Štev. 52
Poštnina v gotovčini plačana
Cena edne številke na 2 strani 25 par (1 K.) na 4 strani 50 par. (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Naročnikom.
„Prikazala se je dobrotljivost z človečanstvom našega božega Odküpitela“ (Tit. III. 4.) Z temi rečmi odpre Jezušova Maticerkev božične svetke. To je njeni pozdrav, to njeno božično dobro želenje za vso njeno deco. Z temi rečmi pozdravimo tüdi mi vas, dragi naročniki. Z dobrotljivostjov maloga Jezušeka bodite pozdravljeni. Njegove male, a z neskončno velikimi dobrotami napunjene rokice, naj vas obilno blagoslovijo, predvsem, naj vas napunijo z dobrotivnim srcom do vsega, ka je dobroga, Bogi dopadljivoga. To vam pa zato želemo, ár ščemo, da bi meli plačo pri Bogi. To plačo naimre samo tisti dobijo, ki so smilenoga, dobroga srca. Gospodov zakon za plačo se etak glasi „Bodite smileni! Blaženi so smileni, ar oni bodo smilenje zadobili.“ (Luk. VI. 36.-Mataj V.-7.) Naj puno smilenja bo vaš deo, vam želemo puno dobrotnost v vaše srce. I gda vam s tem želenjom izrazimo: blažene svetke, vam nekaj naznanimo. Poslüšajte!
Cena Novin na l. 1923. je 20 Din. Cena M. Lista na l. 1923. je 5 Din. Naročnik M. Lista, če ma tüdi Novine, to je ki oba lista ma, dobi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga zraven.
Ki samo Novine ali samo M. List naroči, dobi za polovično ceno kalendar Srca Jezušovoga.
Sirote, če do mele samo M. List, dobijo kalendar tüdi brezplačno.
Za to ceno damo, keliko smo mogoči, kak naj več i najlepše. Če vrednost našega peneza spadne, — kaplje žalibog zdaj vsaki den — ne podignemo naročnine, nego damo v menjšoj formi vö naše liste. Delamo vse brezplačno! Podpirajte nas z naročitjov naših listov vsi. Pri jaslicaj maloga Jezušeka ne spozabte se z sirot! Plačajte za njé Novine i M. List. Smilenost smilenost rodi. Ne pozabite to. Vsi jo potrebüjemo. Naročite si vsi naš krščanski tisk! Širitelje na noge! Jezušek vodi vas i trüde plačaj Vam. — Vredništvo.
Božični svetki.
Jeli kak nam je milo pri srci, či moremo na božične svetke biti daleč od naše rojstne hiše, od našega Ijüboga, domačega kraja ? Spomnite se sami ví, šteri ste bili po sveti, pravimo pri vojakiheGda ste v snegi ležali lačni i trüdni, ali na straži stali, doma so vam pa Žena i deca, oča i mati, sestrice i brati ,žalostni sedeli okoli božiče i si pogučavali od ajteka na bojišči. — Ali vl, šteri ste bili v Ameriki. Meli ste mogoče vse v obilnosti: lepo obleko, dobro jesti i vse, ka vam je srce želelo. Pa itak na božične svetke, ali vam je ne bilo žmetno pri srci, gda ste se spomnilí na ljübi prekmurski kraj, gde ste se narodili, gde so vas Zibali mati. Vej ste tű se včili hoditi, gda ste bili ešče gingavi, vej vas je v miloj Slov. našoj krajin! včila Ijüba mati gučati najlepši jezik na sveti, materni jezik, slovenski jezik. '
Vojaki i amerikanci, naši delavci i vsi, šteri ste gda hodili po sveti i ste bili deleč, deleč od domi na božične svetke, pitam vas, kak vam je bilo pri srci, gda ste vidili velke, bogate hiše, lepo oblečene gospode i gospe, šteri vsi so gučali v drügom, mogoče vam nepoznanom jeziki? Šli so gizdavo mimo vas, niti Pogledali so vas ne. Vsakši je neseo nekaj v rokaj i se je' paščo le naprej, naprej. Kama ? Domo so šli, k svojim Ijübim. Mož k ženi i k deci, žena k moži, deca so pa z veselim srcom letela proti očinsko] hiši, gde je že čakao lepi božič, svetlo božično drevo. I gda so prišli vsi domo, vsaki k svojim, so najšli že svoje drage, zbrane okoli stola. Na stoli vse puno dobroga jesti i piti. Vi pa, naši vojaki, ste hodili žalostni po vulicaj, hodili brez Cila, sami ne ste znali kama, gledali ste ljüdi, hiše, vulice, dokeč je ne prišla Čarna noč. Vulice so postale tihe, prazne. Tüdi vl ste šli domo, na svoje ležišče, v svojo hišico.
Mogoče ste meti tüdi Kakši božič, mogoče ste se zbrali znanci okolik stola, okolik božičnoga dreva. Mogoče ste tüdi pili i jeli, cilo spevali ste. Ali jaz znam, da vam je bilo, vsem žmetno pri srci. Bili ste v tüjinskom kraji, ne v lastnoj hiši. Menjkajo vam je nekaj i sami ste ne znali kaj. Pa ste se spomnili na mili domači kraj poleg Müre, na hišico mogoče s slamov pokrito, na domačo cerkvico, gde se spevle slovenski. 1 pá so vam stopile skuze v oči. Bili ste moški, pa iste se itak jokali. Nekaj vas je vleklo nazaj v tisti kraj, šteroga ste, zapüstili. I ste sklenili, ste si gori djali, da več nikdar ne zapüstile toga dragoga kraja.
Ali znate, zakaj vam je bilo tak milo pri srci ? Dosta ljüdi mi je že pravilo, da jim je vsikdar milo bilo pri srci na božične svetke i ne so znali zakaj. Vnogo mi ji je pá tüdi pravilo, zakaj so se jokali na sveto noč deleč v tüjinskom kraji, gda so se spomnili na domačo slamnato streho. Tüdi jaz sem se že jokao v tüjini i mi je bilo bridko, ar sem znao, da nindri, nindri na sveti nega tak lepoga svétoga večera kak doma. Povejte mi samo, gde spevajo lepše božične pesmi kak pri nas. ude se znajo ljüdje bole srčno veseliti, kak pri nas. Najlepše i najčistejše veselje je v lepoj pesmi. Pesem je nekaj božega. Vej Znamo, da so pri Jezušovom rojstvi tüdi spevali. 1 što je spevao ? Nájprle angelci z nebes. V nebesaj najmre vsikdar spevle jo. Spevali so pa pri Jezušovom rojstvi tüdi pastirje. Oni So bili najbole veseli. Ne so bili bogati, ne so meli palači meli so pa Čisto srce i, zato, ar so bili dobri, z malim zadovoljni, ji je pozvao Bog, naj prvi vidijo i hvalijo Boga v svojem jeziki, s pesmami.
Tak se mi vidi, kak či bi mi Slovenci v tom koti, v našoj lepoj Slov. krajin!,
biti Spodobni onim pastirca! pri Jezušovom rojstvi. Ne trebe nam velki palač. Zadosta so nam naše slamnate kučica. Tüdi ne hodimo vnogo po sveti, ar nam je premijo pri srci, či se spomninio na naš ljübi kraj. Tü doma ráj vrlo i pridno delamo svojo zemljico, pasemo svoje čredice, smo veseli v lepi pesmi]. Smo zadovolni, Či. se nam dajo naše pravice, več ne prosimo. Zato smo vsi složni, delamo vküp, se ljübimo med sebov, katoličanci evangeličance, evangeličanci pa katoličance. I to je tak Iepo, da se ne počütimo dobro, či smo ne doma, v našem lepom kraji. Tüjinci, šteri pridejo med nas, se čütijo,' kak se mi tak jako radi mamo, brez razlike vere, brez razlike jezika. Ostanimo zato vsikdar edni, držimo vsikdar vküp, bojmo sami gospodarje na svojoj zemlji. Kak se mi .ne počütimo dobro v tüjinskom kraji i se bojimo tüjincov, ravno tak se pa veseli počütimo doma i zavüpamo, svojim domačim ljüdem.
Či smo pa ravno gde šte rastepeni po sveti, tüdi či so že šteri pozabili na svoj materni jezik, pa pride Božič, pride božično drevo, pride mali Jezušek, šteri nam je vsem 'Bog, pa nam prinese božične svetke. Te se spomnijo pá vsi sini naše lepe Slov. krajine, da so Slovenci, da tű majo svoj ljübi dom. Pá zadoni Iepa Slovenska pesem v hišaj i domovij naši rojakov po celom sveti raztepeni. I pá se spomnijo domačega kraja, spomnijo na prekmurski božič, spomnijo se mladi let, svojega maternoga jezika, i se razjočejo. Jočejo, skuzno se, ar znajo, da je najlepši Božič doma. v Slovenskoj krajin!, gde najlepše doni pesem, Slovenska pesem:
Jezer in jezerkrat srečna
Bodi o blažena noč!
2
NOVINE
24. decembra 1922.
Prošnja narodnoga
poslanca Jožefa Klekl na g. ministra za socialno politiko.
