Štev. 330. Trtt, v torek 26. novembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN Mfi •» nadetjah In praznikih ah 5., nb ponedeljkih th 9. zjutraj. Pasamifae fitav. se prodajajo po 3 nv6. (6 etot.) t mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-l^iai, Dornbergn itd. Zastarela iter. po 5 bvč. (10 stet.) MLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE t iirokosti 1 kalen«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mat. »antrtuice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa »t mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, *a«i pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava JMisosti''. — Plačuje se izključne le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZIJiva v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA ePINOST Glasilo političnoga društvo „Edinost" za Primarsko. ,F edimmtši j* m*i!' srn celo leto a* K, pol leta 12 K, 3 meneča O K; na aa ročbe bre* dopoelane naročnina, s« oprava na ozira. Imfaiu aa u4«(Jak* UdaaJ* „ZDIIOTI" »taa* t a* mU V«t* Kr.a 5 30 aa »•! Ittt Krta HO Tri Aopta a^j m pošiljajo na uredništvo lista Nefranko vana puna m ao iprajemaja la rakoptal oo ao vračajo. Naročnino, ogtaaa in reklamacijo jo poftiljati na apravo liata UREDNIŠTVO: utioa 6ler«le fiolattl 2» (Naroani š—) Izdajatelj in odgovorni uradnik &TEPkV OODIJi A- Lautaik kaasorcij ttnU .Edinost*. - Natisnila Tiakaraa .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poro4t*om v Trata, ulica Giorgi« Galatti Ste* 20 Paftna-hraallnlCnl raJun «ew. Ml-652. TELEfOH It 11-57 Novi zapletljaji! Balkanska vojna se umika v ozadje. Cesar Viljem bi rad posredoval. DUNAJ 25. vlzv ) „Abend-Zeitung" piše, da «o posvetovanja prestolonaslednika Frana Ferdinanda s cesarjem Viljemom obrod fc uspeh, ki vzbuja nado na vzdržanje mira. Cesar Vil|em je namreč izrazil voljo, da bi posredoval. (.Relchspost" in vsevedna „Wiener AlFgemelne Zeitung* dementirate to vest »Abend-Zeitung« pa dostavlja sledeči ko mentar: „Kakor so vojaške odredbe gledt Balkana pač kmalu izpoznali, a zapoznali, tako se niso ozirali na rusko mobilizacijo. Sedaj pa govoić o ruskem presenečenju ir slikajo to s podvojeno barvo. Lahko pač pride do kake demonstracije s floto, aH mogoče še tudi do česa drugega, da bi pt izbruhnila vojna, to pač ni verojetno". — Uredništvo.) DUNAJ 25. (Izv.) Tu kroži vest, da bode obiskal brat nemškega cesarja, princ Henrik Pruski, v kratkem ruskega carja. Ta obisk spravljalo v zvezo s posetom presto lonaslednlka Franca Ferdinanda v Berolinu. ki je imel baje namen, nagovoriti cesarja Viljema, da bi posredoval med Avstrijo io Rusijo. Nemčija odteza roko. DEVIN 25. (Izv.) „Magdeburger Zei tung" piše, da razpoloženje v Nemčiji nika kor ni za Avstrijo tako ugodno, kako bi si ta morda želela. V nedeljskem uvodnem članku piše list, ki ima upUvne pristaše \ ■acijonalno liberalnih in konservativnih krogih (*z katerih se reKrutlrajo nemški politiki, — Ured.), sledeče: t,Ne moremo si kaj, da ne bi pripomnili, da si avstrijska politika morda misli, da ji bomo kdo ve kako na razpolago. Tu je pač dobro omeniti, da je nekoč Bismarck rekel: „Vea Balkan ni vreden kosti niti •dnega nemškega vojaka. (Saj smo mi vedno pravili, kako še bo prišlo I — Ured.). Baltska flota je pripravljena. LONDON 25. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo iz Petrograda, da je baltska flota, k Je sicer v takem času zasidrana pred Kron stadtom, sedaj še vedno v Libavi — pod paro. Vojaška oblast kupuje konje. OLOMUC 25. (izv.) V Oiomucu Je na vratih vojašnic nabit lepak, ki naznanja, da kupuje vojaška uprava konje srednjega in »aiega plemena. Danes jih je bilo že neka) pokupljenih. *redloga o rekrutih. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Danes Je v ogrski državni zbornici honvedski minister baron Hazai prišel na dan s predlogo o rekrutih za leto 1912. Na temelju ljudske Štetve iz leta 1910 se zahteva za skupno armado 65,570, za honved pa 21.500 mož. Pre I go so odkazali odseku. Dalmatinski c. kr. namestnik — ob-streljen ? ZADER 25. (Izv,) Tekom današnjeg* dne so se čuli glasovi, da so pri demon stracl|ah, ki so vršile tu proti c. kr. namestniku grofu Mariju Attemsu, demon stonti — pristaši italijanske demokratskt stranke — obstrelili z revolverjem namestnika. Uradno se o tem še oi ničesar razglasilo, pač pa trdijo, da |e bil pri tem vodja demonstrantov, voditelj demokratske italijanske stranke, odvetnik dr. Box>ch, ■streljen. (Obrnili smo se tozadevno naravnost v Zader, pa nismo dobili potrjujočega odgovora. — Ured). Odmev demonstracij italijanskih dijakov. DUNAj 25. (Izv.) Italijanski dijaki so se zbrali danes k plenarnemu zborovanju, da razpravljajo o demonstracijah in radi njih zaprtih tovariših, Italijanski poslanci so poročali o svojem posredovanju pri policiji. Skleni« so, da