzočnih se je globoko dojmilO plemenito dejanje italijan-ske£g otickjA Kronika * Službeni list za Ljubljansko pokrajino ▼ st. 41 z dne 21. maja objavlja: podaljšanje plačilnega odloga nekaterim denarnim zavodom; redovanje in izpiti na državnih, ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah; odredbe glede odvzema pogonskih sredstev in mazalnih olj; postavitev tujsko-prometne zveze »Putnik« pod sekve-ster in postavitev slovenskega Avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, pod nadzorstvo. * Seme činkvantina In rudninski super- fosfat. Kmetijska družba v Ljubljani je preskrbela za svoje člane primerno količino semena činkvantina, kakor tudi rudninskega superfosfata. Oboje bo razdeljevala V svojih skladiščih v Ljubljani in Novem mestu, dokler zaloga traja, činkvantin se sme uporabljati samo za seme ter se mora ista količina semena vrniti v jeseni od pridelka. Kmetovalci bodo morali podpisati Zadevno oovezo. * Obletnico rojstnega dne dr. Ante Starčevima so v Zagrebu svečano proslavili. V cerkvi na Kaptolu je bila zjutraj svečana zahvalna služba božja, zvečer pa so v proslavo rojstnega dne očeta hrvatske domovine priredile hrvatske žene v dvorani svečano akademijo. Na njej so hrvatska pevska društva zapela »Himno očeta domovine« in več drugih hrvatskih pesmi, prof. dr. Stjepan Buč pa je predaval o živ-Jjenju in delu dr. Ante Starčeviča. (Potujemo v Beograd Sprejemamo naročila privatnega in trgovskega značaja vsak dan do vštetega torka 27. t. m. do 12. ure. »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1. telefon 21-09. * Zelo ibširen »Slovensko-italijanski in Italijansko - slovenski slovar«, sestavil A. iAndrovič. obsega nad 1500 strani. Dobi se v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Slovar je vezan v pelo platno in stane 150.— din. * Igra s patrono je nevarna. V družini hrivskega mojstra g. Juvana v Trebnjem sc na praznik prestali precej strahu, ki ga je bil kriv domači 12 letni sinko Jožek. Deček je nekje na vasi dobil vojaško patro-rio. s katero se je brezbrižno igral. Patrono je priiiesel tudi domov, kjer jo je vrge' y štedilnik. Kmalu za tem je patrono z snočnim pokom razneslo in kosi razstrelje-ne patrone so dečku razmesarili desnico. Pri tej nevarni dečkovi igri pa je trpel ludi Štedilnik. Ranjenec je bil takoj po nesreči pripeljan v bolnico usmiljenih bratov v No-yem mestu. * Brezposelni davčni uslužbenci (uradniki, zvaničniki in služitelji) naj se zaradi evidence javijo društvu davčnih uradnikov v Ljubljani, sodna palača, soba št. 4. Prijavil« naj se vsi. organizirani in neorganizirani. * Košnjo trave, urejanje vrtov ter vsa frruga poljska dela bodisi v Ljubljani ad izven nje. prevzameta za vse leto dva mla-tfa izobraženca-književnika. Ponudbe sprejema iz prijaznosti uredništvo »Jutra« v Ljubljani. * V Trstu so umrli 63-letna Josipina Cerkvenikova, 80-letni Andrej Rupena. 20-Jetni Vladimir Grajžar in 39-letni Viktor Sila. * Nesreče. 311etnega uradnika državnih železnic Edvarda Ošabna je na cesti podrl nek motociklist in ga hudo poškodoval. V Predosljah pri Kranju je padel s kolesa 35-letni delavec Franc Zelnik. Potolkel se je po glavi in po rokah. 151etni posestnikov Fin Alojz Verbajs iz šmartnega pri Litiji je med igro padel in si zlomil desno nogo. 5-letna ključavničarjeva hčerka Marija Lumbarjeva je doma v Železnikih padla pod voz. Kolesa so šla čeznjo in ima dekletce hude notranje poškodbe. Z vrelo kavo se je polila Sletna Mihaela Derma-stijeva in se hudo opekla po rokah. Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Iz Ljubljane u— Otvoritev razstave moderne slovenske likovne umetnosti. Na današnjo nedeljo ob 11. bo v Jakopičevem paviljonu slo-ve.sno ot /orjena razstava moderne slovenske likovne umetnosti. Te razstave ee udeležuje s svojimi deli 14-članska skupina Društva slovenskih likovnih umetnikov. So to sama znana imena — O. Glo-bočnik, F. Gorše, B. Kalin, Z. Kalin. G. A. Kos, S. Kregar, M. Maleš, Z. Mušič, N. Omersa. M. Pregelj, K. Putrich, E. Sajevic, 2ST. Sedej in F. Smerdu. , u— Društvo slušateljev Glasbene akademije vab: vse slušatelje, da se udeležijo pogreba prof. Osterca. Zbirališče ob 3. pred 2?atovo paiačo. u— Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi jutri v nedeljo 25. t. m. ob 11. dopoldne premenadni koncert v Zvezdi. Spored: Ciril Pregelj: Pozdrav iz Rogaške Slatine. koračnica; Gounod: Romeo in Julija, ■uvod; Parma: Ksenija, operne melodije; Jaki: V kresni noči, intermezzo; Smetana: Poljub, operne melodije: Bernard-Dolinar: V jutranji zarji, slovenske pesmi: dr. če-rin: Za dem in rod, koračnica. Igrala bo godba žel^zničarskega glasbenega društva >Sloge«, kapelnik H. Svetel. u_ Opozorilo. Vsi bivši aktivni častnik!, Vojaški uradniki, podčastniki in državni ji ojstri naj se zaradi zbiranja potrebnih rnknadnih podatkov sigurno zglase v po-redeljek ?6. t. m. in sicer častniki v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trga ostali pa v Hrenovi ulici 11. u—. Umetniška razstava v palači Bale bo odprta do binkoštne nedelje 1. junija. Zanimanje za dela naših najmlajših raste ft. dneva v dan. Posebnost te razstave jc fcrez dvoma mladi gluhonemi umetnik štre-kelj, ki ce je javnosti prvič predstavil s I;crtretoi>i mladeniča in s Sramežljivo. Deii *ta uspeli, vendar je treba poudariti, da ni-tta med njegovimi najboljšimi. Pozornost vzbujajo tudi Jakičeva in Doganova dcia. Danes dopoldne ob 10. uri bo vodstvo po razstavi, na kar opozarjamo vse naše občinstvo. u— Naše kulturno ln družabno »ivljenje v filmu, že nekaj dni se mudi v naših krajih italijanska filmska družba, ki snima na trak naše kulturne znamenitosti in tudi družabno življenje med Slovenci. Pre- teklo sredo so posneli kletne prostore v Zvezdi, danes pa bodo filmali tradicionalno procesijo na Rakovniku. Obisk vernikov iz najrazličnejših krajev naše dežele je vsako leto tej verski svečanosti dal posebno slavnostno lice, zlasti še, ker so med udeleženci vedno v velikem številu zastopane tudi naše prelepe narodne noše. Zato bi bilo priporočljivo, da se tudi današnje procesije udeleži čim več udeležencev, v slovenskih narodnih nošah. u— Opozarjamo na koncert v soboto 31. 1. m. ob 2J..30 v Frančiškanski dvorani, k: ga priredi tenorist Slavko Lukman s sodelovanjem pianistke gdč. Erike Spec. Gosp. i ukman nam zapoje skladbe poznanih skladateljev Puccinija, Leoncavalla, Scha-berta, Mayerbeera, Percia, štritofa iu Flajšmana Gdčna Erika Špec bo zaigrala tri solo skladbe na klavirju in sicer Mozarta in Griega. (—) u— Prometne ovire pred poslopjem glavne pošte, že nekaj tednov stoje ob poslopju glavne pošte late, ki občutno ovirajo pešhojo po hodniku. Ce se kleparska in krovška dela že morajo naznanjati na tako zastarel način, potem naj bi zadostovali saj dve taki oviri. Ljudje se namreč ne menijo za opozorilo na nevarnost in nemoteno hodijo po hodniku. Na prometnih ulicah, kakršne so pred pošto, naj bi se pešce na drug način opozorilo na nevarnost zaradi krovskih del, ali pa naj se hoja po takih hodnikih enostavno prepove, če že krovec ne more zagotoviti varnega prehoda. S postavljanjem prometnih ovir gotovo nI odstranjena nevarnost za mimoidoče in ni dosežen pravi smoter. u— Večer pesmi in arij, ki ga Ijo pela naša odlična altistka ga. Franja Goiobova jutri v ponedeljek ob 20. uri v veliki Fil-harmonični dvorani, bo imel naslednji spored- Pergolese: Eia Mater, arija iz ora torija Stabat Mater. Carissimi: Pesem in Zmaga; Falconieru: Lepe oči; Scarlatti: 2e sonce vzhaja; Respighi: Megle. Sledil bo slovenski del sporeda, ki obsega naslednje samospeve: Benjamin Ipavec: V spominsko knjigo; Adamič: Kot iz tihe zab-ljene kapele: Lajovic: V mraku in Žalostna deklka (prva izvedba); Škerjanc: Beli oblaki: Lipovšek: Tebi (prva - izvedba); Osterc: Procesija. Nato slede arije in sicer: Čajkovski: Arija Pauline iz Pikove dame; Saint Saens: Arija iz opere Samson in Dalila; Verdi: Arija Azucene iz opere Trubadur. Pri klavirju pianist Marjan Lipovšek. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Na koncert, ki bo prvovrsten umetniški dogodek, opozarjamo in vabimo vse glasboljubivo občinstvo. (—) u— Knjigovodstvene, pisalne, računske stroje in registrirne blagajne vam strokovno popravi Boris V Simandl. Ljubljana Dvorakova ulica 3. tel 24-07. (—) u— V korist »Društva slepih« je darovala namesto venca na krsto blagopokojne-mu g. Alojziju Kuncu — obitelj Novakova 300.— din. u— Gledališke obiskovalce opozarjamo, da posluje dnevna blagajna v operi (prodaja vstopnic za dramske in operne predstave) vsak dan dopoldne od pol 11. do pol ?3. lire, popoldne pa od 17. do 19. ure. V 1 drami je odprta blagajna vedno samo pol i re pred predstavo. V operi se dobe vstop-fcjce za vse operne in dramske predstave že en dan poprej v gori navedenih poslovnih urah in občinstvu priporočamo, da si tabavlja vstopnice že v predprodaji, da se tako izogne čakanju in navalu pri blagajni pred pričetkom predstave. u— Dar Rdečemu križu. Uradništvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani poklanja Rdečemu križu, socialnemu odseku, znese« 1.255.— Din v počastitev spomina gospe Marije Vrančičeve, matere direktorja Pokojninskega zavoda g. dr. Janka Vrančiča. — Namesto venca na krsto gospej Mariji Finkovi daruje rodbina g. Ivana Ker-šiča za Rdeči križ 200.— Din. — Za socialni sklad Rdečega križa daruje namesto venca na krsto ge. Marije Finkove družina cr. Drago Švajgerjeva 200.— Din. u— V3e akademsko Izobražene žene, ki so zaradi razmer izgubile službo in eksistenco, naj se javijo v Pražakovi ulici 12, III. nadstr. na delavnik od 8.—9. ure zjutraj. u— Skok v Ljubljanico. Včeraj malo pred pol 7. zvečer so bili poklicani reševalci na pomoč, da rešijo iz Ljubljanice nekega moškega, ki je že ves zmeden otepa-val po vodi. orodnim avtomobilom in 9 možmi so takoj odbrzeli proti Sv. Petra nasipu. Potegnili so iz vode brezposelnega delavca Avguština Verlaka iz Dev. Marije v Polju. Nekoliko omotičen in zmeden je potem pripovedoval, da je skočil v vodo, da reši nekega psa, ker mu je lastnica obljubila za nagrado 1000 din. Reševalci so dodobra prezeblega Verlaka odpeljali v bolnišnico. u— Ročna granata je zahtevala življenje učenca 3. razreda osnovne šole v Dev. Mariji v Polju Franca Jeriha. Iz šole grede je našel deček na cesti ročno granato. Ko ;e prišel malo pred poldnem domov na Slape, mu je granata padla iz žepa na tla. Deček je hotel granato pobrati, toda v tistem trenutku je nenadoma eksplodirala. Jeriha je bil strašno razmesarjen po vsem telesu. Izstopila so mu čreva in odtrgalo mu je pol glave. Nesrečni fant je bil na mestu mrtev. S Spodnje štajerske Izplačevanje rent. Starostne, invalidne, vdovske in otroške rente, priznane po Pokojninskem zavodu v Ljubljani, se bodo izplačevale pri Uberleitungsstelle fiir Sozial-versicherung v Mariboru; v Slovenjem Gradcu, v Gornjem gradu, v Laškem, Hrastniku, Trbovljah, Krškem, Brežicah, Ptuju In Ljutomeru v občinski pisarni, v Celju pa v poslopju Grabenstrase 3. Pri izplačilu je treba predložiti priznanico o rentt, zadnji poštni odrezek in rojstni list. Rent-niki, ki so zaposleni, morajo predložiti po irdilo delodajalca o višini mezde. Tvrdke, ki imajo svoj sedež na Spodnjem štajerskem, ki imajo blago na zalogi in sicer na področju, zasedenem po italijanski vojski, pa so te zaloge dokaazno poravnane pred 11. aprilom, morajo te zaloge takoj, najpozneje pa v teku osmih dni, prijaviti pri gospodarskem pooblaščencu šefa civilne uprave za Spodnji štajer v Mariboru Gregorčičeva ulica (zdaj Schillerstrasse) 12, drugo nadstropje. I Letos bodo prav posebno prišli na svoj račun igralci tenisa. Zato ne odlašajte in se prijavite za tenis na krasnih prostorih SK Ilirije pod Cekinovim gradom Italijanski tečaj XXII. Velevnik Imperativa. Tenete! Obdržite! Datemi! Dajte mi Portatemi! Prinesite mi! Lasciate ogni speranza! Opustite vsako nado! An-diamo! Pojdimo! Vien(j)! Pridi! Velevnik za prvo in drugo osebo množine ima iste končnice kakor določni naklon, samo osebni zaimek noi, voi odpade. V drugi osebi ednine ima I. spregatev -a, ostali dve pa -i. I. cantare peti canta! poj cantiamo! pojmo! cantate! pojte! u. bevere bevi! pij! biviamo! pijmof bevete pijte! ni. dormire spati dormi! spi! IV. finire finisci! končaj! dormiamo! spimo! finiamo! končajmo! dormiie! spite! finite! končajte! Osebni zaimki (do sedaj jih poznamo: mi — me, mi; ti — te, ti; ci — nas, nam; vi — vas, vam) se stavijo na trdilni velevnik in tvorijo z njim eno besedo; pri nikalnem velevniku stojijo pred njim. V drugi osebi ednine se rabi namesto zanikanega velev-nika nedoločnik: ne poj = non cantare! ne pij = non bevere! ne spi=non dormire! umite se = lavatevi! ne umivajte se = non vi Iavate! pritožimo se = la-gnamoci! ne pritožujmo se = non ci la- gnamo! Posebej si zapomnimo sii! bodi! siamo! bodimo! siatc! bodite! abbi! imej! abbiamo! imejmo! abbiate! imejte! Nekateri glagoli, in to ba.š taki, ki se v vsakdanjem govoru najčešče rabijo, se v sedanjiku nc spregajo popolnoma po vzorcu, ki smo se ga naučili v osmi lekciji, zato si bomo polagoma ogledali tudi te. Danes se naučimo dare — dati, stare — stati in an-dare — iti. Dare: 1. do, 2. dai, 3. da, 1. diamo, 2. date, 3. danno. Stare: 1. sto, 2. stai, 3. sta, 1. stia-mo, 2. state, 3. stanno. Andare: 1. vo, vado, 2. vai. 3. va, 1. andiamo, 2. andate, 3. vanno. (8. lekcija)! Primerjajte spregatev glagola fare Velevnik 2. os. edn. teh glagolov se glasi: da, daj, sta! stoj. va! pojdi, fa! stori, soglasnik priklopljenega zaimka se za temi oblikami podvoji: dammi! daj mi, facci! stori nam itd. Questo — Codesto — Quello. Io ho questo libro, questa cravatta, quest'amico, quest'amica, questi libri, queste scarpe. • Tu hai codesto libro, codesta cravatta, codcsfamico, codcst'amica, codesti libri, codeste scarpe. Egli ha quel libro, quello stivale, queH'amico, quella cravatta, queH'ami-ca, quei libri, quegli amici, quelle amiche. On ima ono knjigo, ono ovratnico, one škornje, one čevlje (ki so proč od nas). Questo — ta — kaže na stvar, ki je blizu človeka, ki govori; codesto — tisti — na stvar, ki je pri onem, s katerim govorimo; quello — oni — na stvar, ki je proč od nas. Questo in codesto odpahneta svoj -o in -a pred samoglasniki: quest'albero, quest'acqua; v množini pa sme (ne mora!) -i odpa-sti samo pred začetnim i, --e pred začetnim e: quest(i) Itaiiani, toda questi armadi, quest(e) erbe. toda queste amiche. Quello se v svojih končnicah sklada popolnoma z dolčenim členom: il libro — quel libro, lo zio — quello zio, 1'amico — quell'amico, la valle — quella valle, 1'amica — quell'amica, i libri — quei libri, gli zii — quegli zii, le amiche — quelle amiche, gli (gl') Itaiiani, le (D erbe. Vaja. Napišite trdilne in nikalne ve-levnike glagolov: parlare 1'italiano, mangiarc qucstc pere, contentarsi di questa zuppa. avvicinarsi. Prevedite: Ne odgovarjajte temu človeku! Natakar, prinesite mi najprej zakuhano juho, potem bržolo s praže-nim krompirjem in glavnato solato ter končno rižev puding! Sedimo k (a) tej mizici! Ne pij preveč vina (troppo vino)! Oni možje so prijatelji tega gospoda. Je svinjska pečenka pripravljena (razvrsti: Je pripravljena sv. p.)? Ne, gospod, treba bo še počakati deset (dičci) minut. * E.LA.R. RADIO LJUBLJANA Radijske poslušalce, ki slede pouku ita-lijaaščine po radiu, opozarjamo, da bo predavatelj g. prof. dr. Stanko Leben v svojem predavanju v nedeljo 25. t. m. ob 19. Se razlagal besedilo IV. lekcije, ki je bilo natisnjeno v petkovi številki. Nase gledališče DRAMA: Začetek ob 19. uri Nedelja, 15. maja: Učenjak. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 26. maja: zaprto. Torek, 27. maja: Trideset sekund ljubezni. Red torek. V nedeljo ob 19. uri bodo igrali v Drami Petelovo satirično veseloigro »Učenjak«, v kateri igrajo Cesar, Daneš, Nablocka in Plut komične vloge, ki so pripomogle delu dc živahnega uspeha pri občinstvu. Razen njih sodelujejo še: Gale, Peček, Simčičeva, Vida Juvanova, Presetnik in Kaukler. Jan bo igral Se naslovno vlogo in sicer dr. Bla-žiča. Režiser: dr. Kreft. Zadnje delo, ki pride v letošnji sezoni za abonente na spored, bo igra, ki sta jo napisala Camasio in Oxilia, »Bog z vami, mlada leta!« (Addio, Giovinezza). Premiera je predvidena za prihodnji teden. Delo bo zrežiral prof. šest. OPERA: Začetek ob 19 ari. Nedelja, 25 maja: ob 15. uri Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 1J uri: Faust. Izven. Ponedeljek, 26. maja: zaprto. Torek, 21. maja. Baletni večer. Red B. Nedelja v Operi. Popoldne ob 15. uri bodo izvajali Golovinovo in Gregorčevo bajko »Princeska in zmaj« pri kateri bo imela mladina veliko zabave. Pogumni Joško, hudobni cigan, nesrečna princeska, dobri kralj, veseli norček, prijazni palčki, gozdne živali in drugi, ustvarjajo dejanje, ki nudi otrokom toliko pestrega in zanimivega in jih navaja v sodoživljanje boja dobrega z zlim, da naj nudijo starši otrokom možnost obiskati to predstavo. Igrali bodo Parbičeva, Pianecki. Modest in Belizar Sancin, Siardova Polajnarjeva, Marenk, Rakovec in drugi. Opozarjamo na večerno predstavo Gou-n odo ve opere »Faust«, ki spada med pogosto posečane repertoame opere in privlači občinstvo s svojo pevno glasbo in učinkovitim libretom. Letošnja izvedba je izzvala veliko odobravanje. Fausta bo pel Franci, Margareto Vidalijeva, Mefista Popov, Valentina Janko, Marto Kogejeva, Siebla Polajnarjeva in Wagnerja Dolničar. Režiser: C. Debevac Dirigent: D. žebre. Eksplozija v ameriškem rudniku New York, 24. maja. s. V rudniku Bi-ckeneilu v državi Indiani je nastala silna eksplozija. Po prvih podatkih je bilo 14 rudarjev ubitih. Do eksplozije je prišlo v nekem globokem rovu in so zaradi tega re.-evalna dela zalo otežena. Dopisi »Maj« Dvignite pismo v ogl. odd. Jutra. 9932-24 Slovensko konverzacijo želi starejši akademik z inteligentno damo. Po uudoe na ogl. odd. Jutra pod »Konverzacija«. 10085-24 E2332S1 Dekle srednjih let, želi poznati v svrho ženitve poštenega gospoda lepe preteklosti, 40 do 50 let starega. stalnega nameščenca, v službi. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra žena«. 9982-25 Gospodična z nekaj prihranki se želi poročiti z gospodom od 30 do 40 let starim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«. 9987-25 Glasbila . Pet harmonik ugodno prodam: 2 diato-nični, trivrstni s poltoni, 1 diatonična, dvovrstna otroška, s poltoni, 1 tri vrstna navadna, lahka in trivrstna kromatična, z 80 basi. 4 harmonike so znamke »Lubas« in s celuloidom, ena je Hoh-nerova. Vse so v dobrem stanju. Ogleda se pri: Karel Gnioica, gostilna. Beljaška 34. 9985-26 Klavir prodam Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 10031-26 Klavir kratek, črn. znamke C. Hofmann, Wien, prodam — Vprašati Gledališka ul. 2, IX, desno. 10112-26 Jazbečarje mladiče zelo lepe, poceni prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Jazbečarji«. 9978-27 Istrski braki mladiči čistokrvnih istrskih brakov, kratke in resaste dlake, se oddajo proti povračilu stroškov prehrane. Psarna Poago-ra, Vrhnika.. 9788-27 Papige špecialna gojitev raznobarvnih papigic skobčevk prvovrstne kvalitete v zunanjem letališču. Na razpolago sposobni mladiči za učenje in krote-nje. Zgor. šiška. Obirska ulica 10, Ljubljana. 9994-27 Dobrega konja za kmečka dela prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10111-27 Izgubtfi&č Nalivno pero »Aurora« sem izgubil v bližini letnega telovadi-šča v petek zvečer. Javite na ogl. odd. Jutra pod »Nudim 150 din«. 10012-28 Pisalni stroj mali v kovčegu »Re-mingtont, skoro nov naprodaj. Ogled in pojasnila v gostilni, Celovška cesta 72. 10140-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domača uporaba«. 9931-29 Ne zamudite! še nekai popolnoma novih šivalnih strojev prvovrstnih znamk je ugodno naprodaj pri »Promet«, (nasproti kri-žanske cerkve). 31-29 Kupim rabljeno stružnico na električni ali nožni pogon 1.5 do 2 m. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«. 998-i -29 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Šivalni stroji »Joh. Jax* so že 60 let zr.ani kot najboljši. — Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax in sin. Ljubljana, Tvrševa 36. Najboljša kolesa Es-Ka, Diamant, D tir k op p dobite pri znani tvrdki Ivan Jas in sin, Tyrševa C. št. 36. 9G99 29 Pisalni stroj kovčeg, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10058-29 Pisalni stroj najboljše znamke skoraj no", ugodno prodam. Poslovalnica M. Kovačič, Cesta 29. oktobra 7, priti, desno. 10103-29 Drobilec za kamenje z odgovarjajočim bobnom za sortiranje in drugo orodje, kupi Vodnik, Podutik 25, p. Ljubljana. 10071-29 Prosim onega ki bi kaj vedel o mojem bratu Vinkotu če-pon. Vrnil se je iz Ljubljane na Ptujsko goro na cvetni petek kot orožnik. Prosim, naj se mi sporoči proti vrnitvi vseh stroškov: Ivan če-pon, Lož pri Rakeku. 10023-31 Za vsa pleskar, in soboslikarska dela se vljudno priporoča tvrdka Gašperšič Jože, Celovška 91, LJubljana. Istotam se sprejme takoj vajenec. 9936-30 2 9 5 1 FitaUlija i uatelija Modrijan Miklošičeva 34, tel. 20-37 nudi lepo izbiro znamk Kupuje jugoslovenske in zasedbene znamke ter zbirke. Prevzema znamke v komisijo. 10082-39 Francobolli da quasi cent' anni fa vendessi Offerte al' ogl. oddelek Jutra sotto sigla »Francobolli«. 10144-39 Znamke blizu 100 let stare, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Filatelist«. 10143-39 Koruza semenska in umetna gno jila pri M, Zore, Tvrševa 36. 10009-33 Informacije Rebernik Franc poručnik 14 železniške čete v Nišu. Kdor bi kaj vedel o njem. prosim naj sporoči proti povrnitvi stroškov na ogl. odd. Jutra pod »Rebernik«. 9923-31 Vojni pilot p. poručnik Selan Stanislav se še ni oglasil, zadnji ča& se je nahajal v izvidniški šoli Rajlo-vac, Sarajevo. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na Ime Selan Franc, Predovičeva ul. 11, Moste, Ljubljana. Stroške povrnem. 9935-31 Lesni trgovec v Milanu, vojni dobavitelj, bi stopil v zvezo z veliko lesno industrijo v Sloveniji, takoj po ureditvi prometa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podružnica«. 9493-31 Mlad akademik katerega Je usoda zadržala v njegovih stremljenjih, poziva človeka, ki razpolaga z denarjem, pa vendar ni suženjsko zaljubljen vanj, da mu omogoči nadaljevanje študija dramatike. Iskrenost in čast zagotavljata povračilo enake ali drugačne oblike v bodočnosti. — Resne pismene predloge z eventualno navedbo pogojev na ogl. odd. Jutra pod »Plemenitost—ne atrakcija«. 10123-31 t Dr. Zajec Boris rezervni poročnik je od šel 6. aprila iz Beograda proti Zaječarju k 20. art. polku, 4. haub. baterija.. Kdor kaj ve o njem, naj proti nagTadi sporoči očetu ing. Rudolf Zajcu. Ljubijana, Cimper- manova 3. 100S4-31 - Potujem v Italijo v ponedeljek 2S. zjutraj : Gorica, Trst, Fiu-me, Padova, Milano. Prevzamem ureditev trgovskih poslov. VDraša-ti telefon štev. 3445 10043-31 Kozmetični salon Slava«. Zagreb, Subiče-va 62. vogal Kvaterni-kovega trga se priporoča cenjenim damam. Dnevno negovanje s hrano in stanovanjem din 200. — Garantiran uspeh, specialne kreme. Lastnica Slava Gec-Gril. 9798-31 Dotični, ki ima kolo Junior št. 58.245 v svoji posesti, naj ga pripelje oz. obvesti g Morela Franca Ljubljana. Igriška 10 da se izogne ev posledicam 9852-31 Motorno kolo s sedežem, tovar. štev. 64746, znamke »Ardie« evidenčna štev. 2-2377-41 iščem, katero mi je bilo vzeto pred gostilno »Rogelj« v Trebnjem. Kdor mi kolo izsledi, mu dam 1000 din nagrade. Koren-čan Franc, mesar. Logatec. 9940-31 Svoja dva konja z opremo in voz, katere je dal na vežbe v 16. art. polk na Ježico, — išče Zabukovec Janez iz Bločic 3, občina Stari trg pri Ložu. Konja sta dobila številko 1874 in 1875, vendar ni znano, ako so bile številke tudi vžgane. 1 konj alat cve-tast na prvi desni nogi, nad kolenom malo gobo, X konj alat cvetast t. lis. na zadnji desni nogi mala bula. Kdor mi da kakšne informacije, ali da jih najde, dobi nagrado. 9930-31 500 din nagrade kdor mi izsledi Belca (Eisenschimme!) št. 2563 šest let star, 15 pesti visok, na prednji podgole-nlci bele dlake od stare brazgotine, močno sivo grivo. Rogale, Koč. Reka 9934-31 2000 din nagrade onemu, ki mi javi, kje se nahaja kobila Fuksa, belo rujava griva, visoka 167 - 185, žig št. 1841. Javiti na naslov: Merlak Anton, Rovte, Logatec. 10090-31 Vse občinske urade in privatnike lepo prosim, ako mi sporoče, če se nahaja štev. konja 1193 na občinskem uradu od črnega konja, starega 10 let, proti povrnitvi stroškov in nagradi. Naslov Stop.ir Frančiška, Ljubljana VII, Jernejeva cesta št. 39. 9S61-31 Iščem konja vranca brez kakšne lise, visok, vitek, močne postave, s št. 1866 ki je mogoče sedaj izdrgnjena. Nadalje kompleten komat, na kleštri pločevinast znak K. K. ter voz z žigi na ojesu K Kovač, ravno tako na sprednjih in zadnjih trakelnih ter deskah. Nagrada 1500 din. Sporočite na K. Kovač, Stari trg pri Rakeku. 10011-31 1.500 din nasrade plačam takoj onemu, ki mi sporoči, kje se nahaja konj sPram-. k dor gruš. obe zadnji nogi beli, na smrčku majhna bela lisa, mera 154-172-1934, št. 286 na kopitu. Konj je bil oddan v Rib niči v bojno komoro. — Kdor bi kaj vedel o konju naj sporoči proti o-menjeni nagradi Franru Bizjaku. Sevnica pri Trebnjem. Nagrado 1500 din prejme oni, ki mi sporoči vsaj naslov kje se konj nahaja. 10032-31 Črno kobilo žig 1338. Najditelju darn 1000 dinarjev nagrade. — Korenčan Franc, gostilničar, Dolenji Logatec. 10083-31 Vem za kobilo temno fukso, belo liso na glavi št. 48, oddana v Bitnju 23. vodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10099-31 Konja št. 1345 teman pram, zadnje noge qo biclja bele. iščem. Dam nagrado 1000 din. Albert Rus, Logatec 49. 10091-31 Najdeni konji Črn konj, 3 noge bele, prva leva ln dve zadn;;i, visok 175, 9 let, konj črn, brez znakov, visok 165 okrog 7 let star, konj pram, belo zvezdo, visok 155, žig 44, kobi a fuksa, dolgo liso. 11 let, visoka 155, žig 1221, konj pram, leva zadnja bela, visok 153, štev. ima ra levi strani vratu zastri-ženo rimsko 13. Poizve se pri Franc Rugelj, gost. Ribič, Ižanska c. 10136-31 IN3EHIBAJ V ..tfUTRU"! Lisičje, polhove in vse druge keže od divjačine kupujem stalno in plačujem visoke cene ZDRAVIŠ, trgovina Ljubljana Stari trg Zahvala Dne 15. maja t. 1. nam je požar upepelil hiše in gospodarska poslopja. Zavarovani smo bili pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJA« ki je v naše največje zadovoljstvo škodo takoj ocenila in izplačala. Za njeno kulanco se ji zahvaljujemo in jo vsakomur toplo priporočamo. IG, dne 19. maja 1941. Jesih Anton, h. št. 10 Štrukelj Ivan, h. št. 11 Skraba Marija, h. št. 13 Kukavica Vinko, h. št. 181 Božič Nana — dijakinja: Zabe Kvak, kvak, kvak, po nebu se podi oblak. Je velik kakor luže tri, iz njega droben dež prši. Rega, rega, rega, saj dosti imamo vsega, le dežja primanjkuje, in žabji rod vzdihuje. Kjer se prepirata čua Bilo je še v tistih časih, ko je tudi med vrabci še bila navada, da so drug drugemu jemali to ali ono reč in se za njo prepirali. Rado se je dogajalo, kakor se dogaja dandanes še pri ljudeh, da če je ta ali oni vrabec kje kaj našel in pobral, mu je drug bil nevoščljiv in MLADO JUTRO se je z njim prepiral in zahteval tisto za sebe. Modri vrabčki so sicer oznanjevali, da se naj te navade, ki ni lepa in dostojna vrabcev, otresejo, ali kdo bi jih poslušal, še manje pa ubogal. In tako je bilo nekega dne, nekako pomladi, ko je bilo vrabccm trebalo skrbeti za nova gnezda. Neki vrabček je iskal za svoje gnezdo gradivo in na dvorišču kmetije je zagledal na tleh lepo dolgo slamo. »To bo pa kakor nalašč za moje gnezdo,« je pomislil in — frfrfršrrk — zle-tel. da bi jo vzel. Videl je to drugi vrabček, ki se je grel na pomladanskem soncu in premišljal, kje in kako bi najlaže našel gradivo za svoje gnezdo. »Oho,« je rekel, ko je videl, kako je vrabček zletel k tisti slami Ln jo zagrabil s kljunom. »To bi baš bilo nekaj zame.« In že je zletel k vrabčku in zagrabil za drugi konec slame. »To je moje,« se je našopiril prvi vrabček. »Za gnezdo mi bo.« »Ne, moje je,« je kljuval drugi vrabček in vlekel za slamo. Prvi vrabček se ni vdal. Kako bi se naj vdal, ko je vendar on bil prvi, ki je pobral slamo. Ali tudi drugi vrabček ni popustil. Zakaj bi moral popustiti, je trdil, ko pa tudi jaz potrebujem gradivo za svoje gnezdo. »Pusti,« je začvrčal ves jezen drugi vrabček. »Ce ne te s kljunom, da boš pomnil. »Kako si upaš, če jaz hočem?« Prvi vrabček pa ni popustil. »Ne,« je rekel in trgal slamo iz kljuna svojega nasprotnika. »Poišči si drugega gradiva! Ne pobiraj tega, kar je že mo j e.« Ruvala sta se in trgala slamo drug drugemu. Perje obeh se je v jezi šopirilo kakor krtača, repa sta bila kakor sulici in v očeh jeza. v kljunu pa ostrina, ki je sekala v meso. V tej borbi se je slama lomila, mečkala, srd je gorel v obeh, da nista opazila, kako je izza ogla pokukala mačka. Bela je bila, velika in košati rep je zamahnil kakor zastava, ko je zagledala pričji prepir. Rdečkast, mehek jezik je obliznil nazdrvi. Potuh- nila se je k zemlji, tiho, rahlo stopala naprej in oči, vse iskreče, so bile uprte v boreča se vrabca. »Šavss,« je bilo slišati tisti mehek skok mačke, ko je priletela med boreča se vrabca. Šavsnila je s kremplji, da se perje poprašilo in zlovoljno gledala, čudeč se, da sta ji vkljub opreznosti in dobro merjenem skoku, odletela. »Nič ne de,« je bilo v njenem dvignjenem in kakor srp zaokroženem koncu repa, ko je počasi stopala po dvorišču in se tako po strani ozrla na drevo, kjer sta sedla vrabca. V tistem pogledu je bilo nekako, kakor bi rekla: lji. Če bi vidva ubogala moj nauk, ki sem ga že neštetokrat ponovil, bi tvoja noga,« — pogledal je drugega, — »zdaj ne bila zlomljena in bi ne bil tako vekomaj zaznamovan, kakor boš odsih-mal, a tvoja« — pogledal je prvega, — »čeprav si branil le svojo lastnino, — bi tudi ne bila opraskana in bi te ne bolela. Zakaj: Kjer se preprirata dva, tretji po navadi, dobiček ima.« veličanstvo. Spečega zmaja sta straži-la dva do zob oborožena velikana, in z In od tistih dob, govori ustno izročilo, se vrabčki več med seboj ne prepirajo in ne jemljejo ničesar drug drugemu, ampak vsak nabira sam in se trudi sam. In, kakor pravi ustno izročilo, so zdaj zadovoljni, srečni in prijateljstvo je med njimi doma. NIKOLAJ FOL — Iz bolg. K. gpur Suatba miki fTlišfce Cesarjev norec je po pravici podvomil, da je vse v redu. In res — kaj se je bilo zgodilo: Ko je princ prišel v palačo, so ga takoj odvedli v prestolno dvorano. Globo- I »Če ni bilo zdaj, bo pa jutri!« Drugi vrabci, ki so vse to videli, so j jima častitali, da sta srečno ušla ostrim i krempljem smrtnega sovražnika. Neki I modri vrabec pa je rekel: »To naj vam bo vsem v pouk. Vsega je dovolj na zemlji. Zakaj jemati dru gemu iz ust. Sam si poišči in ustvari. I svojemu tovarišu pa njegovega ne jem- ko se je priklonil pred svetlim cesarjevim prestolom in rekel: »Vaše Veličanstvo, izpolnil sem vašo voljo. Zmaj Hu-Hu-Hu je mrtev. Izpolnite tudi vi svojo obljubo in ma dajte hčer za ženo.« »Moja beseda drži,« je odvrnil cesar. »Toda najprej nam pripoveduj, kako se ti je posrečilo, premagati nevarno pošast.« »To je dolga in strašna povest, Vaše njima sem se moral boriti na življenje in smrt. In ko se je zgrudil zadnji velikan, se je zmaj prebudil in planil nad-me. Iz ogromnih čeljusti se mu je vsipal ogenj, ki je zažigal vse okoli sebe. Zbral sem poslednje moči in mu z drznim udarcem odsekal glavo.« »Bravo, bravo, bravo!« Minilo je celih sedem minut, preden je v dvorani zopet nastala tišina. Tedaj je cesar vprašal lažnjivega junaka, ali lahko pokaže zmajeva ognjena zoba. — Seveda lahko — je odvrnil princ in začel brskati po žepih. A našel je samo en zob. — Kam neki sem bil vtaknil drugega? Ga nisem dal morda kateremu med vami? — se je obrnil k vojakom. A vojaki so zmignili z nameni in niso odgovorili. — Nemara sem ga med potjo izgubil, Letalski model Kako zvijete naglo letalski model iz papirja? Vzemite kos trdega risalnega papirja, upognite ga in po predlogi (slika 1) izrežite. Pri tem ne pozabite na oba ureza —x—. Že takoj v začetku pazite, da bodo vsi urezi in upogi-b smetrično natančni, drugače vam ne bo uspelo napraviti modela, ki bo v pravem ravnotežju. »Trup« letala izdelate tako, da napravite ostro gubo tam, kjer jc na naši risbi potegnjena črtkana črta. Nato razširite krila na obe strani. V »nos« letala zabodete iglo, katere konica naj bo obrnjena navznoter. Igla služi za — je dejal nazadnje. — Lepo, lepo... Če bi bil jaz na vašem mestu, bi raje izgubil lastne zobe kakor zmajeve. To je rekel cesarjev norec in vsi so mu molče pritrdili. Vsi so čakali, kaj bo rekel cesar. In cesar je dvignil desnico, se prijazno nasmehnil princu in rekel: — Verjamem ti, sin moj. Kdor je iztrgal zmaju en zob, ta mu je gotovo iz-drl tudi drugega. To je jasno kakor beli dan. Pokličite mi hčer, Prelepo princesko Tiki-Tiki. — Tako je rekel lahkoverni cesar. A od lahkovernosti do neumnosti je en sam korak. (Dalje prihodnjič) izpopolnitev ravnotežja modela, obenem pa veže trup (glej sliki II in III). Slika II kaže, kako mora biti prednji rob repa upognjen tako daleč, kolikor dopušča urez —x—. Vidite pa tudi, da so prednji robovi kril rahlo obrnjeni navzdol, da tako čim bolj mogoče dobite pravo črto toka. • Model je izdelan (slika III) in če je vse tako, kakor bi moralo biti, se bo to preprosto letalo vzdržalo pri mirnem vremenu v zraku tudi do deset minut. 5a!e za nase mate Učitelj: »Sram te bodi, Bumček, okoli ust se te še jajček drži od zajtr-ka!« Bumček: »Ne, gospod učitelj, jajček sem jedci snoči za večerjo!« Učitelj: »Branko, povej mi, kaj je napak v tem stavku: ,Gospod in gospa gre na vrt.'« Branko: »Meni se zdi napak, da gre gospa za gospodom. Gospod ni vljuden!« večji med slapovi Pilot tovornega letala Jack Angel je uo naročilu neke rudniške družbe prevažal tovor strojev in nadomestnih delov preko Parimskega gorovja na severu Južne Amerike. Prihajal je iz Bolivije ob Orinoku ia bi moral do Bogote v Kordiljerah. Nenaden vihar je njegovo letalo odklonil iz prave smeri. Angel je bil prisiljen, da se je dvigal višje in višje, kajti gorovja v novi smeri so rasla do višine 3300 m. Kolikor daleč je segal pogled, so se pod njim širili neskončni pragozdi, potem so gozdno zelenje zamenjala skalovja, preko katerih je divjal vihar. Radijska naprava je odpovedala, motor se je od časa do časa ustavljal, karte so bile za ozemlje, nad katerim je letel Angel, zaznamovane s prosluiimi belimi lisami — to ozemlje še ni bilo raziskano. Dolgo časa se je pilot boril z viharjem in s pokvarjenim motorjem, končno, ko je vihar malo popustil, mu ni kaza o drugo, nego da pristane. Tako je tudi storil, toda njegov položaj je bil vse prej nego rožnat. Od kraja, kjer je oddal zadnje radijsko sporočilo, je bil silno daleč. Tam okrog ga bodo iskala reševalna letala, sem pa ne bo priletelo nobeno. S pripomočki, ki so mu bili na razpolago, ni mogel misliti na to, da bi motor popravil. Tako se je moral hočeš nočeš odločiti za dolgo potovanje skozi neraziskano deželo. Naložil si je živil na hrbet, se oborožil s puško in fotografsko kamero ter se podal na nevarno pot. Gospodična Noso-rožica na potovanju Na monakovski glavni postaji so ljudje pred kratkim občudovali nenavadnega potnika, oziroma potnico. Z brzovlakom se je pripeljala iz Kolna gospodična Kifaru, mlada nnsorožica. Bila je sploh prvi noso-rok, ki je po 50 letih pripotoval v mesto ob Izari. Izstopiti pa ni smela na postaji za potnike, ker so se bali, da bi dobila kakšen živčni napad, temveč so jo na blagovni postaji pretovorili na traktor, ki jo je popeijal v nje novi dom, neki monakovski cirkus. Kifaru je še prav mlada, vendar pa se s svojimi 2400 kg in dvema mogočnima rogovoma na nosu lahko prav im-pc-niraioče postavi. Mož, ki jo je ujel. znani lovec na velike živali in rejec Cristoph Schulze, jo je sam spremljal iz Antwerpna v Miinchen. kaiti takšen debelokožec se ponaša s ceno, ki jo je mogoče izraziti le s števili s petimi mesti. Peči v — hladilnici Groteskna reč se je primerila v zadnji hudi zimi v neki hladilnici v Houltonu v državi Mame. Zaradi izrednega zvmarirtra mraza je temperatura v hladilnih stanicah padla tako nizko, da je bil ravnatelj hladilnice postavljen pred težavno vprašanje. V prehudem mrazu se meso namreč pokvari, jajca pa še prej. Ravnatelj si na zadnje ni"vedel drugače pomagati, nego je dal v hladilnico postaviti vc5 električnih peči, ki so temperaturo na po- trebno višino. Angel je potoval skozi ozemlje Karonija in drugih velikih pritokov Orinoka, ki jih karta večinoma sploh ni kazala. Po dveh tednih je dospel do kraja, kjer ga je sprejelo oglušujoče bobnenje in treskanje. Zdelo se je, da razsaja v daljavi silovita nevihta. Trajalo je nekoliko ur, preden je izsledil vir tega grmenja: ogromen slao. ki je bil dotlej popolnoma neznan. Silen ve-letok je drvel z nezaslišano brzino sk^i razmeroma ozko zarezo med visokim skalovjem ter se spušal preko akalnega skoka v globino. Več nego dva dni Je trajalo, pre den si je letalec utrl pot do vznožja tega velikanskega slapa, ki je meril v dolžino 3 km. V štirih mogočnih kaskadah se penijo razdivjane mase vode preko roba 3300 m visoke gorske planote in padajo potem prvih 1800 m navpično v globino. Tu je voda izvrtala ogromen kotel, ki j o sprejema vase in v katerem nastaja tisto strašno bobnenje, ki ga je slišati mnogo kilometrov daleč. Od dna tega kotla šumiio valovi dalje in se spuščajo kmalu na'o novih 400 m v globino. Za tem »Malim slapom« sledijo velikanske brzice z naklonino 73 stopinj. S temi brzicami je celotni slap oolg 3 km. Od slapa je Angel potoval vzdolž reke, dokler ni dospel do naselja domačinov, ki so mu dali na razpolago čoln, da se je mogel vrniti v civilizirane kraje. Ko so učenjaki pregledali njegove posnetke, so izjavili, da je novi slap v resnici največji na svetu in da se pred njim lahko skrijeta Niagara ter pred nedavnim odkriti slap Kakenaam. Pod vodstvom Jacka Ange.a se je sestavila znanstvena odprava, da preišče celotno področje gorovja Parima. Moderni klobuki odkrivajo tilnik ali kvišku nakodrano pričesko. Pa ne samo rože, cvetje in pajčolani, tudi perje, nežnobarvni ptički in trakovi v raznih barvah krase ta mična majhna pokrivala, ki nas spominjajo na nežne klobučke mladih gospod'čen iz dobe rokokoja. Iz vzorčaste svile ' r Novi pomladni klobuki so izrazito »ženski«. kar pomeni, da navaden moški najbrže ne bi spoznal v teh oblikah nekaj klobuku podobnega. Govorimo kajpada o popoldanskih klobučkih, kajti športna pokrivala, bo- Hisi slsmna^a bpd!=; klobučavi^asta. se dr*« še vedno neke standardne oblike, ki je že nekaj let veljavna in jo spreminja le višina oglavja ali širina krajcev. Popoldanski, to se pravi: elegantni klobuki sede na ženskih rlavph i-->k~r vel-'1"' f:vch-v-vn: "onM. so okrašeni z rožami in tenčicami. Prav majhne oblike so. nosimo pa jih potisnjene globoko v desno stran Čela, tako da povsem ZA SMEH IN KRATEK ČAS Sodnik (obtožencu): »če, kakor pravite, niste hoteli tožitelja oropati, čemu ste sredi gozda ustavili njegov avto in mu dali prosto pot šele tedaj, ko so prišli ljudje?« Obtoženec: »Nu, hotel sem dobiti od njega nekaj bencina, ker sem imel madež na obleki.« Zdravnik: »Nu, gospod Bertoncelj, ali se držite mojega rccepta: na dan tri tablete in na to požirek konjaka?« Pacient: >:Da, gospod doktor, s tabletami sem za teden dni v zaostanku, s konjakom pa za tri tedne naprej!« »CMeparili so nas. Mica, peč vendar ne greje!« (Sondagnisse Strix) še vedele ne bomo kdaj, pa bo poletje tu: nebo brez oblačka, pekoči sončni žarki, dolgi vroči dnevi... Prav je, če že sedaj nekoliko pomislimo na lahke obleke, da nas vročina ne bo presenetila. Letos bo na razpolago dovolj vzorčaste umetne svile v najbolj modernih živahnih desenih. Kakor veste, je umetna svila tako poceni, da si jo lahko privoščimo tudi sedaj, ko moramo skrbno premisliti višino vsakega izdatka. Iz vzorčaste svile si ukrojimo eno tistih lahkih, ljubeznivih in mladostnih oblek, ki jih lahko nosimo vse poletje. Bobra gospodinja Nekaf nasvetov Iz glinaste posode odstranimo priokus po glini, če pred uporabo prevremo v takšni posodi nekaj kisa. Dušenemu mesu dodamo med kuho Košček sladkorja, da postane bolj sočno. Ko prilivamo pečenki tekočine, to se pravi vode, juhe ali soka. moramo paziti, da jo zalivamo z enako toplo močo, kajti mrzla tekočina bi napravila meso trdo. Pri preveč soljen' jedi si pomagamo na ta način, da prekrijemo še toplo posodo s platneno cunjo, ki je po vrhu posujemo s fino soljo in čvrsto nategnemo preko pokrovke. Tako jo pustimo toliko časa, da postane jed manj slana zaradi kemičnega procesa, ki ga posredujejo pare. Sočivje kuhamo tako, da potopimo zelenjavo v posodo z neslanim kropom in pu stimo hitro vretl v odkriti posodi Tako ohrani sočivje lepo zeleno barvo. Solimo ga šele malo časa preden postavimo jed na mizo. Vodoravno: 1 beneški čoln, 8 vrsta morskih rib, 15 zlitina živega sredstva s kovino, 16 Cezarjev privrženec, član drugega Triumvirata . 17 vulkanska masa, 18 ležati v postelji, 20 jadranski zaliv, 21 veznik, 22 medmet, 24 števnik, 25 ime hrvaškega publicista Mesariča, 26 latinska kratica za i tega leta«, 28 iglavec, 30 blazen, 33 pokrajina in višavje v Rumunijt, 37 italijanski operni komponist (fon), 40 Odisejeva domovina, 41 hudobna, 43 izdelek iz moke, 44 prostor, kraj 46 glorija, 48 konec pravoslavnega očenaša, 45 žensko ime, 52 gorovje v Južni Ameriki, 55 reka v Španiji, 56 najmanjši delci snovi, 57 svojilni zaimek, 58 država v Aziji, 59 rastlina, ki vsebuje alkoloid, 60 domača žival Navpično: 1 slavni italijanski fizik in astronom (1564—1342), 2 državica v Arabiji, 3 raj starih Slovanov, 4 del roke, 5 hrvaška kratica za »tega leta«, 6 kožra tvorba, 7 francoski fizik (1775—1836), 8 vrsta tkanine, 8 ime filmske igralke Andre, 10 geografski pojem, 11 razdobje, 12 stari veznik, 13 pridevek* boginje Atene, 14 glavno mesto Korzike, 19 kratica za »ad notam«, 23 tvorba vodenih hlapov v z.'a-ku, 25 grški otok, 27 turška pokrajina in mesto ob Sredozemskem morju, 23 med- met, 31 predlog, 32 izdelovanje umetniških izdelkov, 34 kot 10 navpično, 35 upravnik, umen gospodar. 36 staroslovan-ska pijača, 38 skupni naziv za maloazijsKo in egiptsko obalo, 39 inicijali našega izumitelja, 41 dragocena kovina, 42 naduha. 45 papežev dohodek, 47 nestrokovnjak, 43 oče, 49 znamka Dieslovih motorjev, 51 severni jelen, 53 kos, komad, 54 števnik. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. Mosor, 6. Scala, 11. Dante, 16. Adana, 17. Levin, 18. Orion, 19. senat, 20. osekk, 21. Mačva, 22. kot, 23. Kana, 25. Este, 27. lok, 28. anatom, 30. Rur, 32. Ankara, 34. as. 35. oj, 36. Korint, 40. Tel, 42. Ganges, 47. Abo, 48. Aida, 50. Aras, 52. ano, 53. Nipon, 54. olika, 55. ko-bal(t), 56. alo, 57. Olga, 58. Ande, 59. Ero, 60. lotos, 61. arija, 62. teren. Navpično: 1. maska, 2. odeon, 3. santa, 4. ona, 5. Ratko, 6. slon, 7. cesar, 8. ave, 9. liker, 10. anas, 11. Domen, 12. ara, 13. ničla, 14. tovor, 15. enaka, 24. Amati, 26. tajga. 29. tri, 31. ure, 33. kan, 36. kanal, 37. obilo, 38. ropot, 39. Nanos, 40. talar, 41. lakaj, 43. asket, 44. gaber, 45. Enare, 46. Solon, 49. doga, 51. rana. Debeli in mršavi ! Kulturni pregled »Debeluh naj se posti, suhec pa masti!« ae glasi najpreprostejši recept za predebele in presuhe. Toda tako preprosta ta stvar na žalost vendarle ni. To dokazujejo žalostne izkušnje mnogih ljudi. Mršavost in debeluštvo sta lahko resni bolezni. Kanor pri drugih boleznih, je treba tudi za njiju ugotoviti najprej vzrok, kajti drugače hi obravnavali le zunanje znake. Človek se odebeli po navadi tedaj, če porabijo njegova prebavila tudi najmanjše količine hrane za telesno rast, če ima pacient dober tek ali če ga poklic ali temperament vodi do premirnega življenja brez velikih telesnih naporov. Potem zdravniku ni potrebno, da bi na dolgo ugibal, zakaj bolnik hrano tako temeljito izkorišča. Z omejujočo dieto in ustrezajočimi telesnimi vajami si človek lahko odpravi tolščo in poskrbi, da se mu znova ne stvori. Kaj človek sne in koliko sne, zavisi od njegove volje in seveda tudi od tega, da-li se zaveda, kakšne nevarnosti za njegovo zdravje in dolgost življenja skriva v sebi tolščavost. Prof. Grafe je govoril nekoč o »indolenci debelih ljudi«. Dokler jim gre dobro in se dobro tudi počutijo, mislijo, da lahko »grešijo«. Pri tem pozabljajo, da žive korpulentne osebe šest do s^dom let manj nego suhe in da so bolj občutljive za vsakovrstne bolezni. Večina debelih ljudi se daje zdraviti na precej preprost način s strogim postom. Takšne poste predpisujejo zdravniki včasih za dva ali tri tedne, včasih pa ob začetku zdravljenja le za nekoliko dni, da se organizem preuredi. Razen tega je mogoče pacienta z dodatnimi zdravili energično obravnavati. Prof. Falta je pri velikem številu debelih ljudi, ki so izvirali iz družin, nagnjenih k debelosti, dosegel v 130 dneh upadke do 40 kg. Predpisoval jim je dieto iz mesa, ki se je cvrlo v lastnem soku brez masti, dalje sadje, ki vsebuje malo sladkorja in zelenjavo. To dieto je podpiral s preparati iz ščitne žleze in s telesnimi vajami. Na ta način mu je uspelo težo pacientov tako hitro zmanjševati, ne da bi njihovi organi, zlasti srce, zavoljo tega trpeli. Mršavost ki je dosti bolj poredko bolezenski pojav, temelji večinoma na telesnih stanjih, ki ne zavise od pacientove volje. Poleg bolnikov z boleznijo Basedowa, ki trpe zaradi preobilice tiroksina, postanejo silno mršavi zlasti ljudje, ki jim žleza možganskega podaljška ne deluje v redu. V skladu z njenim izvorom je treba mršavost različno zdraviti. Prof. Ehrhardt-Graz je z drznim poskusom v mršave osebe presajal žleze možganskega podaljška, in sicer živalske žleze, če so jim lastne odpovedale. To je imelo večinoma le začasen uspeh. Toda v številnih primerih je ta ope- la benzina — Da bi Stedifi z si aiutano in Danimarca ln questo modo — si pomagajo na Danskem na ta način Mesto Tisoč in ene noči Stara prestolnica dežele med dvema ve-letokoma, današnjega Iraka, Bagdad, stopa iz svoje pozabljenosti spet v svetlobo sveta. Med slikovitimi palmovimi logi sanja nekdanji sedež kalifa Haruna al Ra-šida v žarečem soncu in v temnih valovih Tigride se zrcalijo njegove hiše ter kupole njegovih mošej. Njegov sijaj in krasota v dobi Sasanidov sta proč, njegove širne palače so razdejane, cvetoči vrtovi opustoše-ni, toda ponosna arabska metropola hrani v svojem imenu spomine na cvetlice in svilo, vrtnice in španski bezeg. Stara mesj-na vrata Bab el Nasr, minaret mošeje Suk el Gazi z napol uničenimi, krasnimi orna-menti in nekoliko zapuščenih mavzolejev je vse, kar spominja na dobo bagdadskih kalifov. Ob zapadnem robu mesta je videti v pesku razpadle ostanke kamenitega spomenika — na tem mestu je Harun al Rašid pokopal svojo najljubšo ženo Sit Zo-beido pod palmami prekopa Saklavija. še en spomin na davno minule dni hrani mesto. če vprašaš hamale, nosače ob nabrežju Tigride, kdo je to nabrežje zgradil, ti odgovore: Nabukodonozor. kralj babilonski. Morda imajo prav, morda pa tudi ne. Moderni Bagdad je izrazito arabsko mesto s prostranimi, obokanimi bazari. Hiše imajo lepe, rezljane lesene stolpiče nad cestami in zaprta, tlakovana dvorišča, na katerih vidiš krotke gazele ali pa pogo-stoma tudi risa na verigi. Strehe so ploske terase s krasnim razgledom v daljavo. Tu ljudje večerjajo in tu zavoljo nočne vročine tudi pod milim nebom prenočujejo. Stebre, okenske okvire in tlak na dvoriščih izdelujejo iz alabastra, ki ga lomijo v okolici Mosula, drugega kamna namreč skoraj ni. V starem veku je bila Mezopotamija žit-nica vzhodnega sveta in marsikdo ne more razumeti, kam je to bogastvo tako popolnoma izginilo. Odgovor pa je lahek. Dežela razpolaga s silnimi vodnimi masami, ki se pritakajo iz severnih gora. V starih časih so s prekopi in jarki delih to vodno racija imela vendarle trajen učinek. Hormoni človeškega telesa so si v svojih učinkih pogosto nasprotni in človek je le tedaj zdrav, če se mu vrne to ravnotežje v hormonskih učinkih. Zato je bilo pri nekih vrstah mršavosti mogoče doseči odebelenje tudi s pomočjo inzulina. Pred vsem pa se tudi tukaj izkazuje kombinirano zdravljenje: bolniku dajejo zjutraj najprvo zelo oslajenega čaja. Njegova trebušna slinavka mora tedaj oddajati zelo mnogo inzulina, da se sladkor dobro predela. Večji pridelek inzulina pa zbuja v pacientu pravi volčji glad: pacient poje tedaj vse, kar mu postaviš na mizo, celo plehko mastilno hrano, ki se mu drugače naravnost upira. Na ta način je mogoče sčasoma doseči znatne izboljšave. Bolniki s sladkorno boleznijo so v varstvu svojih injekcij inzulina danes »razmeroma zdravi«, vsekako pa za delo sposobni ljudje. Skrbeti pa morajo za ravnotežje med dovajanjem inzulina in sladkornih snovi v hrani. Prav tako tudi osebe, ki so nagnjene k debelosti ali mršavosti, dandanes niso več bolne, če se z dieto, gibanjem in po potrebi s hormonskimi injekcijami drže v ravnotežju. Osebe ki so nagnjene k debelosti, morajo paziti le na to, da si po končanem zdravljenju ne privoščijo spet vsega, česar si požele. To je seveda težko, kajti jed jim večinoma prav zelo diši. Vprašanje pisatelja Prfsleya Neka severnoameriška revija objavlja članek znanega pisatelja Prisleya, ki so mu prepovedali govoriti v angleškem radiu. Prisley pravi, da se Anglija bori za eksistenco, vprašuje se pa, za kakšno eksistenco. Morda za to, da bi nadaljevala bedno življenje svojega ljudstva, ki ga zadeva toliko socialnega zla in brezposelnosti — ali pa, da obdrži v življenju privilegije bogatih? Morda pa se bori za boljšo bodočnost? Prisley je zelo skeptičen, kar se tiče te boljše bodočnosti. Ni mogoče, pravi na koncu, da bi angleški vodje, ki so se doslej kazali sebične, nenadno spremenili svoja čustva. Znorel, ker ni zadel dobitka V Imperiji je bil 58-letni zidar Luigi Vassallo zelo znan. Poznali so ga zlasti kot strastnega igralca v loteriji. Za druge stvari skoraj ni imel zanimanja, neprestano si je izmišljal samo sisteme, ki bi mu naj pomagali d-.