Pred enim letom je Črnko Karol posestnik v Čepincih hšt. 126. v Prekmurji prišeo v veliko zadrego. Ka je iz osmih članov stoječo drüžino ne mogeo preživlati zavolo velkoga siromaštva i je zmenkao krüj šestero mladoletne]" deci, je on kak oča postavJjen pred to dvojo mogočnost : ali dopüstiti, da smrt lakote pobere deco ali pa se poskrbeti za krűh deci. Kak pošteni oča se je odločo za drügo. A tű je pa postavljen pred drügo alternativo: spraviti deci krűh po dopüstno) ali nedopüstno} poti. On kak poštenjak si je Zvolo to prvo pot. Šo je od hiše do hiše prosit penez, da lehko plača carino za zrnje, štero je s težkimi trüdi zaslüžo na Madjarskom. A penez ne mogeo dobiti. Kak poštenjak pa krasti ne šteo, zato je šo po zrnje na Madjarsko. Lačna deca so ga z veseljom pričaküvati A kda ga želno gledajo na poti, po šteroj bi neseo zrnje, da vüši njihovo lakoto — se začüje na-ednok samo streh Strel je sprožila graničara roka, Šteri je vmoro očo šesterih sirot,' kda je tem neseo na ramáj zrnje, da je reši smrti glada. Do dna srca me gene te slučaj i priganja, da se s ponižnov prošnjov obrnem na Vas g. minister, ki v svojij rokaj nosite penezno podporo našij sirot, da pomorete bar z desetjezero dinari dovici i šestero)" deci pokojnoga Karola Črnko. Pripomnim tüdi, da je edno dete dvojna sirota, ka nanč gučati ne ve.
Prizivavši se na Vaše sočütje do sirot, ponovim svojo prošnjo v vüpanji, da se mi ne vrne brez űslišanja. Prosim pismeni odgovor.
Nove dače.
V časi volitev o konstituanto meseca novembra 1920 so vsi liberalci dužili krščansko Kmečko Zvezo, da je kriva dragoče, visikih davkov, zvišane voznine na železnici, čiravno je bilo med 19 ministri edini dr. Korošec, zastopnik krščanske stranke. Minoli sta dve leti, dr. Korošec le dve leti ne več minister, a te ka vidimo zdaj? Penez ne polovico toga vreden, kak je bio, kda je bio dr. Korošec minister, zato je pa vse več kak dvakrat dragše, kak te, kda je bio dr. Korošec minister, povekšale so se večkrat carine, trošarina i drügi davki, parkrat so se povišale že cene cigaretam ino cigaram, a državne kase so proti tomi prazne. Vlada je že perabila notrašnje domače posojilo 400 milijonov Din, štero je bilo namenjeno za Zidanje železnic, a železnic ne zidala, zdaj pa dela dale duge ino troši iz-posojeni penez, kak vidimo pri amerikanskom posojili, štero se bo tüdi prle potrošijo kak se bo zozidala Jadranska železnica. V najnovejšem časi so se povišala ta bremena:
1. sodnijške ino drüge takse so se povišale skoro za 100% zdaj trebe za prošnjo ino odgovor kolek 13 din, prle samo 7 din;
2. od 1. julija naprej se je voznina na železnicah zvišala za polovico;
3. poštnine so se zvišale za 100% ino trebe zdaj znamke za 1 din, na vsako pismo.
To so dobrote demokratske vlade, od toga naj piše Mőrska Krajina, od toga naj guči kandidat Kühar iz Markišovec, šteromi pripravlja govore notar Koder kak se guči i ki tüdi kak se trdi iz fonda liberalnih bank, ki najhüjše do-jijo ljüdstvo, plačüje novi list, ki ma isti namen kak Prekmurski Lažnik,, šteri je mogo prenehati, da zvün liberalnih vučitelov ino Sokolov za njega nej maro níšče. (O. Koder tajijo to zvezo, a ešče ugledni liberalci trdijo, da obstoji Vr.)
Pa to ešče ne vse 1 Demokratska vláda, je lani štela vse dače za 100% povišati, to se pravi podvojiti in vpelati novo dačo na premoženje. Največ je zasluga Kmetske Zveze in njenih poslancov, da se tej davki ne so vpelali, ka je Kmetska Zveza organizirala ebčine, krajevne Odbore In gospodarske organizacije, da so odločno protestirale proti zvišanji obstoječih davkov in uvcdbi nove dače. (Naš poslanec so ravno v tistom odbori bili, kde se je sklenjava^, da bi se na zemljo dača 100% povišala i oni so proti zglasati, ár so se njim smilili naši kmetje i predlog je prepadno Vr.)
Slabo državno gospodárstvo, razmetavanje penez, podpiranje 'Sokolstva, vzdržavanje gledališč, podpore Rusom, stroški za Vranglovce ob meji itd. stroški za’ pretirane slavnosti, so državne blagajne tak posüši, da je mogla Vlada misliti na nove dohodke. Predložila je novi davčni zakon, po šterom bi se po zafrdili vlade izednačili Vsi davki v državi, v istini pa zvišale vse dače i ešče vpeljale nove, od izednačenja ne guča, zato ka nemajo v Srbiji in jűžnih pokrajinah zemljiškoga katastra, v šterom je podloga za odmero zemljiškoga in vseh drügih dač. Po tom načrti bi se zdatno zvišale vse dače, kmet ino delavec, šteriva mata male dohodke, bi plačüvala pretirane visoke dače, dokeč bi bogati trgovci, banke, kapitalisti, ki majo ogromne dohodke, primeroma malo ‘ plačüvali. Poleg vseh obstoječih dač se .ešče vpelala po tom načrti dve novivi : dača sna delo in dača na sküpno premoženje.
Dačo na delo bi naj plačüvao vsakši, što si je s svojim delom krűh slüžo, tak vsakši dninar Poljski delavec itd. kak dohodek se njemi računa ne samo plača v penezaj, nego tüdi hrana, stan v hiši gospodarjavtdohodiri od arendaške zemlje. Te davek bi znašao. So/, vseh dohodkov. Najboljše nám pojasni skrajno krivično dačo eden primer, Slabo plačani delavec ma dnevno bar 100 K dohodkov (plača v penezaj ali plača v penezaj z hranov itd.) na leto okoli 30000 K. Od toga bi plačao, dače na delo 1500 K, pa ešče dohodnina 690 K, v celom 2190 K, ka je jako težko breme za delavca, ki s sküpnimi dohodki 30.000 K. na leto ne more živeti. Novi zakonski načrt znatno zviša dohodnino pri nižjih dobička). Po dozdašnjerh zakon* se začne ta dača v najnižjoj stopaji z O6V. dohodka, po novom zakoni pas 2% dohodka.
Davek na vrednost bi se plačao od vsega premičnoga ino nepremičnoga premoženja (gibajoče i negibajoče vrednosti.) Po dnevnoj ceni bi se cenilo posestvo hiše, gospodarsko poslopje, živina, vozovi, stroji, orodje, (škér) vpoštevao bi se gotov penez, naloženi penez, vrednostni papiri, terjatve, dragocenosti itd. To dačo bi plačao vsakši, šteri ma sküpnoga premoženja več kak 100.000 kron, to je vsaki najmenši posestnik. Ta dača bi znašala pri menjših posestnikaj 400 K na leto, pri vekšij 1000 in več K na leto. 
  Davčni načrt, šteroga je predložila zdajšnja Pucljovo vlada, je za nas nesprejemljiv, ar bi preveč obremeno kmetski in delavski stan. Zavolo toga je tüdi zdaj pozvala Kmetska Zveza; štera je sama protestirala na svojem občnom zbori, občine in krajevne organizacije, da protestirajo proti tem pretiranim dačam. Odločno je protestirala Zveza županov za celo Slovenijo, protestiralo je mnogo občin.
Demokrati in Samostojneži mučijo, odobrüjejo vladni načrt. Vej pravijo demokrati, da kmet premalo davka plača. Slov. Kmetska Zveza pa se bo i v bodoče neustrašno borila proti vsem krivičnim bremenom, štere nalaga na nas zdašnja liberalna vlada.
Uradna naznanila.
Našim vojaškim pobegjencom! Vojno ministrstvo je z odlokom z dne 15. XI. 1922. pod Pov. F. Dj. br. 16860 odredilo, da se vojaškim pobegjencom iz Prekmurja, šteri so pobegnili prek meje v inozemstvo, dovoli štirimesečni rok za vrnitev v domovino. Ti pobegjenci bodo ob ednom z drügimi rekrutami nastopili svoje vojaško slüžbovanje v meseci marci 1923 (razen tistih, šteri so itak püščeni od slüžbe v kadri.) Citirana rešitev vojnoga ministrstva izrecno povdarja, da ne bo nieden tej pobegjencov, ki se v štirimesečnem roku prostovoljno povrnejo v domovino, pozvan zavolo svojega bežanja na odgovornost in ne bo ni eden zavolo toga pobega kaznüvan. Dosežena je za prekmurske vojaške pobegjence velikodüšna milost! Strah vojaških pobegjencov pred kaštigo odpadne. Skrb starišev, da bodo zapeljani sinovi pobegjenci kaznüvani zavolo pobega, je prazna! Mirno in brezskrbno se lehko vrnejo pobegjenci domo med svoje drage! Rok vojaške slüžbe, ki jim je bil določen pri naborih odslüžijo kak slüžijo zdaj njihovi tivariši — potem pa se vrnejo vedroga čela domov in se mirno poprimejo pa svojih poklicov! Kakša sreča je delati na domači grüdi, med svojimi dragimi, za svoje drage! Kakša je zavest, da sam dao državi, ka je njenoga, da pa bo tüdi ona dala meni, ka je mojega! Oblastva je vodila pri prošnjah za dosego pomiloščenja prekmurskih vojaških pobegjencov zavest, da je velika večina njih bila zapeljana po brezvestnih hujskačih in alarmantnih časopisnih vesteh. Vodilo nas je prepričanje, da si velika večina vojaških pobegjencov, sitih blodnje po tüjini, žele nazaj na domačijo, nazaj v krog ljübljenih domačih, nazaj med svojce. Vodilo nas je prepričanje, da delamo za dobro pobegjencov sa-
mih in pa njihovih starišov, šteri hrepenejo po svojih sinovaj in želno pričaküjejo časa, da je bodo pa lehko mirno sprejeli pod rodnim krovom. Prepričan sam, da bo te velikodüšni čin vojnoga ministrstva, ta naklonjenost, izkazana Prekmurji, šteroga meje so v celom obsegi definitivno določene, najugodnejše vplivala na vojaške pobegjence. Pomiloščenje naj izve vsakši vojaški pobegjence Prekmurja! Vsakši naj zna, da se njemi ne bo vügno niti v las, če se v roki tej štirij mesecov vrne domov! Gospodom občinskim predstojnikom naročam, da se z vso vnemo zavzamejo za to, da izve o amnestiji vsakši vojaški pobegjence. Obvestite stariše vojaških pobegjencov, kaj pomeni pomiloščenje, prigovarjajte je da od nje obvestijo svoje sinove in je pozovejo domov! Objavite ta razglas na krajevno običajen način, potom pa ga nalepite na občinsko desko! V uradi in privatnom pogovori vplivajte na ljüdi, da pozovejo sinove pobegjence domov, da obvestijo pobegjence o amnestiji! Štošte pa ma opravka na ovoj strani meje, naj porabi priliko, da obvesti pobegjence — znance od pomiloščenja.
  M. Soboti štev. 2188. Vodja urada:
LIPOVŠEK, s. r.
Taksa na 100 kg. bencina in 100 kg. petroleja je po novoj odredbi za vsakega 400 dinarov v srebri.
Takse na kolesline na pera, šteri se rabijo poleg osebne vožnje tüdi za prevážanje poljedelski pridelkov, ne trebe plačati. Či so pa kő-leslini na pera pofijakarski', se. mora plačati takša za prijavo l za letno rabo. Ravno tak za navadne kolesllne, či je rabimo samo za osebno vožnjo, ne pri gospodarstvi.
Pravilnik za izseljavanje. Iz naše države se smejo seliti prek morja le tisti, šteri si ščejo krűh slüžiti s telovnim delom (delavci i kmetje). Tüdi takši se smejo izseljavati, šteri majo. prek morja sorödnike (bližnjo rodbino). 1). Vozovnice jim sme dati zastopništvo ladje, na šteroj se bodo peljali. Zastopnik ladje mora biti s Potniki, da ji pripelje iz naše države na ladjo i pomaga potnikom na mejaj. Potni listi morajo biti pregledani od konzulov vsej oni držav, prek šteri se bo šlo i od konzula tiste države, v štero se potüje. Naša meja se sme prestopi samo prek Maribora i Rakeku (na italjanskoj meji). 2). Vozovnice (karte) smejo davati samo takše ladje, šterim to naša držáva dovoli. Karte od drügi ladij ne valajo. 3). Pot se lehko plača v naši ali V tüji penezi]. 4) pa vsakoj ladji .zahtev!Ite. knjige, v štere -lehko napište pritožbe proti hrani ali osebam, štere vas vodijo. 5). Što ma karte takši ladij, štere nemajo dovoljenja od naše države, valajo samo do ,31. dec. 1922. 6). Naši konzuli v drügi državaj dajo nakazilo, da še pripelajo nazaj domo brezplačno tisti, šteri dokažejo, da nemajo občen nazaj priti i tüdi mkak nemrejo delati v drügoj državi. (U L. št 97).
Ne trebe plačati carine pri uvozi: 1) na zelje, kalerabo, zeleni graj, bob, paradojz, tikvi i papriko, lük i česnek i krumple; 2) na zreli graj, lečo itd 3) na gosečo i svinsko mast; 4) na drva za kürjavo; 5) na melo. (U. L št. 97).
Trebe je plačati carino pri izvozi: 1) na žive praščičke do 60 kg. 200 Din; do 120 kg. 1000 Din; do 180 kg. 2000 Din; za več kak 180 kg. pa 2600 Din., za glavo ; 2) na zaklane praščičke do 50 kg. 300 Din; na več kak 50 kg. 1200 Din. 3) na svinjsko meso 1400 Din., za 100 kg. 4) na salo i slanino 2100 Din., za 100 kg. (U. L. št. 97).
Smilenim srcom.
Pri jaslicaj božega Sina, ki je nes-končnd veliko bogástvo povrgeo v nebi, vsako plemenito srce mora misliti na darovitnost. Bog, ki je v nebi zapüsto vse za mene i on, ki je neskončna dobrota i vrednost je dostao moj. Kak njemi jaz te dar povrném ? Samo s smilenostjov sam ga mogoči i smilenost, štere poti vam od-piram, je smilenost do siromaških dijakov. Od doma odtüjeni, v tüjino vrženi, v Slabom obleči, s praznim želodcom se bori naša siromaška mladina bodisi doma v Soboti ali prek Müre raztepena v celoj Jugoslaviji, pravim bori se za Vašo lepšo bodočnost. Rad bi postao eden dühovnik, vračiteo i voditeo vaših düš, te drügi Zdravnik vaših tel, te tretji odgojiteo vaše dece, te Štrti uradnik vaše Krajine itd. Pa vnogo iz med njij so uboge sirote, šteri krűh je stradanje, mraz pa njihova obleka. Krv iz vaše krvi, telo iz vašega tela so, Pomagajte njim, da morejo svoje včenje dokončati.
24. decembra 1922.
NOVINE
3
Za siromaške dijake naše Slovenske Krajine, katoličance, evangeličance i izraelite se zdigava naša prošnja k vsem vas. Po novom leti en den, šteroga bomo že naznanili, bomo po celom Prekmurji pobirali za naše siromaške dijake. Že naprej oprosimo g. dühovnike vseh verevadlüvanj, naj to milostivno djanje iz predganice svojim vörnim priporačajo. Pobirali bomo ne samo peneze, nego vse, ka Što da. Prosimo dobre düše, naj se zglasijo pri uredništvi ..Novin," štere bi pobiranje prevzele. Starše siromaških dijakov pa prosimo, naj nam izročijo svedočanstvo od svojega dühovnoga pastira, ka je njihov dijak zaistino potreben podpore. Vse to naj naznanijo starši i nabiratelje do novoga leta na uredništvo Novin v Črensovce. Slovenje i Slovenke, vaša deca, vüpanje vaše boljše bodočnosti, ne sme v tüjini Stradati i raztrgano hoditi. Jeli da ne?
— Vrednik. —
Glasi.
Slovenska Krajina.
Pridite domo. Odskočeni naši vojaki! Bethlehem z orehi, pozlačenimi jaboki vas čaka; mati i oča, sestre i brati pod njim milo zdigavajo k Jezušeki za vás, da bi povrgli tüjino ino se vrnoii domo k svojim ljübim! Pridite, dečki naše Krajine, ki ste priskočiti prek meje, da ne bi slüžili vojaštva, domo l Pridite l Naša Slovenska domovina vam je odprla milostno Srcé, pozabila na Vašo nepremišljenost — znala je ka ste zapelani bili — i brez vse kaštige vas vzeme nazaj pa nete nikaj več slüžili, kak redni vojaki, ki so pred vami notrirukivali. Pridite i obvestite svoje Žalostne stariše, vaš krivi stopaj je popolnoma pozabijo po dobroti našega, g. glavara, ki je. to smilenje za vas dosegno. Pridite i prinesite mir vu vaše familije i zadovoljstvo v celo krajino 1 Pridite i odvzemite sramoto od vsikdar junaške Slovenske Krajine, štere Sinovje so meli batrivnost ešče vogrskoj boljševiškoj vojski se proti postaviti. Pridite i razveselilo nas vse iz Vašim prlhodom povrnite trüde g. glavari, štere je meo za Vašo pomilostitev On najmre drüge plače ne žele, kak naj vas vidi srečne doma pri srečnoj familiji, Pridite!
Rojstni den kralja Aleksandra smo dnes tjeden v Prekmurji tüdi povsedi obhajali i prosili dobroga Boga, naj blagoslovi kralja domovini na hasek.
Obmejni promet med Austrijov i našov, državov je reguliran. Sobota spada tüdi v to zono. Ljüdstvo je jako zadovoljno. Ne trebe pozabiti, ka so naš g. poslanec v Belgradi pri pogajanji tomačili žele sobočkih prebivalcov, ka ščejo biti v to zono.