predlože policiji zapisnik prič, ki bodo potrdile nedolžnost italijanskih demonstrantov. Jugoslovanske demonstracije in drž. zbor. DUNAJ 25. (Izv.) Glasilo nemškonaci-joaalne zveze piše: .Kakor čujemc iz krogov poslancev, Je vlada javila vodilnim politikom, da bo takoj zaključila zasedanje državnega zbora, če bi hoteli Jugoslovani v »jem demonstrirati. Še jugoslovanske demonstracije na Dunaju. DUNAJ 25. (Kor.) Danes predpoldne so se ponovile demonstracije Jugoslovanov. Nekako 100 Jugoslovanov, ki so bili morda oo veČini dijaki, se je zbralo pred univerzo in nato odšlo v notranjo mesto. Policija je op. v Bagdže KOju, na neutralnem prostoru blizu BO,iU-Ćtkmedža. Rumunijo skušajo izneveriti trozvezi. PARIZ 25. (Izv.) Iz Pariza se širi silna agitacija, da bi Ramunijo odcepili od tro-tveze. Neki francozki senator poziva Ru-mune z odprtim pismom v „Tempsu", da laj pristopilo k triplententi, od katere bodo ■ meli več koristi. LONDON 25. (Izv.) „Daily Cronicle javlja iz Dunaja, da so dobili tukajšnji diplomatski krogi informacijo, da je sklenil petrograjski kabinet, da se zavzame za Sr oijo. — Mobilizacija ruske armade se potrjuje. Srhi ostanejo pri svojih zahtevah. BELGRAD 25. (Izv.) Odgovor srbske vlade na avstro-ogrsko demaršo glede jadranskega pristana bo uljudna odklonitev avstrijskih zahtev. Rusija 2e igra z razpoloženimi kartami. PARIZ 25. (Izv.) Belograjski kore-spondent »Matina* poroča iz uradnega srbskega vira, da se je Rusija formalno obvezala Srbiji, da bi jo za vsak slučaj podpirala proti Avstriji. Operacije grških čet. ATENE 25. (Kor.) Dne 23. t. m. so pri Mecovem Grki po osem ur trajajočem : boju pognali v beg turško četo 500 racž, od katerih je obležalo na bojišču 200 mrtvih Grki so n**šii na bojišču tudi mnogo vojnega materijala. Na Mitileni so Grki zasedli Piumari in vjeli vse turške uradnike. Prebivalstva se je polotil entuzijazem. V Egejske m morju divja strašna nevihta. Devetindvajset grških ladij čaka na transport 7. bolgarske divizije, ki se odpravlja iz Soluna. Kolere v Bolgariji ni. SOFIJA 25. (Kor.) Razven ednega slučaja pri neken vojaku, ki pa je tudi ozdravel, se kolera ni nikjer pokazala v celi Bolgariji. Divjaki umorili dva Nemca. BEROLIN 25. (Kor.) Iz Nemške Gvineje javlja telegram, da so Gvinejci na otoku Umboi umorili dva nemška planta-žista. Njihovima rodovinama se ni ničesar zgodilo. Avstrija Se naj Saka na srbski odgovor ? BELGRAD 25. (Izv.) Včeraj In dane? so se vršili tukaj pod kral|evi n predsed stvom važni posveti. Oficijelnega odgovora na avstrijsko demarSo Še Srbija ni dala. Židovski dar kralju Petru. BELGRAD 25. (Izv.) Tukajšnji Židi so poklonili kralju Petru I. lovorjtv venec z napisom: „Kralju, zmagovalcu I* Divjanje vojakov v Carigradu. CARIGRAD 25. (Izv.) V predmestji. Gazimpaši pri Peri so turški vojaki opustošili več vrtov za zelenjad, lastnike pa pomorili. Vseobča stavka aa Francoskem. PARIZ 25. (Kor.) Shod vseobče delavske zveze je sklenil, da v znak protesta proti vojni uprizori 24 ur trajajočo stavko, da presodi strankine sile. Čas stavke bodo pozneje določili. Nov napad na smodnišnlco. GRADEC 25. (Izv) V Gradcu je poskušal tvorniški delavec Josip Kleindienst-atentat na smodnišnlco. Rnski carjevič je zdrav. KODANJ 25. (Izv.) Iz Petrograda so izvedeli v Kodanj (Kopenhagen, KjObenhaven), da je carjevič popolnoma ozdravel. S črnogorskega bojišča. Cetinje, 23. novembra 1912. Inspiciranje črnogorske vojske. Iz Koplika poročajo danes, da je danes zastopnik prestolonaslednika, knez Peter, komandant zetske brigade, od desetih dopoldne do sedmih popoldne pregledoval čete. Posebno pozornost je obračal iztočnemu odredu, ki ga komandira general Janko Vukotič, in se je informiral pri vsakem pojedincu po njegovih potrebah. NaglaŠal je, da mora vsak vojak za sebe Istotako kot v celoti izvrSevati svojo dolžnost in da mora biti sleherni vsak trenotek pripravljen, da vrši svojo dolžnost tam, kjer veli kralj Navzočnost in gotovo tudi ljudomilo postopanje kneza Petra je vzbudilo veliko navdušenje. — Ko se Je knez Petei približal pozicijam na Bardanjolu, ki Je še v turških rokah, so izpalili Turki topove na njega in njegovo spremstvo, toda zadeli niso nikogar. — General Vukotič Je danes od potoval na Rjeko, odkoder se pričakuje njegovega povratka jutri. Po bitki pri Bitom Po sijajni in več nego sijajni zmagi, po naravnost edino veličastnem boju pri Bi-tolju — tako piše belograjski „Trgovinski Glasnik" — ki je končal s popolnim porazom in vdajo turške makedonske armade, ki je štela okrog 60.000 mož, je turško gospodarstvo v Evropi nepovratno uničeno. Ono, kar je še treba napraviti okoli Drinopolja in pri Čataldži, ie težko delo in zvezano z i/gubami, ki bodo na vsak način velike in občutne, ve-tdar pa je to delo za polovico lažje, nego bi bilo tedaj, ko bi se bil Bitolj mogel še dalje časa držati, ali da je turška vojska, zbra na na višinah bitoljskih mogla doseči kako zmago. Na turške čete pred Carigradom in v Drinopolju, ki so že itak demoralizirane in preplašene, je morala vest o porazu in vdaji turške vojske pri Bitolju delovati na ravnost uničevalno in jim povzročit še večji strah, da se sploh ne bodo mogle dalje ustavljati silnemu navalu junaških bolgar skih in srbski*i čet. Vdaja petinštiridesetih tisoč turških vojakov z vsemi častniki in štirimi pašami mora uničevalno vplivati i na oblastnike i na meščanstvo v Carigradu in jim odvzeti voljo in moč za nadaljevanje brezuspešnega, brezsmotrenega in brezupnega upiranja močnejšemu nego s._ oni sami. Če bi pa Turki vziic svetom zdrave pameti vendarle hoteli nadaljevati boj, potem pohite one srbske čete, ki so prisilile so-ivražnika na bitolj-kih utrdbah, da se je vdal, in sedaj nimajo nobene druge naloge več, na pomoč svojim bratom in zavezni kom Bolgarom pri Drinopolju in čatalških utrdbah. Mislimo pa, dado te potrebe sploh ne pride, ker bodo zadostovali sami Bolgari, da potisnejo sovražnika do Carigrada, kakor bo tudi bolgarsko-srbska obsedna j vojska okoli Drinopolja dovolj močna, da i prisili sovražnika, da se vda. i • - i Srbija in moije. 1» II. poglavja J. Cvyićeve brošura: „Balkanski ral i Srbija*, točka 4. Toda poleg opisane težke nacijonalnt potrebe, ima Srbija še jeden, morda Še hujši vzrok, ki jo sili, da se interesira za teritorij Stare Srbije. Srbija je najgostejše naseljena dežela na balkanskem poluotoku in relativno z najgostejšo železniško mrežo. Čimbolj Je ekonomski napredovala, tembolj se je čut'lo, kako je brez ekonomskega diha, brez pliuč, ker nima izhoda na morje. Do pred 6—7 let Je šel ves živinorejski in po-Ijedeljski eksport na sever, v Avstro-Ogr^ko in skozi Avstro-Ogrsko v druge države Delale so se mu zapreke, a ua to je nastala carinska vojna med našo zemljo In Avstro-Ogrsko, k1 Je dovolj znan. Srbi|a Je mortla narediti ogromen napor, da promeni popolnoma eksportno smer, da napoti večji del svojega izvoza proti Jugu, proti Solunu, menjajoč tako ne le trge, nego tudi trgovske zveze. Toda vsled nemira v Turški Je ta eksportna smer nesigurna. (Srbski finančni minister dr. Laza Paču je rekel o tem nekemu avstrijskemu politiku: „Was riitzt uns dle B hn nach Saloniki, wenn die evrigen Unruhen ihre Benutzung auschlies-sen, wenn wir me whsen, ob neuer Tumulte halbtr der Bctrieb nicht einge-stelir Wird." („Neuc Fr. Presse\ 13. okt. 1912.) V. o tem tudi Renć Pmon, L' Europe et Tempire ottomane. Pariš 1908 p. 397_444. _ (Kaj nam koristi železnica v S lun, ako vedni nemiri izključajo nje uporabo, ako nikdar ne vemo, da-li ne bo radi uporov promet zaustavljen). Sedaj je že vsak seljak občutil na lastni koži ono, kar so, zdi se mi, najprej potrdili angleški publicisti: da je Srbija obkoljena dežela, a Srbi z prt narod. Srbija se torej ne more razvijati v današnjih mejah. Ona tvori samo s Staro Srbijo celino, ki ima pogo|e za življenje in za konomsko razvijanje, ker vodi iz Stare Srbije po dolini ob reki D;lnu najkrajša pot na Jadransko morje In po nji se more izvesti železnica, ki bi najugodnejše vezala Srbilo z morjem, z obalo od San llovanni da Lješa In morda do Drača. Radi te potrebe Srbi|j je tudi nastal projekt o donav-sko-jadranski železnici, za katero se nam je posrečilo zainteresirati kapital zapadnih ev-ropsk-h držav ; toda večletna pogajan|a io transakcije so ostale brez rezultata r?di turške počasnosti in arbanaškega divjaštva. Samo z Izhodom na Jadransko morje bi Imeli Srbija pogoje za ekonomsko samostojnost In bila bi zadovoljna, nasičena. Do izhoda na morje more priti samo tedaj, ako se njene me|e dotaknejo z melami Črnegore. To je jedna glavnih težen| sedanje vojne. Ne z orožjem, ampak s palmo miru I D.sharmoulje med našo monarhijo in Srbijo mora provzročati n. pr. tudi stremljenje avstrijske diplomacije za tem,' da se ustanovi na Balkanu še ena nova avtonomna država, ki kot taka nikdar ni obstajala in katere dandanes vzlic vsemu tozadevnemu vzpodbujevanju ne mara niti narod sam, ker za tako državo ni kompaktne narodne mase, temveč so samo posamezna plemena, ki ima|o najrazličnejše težnje in značaje i po Jeziku i po življenju i po veroizpovedi. Razume se, da mislimo tu tako avtonomno Albanijo, kakršno si prodstavlja naša velemodra avstrijska diplomacija. In ta stvar bi se razumela še, še, ko bi ne zahtevali te avtonomije ravno avstrijski diplomatje. Mnogo se ;e že pisalo o tem in pisalo se bo tudi gotovo še mnogo o tem, a vendar ni stvar nerazumljiva nikjer in nikoli bolj, nego tedij, ko prihaja ta zahteva iz krogov dunajsse diplomacije. Spominjam! se, s kako ogorčenosto je na piimer nemško avstrijska čas pi je celo tako, ki ni prav daleč od vjdli Iti k o-gov avstrijskih, — obsojalo pohod Italije v Tripolitanijo, češ, da hoče tam doli širiti Kulturo, ko |ej je v sami Italiji kultura t ko strahovito potrebna. SelaJ pa nastaja vprašanje: Ali hoče dunajska diplomacija avtonomijo Albanije morda zato, da bi se Albanci mogli bulje razvijali v kulturnem oziru, s pomočjo te diplomacij In nlenega vpliva?! Zdi se nam, da bi bilo mn. go bolje, ko b» se ti gospcd,e pobrigali za to, da bi se tu pri nas doma nekoliko bolje varovala avtonomija in da bi se tu ustvarile za kulturni razvoj vsaj kolikor toliko ugodne prilike. Poglejmo le avtonomijo na Hrvatskem pod bičem pandurja Čuvaja, poglejmo sedaj v i almacijo, poglejmo sploh kamorkoli pri nas na Jugu I In mnogo bolje tudi ni na slovanskem reveru ! Kako (e s srbsko pravoslavno cerkveno avtonomijo na Ogerskem? Povsod skorai sama, gola nezakonitost, kršen|e najsvetejših pravic l In potem so še ljudje, ki zahtevajo tam zunaj avtonomi|e za neko ozemlje, ki je bilo že vzlic nekulturni turški nadvladi vedno na boljšem, nego gotove de-2 sle v tako zelo kulturni Evropi pod tako j&ras O „EDINOST* & 330. V Trato, doe 26 novembru 1912. kulturno vlado kulturnih trinogov Čuvajev Lukacsev Itd 1 Je pač treba dovršenega kosa cinizma za zahtevo avtonomije za ,narod ki gaje šele treba narediti, do-čim se pa v domači hiši podirajo temelji na dotakljivih zakonih zgrajenega avtonomnega življenja lastnih narodov! In da preidemo na glavno zahtevo du najske diplomacije, ki pravi, da Srbija nikakor ne sme do morja, naj navedemo tu pred vsemi en vzrok, ki ga navajajo za to, namreč, da Srbija nikdar ni imela obali jadranskega morja, da jej ne gre niti po histori|skera niti narodopisnem pravu. Čudne so te trditve: t. Gospodje diplomatje imajo, kakor se vidi, res izredno slab spomin, ko tako hitro pozabjajo, česar so se morati svoj Čas tako natančno učiti! Vprašamo namreč samo, tiegavo je bilo neki sedan|e avstrijsko Primorje, preden je postalo avstrijsko ? — In to v narodopisnem in zgodovinskem pogledu ! Niti sto let Še nI, kar je po padcu Napoleonovem tisočletna država dubrovniška pripadla Avstriji, koliko let je, kar je južni del Dalmacije avstrijski, kar je sploh Dalmacija avstrijska ?! In vendar je vse to Primorje bilo stoiastoletja, tisoč let prej slovansko, bilo Je to hrvatsko, srbsko Primorje, torej niti etnografsko niti historično avstrijsko, temveč v obojem pogledu jugoslovansko, hrvatsko, srbsko! In vendar ni kakor ne prihaja niti najmanj na um tej ali oni jugoslovanski balkanski državi, da bi si lastila ono Primorje, ki je v avstrijskj lasti, temveč hoče imeti nazaj le ono, kar|e bilo tudi nekdaj njihovo, kar je pravzaprav v resaici vedno bilo njihovo, ali če ne drugače, kar so si sedaj zopet priborile z orožjem v roki one zemlje, ki so bile že zdavnaj srbske, ko še ni bilo niti duha ne sluha o začetkih Avstrije. Edini pametni korak, ki ga more v tem pogledu storiti Avstrija, je pač ta, da ne dela prav nobenih sitnosti balkanskim državam v njihovem naravnem in zato ne zadrfljlvem razvoju, temveč da jim tu poda prijateljsko roko in si skuša na ta načtn zopet pridobiti zaupanje in simpatije balkanskih narodov, ki imajo pravico do morja, ker jim je to morje življenska potreba. Rožjanja z orožjem so na Balkanu navajeni in se ga ne plašijo. bolje s palmo miru in pa bo be;edo! — Zato prijazno Iz Hrvatske. Zagreb, 22. XI. Naročene deputacije. — Aretacija dra. Hrvoja. — Shod koalicije v Budimpešti. Ves minuli teden so bili zagrebški opo-zicijonalnl krogi opozarjani, da je komisar pl. Čuvaj izdal ferraan okrajnim predsednikom, da za četrtek dne 21. do vedejo v Zagreb — udanostne deputacije. Ni nas torej nimalo začudilo, ko smo v sredo zvečer videli po Zagrebu veče grupe kmetov iz raznih krajev Slavonije. Tem forsiranim deputacljam je bil namen, da pokažejo Ducatu in Budimpešti, kako hrvatski kmetje blagoslavljajo sedanje stanje v deželi. N*-men jim je bil, da zamašilo oči .dobro informiranim" krogom Duna|a In Budimpešte ter da prikažejo — dobrotvorno delovanje komisarja Čuvaja. Parada je bila lepo zamišljena in aranžirana — operetski. Deputacije — okolo 3000 oseb — so se zbrale v veliki dvorani hrvatske zbornice. Tu so izvolile posebno odposlanstvo, ki je šio po njegovo prevzvi šenost, g. komisarja, ki je bil v zbornici sprejet z burnimi »živio-klici". Kakor pri vsaki taki — komediji, tako tudi tu ni manjkalo fotografa, ki je posnel te najete in kupljene Čuva je ve * manifestacije". Uradne „Narodne novine" in drugi iz dispozicijskega fonda plačani časopisi so prinesli članke pod naslovom „Narodni sabor". Nu, ti plačanci vedo najbolje sami, s kakim imenom biv trebalo označiti tisti „narodni sabor" I Če pregledujemo imena članov teh deputacij, padajo takoj v oči znani stari m a d j s r o n i vseh dlak. To so ljuds*j v zagati, iz katere ne vedo izhoda, in v tej Skupaj K 150*40 zadregi se jim — meša f deou;ac;jam na Markovem trgu . H.-voj, ali redarstveni komisar Sporčič mu f Ivan Knavs. Da-si smo vedeli ze več le velel, naj se takoj odstrani! Ker se.pa dni, da je katastrofa neizogibna, vendar nas dr. Hrvoj m hctcl pokoriti, ga je dal je pretreslo v dno duše, ko nam je včoraj Spcrčič na mestu aretirati. Izpustili so ga popoldne došlo sporočilo, da je zatisnU iele pozno zvečer. svoje oči gospod Ivan K n a u s, tukajšnji Nekateri člen.! deputacij so zvečer, po • trgovec in prokurist tvrdks Mankočeve. Tra-dovršeni paradi, obiskali nekatere bivše gifca tega slučala je tem huja, feer |e premi- _ koalicijske poslance in so izjavili, da so nol v najlepš' možki dob! — bilo mu je 44 predavanja se Je res potrudil, da pridobi za jih zaveli okrajni predstojniki, češ, let — mož, ki se je zdel še pred par leti, da j svoje poslušalstvo dobrih predavateljev. da gre za rešitev nekaterih stvari ga je samo cvetoče, bulno zdravje. Poleg j Letos sta prišla iz Zagreba dva univer-gosuodarskega značaja, ki so živ- kruto zadete soproge, gocpe Pavle, hčere j zitetna profesorja, priznana učenjaka-široko v-ljenskega pomena za njihove občine; znam? rodoSjebne hiše Hmelakove iz Lokavca, j n|aka Z* včeraj pa |e bilo naznanjeno preda niso imeli niti pojma, da jih ho- se obrne ob tej vesti gotovo vseobča so-; dajanje bivšega tajnika zagrebške trg. in Sejo izrabiti v politične svrhe. Ob žalje tržaških Slovence? toli m4 drž. in dež. poslanec profesor Matko Man-dič in nai zastopnik in odvetnik dr. Otofcar Rybaf. Oba sta bila tudi edina ob določeni url v dvorani, kjer se je imelo vršiti predavanje ! Pa kaj Je mord* g. Matko MindK najbolj pouka potreben Hrvat v Trstu ? Ali morda dr. Rybaf na J bol I potrebea Slovenec v Trstu? Ravno nasprotno je rei! KUub temu pa sta prišla prva. Koliko večja dolžnost bi bila drugih, ki so izobrazbe in pouka potrebni vsaj tako, če ne še v veliko večji meri, nego omenjena dva gospoda, da se predavanj udeležujejo Čim prtdne|e I Mar niso tega dolžni sami sebi? Z)ka| pa tako vedno lzosta|ajo naši trgovci? Ali ne čutijo vsak dan v Življenju, kako Jim Je potrebna večja izobrazba In omika. In naši uradniki, ki so dovršili svo|o srednjo ali raagari tudi viso šolo, — ali res mislijo da „že znajo vse- ? Takega ubožnega spriče vala si menda vendar ne dajejo, kakor bi si ga, Če bi si to domišljali. In če pora -slimo na skrajno pomanjkljivi ustroj n^šh učiteljišč, se moramo vprašati: ali si mora kdo bo!| želeti prilike, da se nauči Česa novega, da se nadalje izobrazuie, pogloblja svojo izobrazbo In razširja nego učitelj? No, in pri vseh 100 in več slovenskih učiteljskih močeh, ki delu|ejo v Trstu la oko'icl, ne najdeš z redclmi iz|emarai tatih, ki bi smatrali za vredno žrtvovati kdi| pol ure ali eno uro za uieležbo pri predavaniu. In tiste »redke izjeme" so seveda zopet tisti, ki so Jim — med enakimi — predava-vanja najmanj potrebna. Dovolj tega! M^rda bo kaj koristilo, da se je to zaolsalo..... K referatu goip. Milana KrešiČa se povrnemo. Predavanje v Rojanu Nocoj točno ob 8 bo predaval g. dr J u s t P e r t o t v dvorani »Konsumnega društva" v Rojanu o »Vtisih iz Črnegore". Vstopnina vsaj 20 stotink za osebo v prid naši vbožnl šolski deci. Luko marq Bona le v nedeljo otvo-ril narodni raeeting v Dubrovniku, ne pa, kakor smo vsled po telefonu povzročenega pogreška poročali — „Luccabona*. Komorni večer. Srečna Je bila ideja preblagorodne gospe Mire Costaperari Je ve, ki nas je hotela iznenaditi s komornim večerom v prid jugoslovanskemu „Rdečemu križu". V ta namen je povabila g. prof. Trosta, učitelja pri „Glasbeni Matici* v Ljubljani, k sodelovanju. Komorni večer, ki se je vršil v soboto večer v dvorani »Slovanske Čitalnice", je nudil res užitkov prve vrste. Program je vseboval instrumentalno in vokalno glasbo. Koncertna pevka gospa M. Costaperaria nam je zapela več umetnih in narodnih pesmi, po večini jugoslovanskih. Karakteristično je, kako dobro umeva umetnica jugoslovanske pesmi, in ka o gorko in s kakim prepričanjem jih prednaša. In zakaj to? Jugoslovanske pesmi, bodisi narodne ali umetne, preveva skoro vseskozi sentimentalnost, ona globokočutečnost jugoslovanska, pomešana z naivnostjo. Prav nič se ne motim, ako rečem, da so dobile te pesmi v gospe Costaperarijevl najbol|šo interpretko. Nekoč smo prav na tem mestu izrekli mnenje, da se noben drug karakter pesmi umetnici tako dobro ne prilega, kakor prav sentimeitalnost in naivnost. Ni-1 j bilo vse povedano v njeni interpre*ac jI Bajičeve pesmi »Gde s| dušo, gde si rano?" Ali ni morda vsak ton pričal o globokem čutenju umetnice? Prav tako dovršen itraz so dobile pesmi: »Momče i devo|če" (Hav-lasa), bugarska narodna »Mhd ovćerin", srbski narodni »Kako to" in „Sunce jarko", pa tudi slovenska „Ptička" (Dev), ki je zelo ljubka in prikupljiva skladba. N*še mnenje o glasu umetnice in njega leobrazbi osta|a isto, kakršno smo imeli dozdaj. Vedno Ista lahkota v tvorjenju tona, is*a svtžost, ista prožnost krasi njen glas. Občinstvo Je obsipalo umetnico z burno pohvalo. Gospo Costaperarljevo je spremljal na klavirju gospod A. Waschte z ziano spretnostjo in s takim umev.^njem in decentnostjo, da bi si vedno Želeli takega spremljanja v oporo vokalnemu delu. Gospod TroŠt je prednaša! kot prvo svojo točko Choplnovo »Balado v f molu*. V velikih formah Chopin ni dosegel drugih velikih mojstrov. Njegova sklrida-teijska zmožnost je bolehala na nedoslednosti v razpeJjevanju In razvijanju tem Velik se je pokazal v manjih formah in celo-v baladah, kjer se svobodno giblje njegova improvizatorična sila. Ztto prištevamo V Trsili, dne 26. novembra J^lii „EDINOST ' št. 330 Stran ITI Chopinove balade k njegovim najbolj posrečenim skladbam. Gospod Trost je prednašal Ctiopinovr balado z velikim razumevanjem in z mo|str-sko sigurnostjo. Skladbo je osvežil z dobro up rabljenim „rubato" in s tem je| vtisni« karakter prave improvizacije, ki prihaja iz božansko navdahnjene duše. In kako še le te je uži vel umetnik v Dvcfitovo „Nočno pot* iz op. 85, in v Smetanovo .La ffcfc des pajrsans bohćmiens". Kako strastna je b i i njegova igra v Dvofakovi poetični sliki »N >čna pot". Vsa ona bujna fantazija Dvofa-kovega genija je postala prava živa slika O i več bi bilo govoriti o tehniki Trostovl U nevno je samo oo sebi, da je le s popolnim obvladanjem vsestranskega aparata mogoče doseči tako prednašanje, kakršno nam je nudil g. Troit. Občinstva, ki je sicer z živim zanimanjem sledilo prednašanju obeh umetnikov, |e bilo žal zelo malo. Kar zamrazilo je člo veka v srce pri pogledu na one zevajoče sedeže, ki so bili res pravi „ubožni Ust" glede zanimanja tržaških Slovencev za glasbeno umetnost. V. 5. Svarilo aašim ljudem 1 V gostilni al Cantinone je v nedel|o z drugimi gosti vred 38 letni Ignac Gjlež iz Št Vida blizu Celja na Štajerskem, stanujoč pri Sv. Ivanu, razpravljal o sedanji vojni in morebitnih posledicah. Tekom razgovora, je baje Izrekel besede : ,Bolgari, Srbi, Črnogorci in drugi Jugostovani že pokažemo toliko Avstriji, kolikor Nemčiji, »er jim razbijemo roge." Pozneje je baje rabi! še razne Izraze proti Av-strjii in cesarju. Neki Vittorio Zoccholi iz Tržča v Furlaniji In Karol Kaib natakar na V ydovem parnlku, ki sla te besede čula. sta pustila Chleža aretirati. Svarimo zato naše l|udl, naj bodo previdni in naj se ne spo zabijajo v izraze, ki bi jih utegnili spraviti v nasprotje z zakoni. Na korist rdečega križa balkanskih držav, priredi odbor za nabiranje darov za balkanski rudeči križ in podružnica ,Gi M." v soboto 31. t. m. v veliki dvorani Nar. doma v Trstu velik koncert s sodelovanjem odličnega vijolinskega virtuoza S a -8e Cuibertsona. Natančnejši vspored objavimo jutri. Opozarjamo pa že danes vse slovansko občinstvo Trsta na to dobrodelno prireditev. Gospod Culbertson se je sam ponudil odboru, da sodeluje brezplačno na korist rdečega kr*ža slovanskih držav. Isti umetnik je po očetu Amerlkanec, po materi in vzgoji pa Rus. Nastopil je po vseh svetovnih mestih in minoli petek že tudi v Trstu z najsijajnejšim vspehom. Zamenjal je nekdo minolo nedeljo zvečer v „Konsumnem društvu" v R janu svojo sukno z drugo. DotiČnika poživljamo v njegovem lastnem interesu, naj zamenjeno suknjo pošlje n|e lastniku Ivanu Severju v ulici Palestrino št 3 111 nadstropje. Slovensko gledališče. V ČETRTEK zvečer se vprizori drama .V N I Ž A V I". Ta veledramattčna igra iz španskega vročekrvnega življen|a, je ena izmed na| efektnejših v svetovnem repertoarju. Nemci Jo nazivljejo „Tiefland", Lahi „Feudalismo P:i nas se je že vprizorlla pred štirimi leti. Sedaj bo igra s popolnejšim osobjem do segla še večji efekt, nego ga je celo tedrj Tržaška mala kronika. TRST, 25. novembra. Ponarejeni dvekronski novci. Ž- nekohtto časa krožijo po naštm mestu ponarejeni dvekronski novci. V soboto je polletja vjela nekega človeka, ko je v neki tr govinl na trgu Barriera »ecchia hotel spečatt tak ponarejen novec. Neznanca so zaprli in poizvedovanje policije je dognalo še štiri sokrivce, ki so jih vse zaprli. Do gotovih rezultatov oblast še ni prša, toliko Je pa gotovo, da denarja ne delajo v Trstu. Zaprt hotelir. Danes so v Trstu zaprli Ottavid Q jarantotta, lastnika hotela »al Lid >M v (J rfdtžu, ker je na sumu, da si je sam zažgal Nepoboljšljiv. Ko je uradnik v Javnih skladišoh Franc Nemec, stanujoč na Belve derju 25 minulo nedeljo popodne prišel do movf je našel v svoji spalnici nekega člo veka, ki se je pripravljal, da bi spravil in ukra el, kar bi dobil. Nemec je tata pri|el za eno roko, a ta mu se |e iztrgal in uše* Nemec je tekel za njim. Zanaj sta na krit Nemca prikftela dva redarja, ki sta vlomile* aretirala. Na policiji se je izkazalo, da je bi tat it Trsta izgnani, 29 letni Vilhelm Pauš iz Zadra, ki Je izgnan iz Trsta in ki je šel-v nedeljo dokončal v koprski kaznilnici kazen vsled zločina tatvine, ki mu jo je prisodilo tukatŠno c. kr. deželno sodišče. ^ PoskuSena tatvina. Š Jski s'uga šolt v ulici Fontana je v neće! o predpoldne na-žel v ve i skritega 47letm ga brezposelnega peka Frana Langerja iz Novega mtsta, fei se Je tam skril očividno v namen, da bi kaj ukradel. Moža so djaii pod ključ. Društvene v&sti. CM ples. Odborova seja je pielcžen; ua petek 29. t. m. ob navadni uri. Pevski zbor .Glasbene Matice" v Trstu. Danes torek zvečer skupna pevsko vaja za mešan zbor. Prosim točno in Pevovodja. Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer vevška vaja za mešani zbor. Prosimo pol-noŠtevllne vdeležbe. Pevski klub bivši kolaše v. Nocoj ob 8-30 sestanek v gostilni NDO. Prosi sepol-loštevilnosti. Pevski zbor ZJŽ. vabi vse stare in nove pevce, da se gotovo udeleže nocojšnje jevske vale, ker Jim ima odbor istega naznaniti glede .Sllvestrovega večera- in prihodnjih vaj v tonaraenleni večer. Tržaška podr. Slov. plan. druStva vabi k odborovi seji, ki se vrši jutri v sredo dne 27. novembra t. L ob 8 30 v kavarni Balkan. Redni občni zbor akad.-tehn. dru štva „Triglav* v Gradcu za zimski tečaj se bo vršil dne 29. novembra ob 8 zvečer v prostorih gostilne BrlnovŠek, Jakominijeva ulica, s sledečim sporedom : 1. C«tanje zapisnika. 2 Poročilo fodborovo. 3. Čitsnje ororačuna. Sprejemanje novih članov. 5. Slučajnosti. _ H ar. del. organizacija. Protest postiljonov proti c. kr. obrt nema nadzornlšt u. V soboto zvečer se je vršil v nKonsumnem društvu" v Rojanu laven shod postiljonov. Shod je sklicala .Narodna delavska organizacija" in )e na njem poročal strokovni tajnik Brandner, ki Je ostro kritiziral postopanje c. kr. obrtne oblasti, ki vkljub Štirikratni intervenciji še nI rešila zahteve postiljonov glede službenega reda, dasiravno to natega obrtnemu nadzor stvu obrtni zakon. Govornik je predlagal resolucijo proti c. kr. obrtnemu nadzorstvu, v kateri se poziva c. kr. namestništvenl svetnik, da kot zastopnik obrtne oblasti ukrene tozadevno potrebne korake proti obrtnemu nadzorstvu. Govorila sta med drugimi tudi tov. Mohonč in tov. Godnik, ki sta oba poživljala na složen skupen nastop proti izkoriščevalcem. Resolucija je bila enoglasno spre)eta. Shod slovenskega ženstva V nedeljo popoldne se je vršil v društveni dvorani .Narodne delavske organizacije1* javen shod slovenskega ženstva, ki ga je sklicala ženska skupina „Nar. delavske organizacij". Shod Je otvorila v imenu ženske skupine „ Nar. del. organizacije* tovariš;ca D e k I e v a, ki (e v svojem lepem nagovoru poudarjala veliko potrebo organizacije slovenskega ženstva v Trstu. Na to Je poročal o pomenu ženske organizacije in razmerah slovenskega ženstva v Trstu strokovni tajnik Brandner, ki je pojasnil koristi, ki bi lih ime o slovensko službujoče ženstvo, ako bi se strnilo v močno organizacijo. Ženska skupina se začne baviti z intenzivno Izobrazbo in se bodo v ta namen prirejala za ženstvo razna predavanja itd. Ko je nato govorila še tovarišica T r e b š e, ki Je v krasnih besedah poživljala tovariŠJce na 8gitaci|o za žensko organizacijo, Je predsednica zaključila skod z apelom, da na) vse dtlajo na to, da bo ženska organizacija cvetela in rastla. Zidarska skupina NDO. V četrtek ob 7 zvečer društveni sestanek v društveni dvorani, v ulici 3v. FraniiŠ*a št. 2 Centralni odbor NDO Jutri redna od borova seja. Začete* točno ob 8 zvečer. Posredovalnica dela .DO. Dela išče koveč Delavstvo pri Sv. Jakobu V petek ob 8 zvečer bo shod v druSivemh prostorih pri Sv. Jakobu Prosima odbom ke skupin, da prirede agitacijo, kajti shod je velikega pomena. Shod lesnih delavcer jc bo vršil prihodnjo nedtl|o Skupina pekovskih pomočnikov N. D O V četrtek ob 10 prertpoldne društveni s stan k v društven>h pr« storln. Skupina NDO. Mestna plinarna. Jutri ob 6 30 zvečer važen se-tanek v diu-štven»h prostorih pri Sv. J k<>bu Socijalni tečaj NDO. Danes predava nje odpade. O enem se na manja, da se bodo vršila predavanja z-naprej samo ob to kih v društvenih prosto ih, ul. Sv. Fran-čšta; vsak drugi petek bo predavanje v 1'u*t enih tyos"vlh r.r* S . J k hti Julio Meinl uvoz kape Jiova filijalka Corso 30 - Jrst - Corso 30 Dr. Pecnik Dr. PETSCHMIGG Jrst. via S. toterina !tev. i Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11V, —i In 7—7*'». Nova trgovina manifakturnega blaga Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni : predmeti. : Priporoča se cen j. občinstvu lastnica ANA vd. TONEL. Čevljarska zadruga v Mirnu edina Jugoslo- Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje viakovrit-4/flnclcfltnt/amfl ▼ Trato, Barriera vecchia 38 in na čevlje, ki v 1»6- via dei Rettori 1; v Gorici, trg nosti in trpeano.ti Cev IjeV. Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekose v«© prois 7 prodljlllU Tefoo irefeblUO. roga Bud«. - CENE ZMERNE, voda tujih t. ruiuyrcll«i deUe Poste 10, Gorica, Goaposk. ulica 7. 444i Stalni krajevni agenti fr^r» sprejmejo ali pa nastanijo s "talno plačo za pr dajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogr ki. — Ponudb« pod .Merkur", Brno, Neugasle 20. 244 OOCOOOOOCOOOCCOOCOCOOCC ooocooooooooocoooocoooc OOOOOGOOOOOOOOOCOOOOOOO i priporoCljiue turdke i O C cocooo-ooccoooooccoccoc ooooooocooocooooooooooc U v cocooc-ooccooooooco-coc ooooooocooocooooooooooc Krojači: rp AN Pil Piti It/ krojaški mojster, Trst rnnn nurmiv, unca GePPa st. 10, i. D Slovenci! Slovani I edino slovenske urarne in zlatarne * Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprav« Jamči se za 2 leti, istotako tudi vsato naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji I svojim! Udani ALOJZU POVH. » Radi odhoda prodam idočo gostilno unnjem na Reki. — Nahajajo se v bližini večje tvornice. Naslov pove „Edinost4- pod Stev. 2568. Iščem dobrega kmetsteg^ sirovega masla za leto. NT Le čisto b ago. .. Ponudbe pod „MLEKARNA ŠT. 2498" Inseratnemu oddelku Edinosti. Najboljšo 1912. NOVO! NOVO! N. d. p. štev. 526081. kakor je še ni bilo. Vsaka dopipn ca najbo' ša, nedo-^gljiva, humoristična, se^zacijonalna. Vsaka, tudi najmanjša pnšitrt*-v je dobro sortirana in vsaka dopisnica v csvitta. Mi Imamo edini razprodajo. Iščejo se zastopniki povsod. 10 orig vzorcev proti vpošiljki 0"75 K. 'ib komadov K l-— 100 1 " 3-— Poštni predal 149. Novoletna šaljiva dopisnica Habighorst & Co., Bochum i. W. B " • Povretie 40 vinariev več — R- r^ienna se ra pNČi'o timmlre ^s« dežel b^pU. ZDRAVNIK specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12 od 11 Vi do 1 Vi in od 4 Va do 5Vi popoldne. TELEFON 177/IV. Prave kranjske klobase iz samega najboljega prešicevega mesa, vsak drugi primesek izključen, pošilja F. Oblak Nova v? s, p. Žiri. kranjsko m Trgovina izgotovljenih oblek za ženske in punčk« AMELIA MARTiNICO Nova ulica 41 TRST Via Nuova 41 — BOGAT IZBOR — vsakovrstnih zimsk h oblek za ionske in punčke volnene in od fuitanja. Ženske veslali j c. —— Izbrano perilo Varejemajo ao naročila po mori. = Najzmernejš« cene. ^ ■ I Skladišče kož barvana, vseh vrst limene In črne za 6evl|arje in sedlarje z de-avnico gornjih delov tsvite* (tomaje). Te ečje oie črne In rumene (BokskalD). odčita • a ajbolje vrste >a barvane Cevije. Narocba a rse kraje deželo izvršuje točno In hitro Lorenzo Gaggiaraelli r Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17 ■ Priporočeno od zdravnikov. ■--- proti ozeblini n porabljaj t« protiozeblinsko mazilo odlikovaae lekarne ,.A» dae *ori44. dr A Praxmi-rer, r *t. Veliki tr*. Lo ček K 1 20. Č« piilja K I 30 fMpr*J, pei'ijitav ptitnin« prc«t« pp* Nova narodna gostilna se je odprla v ulici Fieta št. 29. Slovanskemu občinstvu so na razpolago izborna dalmatinska vina ter vedno sveža gorka in mrzla jedila« - CENE NIZKE. - Za obilen obisk se toplo priporoča Kapić gostilničar. Kuhalne priprave is aluminij*, planinske staklenica, noži in vilice, planinske palice, priprave sa led, telesa, snežni obroči, nahrbtniki Vsakovrstne obleka: Sweater, planinske hlače, gamafte, čepic« Iz čiste volne, rokovlce. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajca, ovratnice, zapestnice io nogovice Za člane športnih in planinskih droltev ■V POSEBNE CENE. Športna trsoiilna Strukel ulica S. Antonio 12 (nami Krei. doHodju) Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil trgovino jestvin Trst - ulica M8dia št. 8 - Trst Podružuica v Kolonjl 295. Ker imam na prodaj sveže blago prve wr»te in prodajam po najnižjih cenah se nadejam, da me bodo spoštovane gospe podpirale Postrežba točna Jri na dom. Z vsem epoSto»anjem odani _PETER BKADKLJ. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sam prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGfcLA KJUDER, lastnica. UMETNI ZOB J a Plombiranja ZODOV Izdiranje zobov brez = vsake bolečine ~ Dr. J. Čermšk V. Tusches* zobozdravnik konce«, zobni tehnih TRST ulloa deli« Csserma fttev. 13, II. n. Q pristne orijentalske preproge vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše antične in moderne orijentalske preprogey orijentaiske bronce in haremska vezenja dobavlja Corso, Capo piazza Štev. 2, - (palača Modello).- Sprejemajo se vsaka popravila preprog In stare preproge se zamenjavajo. AS. GAB Al, Trst, ii rsf £ TVa obroke! S Velika saloga udelanik oblek Velika Icbcm vsakovrstnih oblek ca gospodo In dtfk«, jukenl, povrSnlkoo vmiT kakovosti. — Specijaliteta v veznjl Telila lzbera ToI^en^CA Lla^a. Najzmemejse cene. Adolf Kostoris - Trst UDca S. CBovannl štev. 18» L nadstropie zraved .Bultet Automatlco". Telefon fu 251, Rim. 11. _