^ sigurnega uspeha. Ta strast ga je na zadnje pokopala. Pred nekoliko dnevi je stavil vse na odločilno igro, trdno je bil prepričan, da mu bo ta prinesla srečo in je govoril že z vsemi ljudmi, kako si bo potem uredil življenje. Toda njegove številke niso zadele in to ga je tako pretreslo, da je znorel. Spravili so ga v blaznico v Volterri. kg težak topaz Mineraloški muzej Hanvardovega vseučilišča j" kupil izreden topaz. Ta dragi kamen ter ta nič manj nego 102 kg in se odlikuje z raznimi drugimi posebnostmi. Njegova barva ni rumena, kakor pri večini topazov, temveč bela, v njem pa so spo-redne proge nekih temnih rudnin Domne vajo, da se je nenavadni topaz v zelo stalnih okoliščinah razvil do te velikost: v dota^ ki je trajala najmanj milijon let bogastvo vsej deželi, da je ž njimi namakala polja. Samo te vlage potrebuje zemlja. Nekdo poroča, da je videl po izdatni deževni noči puščavo vso posuto s neštetimi, pestrimi cvetkami. L. 1257 pa je Hu-lagu, Džingiskanov brat, osvojil Bagdad, štirideset dni so njegove horde plenile po mestu in ga spreminjale v prah in pepel, j Uničile so tudi vse namakalne naprave, i Stopetdeset let pozneje se Je isto ponovilo s Timurlenkovimi Tatari. Iz lobanj 90.000 ubitih ljudi je dal strašni Mongol zgraditi piramide. 1508 so deželo zasedli Perzi, 1534 ! pa Osmani pod sultanom Solimanom. Do ! konca svetovne vojne je bil Bagdad pod j gospostvom Visoke porte. Ta si seveda ni prizadevala, da bi si slavno mesto opomoglo od udarcev, ki jih je doživelo v svoji preteklosti. Neredna. 9b£cca upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je »minmm ANEKDOTA O starem burskem državnem predsedniku Krtigerju so pripovedovali, da je v njem mnogo »praktično uporabljene po-božnosti«. To se je pokazalo takoj, ko so ga izvolili za državnega poglavarja. Mnogi ljudje so si tedaj od njega obetali vsakovrstnih sinekur. V burskih republikah je bila napada, da je predsednik kot član reformirane cerkve ob svojem nastopu imel otvoritveno pridigo. Pobožna in po-sinekurah hrepeneča občina je takoj uganila. koliko je odbila ura, ko si je stric Kriiger za snov svoje otvoritvene pridige izbral tekst iz evangelija svetega Janeza, 6, 9: »Tu je deček, ki ima pet ječmenovih kruhov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« VSAK DAN ENA Nestrpni oče: »Nehaj že končno s sv o jimi večnimi vprašanji! Ko som bil v tvoji "rta«»bi, nrsem nikoli vpraševal!* Nadobudni sinko: »Zato mi torej ced*j ne moreš odgovoriti?!« (PoJvtikan) Zdravstveni seznani za Nemčijo V Nemčiji pripravljajo zdravstveni seznam, ki bo obsegal vse prebivalstvo rajha. Veliko delo se je že začelo in dosedanji uspehi so nad vse spodbudni. Organizacija tega seznama se opira na množe-stvene zdravniške preglede v vseh krajih Nemčije. V bodočnosti nameravajo nemške državljane vsako leto vsaj enkrat pregledati z Rontgenovimi žarki. Vsak državljan bo imel svoj osebni zdravstveni list, s katerim bo mogoče stalno nadzirati njegovo telesno in zdravstveno stanje. »Muzikalni« Mnogo živali smatramo ljudje za neme, v resnici pa jih ni prištevati s polno pravico sem. Tudi med raki so vrste, ki se znajo oglašati. V Sredozemskem morju živeče languste, ki dosežejo pogostoma dolžino do pol metra in težo do 8 kg, dajejo n. pr. čudne pokajoče glasove od sebe. ko premikajo svoje dolge tipalke naprej in nazaj. Nekatere majhne vrste brezr?-pifc rakov povzročajo pokajoče glasove s trm. da udarjajo noge drugo ob drago. To delajo zato, da prestrašijo svojo okolico, kadar menijo, da so v nevarnosti. Tudi raki žeparji proizvajajo »muziko« na sli-Cen način. Skrb za parklje goveje živine Vsakdo smatra za samo ob sebi umevno, da je treba konjem kopita negovati. Kar se pa tiče nege parkljev govedi, mislimo pogostoma, da ni potrebna. Na noben način pa jih ne smemo zanemarjati. Govedu je treba noee od časa do časa pregledati. To je posebno važno, če opazimo, da stopa kakšna krava nesigurno. Parklje ji moramo tedaj, če je potrebno, obrezati. Tudi za koze je važno, da imajo parklje v redu, zlasti če so breje. Prav lahko se zgodi, da breja žival zaradi slabih parkljev pade in zadobi pri tem težke notranje poškodbe, julija tu sonce nikoli ne zaide. 100 vagonov koruze za druge potrebščine V Velikem Bečkereku se je vršil sestanek predstavnikov vseh narodnih skupin v bivšem jugoslovanskem Banatu, na katerem so sklenili, da dado rumunskim ob-lastvom v zameno za sol, alkohol, vžigalice in petrolej sto vagonov koruze. Teh stvari deželi popolnoma primanjkuje. Bakterije se Izdajajo s svetlobo V essenskem Zavodu Roberta Kocha so razvili nov način za sigurnejše ugotavljanje bakterij. Prof. Hagemann barva bakterijske preparate s florescirajočimi snovmi. Ko se klice napojijo s takšnim barvilom, se pričnejo pod vplivom ultravijoličastih žarkov svetiti in jih je mogoče v mikroskopu bolje opaziti. Ta postopek je posebno koristen za hitro izsleditev bacilov jetike in drugih bolezni, če jih v organizmu se ni dosti. S starimi načini jih je bilo v tem primeru le težko ugotoviti. Godrnjači Doslej smo mislili, da so kronični neza-dovoljneži, ki jim nobena stvar ni pogodu, takšni zavoljo napake v značaju. Zdravniki, zlasti pa specialisti za živčne bolezni pa menijo sedaj, da je vir večnega nezadovoljstva v nepravilnem delovanju žlez z notranjim izločevanjem. Godrnjači bi bili po tem naziranju samo žrtve svojih hormonov. Potrebno bi jih bilo zato po vseh pravilih zdraviti in to zdravljenje bi lahko bilo uspešno, če se bolezen le ni preveč vgnezdila. Pred koncertom F. Golobove Gospa Golobova, katere koncert bo v ponedeljek, je maturirala na ljubljanskem učiteljišču. 2e med študijem je zaradi izrednega glasovnega materiala začela obi-skavati pouk iz solo petja na ljubljanskem konzervatoriju. Leta 1931. je debitirala v ljubljanski operi kot Lela v »Snegoročki«, bila angažirana in je ostala 6 let članica ljubljanske Opere. Ves čas je nadaljevala študij solo petja pri prof. Dolenc-Sokličevi. Njen repertoar za časa udejstvovanja v ljubljanski Operi je bil obsežen. Med najboljše kreacije štejemo vloge: Azucena (Trubadur), Ulrika (Ples v maskah), Sa- vo j ard Pierotto (Linda di Chamobc), Eu-doksija (Plamen), Paulina (Pikova dama), Botra smrt, Carmen, Marfa (Hovanščina) Magdalena (Evangelnik) itd. Ob gostovanju ljubljanske opere v Splitu L 1937. je zlasti v »Hovanščini« dosegla izreden uspeh. Poleg uspehov v operi se Je gospa Golobova uveljavila tudi. na koncertnem odru, kjer je njen alt prišel do veljave zlasti v oratorijih in sicer: Dvor&k: Stabat Mater; Beethoven: Missa Solemnis; Handl:: Mesias; Bach: Božični oratorij; Mozart:: Requiem; Verdi: Requiem. S svojimi koncertnimi nastopi pa ni bila znana samo v Sloveniji, marveč tudi v inozemstvu. Letai, 1934. je pela v Firenci na festivalu za moderno glasbo. Pela je štiri pesmi slovenskega komponista Osterca. Dosegla je tolik uspeh, da jo je predsednik znamenitega zavoda »Accademia Santa Cecilia« v Rimu povabil, da priredi na tem zavodu koncert. Vabilu se je odzvala januarja 1 1935., ko je na javnem koncertnem odru v Rimu kot prva iz Jugoslavije pela narodne pesmi v originalu. Leta 1936. se je udeležila nagradnega tekmovanja pevcev na Dunaju, kjer je dosegla velik uspeh ln kot nagrado dobila srebrno kolajno. Leta 1937. je odšla, v Rim, kjer je do lanskega poletja nadaljevala pevski študij pri znamenitih italijanskih pedagogih ter naštudirala obširen repertoar iz svetovne literature. Ob koncu študija je bila letošnjo spomlad povabljenci na sezono 1940/41 v New York in je že podpisala kontrakt za eno sezono. Zaradi vojnih razmer pa je morala kontrakt preklicati. Za časa svojega študija v Rimu je nastopala na koncertih v rimskem radiu. Gospo Golobovo odlikuje izredno močan in lepo barvan kontraalt Njen ponedelj-ski koncert v veliki filharmonični dvorani vzbuja upravičeno zanimanje. Detelov »Učenjak" pred 39« leti Prijatelj lista nam pošilja naslednje zanimive podatke: Detelov »Učenjak« je bil uprizorjen leta 1902 — torej pred 39. leti. Gotovo bo vsakega zanimalo, kako je tedaj sprejela domača kritika to delo — predvsem kritike v vodilnih literarnih revijah »Ljubljanski Zvon« XXII (»Onjegin«) in »Slovan« I. (Dr. L C. Oblak). V »Zvonu« je takra/t o njem napisal »Onjegin« (urednik Aškerc) misli, ki jih prinašamo v ekscerptu: »Učenjak« je satira na razne znanstvene podmene (hipoteze), ki jih imajo ali k: so jih imeli nekateri ljudje za eksaktno resnico ... Dr. Detela je nasprotn-k determi-nizma, ki uči. da je narava sama določila vsakemu individuu posebej njegovo usode; človek da podeduje nekaj duševnih svoj-stev od svojih roditeljev, nekaj vpliva nanj družba, nekaj rasa. nekaj podnebje itd — tako da se o kaki svobodni volji ne more govoriti... Pri tem a ti tideterm m i sitnem stališču pa se je pomerilo, da je ustrelil preko tarče, to je, da je zašel predaleč Tendenca »Učenjakoma« je prekonservativna. Dobro polovico vsega tega, kar tiči v vsakem individuu, bodisi dobrega ali silabega — priroda sama seveda ne po/na razlike med »dobrim« in »slabim«! — ima isti individualni od svojih prednikov, od svoje rase, cd vzgoje, od družbe, vere itd Drugo polovico (prosimo da naj se ta polovica ne jemlje v matemaričnem smislu) pa si pribori človeik kolikor toliko sam zavodoma, s svojo energijo, s študijami, si samo'-obraževanjem, s saimovzgojo itd. Absolutne svobodne volje človek nima, al' normalno razviti človek je odgovoren za svoja dejanja. Dobra in sllaba dela posameznikova niso samo osebna, individualna, nego tudi socialna vprašanja. Te nazore imajo že davno sociologi, duseslovci in kriminalisti v svojem poglavju o krivdi in fmputa-biliteti. Marsikakega zločinca, ki so ga še pred kakimi 50 leti obesili, zavro dandanes v blaznico ali v pobcljševaiiišče... Iz Detelovega »Učenjaka« stmo dobili vtisk, kakor da bi g. avtor ne priznaval tisitih momentov, ki elementarno vpl vajo na smer človeškega hotenja in ki izključujejo absolutno »svobodno« voljo. Če nam pa tudi tendenca »Učen iakova« ni ugajala povsem, priznavamo odkrito, da je formalna, tehniška stran te drame umetniška. Smehu nam igra ne vzbuja često, nego nas sili k premišljevanju ... Nekatere osebe so precej realistične, droge so bolj konstruirane v fantaziji. Ko bi nas »Učenjak« kot novo književno delo ne bil razveselil, ne bi mu bih posvetili toliko vrst«. V »Slovanu« pa je pisal dr Jr.s. C. Oblak, ki je bil v sezoni 1901-2 leta tudi kritik »Slov. Naroda« takole: (tudi v ekscerptu): »Grau ist jede Theorie«, to idejo je porabil dr. Detela za svoio igro ter hotel pokazati predvsem razloček med prakso in teorijo ter persflirati učenja^ko pre-tiranost, k; je gotovo vedno komična. Izbral si je zato znano Lavater-Lombrosovo resantna, zanima predvsem luris+a kakor teorijo. Ideja sama na sebi je gotovo inte-medicinca in tudi aktualnosti ji ne mere m o povsem odrekati; saj še davna ni rešeno vprašanje, alf imamo prosto voljo ali ne — boj med deterministi in indeteraninisti v kazenskem pravu še ni debojevan. Kako smešna postane lahko teorija v praksi, te je že marsikdo sam izkusil, da pa lahko postane tudi trag;čna, to nam je sijajno dokazal — dasi ne nameraval! — pisatelj »Učenjaka«. Ne prerekamo, da se da porabiti taika ideja v veseloigri kot epizoda in da tiči v takem tematu lahko ©minentna komika; v tem oizru dr. Detela ne bi bil prvi. A vzeti si zastarelo Lombrcsovo teorijo kot >glavno nit in jo zapresti v »veseloigri« v 3 dejanja, je kočljiva stvar, pri kateri je največja nevarnost, da postane — predolga ... Nikakor pa se ne morem strinjati z nekim kritikom, ki je iskal z medicinskega, strogo znanstvenega sitališča podrobnosti v persiflirami teoriji in očital dr. Deteli, da se je v detajlu preslabo pripravil za svojo igro. Kdo neki bo očital Henriku Ibsenu, da v svoji klasični dram' »Strahovi« z medicinskega stališča ni docela pogodil Osvvalda!? Napaka te veseloigre tiči pač drugje im tx> simo že ind^rekt-no omenili. Da je Detelova igra zapoznela ter prišla na svet 100 let prepozno, bi se ne upal trditi. Baš modernejši pisatelji so se poizkusili v igrah in tudi pripevesrtih v tem genru. Nehote se spominjam Haupt-mamnovega »Bobrovega kožuha«. Tema Hauptmannov nd analogen, a »ličen je gotovo — satira na učenjaško nadutost sodnika, ki hoče poznati dobre in slabe ljudi. a je pri tem gol jufan ir komičen kakor Dr. Blažič. In vendar se dramatičnemu pisatelju tolike rutine kot je Hauptmann ni posrečilo, s svojo duhovito igro prodreti na. odru, dasi tiči v igri fina satira in vseskozi, duhovit humor in konrka i v situaciji i v dialogu, dasii nikjer ne prevladuje tragika kakor pri »Učenjaku« v 2. dejanju. Detelova igra ne more vzbuditi smeha, kakor je pričakovati od »veseloigre«; a v njej je sicer dosti sMuacijskega humorja zlasti v I. dejanju. Edina resnična humoristična figura je sluga dr. BLažiča in tudi simpatična — dokler se ne izkaže, da je lopov. V tem trenutku se konča veseloigra in tudi 3.. dejanje ostane resno, ker nas tragika 2. dejanja preveč prevzame — in to ni čuda,, saj je b!aznica eden na j žalostne j ših krajev, ki je v njem težko najti humora in komike — kvečjemu za nižje sloje Za te pa Detelova duhovita igra. ki potrebuje ze radi teme inteligence, ni pisana m tudi tisti humor, ki tiči v njej, more uživati le duševna aristokracija. Igra se ziblje na meji med glumo in igrokazom. Nazvali bi jo pravše »komedijo«, kakor je nazval Ernst: svojega »Flachsmanna«, Gogolj »Revizorja«, Hauptmann svoj »Bobrov kožuh«. Kakor -vidimo, so bila že pred 37 leti mnenja o tem dramskem delu deljena tako glede njegove vsebine kakor glede njegove »zapozmelcsti«. Toda v enem so si biila edina, da je tedaj bil »Učenjak« najboljše slovensko dramaitsko delo. Da ga je tedanja gledališka publika sprejela — resnejše nego danes, tudi ni dvoma. T ud: to je — znamenje časa ... Dobivajo se samo v boljših strokovnih trgovinah Zapiski NOV ZVEZEK »MODRE PTICE Z znatno zamudo, ki jo opravičuje naval zgodovinskih dogodkov in sprememb, je izšla 5. (aprilska) številka literarnega mesečnika »Modra ptica«. Pojavila se je kot prva med zaostalimi in negotovimi zvezki slovenskih revij, zato jo pozdravljamo s tem večjim veseljem in upamo, da bo mogla tudi v novih razmerah nadaljevati svojo zvesto službo slovenski besedi in njeni književni kulturi. Peti zvezek »Modre ptice« prinaša novelo Toneta Čufarja »Nova gaz«. Pisatelj ki se je doslej bavil večidel z življenjem našega industrijskega delavstva, je v tej prozi segel z znatno opazovalno močjo v kmečki svet. — Nadaljuje se kritični esej Branka Rudolfa »Moderna umetnost in Vodušek«. Pisec se ne bavi samo s poezijo avtorja »Odčaranega sveta«, marveč se zaustavlja pri raznih problemih umetnostnega oblikovanja in pesniške besede, ter jih obravnava z znanjem, ki kaže prodoren pogled v svet estetskih vrednot in široko razgledanost po sodobni literaturi. Opozarjamo med drugim na Rudolfovo razglabljanje soneta - z literarno teoretične in zgodovinske strani. Esej se bo še nadaljeval; želeti bi bilo, da kot eden najtehtnejših doneskov o poeziji, kar smo jih dobili v zadnjih letih, ne bi ostal torzo -Bogomir Magajna se oglaša s pripovedno prozo »Veljka«. Z njo se zopet vrača v zagrebško okolje in svet tamosnjih študentov Tu so prikazana srečanja m konflikti raznih temperamentov in usod; svet, ki je Magajni že večkrat navdahnil življenjsko sočne proze. Povest še ni zaključena. Iz poezije sta zastopana v tej številki: anonimni posnemovalec Villona AB z »Vil-lonovsko balado o prodajalki cvetlic« in »Villonovsko balado C zlih jezikih« ter Fran Eller s »Senco«. Med drobižem, ki zaključuje številko, je objavljena ocena Milene Mohoričeve o pesniški zbirki Lili Novyjeve »Temna vrata«. Nov tednik v Rimu. Dne 29. t. m. je izše« nov tednik z naslovom »Homo«. Izhaja v redakciji profesorja Danteja de Blasi, Raf-faela Paolucija in Nicola Pende ter se bo posvečal predvsem vprašanjem, ki se tičej-5 matere in otroka, zdravja mladine, vojaške in delavske medicine in higijene in dušnega zdravstva. Nadalje bo prinašal članke iz zgodovine medicine in iz ljudskega zdravilstva, takisto bo poročal o najvažnejših domačih in tujih dognanjih na področju biologije in medicine. Inserirafte v ^Jutru44! •*»<*• »»♦♦•••MMIMMMM CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek aa enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din — za besedo, Din 8.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17-—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T}««« 2 * v Ttiattikah odgovor, priložite lilfl v znain*a11 Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Kam pa,)tam? Danes obiščite gostilno pri Panju, Vegova ul. 10. 10047-1? Iz vse Slovenije bo jutri ljudstvo na Rakovniku. Ob tej prilik: ne pozabite obiskati gostilne »Pod gozdom«, v kateri se lahko okrepčate z najboljšimi jedili in pijačami. Današnja špe-i-ialiteta jProšek iz Izole«. 10013-13 Postrežnico pošteno, zelo pridno, ki zna vsako gospodinjsko delo ir. kuhati, priporočam v službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra postrežnica«. 9972-2 Da tutta la Slovenia verra domanl la gente a Racovnic. In quest' occasione non dimentl-cate fermarsi nella trattoria »Al boschetto« che VI offrira per mangiare e berre Ie miglior cose. Specialita odierna: »Pro-secco deirisola«. 10017-18 Službo dobi Gospodinjo čisto in varčno išče samostojen gospod, event. vdovo ali upokojenko. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vzajemno«. 9980-1 Italijanskega korespondenta perfektnega, sprejmem. Prednost z nekoliko prakse v lesni stroki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9938-1 Hlapca in služkinjo sprejmem takoj. Hlapec k er,em.u konju, lahka domača drla, starost ao S6 let. tLagatec. restavracija Hodnik. 10C36-1 Sobarico sprejmem hctel. Plača 50C do 600 dir.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena sobarica«. 10016 1 Hlapec priden in pošten dobi r; užbo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10048-1 Fotografujočim alna zaposlitev. Ponudbe pod »Brezkonkurenč-"t>a fotozaposlitev kjerkoli« na ogl. odd. Jutra. 10065-1 Šiviljo ■ cm 7-a boiiso damsko -r.;racijo (bluze in pe-Tii Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Lepa izdelava«. 10070-J Dva čevljarska pomočnika :n vajenca sprejmem. — Judež Ivan. TjTševa 23. 18127 1 Frizersko pomočnico samo res dobro moč. sprejetem za pomoč ta koj. Mihael Ovsenjak, Tvrševa cesta 15, Ljubljana. 10002 1 Izurjeno pletiljo Iščemo. Cenj. ponudbe na Sekoteks. Gosposvetska cesta 3. 10118-1 Konjskega hlapca in kravarja j:~otakoj. Alojz Kraje, Graauvo pri Cerknici. 10120-1 Služkinjo pridno in pošteno, ki ^na kuhati, sprejmem takoj. Cesta 28. okt. 17, I. nadstr. 10135-1 Službo blaga jničarke pralno mesto, dobi gospodična, katera je pripravljena vložiti v podjetje din 20.000. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Lastna kontrola«. 10133-1 Bivši obrtnik 40 let star, trg. naobra-ien. trezen, vajen tudi pomožnih pisarniških del, ki obvlada italijan-f. no, pros' za kakršnokoli zaposlitev bodisi kot potnik, inkasant, sluga ali karkoli. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra Pr d >Vsestransko zanesljiv«. 9950-2 Avtornehanik Absolvent strojne delo-vodske šole s šoferskim izpitom, vešč struženja, elektro in autogenega '.•aren J a in vseh v strojno stroko spaei.ajočih del z znanjem nemščine — išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zanesljiv avtornehanik« 9951-2 Damska krojačica Slomškova 4-TI izdeluje vso damsko garderobo po zmerni ceni in prvovrstno. 9449-2 Uradnik mlad. inteligenten. z znanjem srbohrvaščine ln nemščine, v pisarniških delih v praksi kot ekspeditor, delovodja ln Izplačilni uradnik, ter z znanjem vseh drugih pisarniških del. išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zmožen uradnik«. 9967-2 Bivši jugoslov. narednik s 15 let službe, oženjen brez otrok, star 30 let z znanjem italijanskega jezika, prosi zaposlitve kakršne koli, kot hišnika, paznika, čuvaja, sluge, vratarja itd. Za vsako delo za amerno plačilo. Resne ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nareanik*. 10001-2 Svincolato ogni Impegno extrapro-fessionale: ariano, 32en-ne, ex-giornalista: studi esperienza amministrati-va commerciale, tecnico pubblicitario; attavissi-mo spirito inlzlatlva, spiccate attitudinl orga-nizzative; competenza fornlture edill, arreda-menti, illuminotecnica, esportazlone; conoscenza lingue, vasta eoltura; disposto trasferlrsi viag-giare estero; migliore-rebbe (»Sviluppo vendi-te«. »Agenzia«, »Segre-tario«, »Turismo«) Refe-renze professionali, morali. — Cassetta 655 Z. Unione Pubblicita. Trieste«. 9802-2 Razrešen vsak izvenpolitlčne dolžnosti: arljec, 32!eten, bivši novinar; študij, praksa upravno-trgovski, publicistični tehnik; zelo aktivne inicijativno-sti. odlične organizato-rične zmožnosti; kompe-tenten v stavbinskih dobavah, notranji opremi, svetilni tehniki, ekspor-tu, znanje jezikov, široka izobrazba, pripravljen preseliti se, potovati v tujino; želi zboljšati (^Prodajni razvoj«, — »Agencija«, »Tajnik«, — •»Turizem«). — Poslovne moralne reference. Cassetta 655 Z. Unione Pubblicita, Trieste«. 9802-2 Zobozdravniki, dentisti pozor! Pomočnica z dolgoletno prakso, vešča italijanščine, želi službe. .Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto - dežela.« 10039-2. Mlad gospod abs. pravnik, zmožen nemškega, italijanskega in francoskega jezika (s pripadajočo korespondenco), ki obvlada tudi pisalni stroj in Ima odličen koncept. Išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Inteligenten delavec«. 9945-4 Klasična italijanščina! Domači učitelj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Pouk«. 9929-4 Akademik filozof poučuje uspešno Italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hitro«. 9963-4 Inštruktorja za italijanski jezik iščem Ponudbe pod šifro »Inštruktor« na ogl. oddel. Jutra. 9983-4 Italijanščino poučuje romanist. Pride na dom. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspešno in poceni«. 10064- Kupim SREBBO-PL«TINO BRILJPNT SMKBOCOE JflFlHJf RUtlRf? bisere i.t.o. stfla:iuke nflkite ter umetnike i. PO NAJVIŠJIH CEH AH STBRB TVBDKU EBERLE uuBuatia TVRSEVA 2" Kupim Zemni kabel cca 50 m kupim. Zupančič, Kopališka 1. 9924-7 Kauč dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 9957-7 Italijanščino in nemščino poučuje pedagoginja z mnogoletno prakso. Fug-nerjeva 17 pritličje levo. Prijave 12—14. 10056-4 Matematiko poučuje profesorica, ki je izgubila službo. Naslov pod šifro: »Dolgoletna praksa«. 10095-4 Prodam Pisalna miza naprodaj. Vsi predali pod enim ključem. Ogled: Lakotence 4-1., zraven šole v Gornji šiški. 9944-6 Otroški voziček globok, bel, prodam. — čampova 8, Glince. 9949-6 Vzgojiteljica z maturo, z znanjen nemščine, italijanščine, francoščine, klavirja — išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skromna vzgojiteljica«. 10063-2 Inteligent obširnega znanja, per-fekten nemščine in italijanščine sprejme kate ro koli službo, todi poceni poučuje oba jezika. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«. 10019-2 Frizerka dobra moč. išče službo za takoj ali po dogovoru. Vprašati: Dolenjska cesta 12 I. nad. 10020-2 Oblak Franc služeč pri 12 pionirskem vodu, 609 eskadrila aerodroma v Kraljevu, se pogreša. Kdor kal ve o n.iem. je naprošen za sporočilo na naslov Oblak Janez. Gornji Logatec 6. Stroške povrnem. 10088-2 Ekonom vsled vojnih dogodkov brez službe, sprejme službo kjerkoli izven mesta pod zelo skromnimi pogoji. tudi na manjšem kmečkem posestvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba«. 10088-2 Vajenci (ke) Vajenca pridnega in poštenega, sprejmem takoj za sedlarsko in tapetniško obrt Josip Pirnar, Novo mesto, Ragovska 2. 9977-44 Črkoslikarski vajenec se sprejme. Celarc, Borštnikov trg 1. 9981-44 Brivski pomočnik mlajši išče službo. Rado Jurjevčič. Vrhnika 8. 9976-2 Trgovska vajenka ki ima veselje do trgovine, dobi mesto v trgovini z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Absolventka mešč. šole«. 9946-44 Iščem vajenca za pleskarsko obrt. Borštnar Štefan. Pod- miiščakova št. 1 Bežigrad. 10057-44 Šiviljsko vajenko sprejme takoj modni salon Božič, Beethovnova 15, I. nadstr. 10109-44 Pouk Moderno italijanščino uspešno poučujem. Kon-verzacija v toskanščinl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekspress«. 9682-4 Italijanščino ln srednješolske predmete poučuje bivša sviplent ka. Naslov v vseh po6l. Jutra. 10060-4 Vrata, okna zasteklena in popleska-na. okenske mreže, dalje parket, obdelan kamen in razne predmete stavbenega materiala naprodaj. Ogledati v skladišču Janševa ul. 14. Arh.. Hugo Schell. 9933-6 Starinska garnitura 6 stolov, miza, zofa ln gramofon s 30 ploščami naprodaj. Poizve se Rah Gregorčičeva ul. 7. 9939-6 Otroški voziček dobro ohranjen ln stolček za otroke prodam. Poizve se v Mostah, Zaloška cesta 61. 9373-6 Prodam 2 mala lestenca, 1 stol in barvan železen umivalnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9958-6 Otroški voziček globok, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 9974-6 Prodam puhasto šivano odejo, perilo, Roval pisalni stroj, prenosljiv, pernate tuhne, pernate zglav-nike. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ugod no«. 9885-6 Prodam poceni dobro ohranjen 5-cevni »Super« radio aparat. Ljubljana, Pod gradom 10. 9998-6 Pet teniških raketov naprodaj zaradi opustitve tenisa. 2 skoraj nova. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10833 6 Železno posteljo kompletno r. oblečenim žimnatim vložkom in žimnico prodam. Vse je dobro ohranjeno. P. M. Novi trg l-l. nadstr. desno. 10050-6 Nekaj barv za železo in bitumen ugodno naprodaj. Informacije v gostilni Oblak, Posnemalnik iščem v najem za par mesecev proti primerni odškodnini. Sv. Jakoba trg 5. _9968-7 Kupim dobro ohranjen mikroskop. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Imer-zija«. 9971-7 Aparat za parjenje lica kupim. Salon »Frank« Ljubljana — Kresi j a. 9973-7 Krogle za balinanje kupu«. Ponudbe pod »Dober les« r.a ogl. odd. Jutra. 9991-7 Rabljene steklenice od črnila kupuje po najvišji ceni Ivan Lapajne, Ljubljana - Moste. 9992-7 Kupujemo vse »Juhan« steklenice po najvišji ceni. »All-menta«, Vodnikova 65, od 10. do 12. ure 9539-7 Smrekovega in hrastovega čresla kupi vsako množino po garantirani ceni 80 din za 100 kg franko vagon ali usnjarna J. Lavrič, Ljubljana, sent Vid pri Stični. 25-7 Leico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobro ohranjena Leica« 9780-7 Visoko omaro rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Obleka«. 10049-7 Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim Ema Dobovšek, Ježica 8; Ljubljana. 100 >6-7 Kupujem in prodajam rabljene čevlje ln moški obleke, rabljeno perilo. KLAVZER. Ljubljana, Vošnjakova 4. 10072-7 Kupim tehtnico do 100 kg in avtomatično tehtnico za 10 kg, dobro ohranjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelenjava-. 12126-7 Takoj dobite denar za rabo. Fotoaparate — fotopredmete — Radio, aktovke in druge predmete. Ponuditi: Foto-tehnika, Vošnjakova 4. 10014-7 Glinška 3. 10076-6 Blagajno ognjavarna. za vzidati, praktične izdelave, prodam. Naslov vseh poslov. Jutra- 10094 6 Dežno pelerino damska, najmodernejša, popolnoma nova, ugodno prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. Ogled od 1.—3. 10096 6 Knjige Kupim knjige: »Die Propylaen Kunstge-schichte«; sledeče zvezke: ur. rv. vi. vili, x, XIV, XV. m od te zbirke zvezek pod naslovom: »D. Kupferstich«. Dalje kupim: »Fliegende Blat-terr — letnike od leta 1877. do leta 1889. Različne umetnostne knjige in revije, tudi biblio-liiske izdaje in ilustrirane češke knjige. Pismene ponudbe na oel. oddel. Jutra pod šifro »Ljubitelj knjige-:. 10100-3 Ročni voziček za prevoz blaga pribl. 1 meter dolg. okovan, 4-kolesni, z ročicami, kupim. Ponudbe pod »Voziček« na ogl. odd. Jutra. 10067-7 Radio 1000 din nagrade onemu, kdor izsledi moj ukradeni radio. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 9926-9 Radio samo boljše znamke 4 do 5cevni kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Magično oko« 10004-9 Radio »Orion« 4x1 prodam. Sva bi čer a 17. 10008 9 Defektne radioaparate novejših letnikov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod' »Defekti-:. 10007-9 Radio Siera dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. — SedeJ, Tyrševa c. 69 a, III. 1143-9 Avto, moto Fiat Balilla 4-sedežna limuzina, popolnoma brezhiben, Šele uvožen, skoro nov. mala poraba goriva, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Balilla«. 9912-10 DKW limuzino v najboljšem stanju poceni prodam. Vprašati na upravi velesejma. 10040-10 Bencin ne rabite ako si pustite montirati Gassogene »Ci zereli« na vaš osebni ali tovorni avto in se potem lahko vozite, medtem, ko >z bencinom ni dovoljeno. Generator delavnica, Tyrševa 13. Fi-govec. 10060-10 5tonski tovorni avto s pogonom na oglje naprodaj za vsako ceno zaradi izselitve. Smerkolj Jaka, Bleiweisova 48-1. 10059-10 DKW avto malo rabljen, s prav dobro gumo, prodam. Mle karna, Jernej eva cesta 2. 10079-10 Voz 4-sedežen (Steierwagen) — dobro ohranjen, pribor za 2 konja in železni štedilnik, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10108-10 6-cilindr. limuzino primerno za predelavo na generator, izredno dobre gume, prodam. Pišite na ogl. odd. Jutra pod »Adlerca«. 10121-10 Pozor! Prodajalci in trafikanti Ljubljanske pokrajine! Nemške založbe časopisov in ilustracij dobavljajo svoje-tiskovne izdelke za pokrajino Ljubljansko i/ključno le preko »Generalne agentu-re za razpečavanje časopisov in ilustracij«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Poslovne ure od 9. do 12. in od 15. — 18. Prosimo za takojšnja naročila. Dunajski in graški dnevniki prihajajo vedno isti dan okoli poldneva v Ljubljano. Cene, ki so navedene na naslovu časopisov in ilustracij, se ne smejo prekoračiti pri prodaji. Kolesa Kolesa rabljena in nova se Vam izplača kupiti pri »Prometu« (nasproti križan-ske cerkve) Tel. 43-90. 32-11 Kapital Družabnika (-co) išče mala zelo zaposlena tvornlca, s 150.000 din. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Fiksen mesečni zaslužek 10.000«. 10061-16 Žensko kolo dobro ohranjeno, prodam. Naslov: Zvonarska ul. 9, Bule. 9993-11 Damsko in moško kolo najbojše Italijanske znamke, tovarniško nora. za zelo nizko ceno naprodaj. Generator delavnica. Tyrševa 13 (Fi govec) levo dvorišče. _ 10062-11 Moško kolo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra 10073 11 Pohištvo Pohištvo z vso opremo za dve sobi in kuhinjo radi od-potovanja ugodno prodam. Prevzame se lahko eventuelno s stanovanjem vred. Ljubljana, Ruska cesta 5-III. 9941-12 Moderno pohištvo sobno ln kuhinjsko, s posod jem in kurivom, takoj prodam eventual. s stanovanjem. Poizve se gostilna Urek, Poljanska cesta 55. 9959-12 Naprodaj: kompletna spalnica, 2 otomani, 2 mizi, črni, oval, 1 miza črna mala oglata, 1 omara, črna z nastavkom, 1 omara bela, 1 radio aparat mali. vse luči in kuhinjska oprava s posodo. Prodaja se vrši v ponedeljek dne 26. V. ob 9. uri predp. vse skupaj ali posamezno. Gajeva ulica 2a V. nadstr., hiša tik banke Slavij e. 9960-12 Pohištvo Največja Izbira sobnih in kuhinjskih oprav ter posameznih komadov, postelj, malih kredenc, žičnih vložkov in mo droce1? Vam nudi po najnižjih cenah mizarstvo Sava, Miklošičeva c. 10030 12 Dve postelji prodam poceni, smrekovi, nočno omarico in drugo. Poč-kaj, Kolodvorska ul. 36. 10034-12 Pohištvo rabljeno, mehko za sobo in kuhinjo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čisto«. 10077-12 Dnevno sobo kompletno, z 2 kaučl, šivalni stroj, otroške obleke in plašče, prodam. Zglasiti se od 9. do 11. ure. Miklošičeva 3 10143-12 Spalnico rujavo, furnirano, police za shrambo, bele palice za vrt. lesene posode za rastline, lestenec, okrasni kipec, moški plašč, vse dobro ohranjeno — prodam. Ogled od 2. do 4. Ključenko, Novi trg 1 I. nadstr. 10132-12 Kupimo vsako količino bukovih drv, oglja, tramov ln desk. Ponudbe na »Exportles«, Ljubljana. Tyrševa 15. 9877-15 Bukovih drv — suhih — vagon ša-manja in kolobarjev kupimo. Ponudbe pod' »Gotovina Ljubljana* na ogl. odd. Jutra. 10074 15 Prehrana Sostanovalca s hrano in vso oskrbo takoj sprejmem. Sv. Jakoba trg 5. 9369-14 Družabnika šoferja sprejmem takoj. Potrebna gotovina cca 40.000 din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Lep zaslužek«. 10041-16 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam. — Podrožnik, Večna pot 26 9948-21 2-sobno stanovanje komfortno, kopalnica, se odda za 1. avgust. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. 10113-21 Kompanjonko oziroma financierko z 20 do 25.000 din, iščem za dobičkanosno podjetje. Ista bi vodila blagajniške posle ln podjetje osebno nadzorovala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«. 10139-16 V najem Airdalterierko s šesttedenskim mladičem, belo, pristne pasme Izvrstno čuvajko ln lepo angora mačko prodam ugodno radi odpo-tovanja. Kotnikova 21-1., desno. 10137-27 Parno pekarno oddam v Ljubljani. Per-son, poštni predal 307. 9889-19 Pisarniški lokali V centru oddam 1. junija tri pritlično ležeče prostore. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pisarna center«. 10134-19 Stanovanje 4-sobno komfortno stanovanje solnčno in suho, takoj oddam mirni in stalni stranki. Najemnina din 4700 trimesečno. — Ponudbe pod »Reden plačnik« na ogl. odd. Jutra. 9970-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico oddam. Strossmayer-jeva ul. 8. Vprašati hišnika. 10037-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico blizu bežigrajske gimnazije oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10010-21 Dvosob. stanovanje komfortno v centru takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »900«. 10022-21 Komfortna stanovanja dvo In trisobna, s kabinetom, ugodno oddam mirnim strankam za avgust. Informacije: Tyr-ševa 92-1.. desno, od 12. do 15. ure. 10087-21 Stanovanje obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob, sončno, na Tržaški cesti 42. oddam takoj. Poizve se pri hišniku. 10086-21 Trosob. stanovanje v centru mesta z vsem komfortom se odda s 15. junijem ali 1. julijem. Naslov v vseh posl. Jutra. 10068-21 5—6 sobno stanovanje komfortno, v sredini mesta, išče zdravnik za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zdravnik«. 10124-21 Štirisobno stanovanje ena soba vhod s stopnišča, prikladno za pisarno ali ordinacijo, oddam za vselitev 1. junija. Informacije Prečna ulica 4. 10117-21 Stanovanje 1 velike pregrajene sobe (tudi za lokal, ker vhod iz ceste) in velike kuhinje, oddam v Tovarniški ulici. Tudi samo lokal. Vprašati: Prečna ulica 8 10133-21 Enosob. stanovanje s kopalnico ln kabinetom iščem v primerni razdalji od centra za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno 20«. 9920-21a Dvosobno stanovanje s kopalnico in pritikli-nami iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasle osebec. . 9975-21a Enosobno stanovanje s kabinetom ali dvosobno stanovanje, lepo, čisto. iščeta dve odrasli osebi za 1. julija. Po-nucibe pod »Solidni m točni plačnici« na oglasni odd. Jutra. 9989 21a Dvosob. stanovanje ali samo dve opremljeni sobi iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 10045-21a 50 do 100.000 din posodim brezobrestno p< dogovoru, hišnemu lastniku v centru Ljubljane, če mi za 1. junij stav na razpolago primerno opremljeno dvosobno sta novanje s kopalnico in ostalimi pritiklinami, za 3-člansko družino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 10069-21a Stanovanje dveh sob in pritiklin — išče mirna stranka dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zanesljiva stranka«. 10129-21a Sobo odda Prazno sobo parketirano, sončno, z uporabo kopalnice, oddam za 1. junij ev. kasneje. Pavšič, Jasna poljana 3, Brinje. 10141-23 Lepo solnčno sobo v centru, prazno ali opremljeno za zakonski par takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 9955-23 Opremljeno sobo veliko solnčno v bližini Tivoli' oddam takoj. Cesta V Rožno dolino. Ko-cenova 6. 10000-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, oddamo boljši gospodični. Ogled med 16. in 19. uro. Naslov v vseh posl. Jutra. 9988-23 Opremljeno sobico oddam takoj ali pozneje, samo gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 9997-23 Lepo sobo z balkonom, opremljeno z novo opravo oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 9999-23 Sobo v strogem centru oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh posl. Jutra. 9990-23 Soba velika, solnčna, opremljena ali prazna, se takoj odda. Cigoj, Gosposka ulica št. 10. 9995 23 Lepa soba visokopritli&na. sredi me sta, z vodovodom, se odda. Ponudbe pod »Pisarna« na oglasni odd. Jutra. — Istotako se odda velika poo pritlična soba. 9979 23 Sobico s posebnim vhodom oq'-dam. Trdinova 8. v. p. vrata VIL 10024-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam dvema osebama. Beethovnova ul. 9-HI. 10035-23 Opremljeno sobo veliko, v centru mesta, s souporabo kopalnice, s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. " 10051-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam enemu ali dvema gospodoma. Nunska ulica 17. pritličje desno, rpoleg Tivolija). 10005-23 Prazno sobo s posebnim vhodom v centrumu oddam. Naslov: Salaj, Gajeva ul. 8. 10028-23 Prazno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam. Ižanska c. 94a. 10013-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10027-23 Prazno sobo veliko, z balkonom, "v centru, uporaba kopalnice. oddam. Graffy Paula, Kersnikova 7-II. 10054-23 Prazno sobo s posebnim vhodom v centru takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10053-23 Sobo oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10029-23 Lepo svetlo sobo z dvema posteljama oddam z zajtrkom za 1. junij. Gosposvetska cesta 13-1., št. 99. 10015-23 Dva ključa Zeiss dva manjša in ključ za kolo na verižici, izgubljeni med 7. in 8. uro v soboto od Zmaj skeg; mostu do trga. Vrniti proti nagradi na Brown Boveri, Tyrševa 12. 10101-28 Opremljeno sobo lepo, čisto, oddam 1. junija. Gruberjevo nabrežje štev. 16. 10102-23 Lepo sobo v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10078-23 Pisarniške sobe oddamo takoj. Drogerija Hermes, Miklošičeva c. 30 10075-23 Sobo prazno ali opremljeno oddam. Naslov v vset poslovalnicah Jutra. 10105-2: Garsoniero oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 10125-23 V centru se odda mala sobica s celo oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 10128-23 Lepo sončno sobo oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru takoj ali s 1. junijem. Kopališka ul. 20, za Obrtno šolo, ob Gradaščici. __10110-23 Gospoda ali gospodično sprejmem na stanovanje. Rožna ulica 27-3. 10003-23 Prazno sončno sobo oddam 1. julija. Medvedova cesta 7-1. 10130-23 Dve pisarniški sobi s telefonom v sredini mesta oddamo takoj. »Servis biro« Ljubljana, Sv. Petra c. 27-1. telefon 21-09. 10055-23 Lepo sončno sobo z dvema posteljama oddam. Vhod s stopnišče. Razgled na vrt. Koblar-jeva 15. 10092-23 Šobo eno ali dve, s skupnim vhodom, prazno ali opremljeno oddam v novi hiši. Veliki Stradon št. 13, Trnovo. 10097-23 Veliko zračno sobo a lepim razgledom oddam enemu ali več gospodam. Cerkvena ul: 21, II. nadstr., desne stopnice. vrata 29. Zupančič Ana. 10089-23 Kompletno sobo od^am v najem mirni in solidni stranki. — Kocmur Marjan, Društvena 34. 10116-23 Sobo opremljeno za eno ali dve osebi išče skromna stranka Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod značko »Juni' 99«. 10119-23a Sobe išče Skromno sobico prazno ali s pohištvom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Točen plačnik 21«. 9921-23a Večjo sobo prazno, išče krojač za obrt. Pritličje ali I. nadstr. Bolj v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno* 9996-23a Opremljeno garsoniero ali dve opremljeni sobi s kopalnico, išče mlad zakonski par. Ponudbe pod »Zelo čisto« -33*» U J IVI A — ZDRUŽENJE GLASBENIH AVTORJEV V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je 23. maja 1941 umrl zaslužni predsednik, gospod SLAVKO OSTERC profesor Srednje glasbene šole pri Glasbeni akademiji in skladatelj Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, 25. maja 1941 ob 16. uri iz kapelice sv. Petra na Žalah. Pokojniku, ki ima velike zasluge tudi za razvoj naše organizacije, bomo ohranili časten spomin. .V Ljubljani, dne 24. maja 1941. „UJMA" CREDITO ITALIANO Banca di intereite nazionale - Zavod obče nar. znsiaia Sede soeiale Direzfone centrale Milano Capftale e riservat Lit 623.394)040 Sede dl Trieste Piazza C« Ciano Tutte le operazioni di banca, cambio e borsa. Servizio speciale per le relazioni commerciali con 1'estero. Filiali in tutta lltalia Banche affiliate: Banca Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenico. Banca Italo Francese di Credito: Parigi, Nizza, Tunisi. , . ^ Itlo Egiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said, ecc. Banca Italiana Sciangai. per la Čina: Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Janeiro, Buenos Aires ecc. Sedež družbe: Genova Centralna direkcija: Milano Glavnica in rezerva: Lit 623*394)040 Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Specijalna sitizba za trgovske zveze z inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji Združeni in afiliirani zavodi : Banca Dalmata di Sconto: Split, Zader, Šibenik. Banca Italo Francese di Credito: Pariš, Niča. Tunis. Banco Italo Egiziano: Aleksan-drija, Kairo, Port Said itd. Banca Italiana per la Cina: Šangaj. Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd. ?NSERIRAJTE V „JUTRU"! Veliko trgovsko podjetje išče v strogem centru pritlične lokale za pisarne. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Strogi center 6«. Drobilec ktspltn star ali nov. JUVANCIC — Ljubljana, Gregorčičeva IL Boljše brije in dalje traja • • • Zahtevajte povsod britvico A L C O S O Inserati v Jafru" imajo • velik uspeli KLIŠEJE ENO IN VEČBARVNE SV.PETRA NASIP ST. 23 Obvestilo z današnjim izjavljamo, da g. Matija š k e r g e t, Ljubljana, Vič 30, ni več naš zastopnik in torej ni več upravičen kasirati zneskov za našo tvrdko. Pugel & Rossmann, Marburg Zahvala Vsem, ki so spremili pokojnega Ljudevita Stauta na njegovi zadnji poti, najlepša zahvala. Prav tako lepo se zahvaljujem za prejete izraze sočustvovanja. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje. Posebno pa si štejem v dolžnost izreči globoko zahvalo za pozornost, ki jo je bil deležen pokojni od strani šefa italijanske poštne uprave, Ispettorato ministeriale postale, g. commendatora Scuderi-a, ki določil gospoda inšpektorja dr. Mauri-a in capo ufficio Colombis-a, da sta počastila spomin pokojnika z udeležbo na pogrebu. Katina Staut z otroci in ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se iskreno vsem, ki so našo predrago mamo Marijo Vrančičevo, roj. Lušinovo spremili k večnemu počitku, ji darovali ovetje, darovali v njen spomin v dobrodelne namene, ji z besedo ali dejanjem lajšali trpljenje afi nam izrazili svoje sočutje. Rodbini VRANCIČEVA In dr. LIKARJEVA Velik trgovski lokal oddamo v strogem centru Ljubljane, primeren tudi za urade Po dogovoru bi ga oddali tudi samo pol. — Interesenti naj pošljejo ponudbe pod šifro > Lokal v centru« na oglasni oddelek »Jutra«. f PROFESORSKI ZBOR GLASBENE AKADEMIJE IN SREDNJE GLASBENE ŠOLE V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je umrl dolgoletni član našega zbora, sloviti slovenski skladatelj prof. Slavko Osterc Poguefb nepozabnega tovariša bo jutri v nedeljo ob 4. uri iz kapelice sv Petra na Žalah. Prof. zbor Glasbene akademije in srednje glasbene šole E. Salgari: ,v/ iil ZA MOMPRACEM Pustolovski roman Nazadnje pa je silna požrešnost zmagala nad previdnostjo. Drug morski pes se je bil približal, in je prvi, ki se je bal, da mu ta ne bi ugrabil plena, zdajci planil na sidro, odprl velikansko žrelo in ga pogoltnil z dobršnim koncem verige vred. Malajci in Djaki so od veselja zagnali glasen krik. »Ujet je! Ujet je!« Morski pes je skušal z zobmi pregrizniti verigo. Iz gobca se mu je cedila kri ter se mešala z vodo. Nazadnje se ni več ganil. »Počasi ga vlecite kvišku!« je zaklical Yanez. Osem mož je bilo skočilo k škripcu. Ko je ujetnik začutil potegljaj, je menda uganil, kakšna nevarnost mu preti. Jel se je obupno upirati, čeprav so mu konice sidra pri vsakem potegu trgale žrelo in lomile zobe. Zdaj se je napravil mrtvega, a nihče se mu ni dal prevariti. »Ustrelimo ga,« je rekel sultan. »Ne še, visokost. Najprej ga potegnemo na palubo.« »Ali ga sploh moremo izvleči iz vode?« »Ne bo deset minut, ko ga boste videli ležečega na palubi.« Ko se je škripec zavrtil, je morski pes, pobesnel od bolečine, obupno plaval po vodi sem ter tja. Dolga krvava štrena se je vlekla za njim. Prišel je na vrh, se za trenutek pokazal in se nato spet potopil. Videti je bilo, kako je togotno grizel verigo. Čeprav je bila zver strahovito ranjena, se vendar ni hoteli dati spraviti iz vode, a škripec se je vrtil brez prenehljaja, in veriga se je krajšala bolj in bolj. »Imenitno! Imenitno!« je vzklikal sultan, ki ni prezrl nobene podrobnosti zanimivega ribolova. Gibi morskega psa so postajali čedalje slabot-nejši, kajti izgubil je bil že mnogo krvi. Silil je v globino, kakor bi upal, da bo s težo svojega telesa raztrgal verigo, a vsi napori, da bi se rešil, so bili zaman. Z vsakim obratom škripca se je bližal usodni trenutek. Nazadnje je prišla velikanska žival na površino vode. Njeno s krvjo zalito žrelo je bilo kar grozno na pogled. Ena izmed osti sidra ji je bila predrla spodnjo čeljust. Z vnanje strani jo je bilo razločno videti. Njene oči so bile srepo uprte v može, ki so se pripravljali, da jo sprejmejo. Nov obrat škripca jo je na pol vzdignil iz vode. Pravi boj se je začel šele zdaj, kajti velikan ni in ni hotel poginiti. Tolikanj močno je trzal za verigo, da se je vsa jahta stresala. Nato je upehan nekaj trenutkov počival in čez trenutek znova zadivjal. Več mož ga je z dolgimi kavi ji skušalo potegniti na palubo. Drugi so čakali z golimi sabljami v rokah. Yanez je mignil ljudem, ki so stali pri škripcu, in zaklical: »Umaknite se s palube!« Vsi, kar jih ni streglo pri škripcu, so odskočili. Še en obrat, in ujetnika so s kavlji potegnili nad palubo ter ga spustili nanjo. Morski pes je za trenutek negibno obležal, kakor bi se čudil, da ga ne obdaja več domača mokrota, potem pa se je vrgel na prednji gradič, kjer ga je pričakovalo nekaj mož s puškami. V naslednjem hipu se je zagnal proti ograji, trudeč se, da bi jo predrl. Njegov silni rep je tako besno udrihal po palubi, da je bilo slišati kakor pokanje pušk. Mnogo svinčenk ga je bilo predrlo, a vendar še ni bil mrtev, kajti te morske pošasti so neverjetno trdožive. Še enkrat je poskusil pregrizniti verigo, nato je bruhnil za pol sodca krvi. Bil je mrtev. Sultan je z živahno radovednostjo ogledoval pošast. Veselo si je mel roke in mrmral: »Moji dragi rumeni podložniki bodo zadovoljni z menoj. To je bogme knežji dar, obilno vreden njihovega dragulja.« »Videti je, da le ni tako neumen, kakor sem mislil,« je sam pri sebi menil Yanez, ki je slišal njegove besede. »Pazimo se torej.« 7. poglavje Jahta križari Pod šotoroo plahto, ki je bila razpeta na zadn ji palubi, so sedli sultan, njegovo spremstvo, lepa Nizozemka in Yanez za mizo, da bi izpraznili zadnje steklenke šampanjca. Kipeče vino, ki ga ni še nikoli pil, je kmalu spravilo sultana v dobro voljo. Morje se je lesketalo v solnčnih žarkih, kakor da bi gorelo. Na vzhodu se je razločno črtala bornejska obala, na severu pa si lahko s prostim očesom spoznal obrise radževega otoka. »Res mislite pluti tako daleč, milord?« je vprašal sultan. »Prepozno se bomo vrnili.« »Pokazati hočem gusarjem vašo zastavo. Glejte jo, kako plapola na glavnem jamboru,« je Yanez odvrnil. »Ljubše bi mi bilo, če bi preložili to stvar na kak drug dan.« »Zdaj, ko se Balak že vidi?« »Bojim se, da se spuščamo v nevarno pustolovščino, milord.« »Pred polnočjo bomo spet v Varauniju.« Yanez je bil vzel daljnogled in ga nameril na otok. Obe bregu je videl mnogo prahov in džunk. »Pripravite se za boj!« je kriknil. »Mati, ustreli s topom. Radoveden sem, koliko bo zaleglo. Pokažimo nepridipravom, da je sultanovega potrpljenja konec.« Urejuje Davorin Barijem - Udaja a kooaoadj »JttzM Stanko Virant. - Za Narodno tiakarno d. d. kot tiakarnatja Pran Jeran. - Za taaeratai dri je odgovor«. Ak>* Notrak. - Val t Ljubljani.