Železnica med Sobotov i Ljutomerom se zadnje dni januara ali prve dni februara začne graditi i to pri Soboti i z našimi delavci.
kak so naš poslanec to prosili g. ministra za železnice. Postaja bo pri Bratoncih. Zemlja se plača kmetom, prek Štere de tekla železnica.
Za naše sirote so naš g. glavar dosegnoli lepo podporo: za deco 50 jezero dinarov i za drüge sirote 50 jezero koron. K božiči se njim razdelijo dari v imeni naših sirot srčne hvala g. glavari za to delo vsmilenja.
Shodi naše stranke so se vršili preminoče dni pri Gradi i sv. Jürji. V obojem mesti je nastavljena Kmečka Zveza.
Narodni praznik 1. dec. so z velikov spakov obhajali Sokoli, v M. Soboti. Vučiteo Čuček se je tak lepo obnašao na njem, ka je obtožen pri oblastvi. Od pijanosti drügih pa niti ne gučimo.»Jutro* ostro napada dr.Lipovšeka glavara, zakaj je ne bio navzoči pri toj »narodnoj slavnosti." Sram je naj bo, ki ga napadajo. Svojo dužnost je včino, ar je bio pri božoj slüžbi i poslao tüdi v evangeličansko cerkev zastopnika svojega, gde so deca ravnotak bili pri božoj slüžbi kak v kat. cerkvi. Tak je dobro. Pa v adventi vendar ne bo plesnih zabav obiskavati katoličanec. NO ja Sokolom pa nekšim drügim stvorjenjom je vse edno: ali advent ali fašenek. Izmed domačih nieden ne je bio na toj »narodnoj slavnosti." Znajo pač dobro presoditi, v štero drüžbo ne spadajo.
Pohvala in priznanje prekmurskomi vučiteljstvi. Višji šolski svet, šteri je vzeo na znanje poročilo višjega šolskoga nadzornika od stanja osnovnoga šolstva v Prekmurji, izreka vsem učitelom i učitelicam zahvalo za njihovo delovanje v šoli. Posebno zahvalo pa izreka dvema poročevalcoma na 1. uradni učiteljski konferenci v Soboti. To poznanje pa naj vala tüdi za vzpodbüdo za nadaljno požitvovalno vzgojo in delovanje med narodom.
Če koga besen pes vje, mora občina tomi i posebi tistomi, ki ga sprevaja po železnici dati svedočanstva.
Domača obrt je pri nas jako razširjena. Posebno cvete šoštarija i lončarija. Zdaj smo zvedeli ešče za edno tretjo: lepa kola za deco tüdi znajo naši dečki delati. Ki bi rad zvedo za nje, naj se zglasi v uredništvi.
Za pet sirot je plačao „Novine“ g. Škafar Jožef iz Beltinec. Srčna hvala!
Darovi Jugoslovenskoj Matici. Osobje kr. državne policije v M. Soboti, zbirko iz meseca novembra Din. 100.65. Šolsko vodstvo v Petešovcih poslalo zbirko šolske mladine Din. 87.25. Plemenitim darovalcom se podružnica v M. Soboti najtoplejše zahvaljuje.
Vsem Prekmurcom želejo zdrave i vesele božične svetke i srečno novo leto vojaki 48. pp. v Beraneji. Štefan Jaklin, Jožef Bašša.
Imenüvanje. Eugen Mód pisarniški pomočnik pri okr. sodišči v D. Lendavi je imenüvani za kancelista. — Čestitamo.
Gda te gostüvanje slüžili po tom blaženom adventi, napravile tak, kak so g. Kate trgovec z D. Lendave napravili na svojem gostüvanji. Oni so si zmislili na sirote, štere bi rade štele »Novine i si je ne morejo naročiti i so v te namen darüvali 50 Din. Srčna hValal Fašenski kratki dnevi se približavajo, ne spozabite še z toga zgleda, z te példe mladoženei t snehe, drüžbanje i Pozvačin]« (zvač). Očé
starišino, pa matere, posnthalje pa jeli ne trebe na to opominali, teva že poleg časti nosita odprete roke. I veseli svatovje ne bi mislili na sirote. Gotovo Znamo, da bodo.
Več naših vojakov je biIo letos doma na deli. Da se ne pozabi, po kakšoj peti so dobili to dovolenje, objavimo g. vojnoga ministra odgovor na prošnjo našega g. poslanca, ki so to sprosili: ,,Ka se tiče püščanja na dopust vojakov z Prekmurja, bom vodo račun od njih, i gda se zvrši Izobrazba (mujštre) v četnoj, bateriskoj ali eskadrovnj šoli, naredim, da se pila-' tijo na potrebno odsotnost, da pomagajo svojim familijam pri dolspruvlanji letine." (Broj 24272. 17. maja Í922).
Na znanje vsem tistim, ki so od naše jugoslovenske vojske kakšikoli kvár trpela. Naš g. poslanec so se večkrat obrnoli na vojno mi-nistrstvo i to oprosili, da povrne tisti kvár, šteroga je vojaštvo našim lüdem včinilo. Vojnoga ministrstva ekonomsko Odelenje prosi od našega g. poslanca podatke kvár trpečih naših prebivalcov. Oprosijo se zato vsi, ki znajo posvedočiti, da jim je vojaštvo kakši kvár napravilo, naj dajo vöpostaviti edno Občinsko svedočanstvo, V šterom do kvari včinjeni našteti l vcenjení. To svedočanstvo naj podpiše župan, trije poglavarje i svedoki morebitni izvršenoga kvara, če se morejo dobiti. Občinski pečat naj denejo tüdi gor. Dobro je, če glavarstvo tüdi potrdi to svedočanstvo. To svedočanstvo do konca januara dostavite do rok našega g. poslanca. '
Invalidi: Poverjeništvo org. voj. inv. in vdov, v M. Soboti gor pozove in z enim oprosi, vse organizirane Člane, (kotrlge) šterim je še zaostanjena članarina za plačati, naj nemudoma toj dužnosti zadosta včinijo za volo obračunov kočnoga leta. — Tajnik.
M. Sobota. Drva nosijo deca, Šolarje v grad vučiteli Hoče Vari, se čüje tožba. Če je to istina, ka so prisiljeni na to, prosimo ravnateljstvo, naj toj sramoti konec napravi.
Vojaki 48. pp. pozdrav pošiljamo i vesele svetke i blaženo novo leto želemo vsem našim pörgarom l pörgaricam, devojkom i dečkom predvsem svojim drágim. Na albanskoj granici čuvamo proti nevarnim komitačom našo lepo domovino: Melinec. Potec,Bakan;zD. Bistrice. Zelko; z Ncmčavec: Kazao Kolar; z Dugevesi. Baša, Kelenc, Horvat; z Martjanec. Kocjan, Nemec, Horvat; z Moštjanec: Oček; z Križavce: Čahuk, Ružič, Novak, Jaklin. I vsi ki so na granici, živela Jugoslavija! Živio, Živio, Živio.
Kratki glasi. Ogenj. V Tešanovcih je zgorela hiša Horvat Matjaša i Zelko Ane. Kvar 80 jezero kron. — V Markovcih pri Casar Janoši je zgorelo gospodarsko poslopje v 83 jezero Din. vrednosti, v Prosenjakovcih Kranjec Karoli pa štala, škegenj, parma v 52 jezero K. vrednosti. — Kraje. Mezeji Juliji v Martjancih so odnesli z trgovine vse blago, ev. pastori Kuzma Štefani v Domanjšovcih so vkradnoli svinjo, jo zaklali i odnesli; Solar Franci v Prosenjakovcih so odnesli škarje, leder i Gorza Jürji v Markovcih so odnesli pšenico i melo, v Mačkovcih na železnici z vagona pšenico i drügo blago, Kovač Štefani na Hodoši blago vrednosti 20000 K. i Debelak Matjaši na Petancih je odnešena edna obleka.
Podlistek.
Božične počitnice.
Zgodilo se je, gda sem bio ešče dijak nekaj slovenski dečkov se nas je včilo na Slovenskom, v beloj Ljubljani. Vučitelji i sošolcl so nas jako radi meli. Dostakrat smo jim mogli pripovedavati, kak je kaj pri nas, med »vogrskimi Slovenci*, kak so nas zvali. Tüdi mi smo se jako dobro počütili med njimi, vèj smo ji lepo razmili. Tüdi včili smo se dobro.
Z menov v eden razred je hodo tüdi Števek P. Njegovi staiišjei so meli doma samo malo hišico, edno kravo i nekaj zemlje. Za to so pa meli dosta dece. Ar je Števek jako vrli bio, so njemi pomagali g. župnik, pa tüdi gimnazije^, ravnateli so njemi vsakši mesec dali nekaj penez v podporo. Števek je stanüvao pri ednoj gospej dovici, šteroj je pred dvema letoma mro jedinl sin. Zato je gospa tüdi podpirala našega Števeka i je vsikdar pravila, da bo on pri njoj ostao.
Bila sva že drügo leto v Ljubljani. Bližali so se božični svetki. Že eden mesec naprej sva zračunala s Števekom, kelko dni,kelko vüri cilo kelko minut je ešče do 23. dec., gda bova Šla pá domo med najine ljübljene, gde je tak lepo i dobro, kak nindri indri na sveti, čiravno je hišica mala, pogače ne tak bele i sladke. So pa zato tam ljübi oča, draga mati, brati i sestrice. I to vleče vsakšega človeka v domači kraj, posebno pa ešče mladoga dijaka.
Resan je prišeo zaželjeni den. Njive i travniki, bregi i doline, vse, vse se je že odelo v obleko, da se pripravi sa sprejem maloga Jezu-
šeka, šteri pá ma priti k nam doli, obišče vsako hišico, potolaži i mlade, O kuk lepo je na Božič doma 1 — V Ljubljani je bilo vse živo na vulicaj, dijak) so odhajali domo na počitnice. Po toga so prišli oča, pa onoga mama, tű pelajo stric ednoga, tam Ptica celo dva. Ves veséli belim tüdi jaz po Števeka. Najšeo sem ga pri stoli i je milo jokao.
»Ka ti pa je, Števek?" ga pitani.
Sirmak, ne je dobo zdonii penez, da bi mogeo domo. G. župnik so pisali gospej, štera je strašno vesela bila, da bo mela Števeka pri sebi, da bota spevala i se igrala. Vej je tak žalostno, či je človek sam na sveti večer. Küpila njemi je zato že vse puno lepoga, i ga je tolažile. Tüdi jaz sem ga tolažo j njemi obljübo, da njemi prinesem z domi domači pogač, zlati orehov i rdeči jabok. Gda sem ga zapüsto i odšo sam na vlak, je bio že preci potclažen...
Jako lepo je bilo doma. Večkrat sem se Spomno tüdi na Števeka. Gda sem šo nazaj v Ljubljano, sem štapo tüdi k njegovim starišom. Ravno so šteli nismo. Pisala jim je gospa iz Ljubljane, da je Števek na smrt betežen. Mama so jokali, deca ž njimi. Tüdi jaz sem se ne mogeo zdržati skuz. Oča so bežali k gospodi župniki, ki so njim posodili peneze na pot i odldeva oba v Ljubljano.
Števek je ves bled ležao na postelji. Poleg njega je sedela žalostno gospa. Komaj nama začne gospa pripovedavati, kaj se je zgodilo ž njim.se zbildi Števek. Komaj spozna očo. Veseli je pravo, da je dosta trpo, da pa je dnes sprijeo Jezušeka i zato je zdaj že zdrav, že ga nikaj ne boli. Oj sirmak, kak se je vkano! Slab je bio, da niti sedeti ne mogeo, včasi ga je prijao voteo kašeo, da smo mislili, da ga zadüši. Itak je pravo,
da je znao, da pridejo oča imama, ar jim more povedati vse, ka se je ž njim zgodilo, potem pa Šče mreti, ar njemi je zdaj dobro pri srci: Jezuša ma v sebi.
Resan je začno pripovedavati !
„Gda si odišeo od nas na vlak" se je zgledno na mene i je pravo, „sem samo to čakao, da gospa odide kama vö i te bom bežao za tebov. Sem znao, da ti razdeliž med nama peneze za pot, čiravno prideva samo do Maribora ali Radgone, tam bova že Šla peški domov. Ali gda sem od bežao z domi i prišeo na kolodvor, si ti že odišeo z vlakom. Strašno žalosten sem postao i v strahi, da me gospa ne zgrabi, sem se vzeo peški kre železnice preti prvoj postaji od Ljubljane. Tam sem Poznao tistoga gospoda na postaji, ar je bratranec naše gospe i sem si mislo, da bom njega proso peneze za vlak. V za Četki sem bežao, kak so me noge nesle, ali Sneg je bio preveč globoki, zato sem se opote-kao i kapao. Prišeo sem znan na sredi poti, gda sem več nikaj ne mogeo. Postajalo je že kmeče, hiše sem nindri ne vido. Vküp sem zbrao vse moči. da bi prišeo bar do prve hiše, ali prle me je zgrabila noč. Moči so mi-opešale; Začnolo je pa snežiti. Debeli Sneg je kapao kak orehi, ar je zaphao vse šinje, vso pöt, da sem ne mogao nikam dale. Začno sem jokati i kričati, a nikdar nindri nikoga.
Te sem se opotekno v nekši drag i sem spadno. Telko moči sem ešče meo, da sem gori vstano i sem si Vseo na posekano drevo. Jokao sem, da so mi skuze tekla dol po lici. Sneg je šo nesmilenő naprej, jaz pa tam sedim i se jočem. * *
*
Na ednok sem bio doma. Oča i mati, bratski i sestrice, vsi, vsi so sedeli okolik stola,
4
NOVINE
24. decembra 1922.
Država.
Slüžbo ravnateljstva je zgübo, kak Novi List piše, na imanji Belje socialni demokrat, bivši minister, Kristan zato, ka je s svojim gospodarstvom državi kvar napravo.
Niti angelom ne da mirü liberalni list „Jutro.“Tej angelje so smilene sestre, štere brez plačno, z nerazumlivov lübeznostjov- dvorijo betežnikom. Naša vláda je tem düšam na pomoč siromakov betežnikov ne dovolila brez carine uvažati vrastva, kda pa bogatašom dovoli več reči kak Angležkim sestram šče cigarete brez carine notrivoziti. Kda je list „Slovenec“ zagovarjao prošnjo usmilenih sester, se „Jutro“ nesramno zdira nad njimi, temi angeli smilenosti.
Krvavo bitje. V Osjeki so se vojaki za volo nekše tamburašice tak svadili, ka je eden vojak s strelom vmoro svojega pajdaša, drügoga pa teško rano, te drügi je pa svojemi pajdaši glavo razklao.
Naša valuta kaple, a tem bole se bogatijo banke. Plavšič, ki je popravlao naš dinar, je zapüsto državno slüžbo i prevzeo ravnateosko mesto „Balkanske banke“ v Zagrebi. Ta banka je prej okoli popravlanja našega dinara zaslüžila samo 60 miljonov dinarov.
Novi štemplini na potrdila (nyugte) do k novomi leti na svetlo dani. Stari valajo samo do 31. decembra. Ka nete kvarni, menite je vö prle. 
Je mogoče to? „Radikal“ piše ka je dr. Žerjav 20 miljon dinarov šumu za prehrano siromakov v Dalmaciji obrno na osnovanje nove demokratske banke. Bi Mogoče to bilo?
Za sokolstvo je znova darüvao liberalni minister Pribičevič, kak piše »Vreme" 18 jezero Din. Ka bi sirotam kaj dao se, ne glasi nikaj.
Glasbena Matica v Ljubljani je obhajala dnes tjeden 50 letnico svojega obstoja. Svetovno znana lepota slovenske pesmi se je po tom drüštvi naznanila.
Oskrunitev bože slüžbe. Na den brez greha poprijete Device Marije je v Subotici Čirkovič Železničar pri franciškanaj med božov slüžbov grdo začao preklinjati i z botom šteo napadnoti dühovnika, ki je prečiščavao. Vdarec so dobri lüdje zadržali i krivca redarje zgrabili, a oblast ga je taki na sloboščino püstila.
Beograd je pun krivice. Tak je pravo šumadinski poslanec Pavle Angjelič v svojem proglasi na svoje volilce. Te poslanec je stopo v oster boj proti Pašič — Pribičevičovomi režimi. Pravi, da je naša
vlada glüha za potrebe vojakov, kredit 800 miljonov Din je pa odobrila. Invalidskoga zakona ešče dozdáj nega. Uradniški zakon pa šče meti takšega, da bi vsi uradniki bili hlapci vlade. Od vojne odškodnine se nikaj ne čüje. I tak naprej naštevle vse krivice. Vseh tej krivic je pa kriva vláda v Belgradi, zato pravi svojim volilcom, da prle nede prav, dokeč denešnji oblastniki ne spadnejo in pridejo za njimi poštenejši ljüdje, te pride tüdi pravica v Belgrad.
Pašičove hiže. Pašič, naš ministrski predsednik ma v Belgradi 60 hiš, na Kosovom 175; njegov sin Rade pa v Berlini 23 hiš. Zdaj, kda je guč, da bo se izplačüvala Vojna odškodnina, te „ siromak" zahtevle za svoje poškodüvane hiše tüdi odškodnino, štero tüdi vdabla. Mnogi srbski seljaki, šteri pa nemajo strehe, ka so v vojni zgübili pa morajo čakati brez hiš, da jim spadne kakša drobtinca iz gospodskoga stola.
Svet.
Potres. Na Japonskom je velki potres vmoro 23 lüdi, 22 pa rano. Ognjenik se je odpro, meto je vö ogenj i prestrašeno Prebivalstvo je na vse kraje razbežalo.
V zrak je zleto koteo v fabriki v Havanni na otoki Kuba 100 delavcov je deloma ranjenih, deloma mrtvih.
Židovkinja širitelica katoličanske vere. Nemška vlada je na smrt obsodila komunistinjo Franciško Leer. V Boga je ne vőrvala. V noči pred usmrčenjom je v svojem obvüpanji etak ^molila: „0 Bog, če si, reši me smrti i bom vőrvala v Tebel" I Bog jo je poslüno. Rešila se je smrti i prišla prek meje v Holandijo. Tü je taki pristopila v katoličansko vero i zdaj od varaša, do varaša ide pa drži lepe govore, posebno židovom od katoličanske vere.
