Spedizione in abbonamento postale. ■— Poštnina plafana v gotovinu
^GSeČNIK ZA ČLAN€ VZAJE/ANC Z AVAROVALNI C€ V LJUBLJANI
Našim zauammnccm
V svoji nad štiridesetletni zgodovini si je jVzajemna zavarovalnica pridobila sloves, da Ije o vsakem novem pojavu obveščala svoje zavarovance, na njihova vprašanja in ugovore odgovarjala in jim pri vsaki svoji odločitvi natočila čistega vina. Odkrito in jasno jim je povedala vso resnico in jih točno poučila o vseh njihovih dolžnostih in pravicah, ki jih imajo iz sklenjenih zavarovalnih pogodb. Nikdar se ni izogibala jasnosti. Iz dognanja drugih in iz lastne izkušnje ve, da |e odkritost — četudi včasih neprijetna — temelj medsebojnega zaupanja in zaradi tega najbolj trajna vez med zavarovalnico in zavarovancem. Še vedno velja stari izrek: jasne pogodbe — prisrčno prijateljstvo.
Tak poseben pojav, ki ga je treba pojasniti, so vojne stvarne škode. Naravno je, če oškodovanci povprašujejo, kdo bo poravnal te škode. Nekateri prizadeti zavarovanci so kar mnenja, da v prvem redu zavarovalnica, pri kateri so zavarovani. Zavarovalnica, ki je premije prejela, naj sedaj plača tudi škodo. Da zavarovanci ne bodo živeli v napačnih mislih in se vdajali varljivim utvaram, je v vprašanju plačila vojnih stvarnih škod potreben jasen in točen odgovor. 0 tem predmetu se je javno in zasebno že razpravljalo skoraj v vseh državah. Iz vseh razprav se je pa pokazalo, da morejo v tem vprašanju pravilno soditi samo oni, ki dobro poznajo ustroj in tehniko zavarovanja ter njegovo gospodarstvo sploh.
Zavarovalnice so gospodarske ustanove. Njih namen je: iz skupnih prispevkov, ki jih v obliki premij plačujejo zavarovanci, pokrivati zavarovano škode, ki so nastale zaradi požara, vloma, nezgode in podobnih elementarnih nesreč. Zavarovalnice jamčijo torej za one škode, ki so zavarovane in so v zaračunani premiji upoštevane. Katere škode pa so upoštevane v premiji? V premiji so upoštevane samo v naprej vidljive in preračunljive škode. Predvidljive škode so tiste, ki se v določenem več je m časovnem razdobju in na,določenem ozemlju redno pojavljajo tako glede števila kakor tudi glede obsega. Take škode so v požarnem zavarovanju škode, ki nastanejo po streli, malomarnosti, otrocih in podobno. Požarne škode iz teh vzrokov se pojavljajo skoraj redno v istem številu in ob-' segu. Na podlagi statističnih podatkov o požarnih škodah v določeni časovni dobi in na določenem ozemlju v preteklosti se da z veliko verjetnostjo sklepati na število in obseg škod, ki bodo pod istimi pogoji nastale v bodočnosti. Od vjšine pričakova-
nih škod je odvisna višina premije, kateri se morajo prišteti stroški poslovanja in izdatki za tako zvane katastrofalne škode, o katerih bo pozneje govor. Tako izračunana premija se imenuje potrebna in zadostna. Potrebno in zadostno premijo morajo dajati zavarovanci zavaro-valnicam, zato pa so zavarovalnice dolžne plačati zavarovancem samo vse v premiji upoštevane in zaradi tega zavarovane škode.
Zavarovalnice torej ne zavarujejo nepredvidljivih in neprcračunljivih škod, ki ne nastajajo redno, ampak le v zelo redkih razdobjih, na povsem različnih krajih, v obsegu, ki se ne more v naprej določiti. To so škode, ki nastanejo zaradi povodnji, vulkanskih izbruhov, potresov, plazov, viharja, snežnih zametov in slično. Za te škode, med katere spadajo zlasti škode, povzročene po vojnih dogodkih, pravilne premije zaradi pomanjkanja vsake računske osnove ni možno določiti. Vsaka premija bi bila popolnoma poljubna. Mogoče bi bila tako visoka, da bi zavarovanci tako premijo težko zmagovali ali jo gospodarsko celo ne zmogli ter zaradi tega zavarovanje odklanjali. Mogoče bi bila prenizka in bi zavarovalnice ob nastanku njihove obveznosti za plačilo tako ogromnih škod propadle, ker še nišo zbrale za pokritje vseh škod zadostne premijske prihranke.
Zavarovanje zgoraj označenih škod je torej silno riskantno, tako za zavarovalnice kakor tudi za zavarovance, in jih zaradi tega ni možno zavarovati. Posebno nevarno bi bilo zavarovanje vojnega rizika. To sploh ne bi bilo več pravo zavarovanje, ampak le še gola špekulacija, s katero se zdravo in solidno zavarovanje sploh ne sme baviti.
Ti razlogi so bili merodajni, da je zavarovalstvo zavarovanje vojnih stvarnih škod izključilo.
Iz istih gospodarskih in zavarovalno tehničnih razlogov ter potrebne jasnosti je zakonodajalec v zakonu o zavarovalni pogodbi (§ 74) izrečno določil, da zavarovalnice za vojne stvarne škode ne jamčijo. Zavarovalnice so pa to določbo še posebej sprejele v svoje splošne zavarovalne pogoje (čl. 2), ki so sestavni del vsake zavarovalne pogodbe.
Priznavam — pravi drugi — da obveza zavarovalnic za plačilo vojnih stvarnih škod ne obstaja, vendar jih pa morejo zavarovalnice plačati iz dohodkov rednega poslovanja.
Naša Halioa
V kratkem bomo obhajali praznik svetih bra* tov Cirila in Metoda. Pred tisoč leti sta nam prinesla pismo, božjo besedo, pisano v domačem jeziku. Ob današnji množici knjig težko slutimo pomen tiste knjige, ki je prišla prva med naša prednike.
Kaj nam je knjiga prav za prav? Tisti, kt jo pogreša, bo mnogo bolj čutil njen pomen.
Do neke naše vasice ni mogla dalje čas« nobena knjiga in noben časopis. V vasi je po« stalo čudno dolgočasno, ljudje so nečesa čakali, a se niso prav zavedali, česa. Nenadoma pa so prišli skoraj vsi na isto misel. Spomnili so se, ' da leže nekje na podstrešju že zelo dolgo knjige. PoiskalP so jih, obrisali debele plasti prahu % n njih in jih spet prenesli na svetlobo. Ob dolgih'
U večerih in ob nedeljskih popoldnevih so družin®
S spet poslušale zgodbe starih »Večernice.
Knjiga je kakor okno v svet, skozi katerega gledamo daljne kraje in občudujemo lepoto, ki smo jo morda komaj kdaj slutili. Ob knjigi po« tujemo, doživljamo tiho srečanje lujih ljudi, spo« znavamo veličino tujih narodov. Knjiga je ute« lesena človeška misel, ki išče luči, neskončnosti* resnice in lepote.
V knjigi spoznavamo stvari, l>i jih nismo y poznali. Znanstveniki rešujejo teyka vprašanja, katerih že v desetletjih niso mogli, rešiti pred« niki: iz knjig se tedaj učimo in se izobražujemo.
V- lepi knjigi pa gledamo tudi pisano živ« ljenje. Umetnik — pesnik ali pisatelj — ga po« pišu je z besedami, ki so lepe kakor cvetlice. Ob’ tej knjigi živimo veliko, lepo ali težko življenj® tudi mi. Rešujemo vprašanja, ki smo jih dolgo nosili v sebi. Ob lepi knjigi spoznavamo smisel življenja, se poglabljamo vase. duhovno rastemo-in postajamo boljši in iskrenejši ljudje.
V lep dom spada tudi lepa knjiga: taka knji« ga namreč, ki nam ne ruši vrednot, med kater® spadajo zlasti vera, nravnost, poštenje; narod« nost. Saj je že precej knjig po slovenskih do« movih, le razmetane so in raztrgane. Določimo jim prostor v sobi, naredimo polico in jih pre« nesimo iz zaprašenih podstrešij v svetel kraj, postavimo jih sredi med nas! Ne trgajmo jim platnic in listov, da bi nam služile za zavijanja najrazličnejših predmetov. Rajši jih zavijmo ia prilepimo liste, ki vise stran. In ko bodo prišla: spet nove knjige v naš dom, jih položimo na polico k starim. Tako bo imel vsak naš dom preprosto, a lepo knjižnico, ne morebiti le hiši v okras, kot vidimo v marsikaterem gosposkem stanovanju, marveč družini v potrebno duševno hrano.
Če slutimo, kako velikega pomena je lepa knjiga za posameznika, bomo tudi razumeli, kako važna je za ves narod. Ob nji so živeli in s® vzgajali rodovi, z njo v roki so v borbi za ob« stanek vedno izpričevali svojo narodno in kul« turno posebnost.
Kar je bila naša knjiga prednikom, naj bo tudi nam! Zato določimo v naših domovih re® častno mesto domači knjigi in jo pogosto jem« Ijimo v roket	J. P.

Majhni narodi pridejo do besede in veljave predvsem v kulturi. Me* rilo za kulturo pa je knjiga.
Mlada Moć
Minila sta dobra dva meseca, kar smo v Mladi moči kramljali o pomladi. Tedaj je bil tihi postni čas, zdaj pa so že slovesne binkošti I mimo in poletje se pričenja.
Začetek poletja pa je vedno tudi konec šole. Zapro se vrata učilnic in mladost ne ve, kam bi se dala. Mislim seveda tako mladost, ki se je v šolskem letu trudila za uspeh. Zal bo letos le nekaterim dano prebiti počitnice ria zdravem kmečkem zraku. Ljubljanska mladina — in koliko te je! — ti boš morala pač v mestu prebiti poletje čim prijetnejše in kratkočasnejše. Saj hvala Bogu je že tako, da je človek najrajši tam, kjer se je rodil: povsod si zna napraviti življenje prijetno in zanimivo. Dom je vendarle dom, najsi bo v samotni domačiji, v vasi ali v velikem mestu.
Mnogočesa ste se to leto v šoli naučili. Uporabite zdaj počitnice predvsem za branje lepih, dobrih knjig! Ko boste brali zgodbe in povestice o mladih ljudeh, bodo vaši domišljiji zrasle pe-roti in pozabili boste na vse hudo, ki je na svetu, in nič vam ne bo dolgčas. Zakaj mladost mora biti iu ostati vesela, kratkočasna.
Vam, ki rešujete uganke, nudim danes preprosto in lahko nagradno dopolnjevalnico. H križankam pa se povrnemo v pusti zimi, ko poletna vročina ne bo več lenila tuhtanja in misli.
1.	O ... k — družinski mesečnik.
2.	v . , . ik — veren človek.
3.	z ... a — afriška žival.
4.	R ... a — žensko ime.
5.	. . . ček — del metulja.
6.	... er — 'posoda.
7.	V ... s — mesto v MacedonijL
8.	... p — sveženj požetega žita.
9.	.	.	.	t	—	umit, svež, bel.
10.	s	.	,	.	—	vrstica v pesmi.
11.	S . . — kraj ob dolenjski železnici.
12.	. . s — zverina.
13.	s . . d — znamenje, ki ostane zad.
14.	s . , . ja — nasiilj.
15.	s	.	.	,	—	živinska krma.
16.	Ko	.	,	. — vrh v Kamniških planinah.
17.	s . . .h — bojazen.
18.	s	,	.	t	—	odsev svetlobe.
10. s	.	.	.	vod — vrsta ljudi v pohodu. 1
20.	. . j — velik ptič.
21.	. . r — bolezenska tvorba.
22.	s	,	.	č. —	planinska cvetica.
23.	,	.	,	i	—	danes zjutraj.
24.	ž . . ec — občutljiv del telesa.
25.	. . d — večja posoda.
26.	se . . a — nasprotje svetlobe.
27.	p . . t — dan norčavosti
28.	ž . . — del obleke.
29.	. , lo — brus za brušenje kose ali srpa.
•	30. ... k — vpitje, vrišč.
31. k . . j - lepilo.
Pike v nepopolnih besedah nadomestite s črkami, tako dobite zahtevane pomene. Ako boste prav rešili in nato nove črke od prve do zadnje povrsti prebrali, boste dobili znano Župančičevo | uganko, ki jo boste pa že uganili. Med reševalce | bo razdeljenih deset knjig. Rešitve morajo do- tj speti do konca julija, seveda kot vedno z navedbo starosti, poklica in številke zavarovalne police.	#
Velikonočna nagradna križanka je bila obsežna, a ne pretežka. Za knjižne nagrade so bili izžrebani: Petkovšek Janez, Ljubljana, Ravnikarjeva 7; Železnik Nande, tov. delavec, Verd 125, Vrhnika; Šerbec Zorka, Ljubljana, Gubčeva ulica; Sezon Josip ml„ krojač, Cerknica 160; Stančič Marija, dijakinja, Ljubljana, Zarnikova 2; Tomšič Gabrijela. Ljubljana — Moste, Predovičeva 12; Žirovnik Fani, Ljubljana, Bohoričeva 28; S i m i č a k Ciril, Cerknica 121; Kolarič Jurij, Ljubljana, Zvonarska 16; Gogala Nuška, dijakinja, Ljubljana — Moste, Predovičeva 16.
Več pravilnih rešitev je šlo v peč, ker reševalci niso napisali svoje starosti, poklica in številke zavarovalne police.
Odštevanje. Učitelj: »Milko, povej mi, ako ti dam pet češenj in vseh pet poješ, koliko ti še •stane?« — Milko: »Pet koščic.-*'
2i
Redno smo plačevali premije, zato naj nam pa sedaj zavarovalnice pomagajo.
Res je, da imajs zavarovalnice svoje redne dohodke, imajo pa tudi svoje redne izdatke. V vojnem Sasu zavarovalnice ne prenehajo s poslovanjem. Škode, ki nastajajo zaradi rednih, predvidljivih in pri preračunavanju premije upoštevanih dogodkov in primerov — torej zavarovane škode — zavarovalnice tudi v vojnem čas« redno plačujejo. S premijami zbrana sredstva morajo zavarovalnice porabiti samo za zavarovane škode, ne pa za druge namene. Ako bi zavarovalnice pokrile zaradi izrednih razmer nastale škode — n. pr. zaradi vojnih dogodkov, bi jim zmanjkalo sredstev za plačevanje rednih zavarovanih škod, ki so jih po pogodbi dolžne, poravnati.
Zopet tretji pravi, da je iz poslovnih poročil razvidno, da zavarovalnica zbira rezerve za tako imenovane katastrofalne škode. Zavarovalnica naj iz teh rezerv plača stvarne škode, ki so nastale po vojnih dogodkih. Res je, da zavarovalnica ustvarja rezerve za kritje katastrofalnih škod, med katere pa vojne stvarne škode ne spadajo. Katastrofalne škode so tiste, ki nastopajo sicer bolj poredko, a vendar od časa do časa redno ter so predvidljive in v premiji — kakor smo že zgoraj omenili — upoštevane — torej zavarovane. Take škode nastanejo, ko zajame požar eek» naselje, vas, del mesta, veliko poslopje, ogromno skladišče, veliko zalogo blaga, nakopičenega v majhnem prostoru, in podobno.
Nekateri pa so celo mnenja, da bi zavarovalnica mogla pokriti tudi vojne stvarne škode, ako bi se zadolžila na svojo imovino ali prodala svoje - zgradbe. V izredni stiski je treba izrednih ukrepov. Tudi to naziranje sloni na zmoti in izvira iz nepoznan j a zavarovalničnega gospodarstva. Zavarovalnice prav za prav svojega imetja nimajo. One so le upraviteljice naložb svojih zavarovancev, v prvi vrsti njihovih naložb v življenjskem zavarovanju, ki tvorijo pretežni del. Oh sklepu življenjske zavarovalne pogodbe se zavarovalnica zaveže,
da bo v primeru smrti zavarovanca, najkasneje pa nekega v naprej določenega dne, izplačala določenemu koristniku zavarovano vsoto v celoti. Za ta namen plačuje zavarovanec premije in jih nalaga' v svoje življenjsko zavarovanje. Te prispevke, ki so po bistvu -last zavarovanca samega, mora zavarovalnica primerno obrestovati, ako hoče ob smrti zavarovanca ali v pogodbi določenega dne imeti na razpolago sredstva za izplačilo dogovorjene zavarovane vsote. Obrestovanje vplačanih premij pa doseže zavarovalnica s tem, da jih naloži v donosne vrednostne papirje, da jih proti obrestim razposodi raznim dolžnikom, da jih naloži v denarnih zavodih ali da jih investira v donosne stanovanjske hiše in druge zgradbe. Zadolževati se na te premierni ne ali nepremičnine ali dvigniti denar iz denarnih zavodov na račun stvarnega zavarovanja, bi bilo protipravno razpolaganje z naložbami življenjskih zavarovancev. Tak postopek bi pomenil groba kršitev sklenjenih življenjskih zavarovalnih pogodb, za katere veljajo posebna zakonita določila.
Četudi zavarovalnice ne morejo poravnati vojnih stvarnih škod, s tem še ni rečeno, da naj vojni oškodovanci ostanejo brez vsake pomoči. Čut pravičnosti in ljubezni nam namreč pravi, da mora neki činitelj tem siromakom pomagati.
Vojna je pojav, ki zadene splošno s t. Po načelu skupnosti se mora težko breme vojnih stvarnih škod porazdeliti na vse prebivalce v razmerju njihove gospodarske moči. Tako razdelitev izvesti, je po svojem namenu poklicana država, ki po eni strani z zakonom to porazdelitev lahko izvede, po drugi strani pa ima tudi moč, da doseže izpolnitev tega zakona. To naziranje obstoja danes na vsem svetu, saj živimo v času, v katerem zmagujoče prodira načelo, da je korist skupnosti na prvem mestu, šele nato pridejo interesi posameznikov.
Vzajemna zavarovalnica se je zaenkrat omejila na zbiranje podatkov o vojnih škodah, da bo na pravilnih osnovah mogla po svojih močeh sodelovati pri rešitvi tega vprašanja.
Fulssim m iscslsl đssmm® gskesms
M. Wraber
1. Potrebne in nepotrebne skrbi.
Premnogo skrbi imajo ljudje, veliko tudi nepotrebnih. Zaskrbljeno mislijo na vsakdanjo hrano, razmišljajo o lepi obleki po sodobnem kroju, o najnovejši obliki obutve, o udobni opremi stanovanja, željno iščejo lahkih dnevnih zabav in si delajo skrbi s sto drugimi stvarmi, skrb za zdravje in prvo pomoč v nezgodah pa je med zadnjimi, nevažnimi zadevami vse dotlej, dokler nas ne iznenadi nesreča. Nenapovedano nas obišče bolezen, nepričakovano nas doleti .nezgoda in nas najde nepripravljene. V stiski ljudje ne vedo, kaj vzeti v roke, s čim postreči, kako pomagati. Še bolj ko neoskrbljenost z najpotrebnejšimi domačimi sredstvi za prvo pomoč jih spravlja v zadrego nepoučenost o načinu pomoči. — Skrb za zdravje ni nič manj važna od skrbi za vsakdanji kruh.
2.	Čemu domača lekarna?
Bolezen in nesreča sta neutrudljivi sestri, ki nikoli ne počivata. V stiski in zmedi, ki jo prinašata nepripravljenim ljudem, se zatekajo k znancem in sosedom, ki često tudi iie morejo ali ne vedo pomagati, iščejo zdravnika, ki često ni takoj dosegljiv, lekarna je daleč ali zaprta. Tako raste zbeganost, ko bi morala vladati mirna razsodnost;' izgublja se dragoceni čas, ko bi morala biti na mestu takojšnja pomoč. In v kolikor pomoč ni zamujena, je vsaj težja in dražja, ker doma ni potrebnih sredstev za prvo pomoč in je treba celo najnavadnejše pripomočke iskati drugod, namesto da bi bili zbrani iu pripravljeni — v domači lekarni.
3.	Kaj je domača lekarna?
Domača lekarna je zbirka najpotrebnejših sredstev in najnavadnejših zdravil, ki se
stalno potrebujejo v različnih boleznih in bo potrebne zlasti v sili. Malenkosten pripomoček ali navadno domače zdravilo večkrat odločilno vpliva na potek bolezni ali omilje-nje nesreče, če je pravočasno pri roki in če ga znamo pravilno uporabljati. — Sama domača lekarna seveda ne zadošča, treba jo je umeti dobro izkoriščati. Znanje o tem pa dajejo izkušnja, učenje, čuvanje domačega zdravstvenega izročila, ki v sedanjem rodu, polnem bahave vsevednosti, vedno bolj usiha.
4.	Vrednost domačih zdravil.
Komur je mar lastnega in zdravja družine, sl bo za časa pridobil potrebno mero znanja v zadevah zdravstvene pomoči in si bo tudi pravočasno omislil domačo lekarno, ki jo je treba vedno zalagati, izpopolnjevati in obnavljati, da so vsa sredstva, ki jih vsebuje, zares tudi uporabna in učinkovita. V času današnje gospodarske stiske in draginje dobiva domača lekarna še poseben pomen. Koliko izvrstnih zdravil nam nudi narava tako rekoč zastonj, treba jih je le nabrati in primerno spraviti za čas potrebe. Kamesto njih kupujemo v lekarnah in miro-dilnicah za drag denar umetne izdelke v obliki praškov, kroglic, izvlečkov, kapljic, vin, i. dr., ki so večinoma tujega izvora in koristijo večkrat tujemu žepu bolj nego bolniku, doma pa tako rekoč hodimo po zdravilnih zeliščih.
Novi rod ceni najbolj umetne zdravilne proizvode, ki se mu za drag denar vsiljujejo,
ne pozna pa več zdravilne moči domačih zelišč, ki so jih naše babice in matere nabirale s tolikšnim spoštovanjem in jih s tolikšnim uspehom uporabljale v boleznih. Kdo se še zmeni za pohojeni trpotec ob cesti, ki vsebuje tako dragoceni zdravilni sok? Po vrtovih že skoraj ni več videti pelinovega grmička, ki je našim prednikom skozi stoletja lajšal želodčne in črevesne težave; nehvaležno so ga pognali iz vrta, ali pa životari zanemarjen v vrtnem kotu, čakajoč dne, ko ga kot ničvredno navlako vržejo čez plot. Po pašnikih in senožetih cvete gričevnik (tav-žentroža) bolj v veselje pastirjem, ki ga morda še poznajo po imenu, nego v blagoslovljeno korist prebivalstvu. — In jelova smola? Kdo pa bi še nabiral to prevsakda-njo smolnato snov, ki se tako rada prime rok in obleke; ko pa lahko v lekarni kupiš smolne izdelke za drag denar!
Novodobne navade in razvade so pomedle s to staroveško šaro naših dedov in babic. Kakor za stavo pozabljamo prepotrebno in prekoristno zdravstveno znanje, ki so si ga naši predniki pridobili v stoletnih izkušnjah in ga kot čislano ljudsko izročilo zapuščali novim rodovom, da se z njim okoristijo in ga z novimi izkušnjami obogate. In medtem, ko ta tisočletni narodni zdravstveni zaklad lahkomiselno zametujemo, tožijo lekarnarji, da morajo celo najnavadnejša domača zdravilna zelišča in vsakdanje čaje naročati iz tujine, ker jih domačini več ne poznajo ali pa jih nočejo nabirati. Še bolj ža-
......— . »
lostno in bridko pa je dejstvo, da s pozab* Ijanjem in preziranjem narodnega zdravstvo« nega zaklada gineva tudi ljubezen do pri« rode in domače grade.
5.	Red v domači lekarni.
Predmeti, ki spadajo v domače lekarnaj naj imajo posebno shrambo, najbolje leseno omarico ali skrinjico z ved predali in opredelki razne velikosti, zavarovano proti vlagi, prahu, nesnagi, mrčesu« Spravljena naj bo na varnem kraju, kjer ni vsakomur na prvi pogled vidna in na prvi korak dostopna (zlasti ne otrokom), pa ven* darle lahko najdljiva in dosegljiva. Bolj kakor' kjer koli drugod sta tukaj potrebna! snaga in red! Pokvarjene stvari naj sai nemudoma izločijo in nadomeste z nov im svežimi, vsako zdravilo imej svojo posodico (stekleničke, lončki, papirne vrečice, lesene ali lepenkaste škatlice) in vsaka! posodica svoje stalno mesto v shrambi ter svoj točen in razločen napisi; Ne zanašaj se na spomin, ki je nezanesljiv! in zlasti v stiski rad odpove; zamenjave pai so lahko usodne.
Zdravje je prvi pogoj življenjske srečal in vir blagostanja. Zato skrbi zanj in ga! čuvaj neprenehoma. — Poletna narava ta! vabi, da si natrgaš cvetja, listja in plodov! zdravilnih rastlin, da si nakoplješ korenin* korenik in gomoljev, nastrgaš skorje in smole, nabereš rastlinskih sokov in se tako! oskrbiš za zdravje družine.
čanimi odškodninami. Lahko rečemo, da ja danes normalnih požarov, če jih hočemo tako! imenovati, da jih ločimo od vojnih, več kol kdaj koli prej. In prej je bilo vsa leta potrebno zavarovanje, redno ste skrbeli za plaW čilo premije, da ste imeli kritje od zavarovalnice, zdaj pa mislite, da to' ni več potreb«
Nesreča ne vpraša, ali sl premijo poravnal ali nei
no in nujno. — Ali ne vidite, da se nam vse, kar smo napačnega storili, maščuje, pai naj nekateri gospodarji čakajo tudi pri zavarovanju, da ostanejo onesrečeni in jim šela( nesreča odpre oči? Prav v zadnjem času imamo primer, da v eni pogoreli vasi nf imelo pet zavarovancev plačanih premij« Upravičeno bi ostali brez odškodnine. Pa jU zavarovalnica zaenkrat spregledala. V prihodnje več ne bo, ker, kje naj jemlje, če zavarovanci ne vrše dolžnosti do zavarovalnice? Tudi obveznost pogodbe še prav tako drži kot prej. Zavarovalnica le odlaša s sodnU izterjavo premij, da ne povzroča svojim zavarovancem še več stroškov. Toda tudi pu tem bo treba seči, če bi lepa beseda ostalu' brez haska.«
Opazoval sem gospodarja, ki me je poi zorno poslušal. In tudi Neža je stala v veži pri ognjišču ter zdaj pa zdaj prenehala z delom. Rekel Grčar ni nič, le večkrat me jal pogledal, riajprej dvomljivo, potem pa vednU bolj zaupljivo. Slednjič mi je dejal: »Kaj potem niste še prenehali?« »Kaj še!« sem ga£ zavrnil. »Tak zavod, kot je Vzajemna zava< rovalnica, preživi še hujše čase. On je narodova last in dokler bodo stale domačije, jilj bomo mi zavarovali.« — »Ja, sedaj ne vem* ali znate tako govoriti ali je kaj resnice n<
3»
Fpiasnita sm» i&ctre&nt
V megleno jutro so udarjali koraki in-kasanta. Po daljšem presledku se je zopet znašel v svojem delokrogu. Ko se je vasi, ki je bila še vsa v megli, toliko približal, da so se videli obrisi prvih hiš, se je ustavil, iz torbe, ki je bila polna zavarovalnih spisov, je potegnil šop listov — potrdil za plačane premije, potem pa umerjenih korakov stopal dalje proti prvi hiši. Iz dimnika se je kadilo, znak, da so ljudje že vstali kljub zgodnji uri, saj je prav dobro poznal Grearjevo domačijo. Ugoden občutek ga je navdajal, da bo po daljšem času spet zagledal prijatelja G rčarja.
Hiša je sicer dajala videz življenja, toda ko je stopil pred vrata, ni bilo slišali najmanjšega šuma. Potrkal je, odgovora nobenega. Šele čez nekaj časa je bilo slišati drsajoče korake, ki so se bližali vratom. Ta so se škripajoče odprla in na dan se je pokazal zaskrbljen obraz žene Neže. Na dobro jutro je nekam tuje, boječe odzdravila. »Kaj bo,« je vprašala, kakor da ga sploh ne pozna. ^Ali so gospodar doma?« sem vprašal »So,c je odvrnila, »v hiši jih dobite,« ter zapah za vrati toliko odpahnila, da sem se splazil v vežo.
Gospodar je zamišljen sedel na klopi v hiši, zamaknjeno gledajoč skozi okno. Res ne vem, ali mi je na pozdrav odzdravil ali ne, tako negotovost sem bral iz njegovih oči.
»Veste,« sem začel počasi in previdno, ^obiskal sem vas zaradi zavarovanja, da ga nrediva. Pred enim mesecem je že premija zapadla v plačilo, pa še ni plačana, seveda, saj niste mogli plačati.« Čakal sem na odgovor, pa sem dobil zelo hladno: »Denar bi š0 pobirali, plačali pa nikomur. Tako zna
vsakdo, kakor delajo zavarovalnice. Kar pojdite malo po vasi, pa vam bodo ljudje že povedali svoje. Ko je nesreča najhujša, pa nič ne plačate. Sploh zavarovanja ni več treba in sem v resnici mislil, ko vas toliko časa ni bilo, da ste svojo štacuno že zaprli.« Ko je žena postavila zajtrk na mizo, je še ona dregnila: »Kaj se boš izgovarjal, plačati ni treba, pa bo.«
Opazoval sem moža, pozorno ga poslušal, pri tem pa že v duhu sestavljal odgovor, ki naj moža pomiri ter prepriča, da v resnici ni tako, kakor on v razburjenosti pravi. Ko je mož sedel k mizi, da zajtrkuje, sem začel: »Zavarovalnica ima danes izredno težko stališče. Zakaj? Ali se vam ne zdijo.ti očitki nepravični? Zavarovalnica je desetletja redno izplačevala odškodnino vsem pogorelfcem. Koliko zahval je bilo v časopisih, koliko je bilo neobjavljenih! Koliko domov je bilo zgrajenih iz odškodnin, koliko ljudi obvarovanih beraške palice! Ali ni to največje delo za narodno gospodarstvo? Pa pride vojna, ki gre v svojih posledicah preko mej povprečnosti in zmernosti, prezremo vse te zasluge za narod in posameznika ter zahtevamo nekaj, kar ni mogoče. Kaj strela ne zažiga, kaj so žveplenke, cigaretni ogorki izgubili moč? Ali so otroci sedaj bolj pod pažjijo? In takih pojavov je dosti. Kaj pa dimnik, peč, saje itd.? Ali ni delovanje gasilskih čet zdaj v teh razmerah znatno otežkočeno? Pridite, da vam pokažem številne cenilne akte z izpla-
Nesreča v nesreči je la, če zavarovanec ol» požaru še dolg na premiji ima!
Za hitro in točno izplačilo požarne zavarovalnine se zahvaljujejo .Vzajemni zavarovalnici:
Kovačič Matevž,
Brence Franc,
Kržič Janez
In želijo, da se njihova zahvala objavi v rNaši moči«.
Podpisani zavarovanec Vzajemne zavarovalnice Nadrah Alojz, lev. mojster, Malo Črnelo 10, ee Vzajemni zahvaljujem za takojšnje popolno Izplačilo požarne odškodnine. Pogorelo mi je gospodarsko posjopje, vžgano po streli dne 16. maja 1943.
Nadrah Alojz, • Malo Črnelo št. 10, p. Stična.
JlRo f}očeš v nesreči, za "katero si zavarovan, kaj dobiti, moraš v sreči tudi kaj dati — to je zavarovalna premija.
tem, kar pravite.« Na. vprašanje, naj tudi žena pove svoje mnenje, mu je odgovorila iz veže: ^Napravi, kar hočeš.« >Koliko pa je?« me je vprašal. »Sto šest in šestdeset lir.« Odšel je v sobo in prinesel denar ter ga položil na mizo. Pristavil pa je: »Mene ste pregovorili, ne vem pa, ali boste tudi ostale vaščane. Ljudje so zelo razburjeni.« »Poskusil bom, prepričan pa sem, da lepa be-
seda, izrečena ob pravem času'na pravem mestu, vedno lepo mesto najde. Ne smemo pustiti, da bi baš pri nas zavarovanje, ki je bistveni del narodnega gospodarstva, v tem času trpelo.«
Ko sem končal te besede, sem pospravil svoje stvari, bogat z izkušnjo, ki mi je pozneje mnogo koristila. Prijateljstvo mora večkrat preko velikih preizkušenj.
Požar ge uničit Hudi orSt
Dne 4. junija t. 1. je strela zažgala dve poslopji v vasi Luče pri Višnji gori, last posestnikov Trontelja Franca in Potokarja Janeza. Va-žčani in gasilci so preprečili, da ni požar uničil vso vas.
Pogorelca se Vzajemni zavarovalnici zahvaljujeta za takojšnjo ocenitev in izplačilo odškodnine. Zavarovalno vsoto sta že imela spremenjeno v lire, vendar bi jd bila morala še podvojiti ali potrojiti, da bi zavarovalnina odgovarjala današnji. vrednosti. Ta primer naj bo zavarovancem y pouk.
Nesreča nikdar ne počiva, tudi v času vojne ne. Tu mislimo predvsem na požarne nesreče navadnega izvora, za katere je zavarovalnica dolžna plačati odškodnino kot v mirnih, rednih časih. Množina požarov pa je zasenčila redne škode, tako da se nam te zdijo malenkostne in nepomembne. Statistika normalnih požarov med vojno nam pove, da so se tudi ti požari povečali preko običajnega števila. Med vzroki požarov so zavzeli prvo mesto otroci, kar je razumljivo, ker jim zaradi današnjih razmer starši in starejši posvečajo vse premalo pažnje. Pogosti so tudi požari zaradi malomarnosti odraslih.
Požar večjega obsega, ki so ga povzročili otroci, je bil v zadnjem času v Knežji vasi pri Trebnjem, kjer je bilo prizadetih sedem posestnikov. Na letošnji veliki ponedeljek se je hitro raznesla zla novica po Bloški planoti: Idilična vas Hudi vrh gori! Sonce je baš prekoračilo svojo najvišjo lego in je neusmiljeno pripekalo na razsušena poslopja in zemljo, ko so se ognjeni zublji pogubonos-no razbohotili med stisnjenimi, s slamo kritimi poslopji. V največjo nesrečo je požar
Dvanajst pogorelcev s Hudega vrha,' ki so lili zavarovani pri Vzajemni zavai’ovalnici, se i.ajlepše zahvaljuje za točno ocenitev škode in izplačalo odškodine. Vsi tudi želijo, da se njih zahvale priobčijo v »Naši moči«. Zaradi tesnega prostora v listu pa objavljamo samo imena hvaležnih zavarovancev:
Mišič Franja, Hudi vrh št. 1;
Mihelčič Ivana, Hudi vrh št. 22;
Korošec Jože, Hudi vrh št. 6;
. Drobnič Anton, Hudi vrh št. 5;
Gorše Ivan, Hudi vrh št. 19;
Benčina Jože, Hudi vrh št. 11;
Hiti Janez, Hudi vrh št. 12;
Paternost Franc, Hudi vrh šf. 14;
Ivančič Jože, Hudi vrh št. 13;
Zakrajšek Ivan, Hudi vrh št. 21;
■ Prebil Jože, Hudi vrh št. 16;
Anzelc Marija, Hudi vrh št. 26.
41
Pretresljiv
pogled
na
pogorelo
izbruhnil ob času, ko so bili vaščani po večini na polju. Sicer blagodejni bloški veter je z močjo raznašal goreče šope slame po vsej vasi, tako da je ogenj kmalu zajel skoraj vse naselje. Vsak poskus, omejiti požar, je bil brezuspešen. Le nekaterim vaščanom se je posrečilo rešiti najnujnejšo obleko in živino. V slabi uri je bil pogled na 70 poslopij, ki so pripadala 26 posestnikom, na moč obupen. Samo golo zidovje, zoglenelo tramovje in ruševine so ostale od lepe vasi. Ne govorimo pretirano, če rečemo, da bi bil vse lesne ostanke in ogorke človek lahko naložil na en sam voz. Sadna drevesa med hišami so dobesedno zgorela. V zrak štrlijo le ožgana debla brez vej. Trava in zemlja daleč okoli
vasi sta popolnoma požgani. Nič ni bilo tako skrito ali trdno zidano, da bi ne bilo postalo žrtev požara. Celo sedem sto metrov oddaljena vas Studenec je bila v zaskrbljenosti, ker je vihar prinašal celo tja goreče slamnate šope s streh. Neverjetno se sliši, a res je, da so celo smreke sto metrov od vasi popolnoma rjave zaradi vročine.
Najbolj je prizadeta Ivančičeva družina, ki je izgubila svojo dobro gospodinjo. Pri reševanju se ji je vnela obleka. Pomoč je bila takojšnja, toda prizadeta je hudim opeklinam podlegla na prevozu v bolnišnico.
Beda in strah pred bodočnostjo stiskata srca pogorelcev. Vse je uničeno, kar je bilo v trudu in znoju pridobljeno dolga leta življenja. V manj kot eni uri je vse imetje postalo žrtev ognja. Po pravici se sprašujemo, ali je imetje vredno tolikega truda in znoja in žrtev, če ga lahko tako naglo izgubimo. • Odgovor je preprost in lahak. Gotovo sta potrebna delo in trud, ker le sadove lastnega dela znamo ceniti. Pravo vrednost pa dobi sad našega dela šele takrat, ko lahko pridobljene dobrine ohranimo. To varnost nam nudi samo zavarovanje. Koliko manj gorja in obupa bi bilo na pogoriščih, ko bi se vsak posestnik zavedal važnosti in potrebe zavarovanja. Zaupati bi moral vse svoje imetje zavarovalnici. Zavarovati bi ga moral za polno vrednost in seveda potem tudi plačevati vse obveznosti, ki zanj iz zavarovanja izvirajo. Vsak dober gospodar, ki mu je mar bodočnost svoje družine in imetja, tako tudi stori. Koliko je vredna že zavest, da ga morebitni požar ne bo spravil takoj na beraško palico oziroma v breme drugim.
Večina posestnikov vasi Hudi vrh je zaupala svoja imetja Vzajemni zavarovalnici in tudi skrbela za pravočasno plačevanje premije. Toda ni še vse, če si zavarovan. Biti moraš prav in smotrno zavarovan. V tem pogledu so grešili skoraj vsi pogorelci. Biti prav zavarovan, se pravi, imeti vse zavarovano: poslopja in hišne premičnine kakor tudi poljske pridelke, in sicer za njihovo vsakokratno vrednost.
Danes so vsi pogorelci omenjene vasi enodušni, da bodo odslej imeli vse svoje imetje pravilno zavarovano in da jim bo plačevanje zavarovalne premije prva skrb. Požarna nesreča na Hudem vrhu pa naj ne bo nauk samo prizadetim pogorelcem, temveč naj bo tudi opomin onim, ki še nimajo vsega imetja zavarovanega in ne plačanih zavarovalnih premij.
Kdor je dobro zavarovan, mu je prihranjenih mnogo skrbi, pogumneje stopi v novi dan, vsako nesrečo prej preboli.
Uamlnur
Dr. V.
Poletje prihaja, z njim doba sončenja in kopanja, pa tudi uživanja prvih sadežev, Večkrat še nezrelih, ter pitja mrzlih pijač. A7saka letna doba ima svoje radosti in svoje slabe strani, tako tudi poletje. Med slabe strani poletja štejemo v prvi vrsti različne nalezljive bolezni, ki imajo v poletju svojo sezono, svoj višek.
V južnejših krajih v poletju navadno začne razsajati malarija, v naših krajih so pa na dnevnem redu črevesne bolezni, in sicer najprej griža, pozneje pa trebušni le-gar ali tifus. Ker je lani griža v Ljubljanski pokrajini nastopila v primeroma zehr velikem številu primerov in povzročila tudi precej smrti in ker se tudi že letos javljajo posamezni primeri te umazane in neprijetne bolezni, zato se mi zdi potrebno, da se o griži malo več pomenimo, da bi jo pravočasno odkrili, ozdravili in izbruh novih primerov preprečili.
Griža ali s Hippokratovim imenom dizenterija (dysenteria) je nalezljiva bolezen, pri kateri je iztrebljanje zelo pogosto in združeno s silnimi bolečinami v danki. Iztrebki so najprej redki, nato sluzasti, krvavo-sluzasti ali gnojno-sluzasti. Zraven se pojavijo znaki lažje ali težje splošne obolelosti.
Preden se pogovorimo podrobneje o sliki bolezni, nas bo zanimalo vprašanje: Kaj povzroča grižo? Grižo povzročata dve vrsti povzročiteljev: a) Amebe ali pra-živalce iz vrste protozoev, ki povzročajo a m e b n o grižo. Ta vrsta griže se najde pogosto v južnih, toplih krajih, od koder jo Včasih kdo zanese k nam, vendar pri bas navadno ne povzroča novih primerov, ker niso dani pogoji za njeno razširjanje. Zato se tudi o njej ne bomo podrobneje menili.
b) Glivice paličaste oblike ali bacili, ki povzročajo bacilno grižo. Povzročitelje bacilne griže je v črevesnih iztrebkih bolnikov prvi našel 1. 1898. japonski znanstvenik Shiga, kmalu za njim pa nemški zdravnik Kruse, ki je ugotovil še nekatere bacilove posebnosti. Poznejši raziskovalci so šli še dalje in odkrili, da obstaja več vrst dizenteričnih bacilov, od katerih povzroča najtežjo in najbolj strupeno (toksično) obliko bacil griže Shiga-Kruse, drugi, njemu so-rodmi bacili (imenovani po avtorjih, ki so jih odkrili: Flexner, Schmitz, Strong itd.) pa povzročajo v splošnem lažje, manj strupene oblike. V naših krajih je bil v zadnjih letih, Posebno lani in letos, najden kot povzročitelj griže predvsem bacil vrste Flexner.
Povzročitelji bacilne griže so glivice, ki imajo obliko paličice, dolge približno 1—2 mikrona. Množe se z deljenjem kot vse bakterije. Vse vrste bacilov griže proizvajajo strupe (toksine) v razni množini in jakosti. Ker glivice griže nimajo stalnih oblik ali spor, zato zunaj človeškega telesa in tudi v vodi kmalu poginejo. V telesu bolnika ali nositelja bacilov (bacilonosca) se bacili griže nahajajo v veliki množini v debelem črevesu, od koder se izločajo le z iztrebki. V krvi in seču bacilov griže ni najti.
Širjenje griže.
Griža se javlja predvsem poleti in jeseni, ker si tedaj najlaže z nezrelim sadjem, mrzlo pijačo, z neprimerno prehrano pokva-
m ertže!
Meršol
rimo prebavila in s tem postanemo dovzetni (disponirani) za grižo, in ker je tedaj največ muh. Izvor ali izhodišče bolezni pa je človek, ki je sam bolan za grižo ali pa bacilonosec. S posrednim ali neposrednim stikom z njima se širi bolezen dalje v okolico, tako da se lahko razvije epidemija.
Bolniki, posebno težko bolni, si pri iztrebljanju mnogokrat roke zamažejo z blatom, v katerem se nahaja mnogo bacilov griže. Če si nato rok jie umijejo in ne razkužijo, okužiijejo drüge ljudi, katerim podajajo tako zamazane in okužene roke. Prav pogosto se okužijo osebe, ki bolnikom strežejo, ker ne izvajajo potrebnih mer. Mnogi bolniki prve dneve bolezni ne ležijo v postelji, ampak hodijo okrog in gredo na stran, kjer jih pač nažene potreba: na vrtu, polju, za plotom, na sosedovem dvorišču, na obisku pri sorodnikih itd. Posebno na kmetih najdemo iztrebke za grižo obolelih povsod okrog hiše, ker mnoge kmečke hiše nimajo stranišč. Tu igrajo pri prenosu' bolezni veliko vlogo muhe, ki sedajo na iztrebke bolnika ali bacilonosca, nato pa, lete v hišo, kjer sedajo na obraz in usta spečega otroka, na kruh, solato, mleko, sadje in druga jedila, ki se s tem okužijo. Potem se pa čudimo, od kod se je pri otroku ali pri drugi osebi v hiši naenkrat vzela griža.
Okuži se lahko dalje perica, ki pere ne-razkuženo bolnikovo perilo. Z iztrebki bolnika lahko pridejo bacili griže v vodo, katero pijemo, posebno če so stene vodnjaka razpokane in blizu nepravilnega stranišča; lahko pridejo v vodo, s katero se pere solata, pripravlja hrana, umiva kuhinjska posoda itd. Tudi mleko se lahko okuži, ako molze kravo in ima z mlekom posla za grižo obolela oseba ali ako sedajo na mleko muhe.
Ne oboli vsaka oseba, Ri z vodo ali s hrano pogoltne glivice: griže. Predvsem večino glivic uniči želodčni sok, ki vsebuje solno kislino.
Za izbruh bolezni je potrebna dalje nagnjenost k bolezni ali dispozicija. H griži so nagnjene posebno osebe, ki imajo iz kakršnih koli razlogov drisko; črevesje je že malo bolno in sprejemljivo za grižo. Dalje obole predvsem osebe, ki so oslabele zaradi drugih bolezni, zaradi težkega dela, zaradi pomanjkanja hrane, osebe, ki ne pazijo ali ne morejo paziti na telesno čistoto, ki si ne umivajo rok pred jedjo in se tako pogosto izpostavljajo nevarnosti pku-žitve, kateri prej ali slej sledi bolezen ali celo smrt.
Pri širjenju griže igrajo posebno veliko-vlogo bacilonosci, to je osebe, ki so bolezen prebolele in včasih še tedne ali celo mesece in leta izločajo bacile griže; ali pa so to osebe, ki same ne obolijo, ker so zaščitene ali imune proti griži, pač pa v črevesju gojijo bacile griže in jih z iztrebki trosijo okrog. Te osebe so še bolj nevarne kot bolniki, ker hodijo okrog.
Za grižo lahko obole osebe vseh starosti, od dojenčka do starčka. Griža je bolezen nesnage, širi se najbolj med ljudmi, ki stanujejo v prepolnih, nezračnih, mračnih, vlažnih in nečistih stanovanjih, med ljudmi, ki ne pazijo na telesno čistoto. Okuži se in oboli najprej ena oseba v hiši,
Najvažnejši del ladje. Na vojni ladji poveljnik pregleduje mornarje. Ustavi se pred mladim mornarjem in ga vpraša: »Dečko, povej, kateri det ladje je najvažnejši?« — Dečko: »Rešilni pas!«
Laskavo. Plesalec: »Milostiva, Vi ste edina izobražena oseba, kar sem jih na tem plesu srečal.« — Plesalka: »No, potem imate Vi več srečo ko jaz.«
Z dežja pod kap. Gost: »Hej, natakar! Krompir je še čisto surov! Pokličite mi takoj gospodarja!« — Natakar: »Nikar, gospod! On je šele surov, on!«
Turist. Vodnik: »Poglejte, kako lepa dolina leži tu pod nama.« — Turist: »No, zakaj ste me pa tedaj sem gor vlekli?«
Obzirnost napram otrokom. Prva: »Midva z možem ,se nikdar ne prepirava vpričo otrok, temveč jih vedno pošljeva v takem primeru ven.« — Druga: »A zato so vaši otroci ves dan na ulici!«
Shranjujte „Našo moč“! Še Čez leta boste s pridom brali njene bogate sestavke.
Razgovor pri plesu. »Smem li upati, gospodična, da ne pozabite tako hitro name?« — »0," seveda ne! Posebno, ako mi boste še dalje tako stopali na noge!«
Raztresenost. V profesorjevo sobo priteče babica in z veselim obrazom naznani rojstvo potomca. »Gospod profesor,« vpije, »deček je!« — »Tako,« godrnja profesor. »Povejte mu, naj počaka, ali pa naj pride kasneje, ker sem pravkar zelo zaposlen.«
Vzorno stanovanje. Najemnik: »Drago je to stanovanje in povrh še vlažno. Saj kar gobe rastejo po zidu.« — Gospodinja: »Aha, vi bi radi, da bi vam za to nizko najemnino kar nageljni rastli po zidu!«
V starih, dobrih časih. Pijanec se je ponoči zvrnil v jarek in tam zaspal. Stražnik ga je pozno ponoči zapazil zaradi močnega smrčanja. —1 »Hej, možakar, kaj pa delate tu? Vstanite!« — Pijanec (nejevoljen): »Kako ste se priklatili y mojo spalnico? Takoj se poberite iz nje!«
Otroška pamet. Matjažek je na koncertu. Zelo znana pevka poje arijo iz opere »Thais«. Takrat se oglasi Matjažek: »Mama, zakaj pa tisti mož žuga oni gospodični?« Matjažek misli namreč dirigenta.— Mati: »Saj ji ne žuga. Bodi vendar že tiho!« — Matjažek: »Zakaj pa potem tista gospodična tako vpije, mama?«
Brzina. Neki lokalni vlak je vozil zelo počasi in je dolgo čakal na vseh postajah. Na neki postaji je potnik pogledal iznad časopisa in vprašal uradnika: »Ali ne bi mogel ta vlak voziti malo hitreje?« — »Če vam ni prav,« je zbadljivo odgovoril uradnik, »pa pojdite peš!« — »Oh ne,« je oni dobrodušno odgovoril, »tako se mi pa spet ne mudi.«
Pijanec se ne spreobrne. Stari Matevž ni mogel biti brez pijače. Skoraj vsak dan je obležal kje za cesto. Nekoč pa so ga nagajivi in razposajeni mladiči hoteli zgrda odvaditi pitja, ko lepa beseda ni nič zalegla. Pobrali so ga, položili v rakev in zanesli v mrtvašnico. Ko se je Matevž čez dolgo časa prebudil, je sprva malo začudeno gledal okrog sebe, nazadnje pa je le izdavil: »Ljudje z onega sveta, ali imate morda kaj pijače?«
XXKXXXXXXXXXXXXX
Poletje je tu. Ne prezrite članka o griži!
XXXXXXXXXXXXXXKX
4
kmalu za njo druga iu tretja, dokler ne obole vse ali skoraj vse osebe v hiši. Iz te hiše s pomočjo obiskov in muh pride bolezen kmalu k sosedom in sorodnikom, zaseže del vasi, širi se v sosednje vasi in kaj hitro imamo epidemijo.
Znaki in potek griže pri bolniku.
Kakor omenjeno, pridejo bacili griže v telo skozi usta, od koder gredo v želodec in črevesje. Tam se naselijo, če so dani pogoji, na sluznici debelega črevesa. Sluznica oteče, pokrije se z belosivimi kožicami, ki razpadajo, razvijejo se ranice, iz katerih se izloča krvava ali gnojna sluza.
Inkubacija ali doba od okužitve do izbruha bolezni znaša pri griži 2—8 ‘d n i. Ob nastopu bolezni ima bolnik navadno malo povišano telesno toplino, kar pa ni vedno.
Bolnik je najprej zbit, utrujen, boli ga glava, včasih bruha. Nato se javlja ščipanje in bolečina v trebuhu, zavijanje, čemur sledi lahka driska. Blato je prvi dan samo redko, sicer normalno. Šele drugi dan ali celo pozneje zapazimo v iztrebkih sluz, ki je navadno pomešana z blatom, včasih pa je blato prekrito s sluzjo. Sluzi se kmalu primeša kri, tako da je blato krvavo-sluzasto (krvava griža). Bolnika žene pogosto na stran, 10 do KJOkrat ali celo večkrat v 24 urah. Bolečine v trebuhu so vedno hujše. Bolnika skoraj neprestano močno tišči-v danki (tenesmus) in sili ga na stran: z velikimi bolečinami in napenjanjem izloči za pljunek krvave sluzi, Včasih se pa muči brez uspeha.
Ker bolnika noč in dan žene na stran, nič ne spi ter je silno utrujen in slab, deloma zaradi bolezni, deloma zaradi nespa-nja. Medtem ko prve dneve lahko še gre na stran na nočno posodo ali na stranišče, po-
IV.
Gobec je bil z ognjem zelo zadovoljen. Edina grenka kaplja v kupi sladkosti je bil spomin na Krevlja in tisočak, katerega bi si bil lahko prihranit, če bi bil bolj zaupal srečnemu slučaju oziroma »tresku in hudemu vremenu«. Žal pa je bilo njegovo veselje kratko.
Prišel je dan cenitve, ki bo v Gobčevem spominu do smrti črno zaznamenovan.
Cenilec je bil za čuda dobro poučen o veselem poteku požara. Mož je bil previden in je najprej poizvedoval pri jesenovški požarni hrambi, potem je šel pa še v skavtski tabor, kjer je govoril z Rjavim medvedom, Veliko kačo in Dolgo puško. Kar je pri teh zvedel, ga je navdalo z velikim zadovoljstvom.
Pri cenitvi je bil zelo vesten. Ogledal si je pogorišče in se prepričal, da je ostala od hiše samo klet, ki je bila močno obokana, od premičnin pa samo železni deli slamoreznice, mlatilnice in vozov ter obroči od sodov in kadi. Gobec je trdovratno trdil, da so vsi ti preostanki neuporabni in da je bilo vse skupaj prenizko zavarovano, ter prosil,^ naj se mu izplača polna zavarovalnina. Najrajši bi cenilca kar vprašal, ali ima denar že pri sebi.
Cenilec je bil pa bolj natančen. Vzel je papir in začel meriti in risati načrt Goličeve hiše in gospodarskega poslopja. Narisal je vsak prostor posebej, povprašal za vsako okno, ali je bilo enojno ali dvojno, ter premeril in popisal vsaka vrata. Gobec pa ni trii zastonj gobec. Pripovedoval je cenilcu o novi hiši, ki je bila v njegovi domišljiji vsa imenitna in lepa. kazal je pa na staro hišo. Za podstrešek pri hiši je trdil, da je bil širok ob celi stavbi dva metra in pol, da je bil lep prostor za mize na prostem ob lepem vremenu in za avtomobile ob dežju. Za streho je trdit, da je imela na obeh straneh strešne žlebove. Ceni-
zneje večkrat kar teče iz danke naravnost v posteljo ali na spodnje perilo, ker je bolnik preslab, da bi vstal in včasih nima časa ali moči, da bi poklical negovalko na pomoč.
Jezik bolnika je suh in razpokan, isto-tako ustnice. Na mehkem nebu in okrog zob se nabira sluz, ki počasi počrni, se prisuši in se le s težavo odstrani. Bolnika silno žeja. Ce pa pije vodo, mu takoj dela težo v želodcu in črevesju. Bolnik hitro propada.
Po preteku 7—10 dni se bolezen začne obračati na bolje, ako bolnik ni podlegel. Bolečine v črevesju pojenjujejo, iztrebljanje je manj pogosto, krvava sluz izginja, blato postaja najprej gnojno-sluzasto, nato je sluzi vedno manj. Bolnik dobiva počasi tek. Vendar poteče navadno nekaj tednov, preden se vrnejo bolniku moči, ki so se v veliki meri izčrpale. Ranice v črevesju se mnogokrat dolgo ne zacelijo, zato se kar več tednov ali celo mesecev, posebno po nepravi hrani, od časa do časa pojavljajo večje bolečine v trebuha, katerim sledi bolj pogosto iztrebljanje, včasih s sluzjo. Občutljivost črevesja za težje jedi (fižol, svež kruh) pa traja po griži včasih še več let.
Griža nastopa v raznovrstnih težjih in lažjih oblikah, zato je tudi umrljivost različna. V naših krajih je bila umrljivost za grižo posebno v prvih letih po prejšnji svetovni vojni zelo visoka (10—30%). V zadnjih letih je bila umrljivost manjša, če se upoštevajo in štejejo nred grižo vsi primeri lažjih obolenj.
Zdravljenje in nega bolnika.
V vseh težjih primerih je treba eimprej poklicati zdravnika, da ukrene potrebno glede zdravljenja in izolacije bolnika, da mu s tem eventualno reši življenje in obvaruje
———.................
lec pa je začel z orodjem čistiti ogorke in umazanijo pred hišo.
»Saj niso ogorki nič* vredni. Za ogorke mi ne morete ničesar odtegniti,« je ponavljal Gobec. »Zastonj vam jih dam, kar odnesite jih.«
»Za ogorke vam ne bomo ničesar odtegnili,« ga je miril cenilec. »Gre le za širino podstreška in za žlebove. Vidite, tukaj se točno pozna na tleh v skali kap, ki jo je izdolbla voda s strehe. Podstrešek ob hiši pa ni bil širok dva metra in pol, temveč le okrog 90 cm. Zapišiva 1 m, da se ne bova prepirala zaradi slabe mere. Žlebov na strehi pa ni bilo nobenih. Če bi bili na strehi žlebovi, se ne bi bila poznala na tleh nikaka kap in bi ostala pločevina žlebov in žlebne kljuke. Vse vaše izjave, gospod Gobec, bom moral torej zelo previdno presojati.«
Podobno je bilo tudi pri gospodarskem poslopju. Za kap sta se sicer hitro domenila, le tega ni hotel priznati cenilec, da je bilo poslopje »kakor hi bilo novo«. Vzel - je sekiro in razsekal nekaj ogorkov. Les, ki se je pri tem pokazal, je bil že ves preperel in črviv, kakor, da bi izsekal star štor v gozdu. Gobec je trdil, da je bilo preperelih samo nekaj špirovcev, in je pridno nosil tudi druge ostanke skupaj. Toda bili so vsi prepereli.
»Imate pač nekoliko smole, gospod Gobec,« je pikro menil cenilec. »Vse, kar ste imeli dobrega, je pogorelo brez sledov. Ostanki pa, ki so ostali, so tako prepereli, da niti goreti niso hoteli.«
Cenilec se je zanimal še za ostanke mlatilnice in slamoreznice, potem pa nista več prišla z Gobcem navzkriž. Gobec je imel cenilca za mestnega človeka, ki se ne spozna na kmečke stroje, in je cenilcu uslužno razkazoval mlatilnico. Odprl je kapo in mu pokazal, kako se vrti boben pri mlatvi, kako se reže slama na slamoreznici, in mu je znosil skupaj vse okovje pogorelih vozov, katere je cenilec podrobno premeril
druge pred boleznijo. Prav tako je potrebno poklicati zdravnika pri vseh primerih griže v zavodih, internatih, v hišah, kjer se zbira mnogo ljudi, kakor so gostilne, trgovine, mlekarne itd. Zdravnik bo presodil, ali bolnik lahko ostane doma, če so izpolnjeni po«; goji za osamljenje in za pravilno zdravljenja in nego, ali pa ga je treba poslati v bolnišnico.
Za slučaj, da bolnik ostane doma, se je treba držati sledečih navodil:
Bolnik, ki ima drisko in je sumljiv za grižo, naj se ne premaguje in naj ne hodi okrog ali celo v službo, ampak naj leži doma v posebni sobi, kjer bo oddeljen od drugih, bo imel mir in ne bo prišel v zadrego, če je treba iti na stran. Na potrebo ne sme hoditi na stranišče, ampak naj gre v sobi na nočno posodo ali še bolje na sobno stranišče (stol z vedrom). V posodi naj se vedno nahaja približno pol litra razkuževalne raztopine (najbolje apneno mleko ali raztopina kresola), tako da se blato po iztrebljenju najprej razkuži in šele po nekaj urah izlije v stranišče ali, če'na pr. na kmetih ni stranišča, v posebno jamo, kjer'se polije z apnenim mlekom in zasipa s peskom ali prstjo.
Ce bolnik ne more iz postelje, naj se mu da nočna posoda v posteljo, bolnika pa, ko gre na stran, naj kdo podrži.
Zraven postelje naj bo pripravljen vedno umivalnik z 2% raztopino lizola, sanitola ali drugega razkuževalnega sredstva, da si bolnik po končanem iztrebljenju, ako si je zamazal in okužil roke, iste lahko razkuži. Isto-tako mora biti v drugem umivalniku ali posodi navadna voda z milom in krtačo za umivanje rok bolnika pred jedjo.
Oseba, ki bolniku streže, naj si po vsakem opravljenem poslu, posebno pa pred
Kar všeč pa je bila Gobcu misel, ki ga ja nanjo spomnil cenilec: naj sezida hišo nekoliko drugje in pomakne gospodarsko poslopje malo nazaj. S tem bi imele gostilniške sobe ves dan sonce, mize bi lahko razpostavil pod podstrešjem hiše in pod bližnjo hruško, ,kjer bi imeli gostja lep razgled. Zad bi pa nastalo prostorno dvorišče.
Po ogledu se je usedel v avto ter povabil s seboj Gobca in Racmana. Nekaj minut pozneje so že sedeli v posebni sobi pri Vodopivcu in se počasi krepčali z okroglimi, dobrotami brez konca, to je z velikimi klobasami. Racman in Gobec sta potolažila nastalo žejo s sveže nastavljenim pivom. Cenilec pa je pil samo kislo vodo, kar Gobcu ni posebno ugajalo. Spominjalo ga je namreč na skavte. .
Cenilec je razprostrl svoje papirje in pričel risati pogorelo hišo in hlev. Gobec se je kar čudil, kako ročno mu gre delo spod rok. Na tihem je mislil, da ga bo poprosil, naj mu načrt kar prepusti za novo stavbo. Pred odhodom pa je na to pozabil. Načrta je bil zelo vesel, samo še napisno desko bi pridejal na hišo in bi bil po njegovih mislih kar uporaben.
Ko je Gobec naročil tretji vrč piva, je_ začel cenilec računati, koliko stane taka nova hiša. Izračunane je imel že vse potrebne mere in je točno vedel, koliko kvadratnih metrov desk gre za ostrešje in koliko kubikov lesa za streho in strope, koliko bi bilo treba tesarskih ur itd. Strešnih žlebov in širokega podstreška ni vračunal, Gobec jih pa tudi ni zahteval, da bi ostala Bosna mirna. Sporazumno so vstavili cene in .ie Gobec na tihem ugotovil pri lem, da bi za tako ceno še nekoliko ceneje sam lahko kupil les od sosedov in mu ne bo treba sekati Vrtače. Skoraj' bi ugovarjal cenilcu, da nova hiša ne bo toliko stala, kot je on naračunal. Vendar se je še o pravem času spomnil na pregovor, da je molčati zlato.
Tu pa je začel cenilec nekaj takega, kar ne bo Gobec nikoli pozabil. Poudarjal je, da je bila njegova hiša že stara, preperela, delno črviva in slabo vzdrževana, kar se pozna na ostankih lesa.
MAKO I© PR! «OBCU CASiLI
Janko Mlakar	(Konec.)
jedjo redno umiva roke’ s toplo vodo, milom in krtačo, ali pa še z razkuževalno raztopino. Pozimi je potrebno po umivanju roke tudi večkrat namazati z glicerinom ali kakšnim mazilom, da koža ne poka.
V bolniški sobi naj bo poleg tega škaf ali druga posoda s 5% razkuževalno raztopino, v kateri naj se namoči vsaj za tri ure umazano bolnikovo in posteljno perilo v svrho razkuženja pred pranjem. Mesto tega se perilo lahko namoči v velikem loncu z vročim lugom in nato opere.
Vse jedilno orodje in posoda naj se namoči v vroči 3% raztopini sode in naj se umiva bodisi že v bolniški sobi ali pa vsaj oddeljeno od druge kuhinjske posode.
Bolniku, ki ima grižo, godi toplota, zato mu dajmo na trebuh toplo'opeko ali termofor, tople rute, toplo mivko m podobno. Vse to je treba ponovno greti, čim se ohladi.
Ker se bolniku zelo hitro suši jezik in sluznica v ustih, zato je treba usta redno čistiti. Najbolje je, ako to bolnik opravi sam, če more, z večkratnim grgranjem na dan. V ta namen se uporablja lahko kamilčni ali Žajbljev čaj ali 3% vodikov prekis. Če pa je bolnik preslab, mu to dela negovalka, ki mu očisti jezik in usta večkrat na dan s krpo, namočeno v vodikovem prekisu ali čaju, in mu potem namaže jezik z glicerinom.
Skrbno je treba paziti na eistoto telesa. Bolnika je treba umiti vsak dan vsaj enkrat po vsem telesu z mlačno vodo, obraz in roke pa večkrat, posebno pred jedjo. Gledati je treba, da bodo nohti kratki, da se izza njih ne nabira nesnaga. Okolico črevesnega izhoda (danke) je po iztrebljenju potrebno dobro izbrisati, nekajkrat , na dan izmiti s toplo vodo, nato dobro posušiti, namazati z
vazelinom ali naprašiti s praškom. Dobra je tudi topla sedeča kopel enkrat na dan, ki se izvede lahko kar v škafu, v katerem se nahaja topla voda, kateri dolijemo nekaj zavrelice senenega zdroba.
Zdravila. Čeprav bolnika močno žene na stran, mu ne dajajmo prvi dan nobenih za-ustavijalnih sredstev, ampak čimprej čistilno sredstvo, najbolje odraslim eno jedilno žlico ricinovega olja, otrokom pa eno do dve čajni žlički v čaju ali črni kavi, da se črevesje čimprej in čimbolj izprazni. Šele 12 ur nato lahko damo bolniku kakšno sredstvo, ki zaustavlja drisko (tannalbin ali kaj podobnega). V težjih primerih bo dal zdravnik zdravilni serum proti griži ali injekcijo kakšnega drugega učinkovitega zdravila.
V nobenem primeru pa ne smemo dajati bolniku brez predhodnega zdravnikovega naročila opijeve tinkture ali drugih zdravil, ki močneje zapirajo, ker s tem bolniku mnogokrat celo škodujemo, ker se zaradi' tega blato z milijardami bacilov v telesu zadržuje in telo zastruplja še v večji meri.
Tudi bolnik sam kmalu opazi, da se je stanje poslabšalo', ker se je trebuh napel.
Zaradi močnega zastrupljenja peša tudi srce, zato mora bolnik takoj od prvega dne bolezni dobiti nekaj za okrepitev srca. Vi lažjih primerih zadošča ruski čaj ali prava črna kava, ali čaj z žličko žganja pri odraslih, v težjih primerih pa predpiše zdravnik potrebno zdravilo.
Prehrana. Prav tako ali še bolj kot zdravila je važna pravilna prehrana ali dieta bolnika. Vse, kar bolnik uživa, mora biti toplo. Dobiva naj tekočino in drugo hrano v malih količinah večkrat na dan. Prve tri dni naj odrasli dobijo samo čaj (lahek ruski čaj, kamilčni čaj, lipov čaj itd.); čaj naj bo le malo sladkan; odrasla oseba naj dobi vsake dve do tri ure kozarec ali skodelico čaja, tako da popije v 24 urah približno dva litra čaja, in malo črne kave. Pozneje naj dobi še prežgano juho, sluzaste juhe, kakao, čokolado, borovničev sok. Mleka ne prenašajo vsi bolniki enako dobro in naj se zato daje v malih količinah, pomešano s čajem.
Sodno depozitni oddelek. ♦ Hranilniki. ♦ Tekoči računi.
PupHarna
varna!

Izplačuje „a vista" vloge vsak čas, „navadne" in „vezane"-po uredbi.
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
estfta občina ljubljanska
>Stari čevlji niso toliko vredni kot novi,« je trdil, »in isto velja tudi za hiše.« Od nove vrednosti za hišo je odtegnil obrabo in na ta način dobil vrednost stare hiše. Ta znesek je potem ponudil Gobcu kot odškodnino za hišo.
»Kaj, kaj?« zajeclja (jk>bec ves presenečen. »Saj to je komaj polovica zavarovalne vsote od hiše. Samo polovico dobim? Kako, da le polovico, če sem pa od ceiega zavarovanja plačeval premijo. To je goljufija.«
»Počasi, gospod Gobec, da se domeniva! Po zavarovalnih pravilih dobite povrnjeno samo škodo, katero vam je povzročil požar. Hišo sem pošteno zmeril in točno izračunal njeno vrednost. iVeč kot je hiša vredna, pa zavarovalnica ne plača. Da ste plačevati višjo premijo, je vaša stvar. Zakaj ste se pa previsoko zavarovali!«
Podobno kot za hišo je napravil cenilec načrte tudi za gospodarsko poslopje. Ta načrt se pa Gobcu ni zdel več tako lep in se zanj ni več zanimal. Prepirati se je začel z Racmanom, da ju je moral cenilec miriti.
Prišle so na vrsto premičnine, Gobčevo največje upanje. Pa ga je pošteno neslo. Cenilec je potegnil iz svoje aktovke cenik in mu pokazal ua njem sliko njegove mlatilnice. Iz cenika je mogel prebrati Gobec sam, da lahko kupi pri Schneider & Verovšku novo tako mlatilnico, kot je bila njegova, in še boljše vrste za manjši znesek, kakor je bil zavarovan. Pri njegovi mlatilnici so manjkali trije zobje na bobnu, dva na kapi in še zobato koto je bilo počeno pred požarom.
»Gotovo vam je Kramar povedal, da sem že Štiri leta uporabljal njegovo mlatilnico.«
»To sle mi pravkar povedali vi sami. Da svoje niste vee uporabljali, sem zvedel takrat, ko sem opazil počeno kolo. Mlatilnica ni bila več vredna, kakor je vredno staro železo. Vendar se pa ne bova prepirala. Ponudim vam zanjo 30% nove vrednosti mlatilnice.«
Podobno je šlo pri vseh premičninah. Gobec ni prej opazil, da ima slamoreznica eno samo klino. Tudi je šele sedaj pomislil, zakaj je cenike tako točno premeril okovje pri vozeh. Moj
Bog, kdaj bi bil že moral odpeljati vozove h kovača, a je le čaka! požara. Cenilec ga je moral šele opomniti, da kose, vile in grablje niso pogorele, ker jih uporablja družina v roviih. Sena je zgorelo po Gobčevem na gospodarskem poslopju za čuda veliko. Cenilec mu je pa izračunal in dokazal, da se. na njegovih travnikih nakosi povprečno ravno toliko sena kot na travnikih sosedov. Gobec je temu seveda oporekal, češ da so njegovi travniki najboljši v fari, in je lagal, da nakosi 30 centov več sena, kot ga je v resnici.
»Potem bi vam moralo seno ob novini gledati iznad strehe ven, ker bi ga mogli komaj tretjino spraviti pod streho.«
Cenilec je nadalje izračunal, koliko ga je po-krmil živini in mu je Jako točno povedal, koliko sena mu je pogorelo, "da se je Gobec na tihem čudil.
Za premičnine v hiši pa ni bil cenilec nič kaj dovzeten. Šaljivo je vprašal Gobca, če ni bila hišna oprava takrat v popravilu, ko je gorelo.
»Pri mizarju je bila takrat, ko sem jo pri vas zavaroval, sedaj pa je bila že doma,« ugovarja Gobec.
»Kje je bila, tega ne vem. V hiši gotovo ne. Zato pa tudi ni mogla zgoreti.«
»Rad bi vedel,y kako vi to vesle, če vas pa ni bilo pri požaru,« se nasmehne Gobec porogljivo.
»Zato so bili pa skavti.«
»Torej so mi ti hudiči vse po hiši prevohali,« se razjezi Gobec.
»Da, in jaz sem jim hvaležen, sedaj vsaj vem, kaj je bilo v hiši in kako je bilo vse staro, črvivo in raztrgano.«
»Ni res,« je planil Gobec kvišku, da je prevrnil prazen vrček, ki je stal pred njim. »Kdo je to rekel?«
»Vi sami skavtom, ko so hoteli hišo izprazniti. Zavarovane imale tudi žimnice, pa ste rekli Rjavemu medvedu, da imajo pri vas žimo samo konji v repih.«
Ko je Gobec to slišal, mu je kar beseda zastala. Sedel je zopet za mizo, zrl srepo pred se in na tihem klical prekletstvo na Rjavega medveda in njegovo skavtsko družino.
»Sedaj pa pridemo na zalogo vina,« povzaim» cenilec besedo in pogleda v papirje. »Zavarovanih ste imeli šest sodov vina. V kleti pa so bili’ samo štirje. V enem... no, pa saj veste sami najbolje. Mislim, da ste vina precej potočili pri gašenju (cenilec je bil nekoliko šaljiv gospod), pa ga vam ne bom odbil, ker se lahko vrže med stroške, katere ste imeli pri požaru.«
Cenilec je mirno sešteval odškodnino za hišo, gospodarsko poslopje, seno, za hišne premičnine ter povedal Gobcu, koliko znaša skupna odškodnina. Rekel mu je, naj pristane na ponuđena odškodnino in naj podpiše.
Komaj je Gobec pogledal na papir, ki mu ga je cenilec porinil čez mizo, ga mu je že vrgel nazaj.
»Nikdar ne podpišem tega. Tako se pa ne dam goljufati.«
»Če nočete, pa pustite. Lahko zahtevate razsodišče, pa boste potem manj dobili, kakor vam sedaj ponujamo, ker je ta odškodnina še vedno večja od požarne škode.«
»Ne bom zahteval razsodišča, ampak bom rajši tožil.«
»Kar tožite! Mi imamo pa zanesljive priče, da sle branili skavtom gasiti in da ste gasilne a pijačo podkupili, da so nehali reševati premičnine. Govori se ...«
»Prekleti skavti,« ga prekine Gobec ves razjarjen.
»0, skavti so že imenitni fantje. Pa še nekaj vam moram povedati, kar se šušlja okrog. Govori se, da ni pri vas požara zanetila strela, marveč čisto majhna neznatna vžigalica, ki je nekomu padla iz roke v seno v svislih, seveda ponevedoma, ali pa tudi ne. Hotela mu je pasti ža pred več leti, pa je bilo takrat prenevarno, ker je bila jasna noč in ga je nekdo opazoval. Ce pa treska in grmi, se kaj takega.. .<
»To je nesramno obrekovanje,« skoči zopef Gobec pokonci, »jaz lahko desetkrat prisežem, da je udarila strela v hlev.«
»Saj vam brez prisege verjamem,«^ ga miri cenilec, »toda svojo nedolžnost boste težko dokazali, ker je sun\nja le preveč upravičena. Pomi-
Voda, posebno mrzla, naj se ne daje bolnikom. Vino verini bolnikov škoduje. Dovoljeno je le črno, trpko vino (kraški teran) v malih količinah s čajem.
Ko se je stanje bolnika malo zboljšalo in blato ne vsebuje več sluzi ali samo malo, bolniku lahko damo dvopek, prepečen kruh, zakuhane juhe, krompirjevo kašo itd.
Mastne jedi kot svinjsko meso, margarino, loj, svinjska in gosja mast bolniku in ozdravljencu po griži še dolgo časa škodujejo in niso dovoljene. Hrana naj se zabeli s surovim maslom ali oljem. Bolnik naj ne uživa prekajenega mesa in klobasnih izdelkov. Lažje užitno je belo meso (kuretina ali mlada teletina), a še to le nastrgano ali sesekljano ali pretlačeno.
Kvašene močnate jedi so za bolnika z grižo pretežke. Prav tako naj ne uživa bolnik z grižo rastlinske hrane, ki vsebuje celulozo, in ne sočivja (fižola ali graha). Ogibati se je treba še dolgo ostrih začimb (paprika, poper).
Pri otrokih od 1—10 let, včasih tudi pri starejših osebah, se je pri griži dobro obneslo tako imenovano jabolčno zdravljenje. Otroku damo prvi dan čistilno sredstvo, nato pa ves dan samo čaj. Drugi dan začnemo z jabolčno dieto: Vzamejo se zdrava jabolka, olupijo, odstranijo se vsi trdi deli sredine jabolka* tako da ostane le jabolčno meso, ki se nato nastrga na steklenem strgalniku. Naenkrat dobi bolnik 100—150 gramov nastrganih jabolk. Takih obrokov naj bo na dan 5—6. Vmes naj popije bolnik še nekaj čaja, do pol litra tekom dneva. Jabolčno zdravljenje traja navadno tri dni, nato se nadaljuje dieta s čajem, sluzasto in prežgano juho, kot je navedeno zgoraj.
slite tudi, da vsa vas ve, kako težko ste čakali da bi pogoreli. Sicer pa vsega tega ni treba. Podpišite, pa je zadeva urejena.«
Gobec je postal sedaj čisto majhen, vendar še ni hotel podpisati, marveč je prosil za odlog, da ho vse še premislil.
»Veste kaj,« se spomni Gobec. »Dajte mi .celo zavarovalnino, jaz bom pa dal na vaše stroške v časopise tako veliko zahvalo, kot jo vi želite, da ste mi vse pošteno izplačali.«
»Iz te moke ne bo kruha. Imamo dosti pd^-gorelcev, ki se nam rade volje zahvaljujejo v časopisju na svoje lastne stroške. Ce se odločile, podpišite. Lahko pa tudi počakate in nam pišete v Ljubljano, kako mislile. Dodali pa ne bomo ničesar.«
Tako je rekel cenilec, pobral svoje papirje in odšel.
»Ti, Gobec,« se oglasi Piacman, ki je do sedaj samo poslušal. »Najbolj pametno storiš, da podpišeš, dokler je še čas. Saj vendar sam veš, da tvoje podrtije ne bi nihče tako imenitno plačal.«
»Seveda, sedaj pa z njim vlečeš. Zakaj si mi pa rekel, da dobim toliko, za kolikor se zavarujem?«
»Tega 11 nisem nikdar rekel. Dejal sem le, da' ne smeš bili prenizko zavarovan. Če bi bil za mani zavarovan, kot je sedaj cenilec izračunal, bi dobil samo toliko, kolikor bi bil zavarovan. Sedaj pa vendar dobiš toliko, kot je bila hiša vredna. Zakaj pa nisi zaklenil vrat, da so skavti lahko vtaknili svoje nosove v vsak kot? Tako si še mene spravil v zadrego, ker sem ti verjel in zavaroval stvari, ki jih nisi imel. Ako me hočeš poslušati, sprejmi, kar ti ponujajo. Če se začneš pravdati, boi" imel mnogo sitnosti in zgodi se ti prav lahko, da pravdo izgubiš. Potem pojde tudi odškodnina po vodi. Bodi pameten in podpiši!«
In Gobec je bil »pameten«. Racman je šel po cenilca, ki je na dvorišču pregledoval avto, in ga pripeljal nazaj. Nato so podpisali in zadeva ie bila končana. Takoj nato sta cenilec in zastopnik
odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar
V
Obramba proti griži.
1. Kaj naj storimo sami, da se ne okužimo z bacili griže in ne obolimo? Če kje, je pri griži osebna snaga najboljše varstvo proti njej. Umivanje rok vedno po izvršeni potrebi in pred jedjo, naj bo za vsakogar obvezno. Nohti na rokah naj bodo kratki, da se lahko očistijo. Gospodinje in kuharice naj si umivajo roke vedno pred prigotavlja-njem jedil. Uživajmo samo zelenjavo, za katero smo sigurni, da ne more biti okužena, pa še tako je potrebno dobro oprati pred jedjo. Kruh, kislo mleko in vsa jedila, ki se uživajo nekuhana, naj bodo pred jedjo
m
m
Kame no tisk Knjigotisk - Ba-krotisk- Khšarna Lit o g ra fija Fotolitografski oddelek, kjer je atelje za barvno fotografijo v naravnih barvah
LJUDSKA TISKARNA
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6
Ilustracije in kli-šeji dajo reklami šele pravo lice.-Za reklamo v visokih nakladah uvažajte samo offsetni tisk, ki je danes izmed vseh najcenejši i ))Yi
odšla, pogorelec je pa obsedel za mizo in začel premišljevati. Ker. so bile misli različne, se je tudi njegovo dušno razpoloženje menjavalo.
»Sedaj bo treba zidali, pa hitro, da spravim do zime vse pod streho. Zavarovalnina gotovo ne bo pokrila stroškov. Moral bom dvignili denar v posojilnici in posekati nekaj Vrtače, kakor mi je rekel Krivec.«
Pri teh mislih se ga je polastila silna žalost. Da bi jo pregnal, je' poklical pol litra vina. Natočil je kozarec in ga v enem dušku zvrnil. Nato je premišljeval dalje.
»Kdo je vsega tega kriv? Jaz ne, saj sem vendar vse tako lepo napeljal. Predvsem so krivi skavti, kr se mešajo v stvari, ki jih toliko brigajo kakor mene njihovo taborjenje. Kriva sta pa tudi Racman, ki se zame ni potegnil, in cenilec, ki me je tako pritiskal, kakor bi šlo iz njegovega.«
Te misli so zbudile v nesrečnem pogorelem hudo jezo, ki jo je moral poplakniti. Da, čustva in žalost je bilo treba utopiti in jezo poplakniti.
Gobec je bil trezen mož, pa ne zato, ker bi malo pil, marveč ker je veliko prenesel. Na dan, ki je črno zapisan v njegovem spominu, je pa izjemoma več pil, kakor je prenesel, in je bil zato pijan, drugič v svojem življenju. Prvič je bil pri birmi; tudi takrat je več pil, kakor je mogel prenesti.
Na pogorišču je še isto leto zrasla lepa in večja Gobčeviua, ki je Orehovci prav tako v kras, kakor je bila prej v sramoto. Ker se preračun pri gradnjah navadno prekorači, se je Gobčevo razmerje do posojilnice nekoliko spremenilo. Prej je bila posojilnica njemu dolžna, poleni ie bil pa on posojilnici. A to je kmalu prebolel. Pač pa ni mogel preboleti dolge in široke jase, ki se je njegovemu gozdu tako prilegala kakor umazana in raztrgana preproga- zlikanemu parketu.
In tako mu je Vrtača, prej vir veselja, sedaj bližnja priložnost v greh. Kadar koli se ozre nanjo, vselej začne preklinjati. Včasi prekolne skavte, včasih zavarovalnico, največkrat pa oboje.
Za
dobro pokrita, ali pa jih čuvajmo v temnem prostoru; kamor nimajo dostopa muhe.
Ako se pojavi v kraju griža, pijmo vodo in uživajmo vsa živila (mleko itd.) samo kuhana. Sadje, ki se morebiti uživa surovo, naj se pred jedjo dobro umije in površina posuši ali pa olupi. Zavedati se moramo, da' sadje samo po sebi ni okuženo z bacili griže; | okužijo ga pa lahko muhe, če imajo na nogah bacile griže, ali pa okužene roke pro« j dajalke in kupovalcev. Izogibajmo se hrane, ki bi nam utegnila povzročiti drisko in nas napraviti sprejemljive za grižo! Ne obiskujmo bolnikov z grižo!
2.	Kaj naj stori bolnik in njegova okolica (negovalka), da se bolezen ne širi dalje? V glavnem je to že povedano v odstavku: Zdravljenje in nega bolnika. Dodam samo nekaj besed:
Bolezni, ki je sumljiva za grižo, domači ne smejo skrivati, ampak morajo čimprej obvestiti zdravnika. Bolnike z grižo ni dovoljeno obiskovati. V bolniški sobi ne sme biti muh, zato dajmo na okno mrežo ali gazo, Ce pa so v sobi že muhe, jih ne smemo spoditi skozi okno ven, da bi šle k sosedu oku-ževat hrano, ampak jih moramo uničiti v. sobi. Ko bolnik ozdravi, se mora izvršiti večs kratna (vsaj trikratna) bakteriološka preiskava bolnikovih iztrebkov, da se ugotovi, ali ne vsebujejo več bacilov griže in ali je oseba, ki je prebolela grižo, še nevarna za okolico.
3.	Kaj bo ukrenila zdravstvena oblast?
Zdravstvena oblast se dobro zaveda nevarnosti griže, zato tudi zahteva, da se vsak primer griže takoj prijavi, ker primeroma lahko je zaustaviti širjenje griže v samem začetku, zelo težko pa zaustaviti epidemijo.
V	vsakem sumljivem primeru griža zdravstvena oblast poskrbi za čimprejšnjo ugotovitev točne diagnoze; bolnika izolira doma, ako so dani pogoji, ali pa ga pošlja v bolnišnico. Izvaja in daje navodila za raz-kužitev doma. Ugotavlja bacilonosce tam, kjer obstaja sum, da od njih izhajajo novi primeri bolezni.
Izvaja zaščitno cepljenje zdravih oseb v okolici bolnika, kakor tudi celih vasi in mest proti griži, poučuje prebivalstvo z javnimi predavanji, v šolah in izven šol, z letaki, brošurami itd. Skrbi, da bo v vsaki hiši odgovarjajoče stranišče; nadzira pitno vodo in dela vodovode tam, kjer jih ni.
Sistematično pregleduje osebje v trgovinah z mlekom in drugimi živili, v gostilnah, skrbi za dovoz in prodajo zdrave hrane a tržnim nadzorstvom itd.
V	teh pregledih in uradovanju zdravstvenih" oblasti ne smemo videti kakšnih nepotrebnih ukrepov ali celo šikaniranja prebivalstva, ampak samo skrb in zaščitne mere za omejevanje in preprečevanje nalezljivih bolezni, med njimi tudi griže.
Sodelujmo v borbi proti griži, tako bomo zaščitili pred to nevarno boleznijo sebe in druge!
Izhaja dvanajstkrat na lelo. Celoletna naročnina za člane Vzajemne zavarovalnice 0.40 Lit, za vsa ostale 6 Lit.
Izdaja:	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19. Telefon 30-21.
Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič