jfiU» iMNO/mj I / ^fgmra^ wwwjqflwVflFg?^ mam^na^m^fjli a mma i m mm |||i ||BH| y BR ^^jgagg^flWOT^ • ''"•r^^Xc.-ir.' ^raBrze^jr traST ¡'TAT. > 20 étevllk» Hf^RIBOR, dne 3 maja 1928. 57. letnik tjchaja vsak čelrtek in tclja s poštnino vred ali t Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 25 dfrn.. po! !efn 12"50 din., četrt leta 6"50 din. Izven Jugoslavije 46 din. Naročnina se pošlje ne upravnii;tvo „Sloven s!;eija Gospodarja" v Ma rt boru, Koroška cesta 5 Lisi se ;]opofi-ja do od povedi. Naročnina se pip čuje v naprej. Telefon mterurban št 113 Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesin šl 5. R->!.;v pisi se ne vračajo, lj.ua /-ništvo sprejem« naroč vro. inserele in reklam« '¡e Cene inseraiom po ¿ogovoriš. Za Večkratne .r.'iiasan si. 11 j Posamezna S!ev!5ka stane 1 iTin. LIST LJUDSTVU V FvjSlnina plačana v gotovini. POUK IN ZABAVO Politika v Beogradu. Uspeh volitev z dne 18. marca se izraža na kratko s tremi imeni: Pašič, Radič, Korošec. Volilci so na kratko povedali, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci, toda tako preprosta in enostavna pa ta stvar vendarle ni, kajti mi smo pač prišli do uspeha, da je naša država res ločena v Srbe, Hrvate in Slovence, toda kako se naj v njej gospodari, pa ni izraženo ne z SHS in tudi ne z imeni Pašič, Radič, Korošec. Kaj in kako hočemo je gotovo najjasnejše in določno povedano s programom Slov. ljudske stranke, z ustavnim načrtom «Jugoslov. kluba«, toda Slovenci in ž njimi njihovi zastopniki tvorijo po številu prebivalstva in mandatov najmanjši del, zato se program naglo ne more uveljaviti, Težki in dolgotrajni boji, ki na zunaj, torej na videz ne bodo prinesli nobenih takoj vidnih uspehov naših, so se pričeli z vso srditostjo in odločnostjo. Pomisliti je treba pri tem posebno sledeče: Radikalna stranka s Pašičem je delala in glasovala za dosedanje stanje in za ustavo z demokrati in samostoj-neži. Ona vidi sedaj, po volitvah, da ustava ni zadovoljila ne Hrvatov, ne Slovencev, toda ona je zastopnica srbskega dela in uveljavlja pred vsem to, kar je za ta del vsaj navidezno in trenotno dobro. Radič s svojimi 70 mandati ni prišel prej v državni zbor in tudi ne sedaj. Gotovo je le to, da zastopa in je odgovoren za hrvatsko ljudstvo. Število mandatov njegove stranke je sicer zopet narastlo, toda dosedaj še ni prav nobenega očividnega znaka, do bi način dosedanje njegove politične taktike, da se daje voliti, pa ne izvršuje mandatov, imel kakršnikoli uspeh. Nasprotno lahko rečemo: vse kaže, da je le olajšal delo onim, ki njega in nas sovražijo in delajo proti ljudstvu in ljudskim potrebam in zahtevam. Nasprotniki na delu. Najhujši nasprotniki našega ljudstva so demokrati s svojim Pribičevičem. To ime znači nesrečo za državo in žalostno je, da imajo ti ljudje še v beograjskih krogih veliko veljavo. Brezvestni pa so tudi do skrajnosti in" Sredstev imajo žHo mnogo. Njihova je večina "beograjskih časopisov, njihovo stališče zastopa znani osebni tajnik bivšega kralja Balugdžič, te ljudi podpira cela vrsta generalov in tako so zapletli v svoje mreže tudi dvor in kralja. Pri sedanji krizi bo izvršila Slovenska ljudska stranka po svojih zastopnikih največji korak naprej k uresničenju zahtev pravih državljanov s tem, če se ji posreči po svojih zastopnikih izriniti od državnega vodstva demokrate ter dokazali škodljivost njihovega programa in dela. Dr. Korošec vrši v soglasju s člani Jugoslovanskega kluba to delo z občudovanja vredno vztrajnostjo in odločnostjo. Samo tisti, ki pozna naše najhujše nasprotnike in njihovo moč v Beogradu, zna ceniti njegovo delo. Ali bomo imeli uspeh? Razvoj dosedanje krize je napredoval do sobote, ko smo le vrstice pisali tako daleč, da lahko zabeležimo sledeče: 1. Radikalni klub pod vodstvom Pašiča je odbil demokratsko zahtevo, da bi radikali in demokratje vladali skupaj in bi pri tem šlo vse po starem, kakor zadnja tri leta. 2. Demokratom se ni posrečilo doseči kljub vplivu kralja, da bi prišli na vlado in bi v kratkem izsilili na kakršenkoli način volitve, kjer bi Pribičevič z Orjuno in njenimi tolovajskimi načini ustrahoval plašljivce in pobil in pozaprl poštene in odločne Slovence in Hrvate. 3. Radikali, ki tvorijo večino med Srbi in sO pravi zastopniki Srbov, uvidevajo počasi potrebo sporazuma s Hrvati in Slovenci, toda niso si na jasnem, kako daleč bi naj šli in popravili svoje delo, ki so ga izvršili z demokrati in samostojneži. Zunanji potek krize. Kakor smo opisali že zadnjič, je dobil Pašič od kralja nalogo, da sestavi novo vlado in sicer ne samo iz radikalov, temveč z drugimi strankami. Pašič se je pogajal, toda demokratje so stavili naravnost nemogoče zahteve, posebej pa še so hoteli imeti jamstvo, da ni oni lahko vodili po svojem notranjem ministru volitve, ki bi se razpisale, ko bi se njim ljubilo. Mi in muslimani hočemo revizijo ustave, za to pa kralj Pašiča ni pooblastil. Pogajanja so se torej po dolgotrajnih in mučnih razgovorih in intrigah v parlamentu in na dvoru končala bree uspeha, kakor so ga demokratje nameravali. Pašič je vrnil mandat kralju in svetoval, naj na tej podlagi skuša kdo drugi. Tako je dobil to naloge voditelj demokratov Davidovič. Ker pa je jasno, da radikali, mi in muslimani nočemo in ne moremo vlade, ki bi holeta centralizem, demokratsko nasilje z Orjuno in Sokolom ter korupcijo, zato je čisto izključeno, da sestavi vlado demokrat Davidovič. Več kot jasno pa je tudi, da bi bilo skrajno nevarno in nepremišljeno, ako bi Davidovič od kralja dobil volilno vlado, to se pravi, da bi razpustil parlament in razpisal nove volitve, kajti razdraženost med volilci bi prikipela do stopnje, kjer nobeden politik ne ve, kaj se lahko zgodi. Ko bodo bralci dobili te vrstice, bomo torej najbrž imeli to, kar je dr. Korošec kot pooblaščeni zastopnik Slovencev izjavil kot nujno in potrebno za sedaj: sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci mora biti, a pot k sporazumu je ta, da dobijo odločilno besedo radikali, ki naj pripravijo vse potrebno za sporazum. Dobili bomo radikalno ministrstvo in pogaženi bodo demokratje. S tem pade prvi glavni steber slabega centralizma in grde korupcije. Do popolnega uspeha ze uresničenje našega programa pa je pot še dolga, težka in mukepolna in treba bo velike možatosti pri poslancih in volilcih. Politični ogled Država SHS. Vladna kriza, ki je trajala 14 dni, je končana z ; novo samoradikalno vlado, ki je bila sestavljena v po-; nedeljek. Demokrati so odleteli z zasluženo blamažo. I Radikali so se z njimi dovolj dolgo pogajali glede se-, stave skupne vlade in demokrati so stavili tako visoke i pogoje, kot da so najmočnejša stranka v državi. Vse to j so hoteli imeti, kar so držali poprej v skupni vladi in : celo še nekaj več, najbolj jim je pa dišalo vsesti se na ! vlado ter voditi volitve. Radikali so mirno poslušali vse j te pretirane pogoje ter pustili, da se demokrati popol-. noma razkrinkajo v svoji nadutosti in strankarski za-' grizenosti. Pustili so, da se demokratski prvak Ljuba | Davidovič vežba v sestavljanju vlade in v radikalnem | klubu je bil vedno večji odpor proti zvezi z demokrati, j Demokratski predlogi so se kratkomalo odklonili, Da-j vidovičev poskus za sestavo \lade se je popolnoma po-' nesrečil in tako je Pašič v ponedeljek že sestavil svojo vlado, ki ima iste ministre kot poprej razven enega me-j sta, ki je na razpolago klubu južno-muslimanskega I Džemijeta. Ministri brez por'felja so odpravljeni. Ta ' vlada hoče parlamentarno dt'.ali-ter v ¿-akouvdajnem in j gospodarskem oziru izvesti, kar je najpotrebnejše. Ra-' dikali so demokrate dobro izplačali, ne smejo pa pozabiti, da je njih položaj in obstoj odvisen od zastop-i nikov Slovencev in Hrvatov. Radikalna vlada le tedaj lahko dela, če ostane pri tem, kar je po zastopnikih svoje slranke obljubila v Zagrebu. Delo za sporazum se mora nadaljevati in če se radikalci ne bodo vestno in resno tega oprijeli, potem bodo šli kmalu za demokrati. V radikalni vladi in tudi v poslaniškem klubu je dvoje struj, ena, ki se je ogrevala za zvezno vlado z demokrati, se ogreva tudi za politiko sile, druga, ki je bila proti zvezi, pa hoče na vsak način nadaljevati sporazumna pogajanja in sporazumno delo. Beograjske «No-í vosti« pravijo, da je ta struja .močnejša in da se bo v par mescih izdelal med Radičem in Pašičem načrt novih ustavnih členov. Ko bi se to zgodilo, bi se sestavila 5 zvezna vlada radikalov in zastopnikov Hrvatske, Slo-, venije in Bosne, ki bi izvedla tudi volitve z geslom: ' sprememba ali revizija ustave. Ob istem času, ko so dobili demokrati tako hudo brco v svoji vladoželjnosti, so se izjalovile tudi nakane ¡ fašistov in diktature. V nedeljo so priredili orjunci v Beogradu shod in obhod, katerega se je udeležila tudi srbska Narodna obrana. Pri tej priliki so se prenapeti nacijonalisti od ene in druge strani sprli najprej radi zastave, ker je Orjuna hotela imeti jugoslovansko, Na-! rodna obrana pa srbsko zastavo. Potem so nekaj časa i složno klicali: Doli Radič, Korošec, Spaho, končno so se pa celo stepli, ker so eni vpili: živela Jugoslavija, drugi pa: Doli z njo, živela velika Srbija! Francosko-nemški spor. Ureditev reparacijskega vprašanja je sedaj predmet temeljitih razgovorov med Londonom in Berlinom. Nemška vlada svojega tozadevnega predloga še ni iz-gotovila; privatno se sliši, da namerava kot maksimum svoje plačilne zmožnosti označiti 20 milijard zlatih mark. Anglija pritiska na Nemčijo, naj to svoto znatno zviša, ker se bo sicer ureditev vojnoodškodninskega vprašanja zopet zavlekla in izzvala še hujše represa-lije od strani Francije. Francoski vladni listi izjavljajo, da se Francija v pogajanja sploh ne spusti, dokler Nemčija ne preneha s svojim odporom v Porubrju. Francosko-turški odnošaji. Francoski krogi se precej vznemirjajo radi dveh divizij, ki so jih Turki poslali na mejo v Siriji. Tema dvema divizijama bodo sledile še dve do tri divizije. Splošno smatrajo to koncentracijo čet kot pritisk na Francijo v trenutku, ko zboruje konferenca v Lozani. Mednarodni mirovni kongres. Dne 5. maja bo otvorjen mednarodni mirovni kongres. Razpravljal bo o vijjno-odškodninskem vprašanju, o angleško-francoskih odnošajih, • finančnem po- ložaju v Franciji itd. Razpravljali bodo tudi o sedanjem položaju in pomenu Društva narodov. ledenske mvice. Našim naročnikom javimo, da stroj še ni popravljen. Za danes smo pripravili osem strani «Slovenskega Gospodarja«, pa ga še nismo mogli tiskati. Prihodnjič upamo, da bo šlo. Vsega tega so krivi orjunski raz- bijalci! Ali ste že dvignili vaš denar iz demokratskih denarnih zavodov? Vsak naš volilec, ki pusti svoj težko pridobljeni denar v nasprotnem denarnem zavodu, pomaga podpirati Orjuno in demokratske lažnjive liste, kot so: «Tabor«, «Jutro«, «Kmetijski list«. Naš denar v naše zavode! Policajdemokratske centraliste smo popolnoma premagali in štrli politično, sedaj jih moramo še gospodarsko. Torej na delo! Največja dolžnost vsakega agitatorja in somišljenika Slovenske ljudske stranke za sedaj je, da pridobi za «Slov. Gospodarja« vsaj enega novega naročnika. Na tisoče naših hiš je še brez našega lista. Fantje, možje, žene in dekleta! Ne mirujte, dokler v naši soseščini ne bo «Slov. Gospodar« v vsaki hiši. Pišite po položnice za pošiljanje naročnine za «SI. Gospodarja«. Napišite dopisnico tako-le: na eni strani «Upravništvo «Slov. Gospodarja« v Mariboru«. Na drugi strani dopisnice pa pišite: «Pošljite mi poštno položnico (ali več) za pošiljanje naročnine za nove naročnike«. — Ko dobiš položnice, napiši za vsakega novega naročnika položnico. Kako se položnica izpolni. ' zveš na pošli. Naročnina za «Slov. Gospodarja« znaša za pol leta 50 K ali 12 dinarjev 50 para. En liter vina opusti v gostilni, pa že imaš za celi pol leta «Slov. Gospodarja«. Slovenjebistričani bodite pametni. Kmet iz slovenje bistriške okolice nam piše: Pri nas v Slov. Bistrici imamo takozvano podružnico Trgovske banke, ki živi in kšeflari ponajveč s kmetskim denarjem. Ravnatelj te banke je podporni član Orjune, njen uradnik pa celo član akcijskega odbora Orjune, torej kolovodja onih orjuncev, ki so po Slov. Bistrici razbijali in streljali. Denarni zavod, ki ima takega ravnatelja in uradnika, pač ne sme biti podpiran od kmetskega denarja. Slov. Bistrica ima vendar ugleden naš denarni zavod, ki zasluži vse priporočilo. Slovenjebistričani in okoličani, ven z vašim denarjem iz Trgovske banke in naložite ga v naš denarni zavod. Slovenjebistričan pač ne bo nobeden tako nespameten, da bi si spletal z lastnim denarjem orjunski bič. Zbor zaupnikov naše stranke se je vršil v nedeljo, dne 29. aprila v Mariboru. Dasiravno je bil zbor naznanjen še le zadnje dni, vendar je bil zelo dobro obiskan. Prišli so najboljši naši možje iz vseh župnij mariborskega okraja. Poročali so poslanci: Vesenjak, Že-bot in Pušenjak. Razprave so se udeležili zaupniki: Gril, Veronek, Žolger, Polanec, Fluher, Kolman in več drugih. Shodu je predsedoval g. Jakob Florjančič. — Značilno je, da so vsi zaupniki kot en mož izjavili: «Poslanci vstrajajte v boju za slovensko samostojnost do skrajnosti! Naj pride, kar hoče! Mi in vso ljudstvo jc pripravljeno vzdržati uo zadnjega. Zaupniki so izrazili voditelju dr. Korošcu in vsem poslancem SLS ¡x>-polno zaupanje. Glede organizacije so se napravili vele-važni sklepi za bodočnost. Zaupniki so na lastno zahtevo pozvali vse somišljenike, da vsak v svojem okolišu neprestano širi naše časopisje, tako, da bo v vsaki hiši «Slov. Gospodar«. Naša stranka je lahko ponosna na šolane in delavne naše zaupnike in agitatorje. Slovenska ljudska stranka za uboge delavce. — V opekarni gospoda Dervušeka v Lajteršbergu pri Mariboru so bili delavci silno slabo plačani. Še za živež ni bilo, kaj še le za obleko in obuvalo. Delavci so naprosili našo organizacijo za posredovanje. Poslanec Žebot je dne 30. aprila dopoldne skupno z delavskimi zaupniki šel k gospodu podjetniku in zahteval zboljšanje položaja delavcev in delavk. Po dolgotrajnih pogajanjih se mu je posrečilo omehčati srce g. Dervušeka v toliko, da je primaknil k dosedanjim plačam 15 odstot. Podjetnik je tudi obljubil, da se z delavci ne bo več surovo postopalo. O sporazumu se je napravil zapisnik in v njem je vse pismeno ugotovljeno, kar se je pri pogajanjih sklepalo. Invalidski shodi sc vrše: Dne 6. maja 1923 ob 8. uri dopoldne v gostilni g. Hamer, Sv. Martin pri Vurbergu; dne 10. maja ob 8. uri dopoldne v gostilni g. Kramer, Sv. Barbara pri Mariboru; dne 13. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Novak, Sv. Lovrenc na Pohorju; dne 13. maja ob 9. uri dopold»e v restavraciji «Maribor« v Mariboru; dne 20. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Novak, Ruše pri Mariboru; dne 21. maja ob 3. uri popoldne v prostorih gospoda Čaplo Jakob, Selnica ob Dravi. Invalidi, vdove in sirote, udeležite se shodov pol-noštevilno! Smrt vzorne žene. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo: Včeraj dne I. maja pop. ob 3. uri je umrla pri nas znana in občespoštovana gostilničarka gospa Antonija Arnuš v starosti 47 let. Pogreb 3. maja ob 4. uri pop. Na dan pogreba je pred 10. leti umrl njen mož Alojzij Arnuš. Pokojna Arnuševa gospa je vodila gostilno v prostorih «Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah nad 20 let. Bila je dobra, poštena, krščanska n zavednonarodna gospa celo v časih, ko je morala rad svojega prepričanja mnogo trpeti. Arnuševa gostilna pri Sv. Lenartu je slovela vsled svoje solidnosti in dobre postrežbe. V društveni dvorani Amuševe gostilne je bilo od nekdaj zbra-lišče in zavetišče Slovencev, osobito vseh slovenskih katoliških organizacij. Pokojna Arnuševa gospa je bila silno blagega srca revežem. Vsled svojega ljudomilega značaja si je pridobila mnogo znancev in prijateljev, ki so jo vsi spoštovali. Pokojna je zapustila 3 nepreskrbljene otroke, od katerih se je njeno umirajoče srce najtežje ločilo. Počivaj v miru, duša zlata. Žalostna novica od Marije Snežne. Neizprosna smrt je pobrala splošno priljubljenega gostilničarja in kmeta Jožefa Štandeker. Umrl je 26 aprila, star 61 let in zapušča svojo žalujočo ženo, dva sina in eno hčerko. Da je bil daleč na okoli priljubljen, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Spremili smo ga 28. aprila. Kaj dela mariborska Orjuna? Mariborski orjunci so pridno na pretepaškem delu. Naši mirni Mariborčani niso nikjer več varni pred temi pretepači, ki napadajo po dnevu in ponoči pristaše naše stranke. V zadnjem času so s palicami pretepli pred državnim moškim učiteljiščem učitelja Babšeka iz Slov. Bistrice, ki je odločen naš pristaš in je delal v Mariboru usposobljenostni izpit. Orj una v Mariboru neprestano grozi s smrtjo uredništvu «Straže«, ki se pa za grožnje te razbojniške bande zmeni toliko, kot za lanski sneg. Državno prava-ništvo je obtožilo vse one Orjunce, ki so razbili stroje v Cirilovi tiskarni. Razprava proti tem vlomilcem bo majnika mesca, kateri dan se bo ravno vršila, bomo našim naročnikom sporočili, da si bo lahko marsikateri ogledal obraze mariborskih orjuncev. Mariborska Orjuna pa je sedaj po sestavi samoradikalne vlade zelo plaha, ker dobro ve, da jo čaka v najkrajšem času razpust. Iz mariborske okolice. Ko sem videl v soboto v Jurčičevi ulici ob tričetrt na 1 popoldne roparski napad nekega mlečozobega fantalina na našega urednika gosp. Goleča, sem si mislil, hvala Bogu, da nisem doma v mestu, ker tam se napadajo pred očmi policije pri belem dnevu na javnih ulicah mirni ljudje. Take kulture še mi hribovci pri nas ne poznamo. G. Goleč je šel mirno po ulici. Naenkrat se pojavi neki nad 201etni fant za njim in ga udari po glavi, da mu je odletel klobuk. Ko ga je udaril po levi roki, kjer ima g. Goleč protezo, mu pravi napadeni, kaj me biješ po roki, saj vidiš, da imam železno. Surovina ga je nato še parkrat vsekal po obrazu, da se je kri ulila. Naenkrat je bilo okrog napadenega pet do šest fantalinov, ki so ga mikastili proti Gosposki ulici. Ob vratih so se pojavili razni zasebniki, ki so z glavami kimali in se pogovarjali: «Das ist die Orjuna-Kultur«. Slišal sem tudi, da so napadalci kričali: to imaš izdajica. Ko sem potem sam hodil domov in premišljeval ta pribor, sem si mislil, da. smo dobili v Maribor balkansko kulturo, ker tam doli se med seboj pobijajo pri belem dnevu. Mi kmetski fantje smo že davno pozabili na tako izobrazbo, čeprav so nam olikani liberalci svoje dni očitali, da imamo vedno nože v rokah. Kakor sem pa sprevidel iz omenjenega dogodka, smo prisiljeni, če gremo v mesto, vzeti seboj nož ali revolver, da se bomo mogli boljše braniti, kakor ubogi invalid Goleč. Tega 'ostudnega napada na onemoglega invalida ne pozabim svoje žive dni. Surovežu pa kličem: Sram te bodi lopovi Pride še dan, ko bomo obračunali s takimi podleži! Mariborske novice. Minulo nedeljo je imela krog poldneva mariborska policija opravka z nekim srbijan-skim vojakom, ki je kar na ulici izmaknil neki ženski denarnico. Ko ga je začela preganjati policija, je potegnil bajonet, grozil in se spustil v tek, policaji pa za njim. Še le po daljšem preganjanju se je posrečilo nekemu civilistu, da je vrgel vojaka ob tla in nato so ga policaji vklenili in odpeljali v zapor. V Studencih pri Mariboru se je te dni ustrelil radi nesrečne ljubezni neki Plohi. Streljal je tudi na svojo ljubico, a je ni zadel. Kaznovan demagog. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem je bil dne 30. aprila 1923 obsojen na dva dni zapora gospod Potočnik Franjo iz Koroške ceste, ker je j pisal na Centralno vladno komisijo pismo, v katerem je ; dolžil funkcijonarje Udruženja vojnih invalidov v Mariboru nečednih in umazanih dejanj glede blagajne, ki t so se pa izkazale kot lažnjive. Izvanredno lep par volov ima veleposestnik in naš somišljenik gospod Ivan Perko v Kamnici pri Mariboru. Takih volov menda ne najdeš v več okrajih na okrog. Vola tehtala nad 20 meterskih stotov. Visoka sla nad 1 m 80 cm. Barve sta črne z belimi lisami in sicer oba popolnoma jednaka. Vola-velikana sta dvojčka. — Stara še nista celo 6 let. Gospod Perko jih kupil pred leti nekje v liajdinski župniji. Lastnik jih uporablja za težko vožnjo. Vola nista na prodaj, pač pa si ju lahko vsakdo ogleda. Vredno bi bilo ta sijajni par postaviti na kako razstavo. Kmetje-živinorejci iz Slov. Bistrice in okolicel — V Slov. Bistrici je živinozdravnik Škofič, ki je tudi pri Orjuni. Skofič je bil v pripravljalnem odboru slovenj-bistriške Orjune in je torej pomagal delati vse priprave za krvavo ustanovitev Orjune v ^lov. Bistrici. — Kmetje in živinorejci, gospod Skofič pač nikakor ne zasluži, da bi ga vi z vašim denarj m podpirali. Škofič naj zdravi na pameti same or-junce, ne pa mirne Lmetske živine. Novice cd Sv. Jakoba v Slov. goricah. Silno kosi letos neizprosna smrt v naši župniji. Ni še dolgo od kar smo pokopali odličnega moža, vzor krščanskega učitelja, kakor si jih danes želi zastonj naše ljudstvo, Oroslava Arnuš, mu je sledil dne 23. aprila na poti v večnost njegov ljubi sosed Roškar Jožef, kateri ni bil samo vzor-go-spodar, ampak tudi vzor-kristjan, ki je ob vsaki priliki rad pokazal svoje versko prepričanje. Oba pokojnika nam bodeta ostala v trajnem spominu. Pogrebci na sedmini Arnušovi so zložili 1000 kron in na sedmini Roškarovi 800 kron za nove zvonove in s tem pokazali, kako sta pokojnika si silno želela jih slišati. Počivajta v miru blagi duši! Opomin posojilničarjem pri Sv. Antonu v Slov. g. Opozarjamo naše posojilničarje, da naj dobro premislijo, predno prodajo svojo hišo, ker ni nobenega razloga za prodajo. Ako se pa proda hiša, naj se stori to na javni dražbi, kjer hišo oni dobi, ki največ ponudi. Skoro vsi člani posojilnice, ne samo nadučitelj Klemenčič, so pripravljeni hišo kupiti za 40.000 kron, ker stane danes toliko vsaka lesena bajta. Pri podiranju hrastov se je smrtno ponesrečil v Vurbergu viničar Žlahtčič. Blagopokojnega bo zelo težko pogrešala njegova družina in pa vsi vurberški vi-ničarji, ker je bil zelo marljiv in delaven član viničar- : ske organizacije. Kako je kaj v Ljutomeru? Za nadučiteljsko mesto v Ljutomeru se poteguje Orjunec Karbaš iz Slov. Bistrice. ' Šolski oblasti resno odsvetujemo, da nastavi tega pre-tepaškega voditelja pri nas. Možu so postala tla v Slov. Bistrici prevroča, zato bo dobro, da se-ga nastavi v Ma-cedoniji ali v Crnigori, kjer se v obrambo meje rabi take «junake«. Ako pa pride v Ljutomer, bo ogromna večina i starišev odgovorila s šolskim štrajkom. Propali kandidat Cvetko bi tudi rad postal nadučitelj v Ljutomeru. Radi njegovega ljubimkovanja z Nemci in nemčurji ob času ' vojne mož ni primerna oseba za našo na dobrem glasu stoječo narodno šolo. Čudimo se, zakaj ni nastopil mesta v Bregu pri Ptuju, kjer bi našel še nekaj nemčurskih bratcev. Živinozdravniku Škofu, kateri do prevrata ni j hotel vedeti slovenski, njegova liberalna žilica ne da miru. ' Mož se ne zaveda, da je od države plačan, ampak misli, da ga plačuje demokratska stranka. Ako ne bo prenehal s svojimi izzivanji, se bo poskrbelo, da pride v Macedo- j nijo ali Črnogoro, kjer nujno potrebujejo živinske doh-tarje. Naš sodnik Tratnik bi naj navdušenje za Orjuno kazal le čisto zasebno, ko ljudstvo tega ne vidi, ker sim- ' patije za Orjuno diskreditirajo «nezavisnega« sodnika. j Mnenje ljudstva je, da je treba vse Orjunce, ki so dr- j žavni nameščenci, spraviti v disciplinarno preiskavo, ker ; isti povdarjajo, da hočejo dobiti državo v svoje roke, da i hočejo izvršiti revolucijo, dejanja, katerih ne more dopustiti nobena vlada. Velik romarski shod na črni gori pri Ptuju. Dne j 12. in 13. bo na Črni gori"pri Ptuju velik romarski shod. Dne 12. pride na Goro osem procesij iz raznih krajev Slov. Štajerske. Tudi Malonedeljčani in Sentlovrenčani se bodo udeležili tega romarskega shoda letos ta 37 krat. i Romarji se zbrerejo 12. maja v Moravskem vrhu pri kapeli ob 5. uri. Procesija pride ob 7. uri k Sv. Lovrencu, kjer bo tudi sv. maša. Po končanem cerkvenem opravilu se nadaljuje to romanje proti Ptuju črez širno zeleno Dravsko polje na Goro. Cerkvena slovesnost pri sv. Janezu na Radelju. Kakor vsako leto, se tudi letos obhaja spomin sv. Janeza dne 16. maja pri božjepotni cerkvi na Radelju po običajnem sporedu. Tridnevnica v Zagorju pri Pilštanju. V Zagorju se o-pravlja tridnevnica v čast zagorski Materi božji in Lurški devici v dneh 11., 12. in 13. maja 1923. Začetek se začne z večernicami na visoki praznik «Vnebohoda«. Postavila se je naša omladina v št. Janžu na Drav. polju. Vselej se rad udeležim prireditev naše £ mladine. Tudi minulo nedeljo 29. apr. 1923 sem z veseljem šel gledat in poslušat, kaj zna. Bogat, skoro predolg je bil spored te prireditve, ki je mnogoštevilne obiskovalce zelo zadovoljila. Igralci in igralke, vrli pevci in pevke pod vodstvom požrtvovalnega gospoda organista so nas popolno- j ma zadovoljili. Deklamator je neustrašeno povedal trojno ljubezen, ki jo goji slovenska krščanska mladina, namreč ljubezen do Boga in Marije, do staršev, do domovine mile. Dobro se je postavil s telovadnimi točkami orlovski naraš- \ čaj. Posebno pa še je povzdignil našo prireditev tambu-raški zbor iz Št. Vida pod vodstvom šentvidskega gosp. > organista. Bodi vsem za toliko požrtvovalnost in bratsko pomoč izrečena najsrčnejša zahvala! Imam samo eno željo: naj stopa šentjanška mladina po potu, ki ji ga kažejo krščanske njene organizacije, neustrašeno naprej! Gibanje naše mladine v Makolah. Pri nas v Mako-lah deluje izobraževalno društvo, živahno tudi Orel in Dekliška zveza. Priredili smo v nedeljo, dne 29. aprila krasno igro «Stari in mladi«. Čeravno so igro ponavlja- j li, je bila društvena dvorana natlačena gledalcev. — ; Igralci so vloge krasno rešili, zlasti stari Jamnik, Fran- j ce in Alena; splošni smeh je vzbujal boter Blaže. Za « konec so igrali šaljiv prizor «Kmet in fotograf«. Ko so j zagledali gledalci starega kmeta, je nastal splošen smeh po dvorani. Res, dobro smo se zabavali. Mladina draga, priredi nam še v kratkem zopet kaj takega. Neznano utopljenko so spoznali. (Poročilo od Št. Janža na Drav. polju). Na podlagi poročila Slov. Gospodarja se je zvedelo, kdo je bila dne 9. 4. v Loki najdena vtopljenka. Bila je 241etna Marija Jan, doma iz Maribora, ki je služila tri leta pri trgovcu Granerju v Čakovcu. Dne 7. aprila pop. še je bila pri zdravniku dr. Blašiču v Čakov- cu, potem se je odpeljala v Maribor. A ni šla na dom k materi, pred katero se je menda bala priti, ker je bila zapeljana od nekega bančnega uradnika, ampak je šla v kino, kjer se je brž ko ne bolj potrdila v svojem sklepu, ki ga je potem izvršila. Že 8. aprila so poročali iz Čakovca v Maribor, da je Alojzija Jan izginila iz Čakovca, ne da bi gospodarju to naznanila, 10. apr. so poročali šentjanžki orožniki policiji v Maribor, da se je našla utopljenka; sorodniki so večkrat šli vprašati na policijo, če bi kaj vedela, a tam niso vedeli nič. Čudno tol Kot zaupnik SLS Vam moram resnici na ljubo sporočati, da je župan občine Ranče naš pristaš in se je zelo potrudil, da je vse naše volilce spravil v volilni imenik in tudi ob vsaki priložnosti agitiral za našo stranko. Zatorej se mu godi krivica, da se mu očita v dopisu «Po-volitveni glasovi iz Frama« v štev. 17 Slov. Gospodarja, da se vmešava med samostojne pogorelce. Gospod ran-čki župan je res šel z loškim, ker ga je zadnji povabil v vinograd. Oba sta si stara prijatelja, vendar v političnem oziru zelo nasprotna. Izvolitev novega župana. (Poročilo iz Ponikve ob južni železnici). Dne 26. t. m. je bil v tukajšnji občini izvoljen županom g. Franc Žličar, posestnik in gostilničar na Ponikvi, odločen pristaš SLS. Tak nadučitelj pač ni na svojem mestu. Iz Ljubečne pri Celju nam poročajo: V jeseni smo dobili novega nad-učitelja. Od takrat smo kaznovani za vsako zamudo, ker ta učeni gospod pač ne ve, da nam manjka delavcev. Kar mi ne smemo, dela on. S šolskimi otroci stiha skoro vsak dan po 2 uri med šolskim časom, da pridejq otroci domov s krvavimi žulji. Res je potreben kmetijski pouk, toda toliko ur menda ni predpisanih na teden. Prekopavanje vrta vidijo otroci doma in se ga naučijo po naši pameti lahko v eni uri, ne pa v 60ih urah. Da pride prepozno v šolo, ne rečemo nič, pa da ima naše otroke za barabe itd., pa menda le ni prav. Nadzornik gosp. Černej se naj malo prepriča, če je to res. Svojo učenko Rozar je udaril za uho, da je sedaj gluha na eno uho. Naše poslance prosimo, da se zanimajo za tega gospoda in gledajo, da se odstrani od tod. Šolo plačuje ljudstvo, da se otroci učijo lepega vedenja, ne pa surovosti in psovk. Ker smo v nevarnosti, da nam pohabi naše otroke, jih ne bomo pošiljali več v šolo! To naj vzame na znanje všji šolski svet, naši poslanci pa skrbijo, da pridejo v višji šolski svet drugi možje, ki ne bodo nastavljali takih učiteljev za nadučitelje na večrazredne šole, ekr vsaj nadučitelj mora vedeti, kaj dela. Čudimo se sploh viš. šolskemu svetu, kako je mogel tega človeka poslati k nam. Seve, viš. Jolskemu svetu je glavna reč, da je liberalni priganjač, vse drugo, šola, zmožnosti itd. je postranska reč. Upravičene pritožbe iz Gornjegagrada. (Na naslov okrožnega sodišča v Celju). Pri nas je nujno potrebna takojšnja inšpekcija naše sodnije. Naš sodni predstojnik počenja take stvari, da se vse škandalizira. Zastopniki strank, ki imajo vsak dan opravka pri sodniji, vedo povedati, kako so zastonj stranke iz Solčave čakale na gosp. Hočevarja, kako se je po «birmovanju« od strani padlega kandidata Kocbeka pri škarpi g. vodja urada par dni «ogibal« sodnije tako, da je eden uradnik izjavil, da ga je treba proglasiti mrtvim in še mnogo drugih zanimivosti/ G. Hočevar je stalni gost gostilne «pri škarpi«, kjer se počenjajo stvari, kakor v nekdaj zloglasni po-nočni kavarni «Črnagora« itd. na Dunaju. Splošno mnenje Gornjegradčanov je, da naj posveti žandarmerija brlogu «pri škarpi« več pozornosti, gleda na policijsko uro itd. G. Hočevar je žrtva te gostilne, zato bo najboljše, da se mu odkaže mesto kje daleč proč od Gornjega grada, kjer bo lahko točno zahajal v urad, kar mu tukaj ni mogoče in kjer ne bo treba ga šele buditi, ko stranke že čakajo na razpravo. O teh zadevah se pri nas javno po gostilnah razpravlja. Kmetijska dala v mesecu maju. Doma na dvorišču in pri živini. Mesec maj je najlepši in najzdravejši mesec v letu; vsled tega ga opevajo pesniki in povzdigujejo nad vse naravoslovci. V maju se mladež radostno suče po zelenih pašnikih in livadah, kar pospešuje njeno telesno rast in krepi zdravje. Ko odide staro in mlado na prosto je skrbeti za varnost stanovanj proti požaru in tatvini, drugače pa vse shrambe, stanovanja in hleve pridno zračiti. Pri menjavi krmljenja živine pazimo na to, da ne nastopijo motenja v prebavilih. To se utegne pripetiti, ako preidemo prehitro od suhe krme na zeleno. Mlado zeleno krmo je dobro mešati s suho krmo, tako, da prideta v začetku na en del zelene krme vsaj dva dela suhe krme. Od dne do dne višamo potem zeleno krmo in nižamo suho krmo. V teku štirinajstih dni se polagoma privadi žival na novo krmo. Iz zelene krme se razvija čestokrat v želodcu velika množina plinov; vsled tega postane žival napeta, zlasti če smo jo krmili z mokro ali v kupu razgreto krmo. Nevarno napenjanje se pojavi naj-češče, ako krmimo mlado zeleno deteljo. Plini se utegnejo v tem slučaju razviti tako naglo in silno, da poči vamp in žival pogine, ako ni hitre pomoči. Da ohranimo živino pred takim nevarnim napenjanjem, je treba biti pri paši in pokladanju zelene detelje zelo previdnim. Napetim živalim je odvoditi pline s pomočjo požiralnikove cevi, ki se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Molzno govedo je pasti samo toliko, kolikor je potrebno, da se živali izprehodijo. Pašnike izkoriščamo tudi najbolje, ako travo kosimo in jo pokladamo živini v hlevu, ker prihranimo na ta način škodo, ki jo povzročajo živali s pohojo. Pri molznicah dobimo več mleka, ako jih krmimo s tečno zeleno krmo v hlevu in spuščamo po dve uri dnevno na dirkališče. V Vinogradu. V slučaju nevarnosti pomladanske slane kurimo v vinogradu s tvarinami, ki povzročajo mnogo težkega dima. Proti pomladanskemu mrazu je trta najobčutljivejša takrat, ko so popki toliko pognali, da so vidni trtni listki in nastavek. Beli popkov mah varuje bele notranje dele pred pozebo. Ko so mladike postale 10 do 15 cm dolge, jih je treba poškropiti prvič proti pero-nospori z 1 odstotno raztopino modre galice in ob lepem vremenu. V istem času žveplamo trto proti plesnobi ali oidiumu. Pri žveplanju je paziti na to, da ne nasipljemo žveplenega prahu na listje in mladike, temveč ga razpu-hamo v prav fino meglo, ki se vsede na trtne dele in od pripekajočega solnca prime. Pokončujmo grozdnega su-kača in trtnega zavijača. V sadonosniku. Pri novonasajenih drevesih je napraviti drevesne gredice, ki imajo nalogo, dovajati dež-nico, katere vsajeno drevesce v prvem času mnogo potrebuje. Drevesna gredica pa omogoča tudi pristop zraka do korenin, kar pospešuje rast drevja. Gredico je držati prosto plevela in trave, da \evesu ne odtegujemo po nepotrebnem hranilnih sne vi in potrebne vlage. Velika napaka, katero opazujemo prepogostokrat pri neveščih sadjerejcih torej je, potrošati drevesne gredice s plevami ali senenim zdrobom. Pokončujmo gosenice od glogo-vega belina prstenčarja, zlatoritke i. dr., ki se pojavljajo sedaj na sadnem drevju. Enako je posvečati pažnjo na jabolčnega cvetodera in pozneje jabolčnega zavijača, katera škodljivca prištevamo med največje škodljivce sad-njega drevja. Na polju in travnikih. Dovršujmo sejanje krompirja. Sejmo koruzo in sadimo fižol, buče in drugo jarino in oko-pavine, ako tega nismo storili že v prejšnjem mescu. Ozi» mino plejemo, predno se prikaže klasje. Ko je vzrasel krompir in koruza približno 1 dm visoko in se je napravila prstena skorja, tedaj je napočil čas za okopavanje. Oko-pavanje ima namen doseči uničenje plevela in pristop zraka v zemljo. V suši okopavamo tudi zategadelj, da varujemo zemljo pred prevelikim izsušenjem. Po zakonu o zemeljski lasovitosti (kapilariteti) izhlapeva zemlja nam-. reč največ vlage tedaj, če so njene zgornje plasti enako goste ali kompaktne, kakor spodnje. Zgornje rahle plasti na plitvo okopanih tleh pokrivajo spodnje ter jih varujejo pred izsušenjem. Zatorej velja pravilo, da je motika polovica dežja v suši. Koncem mesca maja začnemo kositi deteljo. Sušimo jo kolikor mogoče počasi, najbolje na kozolcih ali na ostrvih, da listi ne odpadejo. Na vrtu. Sadimo fižol, kumare, melone, paradiž, papriko, kolerabo in drugo zelenjavo. Sejemo salato v več presledkih, da imamo v vsakem času poleti dovolj užitne salate na razpolago. V kleti. Pretočimo mlada vina v drugič, predno nastopi poletna vročina. V vročem poletnem času ni dobro pretakati vina, sicer izgubi preveč alkohola in dišečin in s tem na svoji kvaliteti. Praznih sodov ne postavljajmo na solnce, da ne zadobe cika in se ne pokvarijo. V čebelnjaku. Vsak čebelar mora voditi zapisnik, v katerega zapisuje vse vežne dogodke in spremembe posameznih panjev. Če imajo čebele potrebo vode, se jih napaja ob slabem vremenu v panju z gobo in v koritih s tem, da se nalije voda v kak sat. Sicer pa je potrebno primerno napajališče v bližini čebelnjaka. Zaru-žujmo šibke družine, kajti čebelar se mora nadejati ob lepi paši le tedaj obilnega donosa, če so družine krepke. Pri združevanju dveh panjev je treba uničiti slabšo matico in pustiti močnejšo, kar se spozna po množini in pravilnosti zalege. Vzgojevanje matic je eno najvažnejših opravil v pomladi, ker je usoda vsake družine odvisna od dobre matice. Pastirček v maju pase že veselo, Žalost v temo se povsod zagrinja; Cvetje belo, višnjevo, rumeno, Sirom rajski vonj svoj razpošilja. Gospodarstva KMETSKE PRITOŽBE PROTI NESMISELNEM IZVOZU. Od odličnega kmetskega živinorejca smo dobili naslednji dopis: Zadnja leta je bilo izvanredno malo sena. Radi tega se je število goveje živine zmanjšalo splošno gotovo za 50%. Iz lastne izkušnje vem, da smo odprodali vso govejo živino, za katero nismo imeli dovolj krme. Za ta slučaj je bil izvoz dober. A letos bo, kakor kaže, zelo mnogo sena. Živine pa je malo. Izvozničarji, povečini židje, pokupijo na sejmih in na selih vso živino, ki jo kdo ponudi na prodaj. Pitane živine ni dobiti. Prodaja se samo plemena živina, povečini mlada. In vse gre čez mejo. Izvozničarji zaslužijo ogromne svote. Saj sem, sam slišal, ko se je tak krvoses hvalil, da zasluži pri 1 kg žive teže po 20 do 30 K! Dasiravno je za živinorejca dobro, ako se živina lahko proda in za dobro ceno, vendar je sedaj večina živinorejcev proti nadaljnemu izvozu plemene živine. Vzroki so naslednji: 1. Ako potrebujem plemeno živino (bika, teličko, kravo, mlade vole), je na sejmu ne morem kupiti, ker izvozničar-verižnik plača vsako ceno. Nam kmetom in bajtarjem ali viničarjem onemogoči nakup plemenskega živinčeta. 2. Na tem ne trpi samo posameznik, ampak celo narodno gospodarstvo, ker se število živine ne more pomnožiti na potrebno višino. In najboljše pleme gre čez mejo v klavnice, pri nas pa bomo prihodnja leta imeli same buše, mršavo, drobno živino. 3. Če bo šlo tako naprej, bo zmanjkalo vprežnih volov. Pri nas je bil običaj ta, da ko sem težke, stare, za delo nesposobne vole prodal mesarju, sem šel na sejm ali pa «hauzirat« (od hiše do hiše) iskat mlajših volov. Sedaj jih ne dobiš skoro za nobeno ceno. Tega je kriv sedanji pretirani izvoz. Izražam torej željo kmetskih živinorejcev, naj se izvoz goveje živine tako dolgo ustavi, dokler ne bo število živine prišlo na staro višino. Država pa naj malo bolj gleda na gojo plemene živine. Skoro nikjer ni več dobrega plemenskega bika. Želim, da bi se o tem vprašanju izjavili še drugi kmetski tovariši. Več glav več misli. J. S., kmet iz Slov. goric. Opomba uredništva: Tudi uredništvo želi, da bi živinorejci-kmetovalci sami izrazili svoje mnenje o vprašanju izvoza plemenske živine. List bo bolj zanimiv in tudi podučen, če bodo kmetje in strokovnjaki povedali svoje mnenje. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. aprila 1923 se je pripeljalo 322 svinj, 5 koz in 3 ovce, cene so bile: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 700— 1000, 7 do 8 tednov 1200—1400, 3 do 4 mesece stari 2000—2400, 5 do 7 mes. 3400—4500, 8 do 10 mes. 4800—5500, 1 leto stari 6000 kron. 1 kg mrtve teže 110—115 kron. 1 koza komad 600—700 kron. Sv. Peter pri Mariboru (Čebelarski shod). Dne 13. maja bo imel pri nas g. Jurančič podučno predavanje o čebelarstvu. Vsi domači kakor sosedni čebelarji iz Hoč, Sv. Barbare, Sv. Marjete in Maribora so vabljeni. «Cugi« se priporočajo saditi. Seme od domačih cu-gov, to je izvleček za vino (Heber) se dobi proti naprej vposlanih 3 din., ena porcija od K. Ferlež, Žalec 100, Slovenija. Ker so sedaj stekleni izvlečki jako dragi, se to sajenje priporoča. Iz zagrebškega žitnega trga. Ako pogledamo na žitno trgovino preteklega tedna, vidimo bolj prijazno sliko, ker se je trgovina vršila v primernih mejah. Kupovala se je dosti moka in koruza, toda cene niso poskočile. Za izvoz se je kupovala samo koruza, pa bolj v mali količini. Dasi denarna kriza še dalje traja, vendar se je ni občutilo na žitnem trgu. Pšenico so kupovali posebno mlini, katerim je vsled prevelikih naročil stara zaloga pošla. Cene so se gibale med 450 do 460 din. za 100 kg postavljeno na postajo v Bački. Slavonska pšenica, dasi je slabše kakovosti, je bila dražja. Rž se je zalo malo kupovala in to po 375 do 380 dinarjev za 100 kg. Za oves ni bilo zanimanja; vendar je računati na zvišanje *cen ovsu, ker *e znižana carina na izvoz. Ponujali so ga po 295—300 din. za 100 kg postavljeno na postajo. Koruza se je živahno prodajala in sicer bačka po 265—270 din., slavonska pa po 275—280 din za 100 kg. Ječnem so kupovale samo pivovarne po 325—350 dinarjev 100 kg. — Moka: Zanimanje je vladalo samo za bele vrste. Nularica se je plačevala po 7—7.10 dinarjev kg. — Otrobi so znatno poskočili v ceni, ker je carina pri izvoru znižana na 15 din. Plačevali so se po 160—180 dinarjev za 100 kg skupaj z vrečami. V celoti se opaža pri vseh vrstah počasno dviganje cen, ki pa se bo kmalu ostavilo, ker je povpraševanje zelo slabo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 95—96 din., francoski frank stane 6.57 do 6.62 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1365 do 0.1375, za 100 čeho-slovaških kron 289 do 291, za 100 nemških mark 0.33 do 0.33 in pol in za 100 laških lir 479 do 481 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.69 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja za 9 in pol točk poskočila. Ptujski Hutter gre v zapor! 28. Aprila t. 1. je bil obsojen znani šnopsar in industrijec alkoholnih pijač F. Hutter iz Ptuja radi prestopka zakona o živilih na dva dni zapora in 16 tisoč kron globe oziroma na nadaljnih 80 dni zapora. Hutter je lansko jesen prodal dvema mariborskima vinskima trgovcema iz svojega vinograda na Plavču vino glede katerega je ljubljanski kemični zavod izjavil, da je sumljivo, mariborski kmetijski kemični zavod ter dva iz-j vedenca v vinarski stroki (vinarski ravnatelj Puklavec in višji kletarski nadzornik Zabavnik) pa so spoznali kot vino prodano tekočino za vinovito pijačo, to je, da je bila vinu primešana jabolčnica. Obravnava je bila zelo zanimiva ter je trajala skoraj nepretrgano 6 ur. Pravdni zastopnik Hutterja je bil odvetnik dr. Gosak iz Ptuja, ki je poskušal z vsemi sredstvi, da za vsako ceno reši obtoženca. Doprinesel je celo razna spričevala od raznih nemškutarjev, in Hutterjevih vinskih bratcev, ki so pripoznali to mešanico za najboljše namizno vino. Huter je znan še od Ornig-ove Štajerčeve dobe po vsem Dravskem polju — Halozah, Slov. goricah in sploh po celi Sloveniji kot najbolj zagrizen nemškutar, ki je od samih slovenskih grošev postal velik bogataš. Pri celi ofiravnavi se je zagovarjal Hutter nemški, ter je celo v predzadnji obravnavi sodniku v osornem tonu izjavil: «Ich verstehe nichts slowenisch«. Da bi imel I pri oblastvih še več upliva, je dal svojo šnopsarijo takoj po preobratu prekrstiti v «Prva Jugoslovanska alkoholna industrijska družba poprej Simon Hutter sin«. Res lepa jugoslovanska družba, ki se sramuje slovenskega jezika. NAŠE PRIREDITVE. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Naša Dekliška zveza priredi na Križevo dne 10. maja lepo igro «Dve materi». Na sporedu je tudi petje in šaljivi govor. Domačini in sosedje ste uljudno vabljeni. Sv. Jurij v Slov. gor. V nedeljo priredi bralno društvo «Edinost« tukaj «Miklovo Zalo«, krasno ljudsko igro iz turških časov v osmih slikah. Krasne narodne noše, sijajne turške obleke, oder ves prenovljen! Začetek točno ob treh popoldne. Sv. Lenart ▼ Slov. gor. Ker je gospa Arnuševa nevar- no obolela, za to se preloži igra «Miklova Zala« na po-, znejši čas. Pa tedaj na svidenje. Skupina Strokovne zveze viničarjev in kmet. delavcev pri Sv. Miklavžu obhaja v nedeljo, dne 6. maja delavski praznik v proslavo 1. maja. Zjutraj ob 6. uri bo slovesna sv. maša za umrle viničarje v društveni dvorani. Popoldne po večernicah gledališka predstava «Repoštev«. Čarobna burka v petih dejanjih. Vstopnina: Sedeži 5 n 4 din. Stojišča 2 din. Za šolsko deco 1 din. Vse prijatele poštenega razvedrila uljudno vabimo. Vsak delavec mora ta praznik slovesno in pošteno proslaviti. Bog živi! Načelstvo Strokovne zveze vin. kmet. delavcev. V libijski puščavi. Roman. Aagleaki spisal A. Conan Doyle, (Dalje). «Da, zares —. Mislila sem na tisto tempeljnovo steno in na slike, ki smo jih gledali —. Ali se še spominjate tistih ujetnikov —? Vlačili so jih pred kralja in jim sekali roke —. Kako pobite in nesrečne obraze so imeli sredi divjih vojščakov —! Kedo bi si bil mislil, — mislil, da bo črez tri ure ista, prav ista usoda zadela nas —? In gospod Headingly —!« Obrnila se je v stran in je zajokala. «Nikar ne tuguj in ne obupuj, ljuba moja!« jo je mirila teta. «Ali nisi šele pred kratkim tako lepo povedala, da smo vsi v Božjih rokah in da nas Bog gotovo ne bo hotel storiti nesrečne —! Kam pa mislite, da potujemo, gospod Stephens?« Rdeče vezani Baedeker je še vedno gledal Stephen-su iz žepa. Dervišem se knjiga ni zdela vredna, da bi mu jo bili vzeli. Pogledal je vanjo. «Če mi ga pustijo,« je pravil, «si bom poiskal iz njega nekatere izvlečke VZ — hočem reči«, se je popravil, ko je zapazil otožni smehljaj na Sadijinem licu, «— nekatere podatke o tej pokrajini. Da bi se le kje ustavili! — O deželi tule imam vsaj temeljne pojme, sem si onidan na parniku dobro pogledal zemljevid. Nil teče od juga na sever, mi torej potujemo proti za-padu. Mislim, da se bojijo egiptovskih čet in da so za to pustili reko in dolino. Tod nekje pelje karavanska cesta, se spominjam, vzporedno z Nilom, kakih sedemdeset milj* zapadno od reke. Ako ostanemo v zapadni smeri, računam, da pridemo v enem dnevu do ceste. Naravno je, da se take karavanske ceste drže studencev, ki se, dasi poredko, vendarle nahajajo tu in tam po puščavi. Tudi tale cesta gre mimo nekaterih studencev, kakor sem opazil na zemljevidu. Dobili bomo torej vode in tudi počitka in sence. Kajte kjer so studenci, tam je tudi zelenje, so palmovi gaji, oaze, in v oazah ležejo ljudje in živali hote ali nehote k počitku. Upajmo torej, da bo kmalu bolje! Cesta se začne v Assiutu ob Nilu in pelje v deželo dervišev, tako da —.« Presunljiv krik je pretrgal njegovo pripovedovanje in cela ploha nerazumljivih besed se je ulila za njim, besed brez pomena in brez zmisla, jeznih in zapovedu-jočih, in v neprestanem ponavljanju so se usipale na ušesa iznenadenim potnikom. Vsi so se ozrli za vzrokom nepričakovanega izbruha. Nekoliko zadaj za drugimi je jezdil gospod Stuart, protestantovski pridigar. Rdeče lise na njegovem obrazu so se poglobile v škrlatno rdečico, njegove oči so bile prazne in nenaravno so se bleščale in kregal se je .neprestano kregal, kregal —. Ubožcu se je zmešalo —. Kako usmiljena je mati narava! Ne dopusti, da bi njeni otroci prehudo ne trpeli. «To je preveč«, reče, «tale ranjena noga, tele razpokane ustnice, tale zbegani, trpinčeni duhi Počivaj nekoliko uboga duša, da se ti rane na telesu zacelijo, da bo tvoje telo spet porabno stanovanje —!« In z usmiljeno roko zagrne duši njene ranjene, boleče čute z nezavestjo in jo odpelje v mračno kraljestvo domišljijo —. In trpinčena duša ne čuti več bolečin, ne vidi več, ne sliši več, odmaknjena je iz trdih, krutih od-nošajih prostora in časa in biva v prijetnih sanjah preteklosti —. Ljudje pomiljujejo blaznega človeka, pa če pogledaš bližje, se boš prepričal, da je blaznost le dobro-dejno zagrinjalo, s katerim usmiljena mati narava zakrije trpečemu duhu njegovo nesrečno stanje —. Vprašaje so gledali beduini gospoda Stuarta. Kmalu so umeli, da je zblaznel. In blaznost je za beduine nadnaraven pojav, bojijo se blazneža, da je z duhovi v zveži, pravijo, nadnaravne moči mu pripisujejo. Eden beduinov je pojezdil na čelo karavane in sporočil poveljniku o dogodku. Ko se je vrnil, sta dva Arabca vsak ob svoji strani prijela Stuarta, da bi ne padel s kamele. Črnec, ki je bil naklonjen Angležem, se je približal polkovniku in mu nekaj šepnil. «Kmalu se bomo ustavili, Belmont!« je pravil Coch-rane. «Hvala Bogu! Upam, da dobimo vode. Tako ne moremo naprej!« «Dejal sem črncu, naj nam pomaga in da ga bomo naredili za bimbašija, če se srečno vrnemo v Egipt. Mislim, da bi nam rad pomagal, če bi le mogel — ampak —. Ustavil se je. Njegove oči so zrle v daljavo proti vzhodu. «Poglejte tamle!« je dejal z bridkim obupom v glasu. * Dobrih sto kilometrov. OBČNI ZBOR hranilnice in posojilnice v Slivnici pri Mariboru r. z. z n. z. se vrši dne 13. maja 1923 ob pol 9. uri v posojilniških prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenjn računskega zaključka 1. 1922. 3. Čitanje revizajskega poročila. 4. Slučajnosti. Ako bi ne bil ob tem času zbor sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in sporedu drug občni zbor, ki je pri vsakem številu sklepčen. 464 ~ OBČNI ZBOR hranilnice in posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici. r. z. z n. z. se vrši dne 13. maja. t. 1. ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni. — DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2 . Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1922. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število članov. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Kmetijske nakupovalne in prodajalne zadruge v Dolu pr Hrastniku, ki se vrši v nedeljo, dne 13. maja ob 8. uri dopoldne v društveni sobi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo načelstva in nadzorstva, 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1922. 4. Čitanje revizijskega poročila, 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. 472 Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR hranilnice in poso« jilnice pri Sv. Urbanu pri Ptuju r. z. z n. z., ki se vrši dne 21. maja po rani maši v šoli. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva, 3. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1922, 4. Volitev načelstva in nadzorstva, 5. Pre-memba pravil, 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob gori navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu članov. 473 JAVNA ZAHVALA. Tem potom se iskreno in prisrčno zahvaljujem gospodu dr. Enrihu Watzke~ju, primariju ginekolškega oddelka v Celju, ker je ob priliki moje že gotovo izgubljeno življenje potom izvrstno spretne trebušne operacije rešil. Moja dolžnost in neizmerna hvaležnost me veže, da se iskreno zahvalim in zahvalo tudi objavim javno, in ga tem potom tudi drugim v tem slučaju trpečim, toplo priporočam kot najizvrstnejšega in požrtvovalnega primarija. Vsa čast in hvala mu! Istočasno gre moja iskrena zahvala č. sestri Adolfini, prvi sesri istega oddelka, ker je z neverjetno požrtvovalnostjo k tej strašni operaciji k uspehu bistveno prispevala. Za vse se prisrčno za- DARILA za BIRMO uhani, pr*taci, verižice, priveski, zapest ice, žepne "" ure v zlatu in sreb u, vsskovrstne siecs e ure in ^ budiinice, popratila ievršujem točno in csno pod 2 jamstvom. Ceniki proti pošilja t vi 1 Din. Stoječ imm, urer, Maribor, Mičeva 8 K. & R. JEŽEK, «¡BOR Melje itev. 103. Izvršujemo vse vrste poljedelskih strojev, kakor: pluge, brane, valje, kultivatoije, sej al ne stroje, okopaee, kosi.ne stroje, mla-tilnice za ročni, vitelni in motorni pogon, motoije na bencin in sesalni plin, parne lokomobile, slamoreznice, re-poreznice, drobilne mline, kornzne rol>karje, sadne mline, žitne čistilnike, vinske preše, mline za grozdje, s e-salke, kotle, parilnike itd. Kompletne žage, mline, opekarne, armature za krožne peči in sploh vse dele transmisij za tovarne. Lastna moderna livarna žeieza in kovin. Cene zmevne! Zahtevajte prospekte in ponudbe! Umetno in naravno bosansko in francosko mlin-_sko kamenje._302 10-3 Jesernig-ova škropilnica je dosedaj najbolj priljubljena in torej najboljša škropilnica za uničevanje peronos-p o ^ e. — Ker se jo posnema, se opozarjajo cenjeni vinogradniki, da je ona prava, ki nosi poleg stoječo varstveno znamko. — Ta znamka je za celo JUGOSLAVIJO uradno prijavljena. Edino za- i stopstvo za Slovenijo: F. 2IHA13ER, Maribor, Aleksandrova c.45/11. i hvaljujem in kličem iz dna srca: «Za vso skrb, trplenje milo, Bog vam večno daj plačilo. LAŠKO, dne 25. apr. 1923. Marija Grešak. SENO! 1-3 460 Sladko in dobro imapa na prodaji, čena nizka Milan l^jevalica trgovec sena Ok-u.čani, Slavonija. Graščina pri Ptuju i§če enega praktičnega energičnega ekonoma ali štfarja r. večletno prakso priletnega Krača j a, oženjem imajo prednost Treznost in poštrnost mora biti na prvem mestu. Zahteva se praks s v poljedelstvu in živinoreji. Vpraša se v upravi lista. 2 3__393 Ugodna prilika! Oddam 15 močnih, rabljenih vinskih JP ^^ sprejme- is poštene hiše tat RJI J J R J mm pri Josipu Ögorevcu, yodar w ^tr W Brezini pri Brežicah. 4—5 3 od 5 do 30 hI vsebine (za takojšnjo uporabo!) Cen« K 3- — za liter Delno xamen;am tudi za dobro vi; o. Ivan Pire, sodar in trgovec, D-avlje pri Ljubljani. 2 -3 409 Premog, cement in strešna opeka stalao v zalrgi pri H. PETRIČ, LJUBLJANA Dunajsita cesta 33 Telefon 366 Skladiiče: »Balfctnt. 2—7 3^6 Proda si posestvi okroglo 6 oralov, obstoji ii sa-donosuika, treh njiv, no?eg» vino<. a nega nasada, travnika in g >sda in vsega za gospcd«r-fctvo potrebnega poslopja. Posest o je oddaljeno tri minute od fsrne cerkve Sv. Andraž — Cena in druga pojasnila pri lastniku Antonu in Veroni B zjak, pes. Vitomarci 45, S ?. Andraž v'Slov. gor. Prodalo se bode tekom Teh tednov. 1 1441 IV-g neifi člste veltie p*" l#wC £¿311 * »me, zelo čuječe, se prodate Z ff, Pobrežje, Ob Dravi št. 1, 2 -3 357 rosiki (travčrze) vedno v m. ¿T, 7 TT"č T logi in v vsaki množini ter naj- MUtOt'SUlMi P020f I nižji eeai pri " r Franc Drofenik, Poljčane. 1 431 Išče se dekla Proda se hiša I„b::r 30 do 5o let stara, poštera ia kuhinjo in »rtom, Hotinja vas zanesljiva. Nsstop takoj v t'gu št. 59, p Slivnica pri Mariboru. Sv. Trojica v Slov. gor. Kje, Vpraša se Betnavskn cest» 6 ocve uprava. 456 Mariboru. 4 6 Dfftrfa *e majhno pjsestvo riUUCi s hišo v Slaptincih it. 31, p. S/. J uij ob Sčavoici. _452_ flfljSa ae hiU, pripravna za rlllilffl trgovino z velikim sadoaoiuikom. poljem in vrtom, svinjaki, stanovanje is (rth sob je takoj na razpolago Studenci, Kralja Petra cesta 48. 462 16 leten močen fant išč« tresti kot misarski učenec. Poštni nabiralni*, Sedkrjevo pod A. J p. Podčetrtek. 458 Enajstletni fant se da k poštenim ljudem za s?o-jega ali za p»stirj*. Jakob Vam-bergsr, Kralj* Peir« c. jg, Studenci pri Mariboru 4'S — Za težko in lahko vožnjo — ilianar za les *1:,venskeea ITapCt in nemškegs jedka ztnoien samec se sprejme v stalno tlužbo. Hrana ia «tan v hiši, Ponudbe samo zanesljive osebe, na stavbeno podjitie Werndl, Celie, Gaberje ',9. <54 se hiš» sa eno družin , lepo staoovanie in blitu en or*i zexlje Ce ia na Brezje 51 a, Pobrežje pri Mariboru. , 4&5 OVES krompir, koruzo, opeko, cement, drva, premog slami), seno \e-d 10 vsaka množina ANDREJ OSET Maribor, Aleksandrova cesta 57. Tel. 88. 1—lc 442 Napo*est^iv5 sprejmeio s 1. m»jem: 1 Isbor-na kuha-ioa, ki bi Kuhala za 6 oseb. 3. Euhiajska dekla, upo rabna tudi za lahka vrtna dela. 3. Starejši neoženjen vrtnar, popolnoma uveden v vrtnarstvo zelenjave in dre es. Ponudbe spiejem» ped: Os bje št. 1586 og asai zavoi Vcršič, Maribor. Slomškov t-g 16 t—3 428 CEMENT Vsakovrstne starinske predmete kakor slike, nt vce, posode itd. kupuje Trgovina antiqitet in čebelarskih potrebščin, Celje, Zavedna (pri Skalni kleti). _» -313_ Priporočam Sgf K potrebščin najboljših znamk. Atelje Vlašič, Gosposka ul. 23, I. nadstr., Maribor. 2—to 3:4 «čenec se sprejme ie poštene hiše takoj »•• T„»i--- A------------------J-| y 222 Predam Juriju ob Taboru lepo posestvo, obstojeie i t. vseh gospodarskih poslopij. ¡2 ora-ralov dobrih njiv in travnikov, {>">1 or»la vinograda in 3O ora-ov gozda ter pašnika. Valentin Miklavc, Gorica pri Št. Pavlu pri P eboldu. 2—8 336 raaio druiko, 3 delavnimi močmi, išše službo. Nastopi trdi službo : ajerja ali pa kočiiažs, takoj ali tu Ji kasteje. Pjnudbe pod »Oskrbnik št. 36», poštno l«žele, Žalec. 2 3 V?2 na prodaj. Obstoječa iz ill&fi 4 stanova ij, električna raisvetlj»va, pri glavni cesti 1o minut od mesta Celje, Gaberje, zruven je čez en orkl zetnlje ali še več, kakor je kup su «god-nejej nekaj gospodarskeg i poslopja, pripravno z* kakega obrtnika; preda se po ugodni ceni zavoljo preselitve. Zve se pri Jo i. Verbnik, tesarski mojster, Gaberje 134, Celje.5—163 Cement Trgovina S5 n*m "* _ prometnem iniadus-rijikem kraju, v meitu, , w , pet minut od železniške postajf. licem malo gostilno K'e »p™™ 2 453 z nekaj zemtie z vrtom v najem med Mariborom in Celjem, mogeče vkakšn-.m večje22 trgu, 1 r-3 459 Proda se posestvo čes 8 oralov, Jožef Še eri). Gi-bin* 13. p. Sv. Andiaž v Slov. gor. 466 se po ci»ni sk raj nov gostilniški ork'ttri n prvovralne dunajske tvrdke. — Mizarstvo Hojker, Ptuj, Ljutomerska cesta 20. Iitotam se prodata 2 postelji is trd ga lesa, skoraj novi z žimnicami na Vitneteh in 2 ponoini omarci z marmornatimi ploščami. 1-34 4 iščem m^m Pp z i r miinarii! ra izdelavo 50.000 kom, opeke Zapečnik, postaja Brezno Rib I—i "" me*. 451 JXJ n »J. se lep kos sečnega riOUd bukovega lesa in velik travnik se da v n»jem. Sola t Gornji Rečici, p. Laško. 1—2 __ '__453_______ Í#8» šmar ica 75 p. Kdor še k*j potref)cje naj »e takoj cgla3i ustmeno ali piiiaieno. Pa m rotila naj se pošlje tretjino are, Trte so dobro vkoveninjepe i« zitaše.ie, zakar .»e jamči Trte p odaja ia raspriilja F.--acc Sloduiak, tri-nar, S ' Lovrenc v Slav. gor., pošta juršinci pri Ptuju, 2 -i 377 — MI1BIPM »U 1II»»— ?a'ika 'Kbira y?i&ko'«Tat-ga fimskega blaga. Satove površnike od $00 Din, in druga taa-oaf»ktura najceneje pr? 956 vedno svež in v vsaki množiti ter najaižjiceni dobi v zalogi cementa F. C. SCHWAB, m SLOVENSKI TRG. 3 3 31° J. far»,bor, Glavni trg 17. VinotQö „pod vejo" Jeriča v Počehovi odprt. 3—4 326 zajamfcno praU t t^estoi šknii m Me st^ii KORANU ne premoči ne odzebe, se ne lomi i 3 ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehra na 1 m1 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boliši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha,ker ne pot ebujenik dar popravila. FRAN IC CE 7/AR ZirovnIca(M08t9)G ?reni»ko iepijsns in druge srte prodaja posestnik Franc Horvat Mostje, p. juršinci. Cena prvo-rstnim, cepljenim 3 Din fc mad; kotenjskoti 1 Din- «So i'25 Din, vkorenjeni b*li šmamici s o par komad. Naročila se sprejemajo, dokler bo kaj zaloge. 5—3I4 t Potfti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužn ) vest, da je naša nepozabna, ljubljena in skrbna mamika, gospa Antonija Arnoš, roj. Fras, vdovi] Koroisc, gostilničarka pri Str. Lenartu v Slov. gor. v torek, dni l.maja 1923, ob 3. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 47. let mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice se bode v četrtek, dne 3. maja 1923, ob 4. uri popol dne v hiši žalosti slovesno lagoslovilo in na pokopališče pri Sv. Le artu v Slov. gor. položilo v družinski grob. Sv. maša zadušnica v blagor pokojnične duie se bo darovala v župni cerkvi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v soboto, 5. maja "t. 1. ob 6. uri zjutraj. Sv. Lenart v Slov. gor., dne l.maja 1923. Adolf, Mldka En Francek Aniuš otroci. ■ & ■- slS&K^ K»? '■"■•' . '»■••• •-'■■• i-' ■ y Mföfime ■' ia» i« ,■ví.í,; ' v , Tisk tiskarne sv, Cirila x Mariboru. Odgovorni urednik: Tlado Pušenjak. izflaja konzorcij tSIov. Gospodarja.«