Vellilani so obiskali zdajšnji papa, nigdašnji milanski hádšköf kaznilnico, vozo. S vsakim voznikom so si pogovarjali. Te den je ostao kaznjéncom jako V spomini. Zahvalili so se V lepom pismi sv. oči. Ravnateljstvo kaznilnice pa je sklenilo zidati spominsko ploščo na špomin obiska v vozo.
Drevo (trüge) na posodo. V Berlini je vse tak drago postalo, da ljüdje srednjega i nižjega staleša nemrejo meti poštenoga sprevoda i zato si dreva spojemlejo na posodo. V drevi nesejo mrtveca na pokopališče, kde ga vzemejo vö i drevo vrnejo pogrebnomi zavodi.
na šterom je bilo malo božično drevo. Vse se je svetilo od migecov, pozlačeni orehov i žuti pa rdeči jabok. Meli sp na stoli tüdi pogače i janke i jaboka. V koti so pa bile na stoleki jaslice. Gda pridem v hišo trüden, lačen, ves zmržnjyn, najprle bežim v kot k jaslicam, tam doli Pokleknem i se jočič zahvaljujem malomi Jezušeki, da me je srečno pripelao domo. Vidilo se mi je, da mali Jezušek odpira roke se približa k meni, me küšne i mi pravi: „Ar si bio vsikdar vrli i- dober, si rad molo i bogao, se dobro včio, boš zdaj vsikdar tű pri meni ostao." I že se je vse zasvetilo, prišlo je vse puno angelov, šteri so tak lepo spevali, da sem toga nikdar ne čüo. Drügi angeli so pa klečali pred jaslicami, v šterij je ležao živ Jezušek, poleg njega je bila Marija i sv. Jožef. Oh, kak lepo je bilo! Kak sem bio srečen! Ali naednok se zbüdim, strašno ne je vse bolelo, spregledam i se najdem tű na posteli, poleg mene je stala gospa i se jokala. Na nikaj drügo sem se ne spominjao, kak samo na lepo popevanje i sem ešče izda vido pred sebov angele i Jezušeka , v jaslicaj.
Števeka je prijao tak močen kašeo, da smo mislili, da ga zadüši. Proso je vodo i pravo, da njemi je jako slabo. Vsi smo stali okolik njega, žmetno je odihavao, ali bio je miren. Nato nama gospa nadele pove, kak so ga najšli.
»Bila sem v strašni skrbej, gda sem ga ne našla v hiši. Zovem ga, pitam soside, či ga je što vido, bežim na kolodvor ali nindri ga ne
najdem. Jako, jako žalosten sveti večer sem mela. Celo noč sem nikaj ne spala. Bila sem pri šesti'mešaj, po vsakšoj sem bežala domo gledat, či je prišeo Odked moj Števek, molila sem za njega, ga priporočala Jezušeki. Ali Števek! indri ne bilo glasa.
Kesno večer, na Božič nekak klunka po dveraj. Ravno sem se jokala pri stoli. Bežim k dveram i vzemem pismo, štero mi je prineseo eden sluga od bolnišnice. Štem i pismo mi z rok spadne, gda pridem do mesta, da v bolnišnici leži v nezavesti Štefan P., dijak II. razreda, šteri je stanüvao pri gospej Z. Te naslov so našli v knjigi v Števekpm žepi,, gda so ga prinesli v bolnišnico. Bežim tai resan ga najdem ležečega na posteli. Pripovedava mi, da so ga zagledali popotniki iz vlaka, gda so se pelali v Ljubljano, da je ležao poleg železnice i zato so stavili vlak, ga gori vzeli i pripelali v bolnišnico. S skuznimi očmi sem dala Bogi hvalo, da je Števek najden i sem prosila, da ga smem odpeljati domov. Dovolili so mi, dali so mi vrastvo i doktor je prišeo vsakši den dvakrat k njemi. Komaj na Stevanje zajtra je prišeo k sebi. Sprehlado se je vse i zato nega več za njega pomoči. Dali smo njemi zadnje mazanje i tüdi dnes je zadobo Jezuša.
Jokali smo se vsi. Samo Števek se je ešče ednok nasmehno i zatém düšo püsto.
Gotovo je zdaj že v nebesaj i moli za svoje drage i svoj kraj.
Orel.
Orlovska pisma.
„Žižki, — . . . Gledé poživljenja našega odseka vam poročamo, da iz srca radi včinimo vse za orlovsko gibanje. Samo to vas prosimo, dajte nam oprvim tanač, kak bi mi naj naše dečke eli tüdi moške dobili vküp, eli naj v .Novinaj" objavimo eli pa bomo agiterali sami med sebom? Radi bi, če bi se nam ne samo Žiškovski, liki tüdi dečki s sosednih vési pridrüžili v Orlovski organizaciji (drűštvi). Pri nas je ešče par dečkov zvestih za orlovsko miseo, dosta jih je pa že preci pokvarjenih. Falij nam najbole eden dühovnik eli pa eden dober dijak, ki bi za to drüštvo znao par redi povedati pa včasih kakši dober tanač dati. Našim dečkom trbe večkrat malo po vühaj pogoditi, večkrat pa tüdi malo zabrüsiti... Bratski Pozdrav. Bog živi 1“
. (Opomnili bi, ka je v Žižkih bio po rešitvi Prekmurja 1. 1919. prvi odsek ustanóvljeni. Tak se je videlo, ka bo tam eden najbolših odsekov, imeli so svoje večere, včili so se lepoga popevala, igrali v Čerensovcih pa na Dol. Bistrici lepo igro, redno' so telovadili. Ljüdje so jih radi videli. Tüdi mlade dečke so kak Orlovski naraščaj vzgajali. Mi ne vemo, ka je tomi zrok, ka so zdaj tam takše razmere, kak pišejo. Iz pisma pa itak vidimo to veselo, ka de v Žižkih mogoče močen pa dober odsek vküp spraviti. Zavolo drügih Odsekov, da se bodo znali tüdi tej ravnati, če so eli, pa pridejo v takši položaj, vam na kratko tüdi tű odgovorimo. Pišete ka vas ešče nekaj je, ki iz srca radi včinite vse za orlovsko gibanje. Glejte to je že skoro zadosta. Vi bojte kak kvas, štero prekvási četo testo, vse drüge. Mejte kak najprle občni zbor, na šterom izvolite izmed sebe potrebne odbornike, kak to »Poslovnik* predpišüje. Od vodstva de vse odvisno. Eden naj skrbi za to, da se bote včili kakšo igro, nadele za orlovske večere, šteri se lehko vršijo tüdi odvečara n. pr. v nedeljo. Povabite pa in naprosité kakšega dobroga krščanskoga izobraženoga človeka, ka sarn kaj pove na priliko kakšega pomena So društva pa kaje to drüštvo, ali ka je stranka, ka je politika. Lehko tüdi kakšo gospodarsko reč ali od kakše občinske zadeve itd. Najbole je, če je mogoče g. duhovnika za kakše predavanje naprosili. Dühovnika morete naprositi za posebno düševno Vodstvo, da bi od časa do časa meo poseben govor za vas pri, kakšoj priliki. Eden bi redno .telovadbo vodo in se najprle sam dobro navčo. Gojiti je potrebno naraščaj. Za naraščaj izhaja jako lepi mesečnik: ,,Orlič". Videli bodete, če te tak delah, do želeli tüdi drügi k vam pristopiti. Vzemite pa gor samo takšega, od šteroga znate, ka na de Spota delao odseki. Posebno važno pa je, ka -vsaki Člen kak najbole jakostno živi, spunjava svoje verske dužnosti Nikdar naj nade pijan, nikdar nesmi grdo gučati, z ednov rečjov, biti mora takši, kak to Orlovski katekizem vuči; toga poznate,. »Zlata knjiga" jemi je ime in ga imate tüdi pri vašem odseki.
Gospodarstvo.
Cene silja. Pšenica 1700 K., žito 1400 K., proso 1250 K, ječmen 1300 K, hajdina 1100 K, oves 1300 K, kukorica 1100—1200 K. — Mela pšenična št. 0 27 K. kila, krüšna mela 23—26 K.
Cene živine. V Maribori na senji so se prodajali debeli jünci na živo vago, za kilo 27—30 K, napol debeli po 23—26 K, biki za klanje 20—24 K. Cene svinjom so bile sledeče: debele za klanje 1 kg mrtve teže 70 K., plemenske 50—55 K Mladi praščički 5—6 tjednov stari po 400—600 K, 7—9 tjednov stari 750— 900 K, 3—4 mesece stari 1400—1800 K, 4—6 mesecov stari 2000—2500 K, 1 leto stari 4500— 4800 K. 1 kg. na živo vago po 55—60 K., na mrtvo vago 70 K, za kg. 
Seno stane v Maribori 1 metercent 750— 800 K.
Jaboka se odavlejo 1 kg po 6 K, Srednje vrste po 7—8 K, fine vrste po 9—10 K.
Cene mesa. Govedina 44 K, teletina 68 K, svinjsko 72 K. Mast 140 K. kila, slanine 1 kg po 130 K.
Vrednost penez. 1 dolar 294 - 296 K, francuski frank 20—21 K, za naših 45 filerov dobiš 100 austrijski kron, 1 češka krona naših 9—10 K, za naših 4 kron dobiš 100 nemških mark, za 1 dinar se dobi 24 vogrskih kron. Naša krona je v Cürihi notirala 20. dec. 1.45.
MLINARJI POZOR!
Mlin na ŠČAVNICI se proda. Ima tri pare kamenov, dela se olje in mesi s strojem. Zraven en oral njive in en oral travnika. Več pove lastnica.
MARIJA TRSTENJAK,
VIDEM, 13. p. Sv. Jürij ob Ščavnici.
24. decembra 1922.
NOVINE
5
Ka je sokol?
Ples je vsigdar na sokolski veselicaj. Te ravno vleče lüdi. Pri koncerti ljubljanskoga Sokola II. lani ne bilo plesa; zato ne Silo skoro nikaj ljüdi. Sam »Slovenski Narod" je pisao: »Naši ljüdje nemajo čüla za kulturno delo. Telovadne akedemije so slabe obiskane, telko bole pa ples." Stem potrdjava, ka smo prle pravili: Ples zamori vsaki düševni zid, vsako miseo za kaj lepšega.
Po mestaj je poleg navadni} plesov .narodno delo" vsakše leto tüdi ešče edna sokolska maškarada. V plesi so Sokoli velki, to njim moremo priznati. Tüdi v Zagrebi jako vrlo delajo to »narodno delo." Lani so dobili za plese v sokolskoj dvorani celi 45.000 koron. I na máloj Brezovici so dobili pri ednoj plesnoj veselici 10000 koron.
Tak delajo Sokoli za narod. Pa bodimo Pravični I Ne gledajmo na drügo i priznajmó, da dela pri narodni]- slavnostej parado: narodne slavnosti po veljava. To njemi vsi pjiznavamo. To je pa tüdi vse njegovo narodno delo, s šterim se telko gizdavi.
Ajmo mi Sokoli l . . . Kam pa? Nad Ita-lijane ? ... Na pijačo i ples 1
Zdaj po vojski nešterni ljüdje i to ravno tisti, šteri najmenje ljübijo svoj narod, radi drügim pred oči mečejo, da so „avstrijankanci,“ to je, da ráj majo staro Avstrijo, kak pa mlado Jugoslavijo. Tüdi Sokoli gučijo Orlom, da so bili avstrijski hlapci. — Na to moremo najprle povedati, da je to nikša sramota ne, či je člo. vik Pokoren tistoj državi, šteroj je prisego.
Či je to ne istina, moremo obsoditi vse bivše Slovenske častnike i uradnike. Vsi so bili avstrijski hlapci, pa itak nikomi ne pride na miseo, da bi njim to šteo v sramoto. — čl bi pa bila to kakša sramota, bi bilato ravno takša sramota za Sokole, kak za Orle. Za to svedoči sam „Slovenski Narod
.Narod" 1. 1914. 12oktobra: Junak Sokol. Iz Trbovelj nam poročajo: Načelnik tükajšnjega Sokola Štefan- Močnik je odšo kak korporal štajerskoga haubičnoga polka na bojišče, gde seje večkrat tak odlikovao, da je dobo zlato kolajno (medajlo.)
3. nov. Sokoli,V vojni. Praporščak Ernest BrjleL jurist i Znani lei ovadec ljubljanskoga Sokola, je stao 3 dni i 3 noči v boji s Srbi i se tako jako pokazao junaškoga, da so njemi podarili srebrno svetinjo. — 12. novembra; 33.000 češki Sokolov v vojski. Kak je zračunala Češka Sokolska zveza, je od 112.000 kotrig Češki} Sokolov 50.000 v boji. Češka Sokolska zveza je dala ešče že več kak po miljona koron za vojne dobrodelne cile. Kak . smo zvedili, je tüdi med vnogimi slovenskimi Sokoli dosta odliküvanij. — 21. nov. Srebrno svetinjo za junaško je dobo rezervni praporščak pridrik Preinfalk, šteri se vojsküje na severnom bojišči. Odiikovanec je član ,,Sokola“ v Litija. — Dne 17. aprila 1915. »Odlikovan Sokol*. Poveljstvo naše balkansko armade je pohvalile Čelovodjo Dušana Cotiča i njemi je dalo srebrno svetinjo prvoga razreda za odlično službovanje 1 junaško držanje pred sovražnikom. Dušan Cotič .je bio kotriga Sokola iz Trsta i navdüšen telovadce.— 8. marca 1918 št. 26. Tretjič odlikovan. ,,Signum laudis" z meči (posebna pohvala za batrivnost) za junaštvo v boji pri Plavi je dobo poročnik Ante Tavčar, sin župana 1. Tavčarja. To je že njegovo tretje odiiküvanje. — 3. februara 1917. Štirikrat odlikovan. Narednik Ignacij Peterka iz Zagorja, vrli napreden mladenec, je bio že štirikrat odlikovan. Ma velko i malo srebrno svetinjo i dvakrat brp-nosto. Sokol se lehko gizdavi ž njim. — 1. avgusta 1918. Trinastd odiiküvanje je dobo med bojnov; Anton Lekar, sin nadučitela Ivana Lokara iz Ljubljane. Bolgarski krao njemi je dao kri! za junaštvo.
Politik.
Sokol vsigdar pravi, da je ne politično drüštvo. »Sokolska načela".:pravijo: »Kakti vsenarodna organizacija ne sme Sokol slüžiti niednoj političnoj stranki. Sokoli se ne smejo rabiti (nücati) nindri i od nikoga za nikše politične ali drüge cile, kak samo za sokolske".
Kak so to pametne reči, a samo reči!
Da je Sokol nepolitično drüštvo, to je jako velka laž. Na papiri je, istina, a v istini ne. Na zvünaj pravi, da je ne pri niednoj političnoj stranki,- da bi drüge k sebi potegno. Na drügom mesti pa pravi: »Istina je, da smo ne politična organizacija, itak more Sokol zdígniti svoj glas, či se ide za narodni obstoj, tüdi na političnom poli. (Sokol I. stran 22 i 23). To se pravi: Či tüdi pravimo, da smo nepolitično drüštvo, pa smo itak politično."
Či je Sokol nepolitično drüštvo, zakaj pa piše v svojoj mesečnoj knjigi »Sokolski Vestnik" vsikdar od politike? Zakaj piše vsikdar proti krščanskoj politiki? Na spravišči v Pragi 28.
novembra 1910 leta so sklenoli Sokoli to: .Želemo, da sokolska društva ne sprejmejo nikoga, šteri je v klerikalni (krščanski)) drüštvaj, kak tüdi tistij ne, šteri ščejo slüžiti klerikalnim cilom". Slovenski Sokoli pa so ešče zraven djali: »Od vsega, ka smo sklenili v Pragi, je za nas Slovence nájveč vredno to, ka so češki Sokoli napravili proti klerikalnim drüštvam. Ar mamo s Čehi ednoga sküpnoga sovražnika v klerikalni] telovadnij drüštvah naj bodo Čehi tüdi nam pelda, kak i mi moremo delati." I po tom se Sokoli resan ravnajo. V Mokronogi (na Kranjskom) So mogli Sokoli vsi podpisati, da izstopijo iz Slovenske ljüdske stranke. I to je ne politika?!
Sokol je naj pri tistoj stranki, pri šteroj šče biti, samo naj ne laže tak grdo, da je ne političen; Vej njemi toga itak ne vörjemo.
O se Sokol resan nikaj ne vtika v politiko! Zato pa pravi", da so procesije cerkvena politične manifestacije., Vsikdar nam pravijo, naj ne me-šamo vöre v politiko. Tü pa Sam meša politiko s procesijov! On vidi politiko tam, gde je níšče drügi ne vidi, v procesiji. S tem pa Sokol pot-rejava ravno to, ka on i liberalci vsikdar tajijo, najme, da vöra i politika nemata med sebov nikaj opraviti. Či ma procesija, štera je resan samo vörska stvar, kaj opraviti s politikov, te ma tüdi vöra opraviti s politikov, politika pa z vörov. To ste pa resan jako zadeli, Sokoli, či prav se jako radi zmešate. Istina je: kelko menje bo krščanske politike, telkemenje bo vöre, i kelko menje bo vöre, telko menje bo krščanske politike. Politika i vöra sta v- lesnoj zvezi, to pravi Sokol sam. I njemi smejo vörvali liberalci!
Sokol je nepolitično, ne 'strankarske, nego sámo narodno i kulturno drüštvo! Ja, to bi jako lepo bilo, či bi bila istina 1 »Sloboda, ved-nakost i bratstvo", to je navtik Sokola. Či bi te svoje navuke tüdi Izpuno, to bi bilo resan nekaj lepoga. Sokol, šteri praviš, da ti je bratstvo pelda, povej, ali smo ne vsi,Slovenci bratje? Či vse Slovane imenüjemo brate, kelko bole smo si bratje vsi Slovenci? Povej nam dele, ar praviš, da ti "najbolje Ijübiš narod, ali smo ne mi vsi narod, kakše koli stranke i kakšegakoli mišlenja smo? Zakaj pa te soVTažiš najvekši del svojega naroda, svoje brate? Či bi ti resan najbolje ljübo narod, bi gledao z bridkom okom i srcom, kak se te mali narod med sebov kde, kak se bratje med sebov sovražijo i pobijajo, kak se nam tüjinci smejejo i nam ravno zavolo toga trgajo falat za falatom od . naše lepe domovine, Tí bi, či bi ti resan bilo kaj Za narod i bratstvo, skočo s svetimi čemeri med brate i kričao: ,,Mir l Za božo volo, mir I Ali ste ne bratje vsi Slovenci ? Ne kolite se med sebov! Ali ne Vidite, da nas vsi sosidje gledajo, se nam smejejo i nam ravno zato škodüjejo ! ?" Na svojij perotaj bi se zdigno i bi letao od kraja do kraje “Slovenske zemle, vsešerom bi mirio, preganjao ‘ sovražtvo, včio ljüdi medsebojnoga spoštovana. Tak bi obvarvao narod vélkoga hüdoga i bi si pridobo zaslüge za narod. To bi bilo resán kulturno i narodno delo, to bi bili lepi cili ! Takšij Vitezov mira bi mi Slovenci krvavo-potrebüvali. .Takše narodne delo si pozvan delati, Sokol, kak je pravo tvoj ustanoviteo Tir? . ..Naša stvar je ne za stranke, nego za narod." Pa tüdi »Sokolski Vestnik* sam piše tak: »Sekáishro ne slüži niednoj stranki, nego samo svojemi narodi Zato Sokol ne sme delati v vsakdanešnjcm političnom življenji. Velkoga, lepoga, čistoga, narodnoga Sokola ne smejo dosegnoti politične stranke, štere se sovražijo i Preklinjajo."
Tak modro Pišeš, Sokol, —i kak pa delaš? AH ne vidiš, de si pozabo na svoj 'cio? Gda boš tüdi delao tak kak gučiš, boš resan spuno svoje narodno i kulturno delo, te ti bo zahvalen ves narod i tüdi ti bomo spevali z narodom vred hvalo.
Dokeč ti je pa glavni cio le slobodomiselnost, dokeč podžigavleš sovraštvo med brati, telko časa .nemreš pričaküvati, da bi te hvalili. Škodljivec si narodov, ar le povekšavaš njegovo sovraštvo med brati I
Po njüvom sadi je bodete spoznali . . .
Sokolsko, slobodomiselno to je brezvörsko seme, štero so že tak dugo posejati, se že kali (seklica); setev raste, ide v Vlasje i obeta — sad. I po njüvom Sadi je bomo spoznali.
Kakši je sad sokolske vzgoje, nam pove te dopis iz Bleda v .Mladosti" 1920. št. 6.:
Blejski Sokol. Bled, podoba raja, (paradižoma) smo do zdaj poznan samo po njegovoj lepoti. Letos pa je začeo slaven biti po najbolje nesramno bcgoskrunstvi i slobodnomiselne^ nasilja, i to v zvezi z blejskim Sokolom. Čiprav je Sokol slobodomiseln, itak ne bi vörvali, da je mogoča takša podivjanost, takša na-silnost, Či ne bi meli dosta svedokov, šterim lehko vörjemo. V obrtnoj šoli pravijo Sokoliči svojemi vörovučiteli, da ne vörjejo v Boga, pred školov i po školi neščejo moliti; Sokoliči iz ljüdske škole podnevi lüčajo kamenje v kapelico i kričijo : ti prokleto, vrajže znamenje! Sokolska deca pravijo, da je Sokol vči, da nega Boga 1
Sokoliči se protijo svojim součencom s kamenjom, batami i nožom, či do molili v šoli. Dobri pošteni dečki nemrejo v Obrtno šole hoditi, ar se njim Sokoliči špotajo, je bijejo, pošikavlcjo, čitüdi na Bledi niti nemajo Orlov; nego vse te sovraštvo i divjaštvo ide vöri i tistomi, šteri po vöri živi. Deco bijejo, čl idejo v cerkev, med školskov svetov mešov začnejo Sokoliči telovadni. Šolar Petoga razreda se Štima, da je že dve leti ne bio pri meši! Dve Sokoliči sta se oblekli v nüno i baráta, sta se na fajnšček na sokolskoj veselici grdo nosile, sta se dali tak dol vzeti i so sliko potem vöni obesili. V krčmi vzemeta dva Sokola kriš s stene i ga vržete za peč, polijeta po obrazi i glavi Odrešcnika z vinom i poleg preklinjata. Či što toga ne vörje, mamo svedoke."
Kaj ščemo ešče k tomi praviti ? Mislimo, da vsakši ma zadosta. Človeki skoro vlasjé vujškar stojijo. Takša je mladina, štero gojijo. Sokolski navuki I
Dale.
Pošta.
Serec Št. M. Črnci. Poslali ste nam lani dec. 23. 88 Din., letos okt. 4. 110 Din., i dec. 4. 25 Din. Razložite nam, na koj so tei penezi. Naročnina najmre teliko ne znosi, nego menje. Prelec od oglasa moro plačati 8 Din. Je to v toj šumi notri? Puhan I. Maribor. Pri „Straži“ dobite poslani kalendar, poslali smo ga.
Šoštarski cilinder mašin
brez vse falinge ma k odaji FILO JANOŠ v FOKOVCIH, hš. 15.
5-1	Cena po dogovori.
Na odajo je
5 plügov loga v Markiševci. Log stoji z debeloga mešanoga lesa in dvakrat se lahko kosi v njem. Več se pozvej pri KOLOŠA ŠTEFANI v M. Soboti. Grajska ul. 12.
Pazka!
Drva i vsakevrste premog na veliko i malo se dobi po najnišiših cenah pri
Jožefi Kiralj trgovci z drvami i premogom
v Gornjem Lakoši.
Figyelem!
Tüzifa és mindennemű kőszén nagyban és kicsiben a legolcsóbb árban beszerezhető
Király József fa- és szén-kereskedőnél Felsőlakosban.
Umetni mlin.
Išče se kompaništa na polovico mlina i žage. Mlin je na dve turbini, z tremi dupliškimi valeki (hengeri) i z 2 para kamenjom na vodi Murici. K odaji je tüdi eden lokomobil 20 H. P. Kompanist mora meti osemsto jezero dinarov. Oglasiti se pri
Štefan Kumpariči posestniki mlina Razkrižje pošta Štrigova (Medjimurje.)
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje
v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
6
NOVINE
24. decembra 1922.
ŽELEZNIŠKA PROGA M. SOBOTA—LJUTOMER—ORMOŽ.
Ofertalna licitacija za akord štev. 1.
Sekcija za zgradbo proge Murska Sobota—Ljutomer priredi na dan 10. januarja 1923. leta v svoji pisarni v Ljutomeru od 11 do 12 ure dopoldan licitacijo za izvršenje zemeljskih del od km. 0,00 do km. 8- 900.
Predračunska svota je Din 30600, a kavcija 3% ali 10800 Din u gotovem novcu ali vrednostnih papirjih po členu 88 zakona o državnem računovodstvu, položi se pred licitacijo sekciji za zgradbo proge v Ljutomeru. Resto do 10% po občih uslovih.
Ponudniki so dolžni svoje prepisne, taksirane (s kolekom od 20 Din) i za pečačene ponudbe predati sekciji nadalje do 11 ure dopoldan, z naznačinem na kuverti: „Punudba za akord broj 1.“ Podjetniki so dolžni s seboj prinesti uverenje o prijavi preduzetega dela za to leto in tudi dokaze o izpoljnjenu čl. 87 zakona o državnem računovodstvu.
Predračuni i uslovi so na upogled vsak dan u sekciji za zgradbo v Ljutomeru. Naknadnih ponudb se ne bo sprejemalo.
Iz pisarne sekcije za zgradbo proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. štev. 347 z dne 12. 12. 1922.
ŽELEZNIŠKA PROGA
M. SOBOTE—LJUTOMER-ORMOŽ
Ofertalna licitacija za akord štev. 2.
Sekcija za zgradbo proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož priredi na dan 11. januarja 1923. leta v svoji pisarni v Ljutomeru od 11 do 12 ure dopoldan licitacijo za izvršenje zemeljskih del od km 10- 800 do km 17- 000.
Predračunska svota je Din 70800 -a kavcija 3% ali 23400 Din. u gotovem novcu ali vrednostnih papirjih po členu 88 zakona o državnem računovodstvu, položi se pred licitacijo sekciji za zgradbo proge v Ljutomeru. Resto do 10% po občih uslovih.
Ponudniki so dolžni svoje propisno, taksirane (s kolekom od 20 Din.) in zapečačene ponudbe predati sekciji najdalje do 11 ure dopoldan z naznačenjem na kuvertI: „Ponudba za akord broj 2.“
Podjetniki so dolžni s seboj prinesti uverenje o prijavi poduzetega dela za to leto kakor tudi dokaze o izpolnjenju čl. 87 zakona o državnem računovodstvu.
Predračuni in uslovi so na upogled vsak dan u sekciji za zgradbo o Ljutomeru. Naknadnih ponudb se ne bo sprejemalo.
Iz pisarne sekcije za zgradbo proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Štev. 348 z dne 12. 12. 1922.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava