262. flepfflro. o Duminni, i peleK 17. novemlira igzz. uto w. Ixha|a vuk dan popoUae, ftsvsta*! aoiti • ia praiaU«. tnseratl: do 9 petit vrst š 1 D. o 113—n r»ctit ^rst i 1 f) 50 ^večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslana, izjave, rekli ne. preUid peti' vrsti 3 D poroke, zaroke vehkost 15 vrst 30 D; že ii?n.» ncn iJj.- beseJi 7> ^. Popust le pri naroćilih od U ob.av na/>re. — ln^eratni Jjvck posebej. Vprašanjcrn glede inscratov na] se nriloii *narnka za od^ov^r. Uz»»fiTniitvo „Slov. Ifarada ta „Jf jr>«a* tls^irai" Snaflava ollca st 3, prltlldio. - T«l»I>i *t. 394. DroJaUtrj „S13*. lirjli' 1-nf'in -iM3i «t 9, I« aadstroii« Te'»*n sta/. 34 DojUt spr»!«ni *• t*liii*n li s«iiiti) fni'ovja«« iS»if sa na vri.i. jprg v inozmmUj mulia d ti Din if naJelJa O)n 1 25 Po^tnifii platni v gotovini. „Slov nskl N-raJ* vela: ! , * Jn"os!"'.J! _ ------j y lno«mtn« * iv L'ubhanl : po r-> ti j .2 me ece*...... D.n i20'— Din 1^4— Din 21t> — 6........60- . 72- . 10.S--3........20-— . 26-- . 54 — 1........10- . 12- . lri- Pri moreb;'ne n povi5i'i;u se trm . p~šta. čacor»T<;f in vožnja no že!e7nici. vse to ie dostnnr>o sa* fro ^e borTptim ^i^^m |n fttir'om 2 visoko valuto. Draginja je posebno zadela sredne slo-fe. v orvi vrsti inte- mestih, isče skromnega zaslužka in ne misli več ra živlie^ie vredno kuU turneja člnveka. Lažie ie živfi^rre delavcev. ki zaslužilo DovDreČno 30 do 40.000 mark mes^^o. Da nimalo on'h petreb za živlmrne kot inteli* srentni sloii. Kot Dovsrd žive ««v*da tuđi v Nemčiii verižnikl in šoeku-lantie rafsko živlienie. Med niimf ie naiveč tuicev. Dred^^-ni Dimau^nov in Židov Iz sovjetske Rusife. Ti kro* karii na razkraiaiočem telesu Nem* Čiie vzbuiajo veliko c.ecrčenie in sovraštvo nernškesra naroda naoram vsem tuicem. In tako so začeli do« sebno v zadnjem času skorai vsi nemski časoDisi hTt:" ~ti dorr"^x'ne proti tem nepoštenim ir\ nepnva^'ie-nim gostom. Opažati je tuđi veliko antisemitsko gibanje. V današnji Nemčiji se dogaja v tem pogledu isto kot svojčas v Rusiji po februarski revoluciji. Državni uradi so polni Židov. Inicijativa v političnem in so-cialnem življenju prehaja polagoma v njihove roke. Najbolj pa teži in zgošča že itak neznosno atmosfero nad nemško jav nostjo zavest, da ni izhoda iz tega : obupnega položaja. Nobeni koraki, ki jih je storila vlada za zboljsanje marke, nišo do sedaj dosegli zaže-Ijenega uspeha. Strogo postopanje s špekulanti, državni nadzor nad vsc-mf operacijami z inozemsko valuto, ki je uveden z dekretom prezidenta republike in dru^i podobni ukrepi vlade, ki skušajo resiti nemški narod pred grozečo katastrofo, do danes še nišo dali državi pozitivnega rezultata. Tega rezultata nemška javnost tuđi ne pričakuje, zakaj bol) važno, kot špekulacija, je splošno ne-zaupanje, ki se je polastilo mas na-pram nemški marki. Marke se ljudje. naravnost boje, nasprotno pa isčeji in povprašujejo po tuji valuti, posebno po dolarjih. Valuto kupujejo sedaj ne samo p~djetja, ki se pečajo ^ zunanjo trgovino, marveč trcM pre^;' valstvo nemških mest. Ljudje, ki so navezani na mesečni zaslužek, ko-maj čukajo, da se jim slednji izpla-ča in že hite v menjalnico za tujo valuto in to je edina rot, da si člo-vek zasigura mese^ne življenjskc potrebščine. Ti nemoralni pojavi so omejeni za sedaj samo še na velika mesta, vendar pa že preti nevarnost, da se ista gonja za tujo valuto pola-sti tuđi kmetskesra prebivalstva. In če se to zgodi, bo nemška marka kmalu segla v roko sovjetskemu rublju. Z druge strani pa vlada velika napetost v pelitičnem življenju in ne-varnost izbruha revolucije s te ali one strani je danes velik-) večja, kot je bila po svetovni vojni. Te dni je demisijonirala vlada. Bhk meščnn-skih strank znhteva, da stopijo v vlado zastopniki nemške kmetske stranke, z jedinjene socijalistične stranke pa odhčno protestirajo proti donnstitvi k vl?r*t stranke, čfje vo-dja Stfnnes je odločen nasprotntk stabifizadie rems'ke marke in hoče uvesti v Nemčiji 10 urni delovni dan. A vkljub temu imenujejo Stinnesa za moža bodočnosti. Iskra monarhistič-ne?a gibanja še vedno tli na nemških tleh in gotovi krogi prav pridno de-lujejo za restavracijo Hohen^ollern-cev. Nasprotno pa trdi republikanske stranke ne spe, marveč z vso o-preznostjo slede za ta inim ei^anieTi monarhističnih e1errer»t^v. V tem 071-ru jim poma^'o titdi knmiiri<:ti. Ri nn skusafo iskoristiti medse^oino tckmnvnnie teh dveli nasnrot'\f^(*»h si no'fff^rih stn'i v svojo nnTr^ne in nnfprrpjt} jvVni^ifn v vrt»"f*c kom»i- r»tcfj*nenr^ plf*c^. ki V* ?kr^f»n n^^- ! nira fn p^npnHra t?»fr»a c-victc'--« ^rr^Tifurri fn riloro 7lr»to. T^r1? ^it^<»| fa?istovskega puča se je polastila nc-kp^crih kroe^v n^m^kc^a narodi, ki nrihcijojo vrednn boli do sp^zn^nia, dn mora Nemčija kreniti na drugo : p^ljti'no p~t. i Kot Ptavn! v--"- <~ krize in zerŠČene rnlitičnp atmosfere krt nfena 1~r-'~~><* p^ci^ri;,-^ fe seveda verraMls'ci rrir. ki ie nris-l 1 NTeir.č!if> roprhon^a k tlom. Izriba in mornarice in končno ogromna voj-*"a of'šVrdnira. ki fo 7.^\q\ a antn^^a vse to ni mo^lo rr*nti brez DosHdic ^i rcrr.^'i rnrod. N I fni r^sn^d-^r^ sVo bo^ntn in mrčra NTemvir.i i-r^^h* Kr» v /""^"»"'Tn čisti f1-1 p^^ f^^nf, ?o- tanti več šk ^dujcjo kot pa — tako govore Nemci — revi"Ha yrrcnW^i-Q mirovne pogodbe, češ da bi edina mogla rediti državo iz današnjega kritičnega Dolcža»a. Akcija Krv?Mega blcka. MISIJA HRVATSKIH ZASTOPNIKOV NI USPELA. — Beograd, 16. novembra. (Izv. Zastopniki firvatskega bfoka dr. D ri riko vi ć, dr. Krnje vi ć in Predavač ?o se 5noet vmili v Zagreb. Te-hon včerajšnjcga dneva so imefi da^j^e konference z zastopni^f raznih pnrla-mcnt?mih rpozicionaTTT*h skupin. Kon-forim^ ?o tuđi z demokrati, e^ino z ra-f»^a!c! m?o ^opf!i v stike. Zas^opnf'i Hrvptskejra b'oka ^a fo po^lcu^aTi priti v stike 2 izvenparlamentarniml javnimi đe'avci. Snfcgrn narlamen^ml kr^jjl nasfršajo. f'a aVctfa zastopnOr^v Hr-vn'-Ve-a b!-lca n? u-^efa Fn di fc rna-?p*\ ne*-o nhVrv'eTt'e. rfn-atski b^nk stavi v Fp'^pem zr'o pretirpne za^^ve. — Za~reh, 16 .rov. (Jrv.) MiVja Hn-at.^Vr^ ^»o'^a v Peoprac'fi ni c*o-«e^'a ra*rf|en1i tj.^rlrov. Za**rr>HH ^VIr^ to *e (*rr*S rovrril? v y^^rrh hVV rrpofrrTra VrP^\ v ipprn^t^ i_0 je bVn za to nrit!"or*nr!*a pr;TiV^. Pnr-fpmrntpr^f ^TOr\ z<*fo z?mcHio fTn-nt- 1 sTcemtt bVVu. Ver rl 'nr^V-o 'r*o v mo- I m**r*iT raf^T^fc *n T**Mbofj Vr?tic*nc r***^- ' narodne situacije imel nobene tehtne besede, da bi okrepil mednarodni po'o-zaj države. Parlamcr'arni kro.ci tuđi živnhno kementirajo zahtevo Hrvatrke-sra bloka slede razpisa novih volixev. Blok zahteva izborno vlado. To je cTo-bro, vendar pa ne žele zasfopniki rir-vat.skeRa b'o!:a, da bi sami bili ude!e-^cni pri tej vladi. V sp'ošnem je opažati med Hrvatskim b'okom dve struji; ena je za brczmRojfnl prihod v Bco-prrcd. dnira pa je 7a politiko, ki jo za-?Tc^uje S*i^pnn Prdić. ARET A CI? A PRS^m MFVICTPOV — Ate^c. 16. T">vembra. (1zv.) Vb-da je da'a aretirati elane pre'šnjc^a mi-rristrstva Gunarisa, Baltazzija in Teodo-kisa. Naredna ckupscina. RAČUN DI!LMSXE TI3KARNE. — Beograd, 16. nov. (Izv.) Ob 17.15 je prcd.seLiiik skupščine dr. Lukinić otvorii 9. plenarro *cjo narodne skup-ščine. Po hcn?anih frnna!nost:ii in ko so bila prcČitana razna poročfa, je skupščinski prcdfednik odfrovarjrJ na intcrpc'ac:jo posl. Ar4ona B r a n d t-nerja p!ede izp'ačila račura Dclni^ki tiskarni v Ljublirni. S!da zašči-tlmo proizvajak>£e meščanske sloje, smo pa proti parasltskentu meščanstvu.« Glede vzhodnega vprašanja je rekel: »Ako mi bo notranji položaj v državi dovolieval, poj-dem sam v Lausanno. Italija je od danes naprej pripravljena na to konferenco. Popolnoma pritrjujem gospodu Poincareju, da hoče pospešiti njeno sklieanie: čimprei ko se konferenca sestane, tem bolje bo. Italija je pripravljena podati se tja ćelo jutri, ako je to potrebno; kajti ako bi povzročalo za-vlačevanje tega vpraSania kako katastrofo, ne bi hotelu nositi Italija plede teaa nikake krivde. Koiikor se tiče nastopania napram Turčiii, po moiem mnenju ni nikakega dvoma, da |e potrebna skupna fronta zavezni-kov. najsi bodo potem eventualnosti ka-koršnckoli. Tuđi vciiiSka. Po drugi strani je ta skupna fronta 2e v razvoju, ki ga je treba pospeSevati. Za sedaj sicer £e Turek prt'tiriije, toda upati in poskrbeti moramo, da se bo Kema! pa5a dvakrat premislil, predno se prenagli in ukrene kaj nepoprav-ljivega .. .* — Nit ti kliče znova Ameriko na po* moČ. Bivši italijanski minlstrski predsednik Francesco Nittl pi§e neprestano o razme-rah v Evropi in o pretečem poginu vseh evropskih dežel. ako se Evropa pravočasno ne spametuje in ako ji v glavnem ne pri* skoči kmalu Amerika na pomoč. Po vojni se i« mislilo, da se bo hotelo evropskim narodom pomagati zopet na noge, toda zgodilo se je to. da so mirovne pogodbe boli razstreščile Cvropo kakor pa vojna sama. Evropska valutna kriza je vedno hujŠa. Rusija ne kupuje in ne prodam tnkorekoč nI5 več. Avstrija je tipičen dokaz za blaznost antante. Številne komisije, ki so jih poslali nad Avstrijo, so ?o spravile na rob propada- Prihajala je komisija na komisijo, ljudstvo je stradalo, dunajska sekcija pa *e v letih 1920 -'21. stala ogromno svoto 743.362 dolarjev. Denarna vrednost pada In danes je Nemčija na vrsti, da bo njeno gospodarstvo skoro strmoglavljeno. Trgovini grozi nova pen'joda propadanja. Od 470 miliio-nov prebivalstva v Evropi jih ima le Se 300 milijonov minimalno kupno silo, mednarod-na solidarnost je * prešla in vse gospodarsko življenje v Evropi propada od dneva do dneva. Tuđi dežele zmagovalcev mora-io z vso resnostjo misliti na svojo prekar-no finančno situacijo. Ako bi hotela Amerika, katera je vstopila v vojno takrat, ko sta bili obe stranki že utrujeni in je nagloma priborila antanti zmago, sedaj energično poseči v evropske gospodarske zadevc s težo vse svoje avtoritete, potem bi bila pot do obnove gotovo krajSa in manj obsuta s trrrem. Samo Amerika more pomajrati, da bi Evropa krenfla Iz sedanle opasne poti na varno in dobro, ki vodi do prave obnove, Avstrija, Nemčija, Italija, Francija nišo ni-kaki različni pojavi, marveč samo različne faze ene?a in istega pojava. Vse pojdejo v različnih perijodah isto pot, dokler ne bodo flvljenske razmere zopet normalne. ~ Izmet pafa Je izjavil zastopniku *Matina« v Lausarmi, da je odgovornost vlad, ki so odgodile mirovno konferenco, zelo velika in sedanji položaj zelo nevaren, kajti težko je držati v ne-gotovosti cei narod in vojsko. Naroda, ki si želi min:, se je polastila nestrpnost. I Tuđi v Carigradu je situacija zelo zme-dena. Mesto Turkov starega režima so rastopili naeijonalisti in možnost spora ni izključena. Nevarnost je, da se spopa-de zavezniška policija s tursko. Končno je Izmet paša izjavil, da se Francija lah-ko zanaša na kemaliste, kajti njihova želja je, obraniti tesne prijateljske stikc s Francijo. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-USCA V LJUBLJANI. DRAMA. Četrtek 16. nov. R. U. R. Red C; Petek 17. nov. Svatbt Krečinskega Red B; Sobota 18. nov. Ploha. Izven. Nedelja 19. nov. ob 3 pop. Krojaček junaček Izven. Nedelja 19. nov. ob 8. zvečer Jack Straw Izven. Ponedeljek 20. nov. Ploha Red C; Torek 21. nov. Zaprto OPERAt Cetrtek, 16. nov.: Madame Butterfly. Gostovanje ge. Ade Poljakove. Izven, Petek 17. nov. Zaprto; Sobota, 18. nov.: Carmen. Red E. Nedelja 19. nov. Seviljski brivec Izv. Ponedeljek 23. nov. Zaprto Torek, 21. nov.: Tajnost. Red D. — Dramatične iole sprelemnf Izpit. ka-teri se je vršil v neđeljo 12. t. m. v drara-skem gledališču o prfsotnostl Kg. Članov uprave Narodnen gledallfča predavateliev tn funkcljonarjev »Udrufcnjac, je usptrl v vsakem oilru zadovoljlvo. PrlKltSenih fn spre'etih je okrogio 60 gojenk In golencev In sicer 14 v specijelnt, ostali pa v splošnl tečal. Predavanja se vrSe vsak ponedeljek, sredo In petek *d 5.-7. ure v I. drž gimnaziji. Predavali bodo: Oton Zupančič, dramaturg, Ivan Vavpottč. akademski [slikar, prof. Koblar, arhitekt Kregar. režiser O. Šest, član drame, R. 2eleznik, o zdravstvu pa g. dr. L. Trauncr In It nekaj drugih gospodar. — *Mber »Udr. gledaL Ifralctv«. Gospodarstvo. NOVE DAVCNOPRAVNE ODREDBE V FINANCNEM ZAKONU ZA LETO 1922/9123. Objavm trgovske tn cbrtniške zbornice v UubiionL Finančni zakon za L 19221923 vsebuje poleg proračunskih določb v glavnem do-ločila sačasnih zakonov o proračunskih dvanabtinah za 1 1921- In 1922., uvaja pa poleg tega tuđi nove davčnopravne odredbe, ki se tičejo sledečih davkov: I. ZeaUiariaa. EnotnI državni pribltek, dolofien v ta-Časnem zakoJiu z dne 27. iuni;a 1921 na 120% jezvišanna 150 ^ (čl, 152 Si. 1.) U. rUna imlanirlna. 1.) 5% hišna najmarina, kl se je pnbira-la od posloptj, obdavčenfh po zakonu z dne 28. deembra 1911 dri. zak. St. 242 je uktnjena (čl. Io4). 2.) Globa zapretena po-sestnikoin. ki na uradni poziv ne vlože na-povedt o hiSm najeninini, se zvišuje od 2r\ kron na izmero do 100 Din. (čl. 152 zadnji oditavek). 111. Dohodn'na. 1.) Davčni minimum, to je znesek s ka-terim se prične dolžnost plučevati dohodni-no, je tuđi za i. 1922 izjemotna dolnčen na 10.000 K. Ta minimum pa ne velja za službene prejemke zasebnih namc:$čencev, kl se odbačiio po določilih čl. 139. Citaciia člena 115 pri ČL 8t. 3, ki obravnava obdačenje službenih prejemkov zasebnih naineščencev je ocividno le tiskovna pomota, ker se more določilo tena člena uporabljati edino le v zvezi s Čl. 139 fin. zakona. Po čl. 1^ so opreSčene davka tuđi dragin'ske dokladc zasebnih nameSčencev, koltkor ne presegajo pri enakih dru^inskih raznierah draKin^kih doktad državnih nameSčencev. Splošncga merlla se za obdačenje službenih pre'cmkov zasebnih nameščencev ne more postaviti, ker M ravna odmera podstava po Število drvilnsklli članov In drasinjskem razreda, po katerem dobivajo ozlroma bi dobi* val| državni nameščencl v đotičnem kraju drajeinjske doklade. Zaradi točne informacije je dobro obrniti se na pristojno davč-no okrajno glavarstvo. (Olavarstva davčna administracija v Ljubljani). Pomcn te ugodnosti je velik. IV. PlaCarina. Plačarina se po Cl. 155 str. finančneea zakona za 1922/23 ukinja. Odprava pome-nja bistveno o) a j Sa nje davčnesa bremena zasebnih nameščencev. V. DavšCina na tantijeme. Osebe, nameščene s službeno pogodbo proti stalni plači kot vodilni direktoriji del-riških družb in komanditnih delniSkih družb so bili do konca 1, 1921 glede prejemkov, kl so jih dobivali od družbe kot upravni svetnikf Itd. zavezani plačarini. Vs'ed od-prave plačarine določa čl. 154 odst. 3 fi-nančnega zakona, da so ti preicmki zavezani brez ozira na službeno razmerje prejem-nikov davSčin na tantijeme. VI. Invalidski davek. a) Po čl. 85 finančnega zakona za leto 1920/21 se invalidski davek ni pobiral od onih hraniinih vlog pri denarnih zavodili. katerih letne obresti nišo znašale več nego 20 Din. V finančnem zakonu za 1. 1922 f2S (čl. 118 zadnji odstavek) le mela davčne prostostl zvišana na 100 Din. b) Po čl.117 finančnega zakona je pobiranje InvaTidske-ga davka za enkrat omejeno na davčne predpise do konca 1. 1922, odnosno za čas do 31. julija 1923. VII. Davek na poslovni promet S čl. 116 fjnančnega zakona za I. 1922/ i 1923 se popolnoma izpreminja čl. 11 zakona o davku na poslovni promet Izprcmenje-nl člen v bistvu le potriuje pravilnik o tem davku. da so upravičenl zahtevati knjigo opravljenega prometa s pristankom davč-nega odbora edino le predstojnik! davčnih oblastev. Kdor ne ugodi pozivu predstojnika davčnega oblastva, izgubi pravico pri-tožbe proti odločbi davčnega odbora, s ka-tero ta sam oceni visino opravljenega prometa. Davčnl zavezanci so dolzni hraniti knjigo opravljenega prometa dve leti po iz-plačilu davka za vsako posamezno dobo. plačilo pa se smatra za pravilno izvršeno, ako se davčnemu zavezancu v 1 letu po plačilu ne prijavilo pomlsTcki c^edc pravilnosti prijave ali vodstva knjig. —f ffmell. N 0 r n b e r g, 14. novembra Prodanih 300 bal za 5000 Mk ceneje. —g Žtvinski sejem v Mariboru. Nn zad-nM Slvinskl semen] dne 14. novembra se ie prijnalo: 2 bika, 87 volov, 312 krav, 5 te-let, 6 konj, skupa) 4U Klav. Cenc so napram zadnemu semnju zopet nekoliko padle. Debeli voli kg iive teže 28 do 32 K, poldebcli voli 20 do 27 K, plemenski voli 20 do 21 K, blki za klanje 20 K, klavne krave 18 do 24 kron, plemenske krave 13 do 18 K. klcba-sarice 6 do 13 K, molzne krave 15 do 21) K, breie krave 15 do 20 K. miada živina 15 do 28 X Izredno nizko ceno so dosegle krave klc. arice in sicer ceno, kakor so jo imele pr. ! enlm letom. Kupčija je bila vsled ma-le?a Stevlla kupčev bolj srednja. —c Priseljeranje ▼ Amerlko v pnrl Mrtlni nskalnemi leta. Newyork (Jngosio-vanski oddelek F L. L SJ. Od fačetka te-kočeja flsktlnega leta, t. ). od 1. julija pa do 30. septembra t. 1. Je bil dovoljen vstop 105.080 priseljencem. Ker vsa Ietna kvota prlselieniStva za teVoče fiskalno leto znaSa 357.803, Je v prvih treh mesecih flsknlnega leta prišlo nekaj čez 32% vse letne kvote. Iz Jugoslavije Je priilo v te] dobi 2934 prlseUencev, to ie 45% vse letne kvote, kl znasa za Jugoslaviio 6426. Kakor znano, vsak mesec srne pritl kvečjemu petina Ietna kvote, to pomenja. da mesečna kvota za Jugoslavl'o zn-ša 12«». V treh mesecih pa nišo prisefjenci 12 Jugoslavije 5e nikdar prekoračili mese?re kvote In radi tega v teko^em letu ni bil š> nobeden pri-seljenec iz Jugoslavi;e zavrnjen radi kvote. Meseca Julija Je bil dovollen vstop 860 priseijeacejii iz JiifoaUviie, meseca avgu- Sta 1003 in meseca septembra !fl71. Od pr-v£ga oktobra do 3li. junija 1923 preostaja torei še .1329 priieljencev, ki koli 7učetka novega leta. Lani je bila izčrpana fe sredi novembra. — M Drusl redni živlnjshl sejem ▼ Ljubljani bo v sredo dne 22. t. nu na kar opozariamo kupce In prodajalce. Glasbenj vestnik. — Koncert zagrebškega pevskega društva »Lisinski«. »Lisinski■.• -,c z vso pravico imenule najbolj^e jugosltjvensko pevsko društvo. Navzlic temu je bilo dokaj riskantno, prirediti ravno na ne-deljo, 12. t. m., koncert, saj je bil to te tretji v tednu, poleg tega spominski dan nesrečnega Rapalla in za Ljubljančaric sveta Martinova ncdclia. Bali srno se prazne dvorane. Vendar pa je bila na^a bojazen prazna. Dvorana je bila malene polna in nikoinur ni bilo žal, da se je udeležil res elitne^a. nad vse umetni-škega večera. »Lisinski^ razpolaj^a z vzornimi, Rlasbeno naobraženimi pevci, svežih. proznih, polnodonečih glasov. Ti pevci brezpogojno slede razumevanju in potem diktiranim zahtevam svojega mlađega, za najvišjimi cilji stremcčeK-i pevovodie g. Daranoviča. ki sem ga im«;! priliko vpoštevati kot razboritoga dirigenta s širokim razmahom že na slav-nostnem sinfoničnem koncertu ob priliki venčanja naše kraljevske dvojice v Beogradu, kjer je vodi! slavnostno uverturo dr. Širole in »Sunčana polja« B. Berse-Dr. Širola, se zdi. je njegov Ijubimec, in to se je zlasti videlo pri nedeljskem koncertu, kjer je dirigira! širolin ciklus re-nesančnih in baročnih pesmi na besedila hrvaških pesnikov te dobe. Dr. Širola. znan tuđi pri nas po svojih predavaniih o hrvaški glasbeni zgodovini, je sestavil ta ciklus, rekel bi, tako rafinirano, da stopnuje izraz in silo z vsako pesmijo do takega viška, da ie vzbujal pravcato senzacijo in vihre navdusenja. Uporab-liaioč vsa glasbeniku razpoložljiva teh-uična, melodična, ritmična in druga glas-bena sredstva. Širola ustvarja takore-koč nekaj povsem novega, ki pa je ven-darle rezultat glasbenega znanja baroč-ne in renesančne dobe. S tem ciklom gre »Lisinski« lahko po svetu in prepričani smo, da bo žel povsod najlepše uspehe. Dr. Širola ie lahko ponosen na Baranoviča, Baranović na svoj zbor in zbor na oba. »Lisinskic gotovo najde i v Mariboru, kjer priredi koncert z istim vsporedom, najprisrčnejsi sprejem in isto ogromno navdušenje kot v nedeljo v Ljubljani. ~ Zveza slovenskih pevskib zborov izda za leto 1923. pevski koledar, kateresa bo razpnSiljala Zvezna knjigama v LHiblia-ni. Vsebina koledarja bo prav zanimiva. pole« običajnega koledarja prinese životopis Antom Foersterja (petinosemdesctlet-nico), F. S. Vilharja (sedcmdesctletnica) članke o petdesetletnicl Glrsbene Matice, tridesetlctnico predsednikovanja Ivana Dražila pri »Slaveu« in životopis pevovodje Fr. Steleta. Sledi §e vestnik »Zveze slovenskih pevskih društev in Statistika v nii včlanie-nih 7borov ter posamnostl Iz njenesa delo-varra v letu 1922. Koledar bodo krasile za-nimive karikature pevovodij. Ker Je izdaja pevskega koledarja združena z ogromnimi stroškl, ki se moraio pokriti je nuino potrebno, da si ga kupi vsak pcvec in vsaka pevka. Naibolic bi bilo če Ka druStvo 7a vse svoie člnne naroči skupnf. da si prihranim neka) poStnih stroSkov. Naročita In razpo-i^ilian'e ie prcvzela Zvezna knjigama v Ljubljani. — Slovenski rtladatefl Klsto Savln je komponira! v zadnjem času balet »Čajna punčika«. Iz te^a baleta je vzel nekatere dele g. kapelnik dr. Josip čerin ter jih v obliki suite izvaia na sinfoničnem koncertu, katerega priredi Muzika dravske divizijske oblasti v ponedeliek dne ?o. novembra ob 8. zvečer v hotelu Union. Suita iz baleta *Ca!nr\ ptinčika« ima 4 dele: 1.) »Pri pod-zemskih boginiah«, veselja živahna glasba v aliesro-tempu in 3 ;A taktu. Nekoliko spo-minja na valček, a ie ritmično popolnoma drugače izpeljana. Temu sledi drugi del pod naslovom »Svidenje«, ki se oblikuje po svoji nc7.nosti. Vcscl, la^ek ie pozdrav, to je I1II. točka v obliki Menuctta — živahnejja plesa. Suito zaključi moRočna slavnostna koračnica s krepkimi fanfarami v 4/4 taktu. To delo se bo na ponedeljkovem koncertu izvaialo. Predprodaja vstopnic v knji-garni Glasbene Matice na -Konsresnem trgu od 8. do 12. in od 2. do 6. — Sinfonični koncert v Ljubljani. Po* leg orkestralnega društva »Glasoene Ma* tiče je godba dravske divizijske oblasti pod vodstvom svojega neumornega in veleza* služnega dirigenta gospoda dr. Josipa Će« rina ono udruženje, ki je takoj po svoji se* stavi začelo gojiti resno utnetniško glasno in prlrejalo velike sinfonične koncerte. Sin« foni ini koncert orkestra dravske divizijske oblasti, ki se vrši v ponedeljek dne 20. t. m. ob 20. uri zvečer v dvorani hotela Union, je X. sirfonični koncert, katerega je prirc« dtl v Ljubljani velezaslužni d.\ Josip Čerin. Na tem sinfoničnem koncertu *e proizvaja BcethovnovA overtura »Prometeicvi gtv^-* srva«, dalje DvoraVovi Legenda op. 59. St. I—4, originalno slovensko delo Risto Sa* vinova tuita iz baleta »Čajna p'jnčiki«, ki je menda prvlkrmt i^valsna v nail Uvnosti in pa Brahmsova IV. sinfonija — O nosa« merniK točkah spore da izprcgovorimo v prihodnjih številkah, danes pa opozarjamo občinstvo, da so vstopnice za ta koncert v predprodaji v MaMčni knjigarni na Kon» gresnem trgu (poslopje Filharmoničnc družbe. Sedeži po 20, 18, 15, li 10, 8 in 6 Din, ftojiič* 4 in 2 Din. Borba za Ijubljano. . SOMJšlJHSIKI! »Jugoslovcnska zajednica*, kat ere glavni cilj je, da obrani Ljubijano narodno in napredno, sklicuje tele shode: V p et ek 17. t. m.: za dvors k i okraj v salonu go-stilne pri Mraku na Rimski cesti. Sa shodu govore kandidatje dr. Vladimir Ravnihar, Ivan Tavčar in dr. Rado Kušcj. V suboto, 18. t. /n.; zakolizejskiokra] v go-stilni pri Kačiču na Dunajski cesti «/. 5.9. Za 5 i š k o v gn ooto dne 18. novembra ob 8. zvečer v c;o« i radnici Narodnega doma, bode oDse:>>la >ledeče točke: Člani: drog in proste vaje; r.araSča]: miza, boks in Naprcj; deca: igra :: žogo. Vstopnina: scde/I po Din. 8 In 5, stojišče D 2. Predprodaja vstcpnic \'M se ; v četrtek in petek od 6. do 7. zv.čc- v editorovi sobi in v soboto od '.'. naprej pri Magajnl. — »Sokol« v KočevJu. Odhodnica br. O. Vidica v soboto dne 1S. t. m. ob 20. zve-,er pri br. Beljanu. Zdravo! — Sokolski koledar za L 1923. je prav-ar izšel ter ima tole vsebino: 1.) koledar. J.) Miroslav Tvrš: Naša zadaća, smjer i cilj. 3.) dr. Vladimir Ravnihar: Naša zmaga. !.) E. Gan^l: Hočem! 5.) Zakula: Sokolskoj vojsci. 6.) Miroslav Ambrožlč: Posle prvoj? •ugoslovenskog vsesokolskog sleta. 7.) Med-;unarodna utakmica. 8.) I. B.: Misli o raz-nerju med Sokolstvom in solo. 9. Dr. Ljudevit KuSčer: Malim društvom in odsekom. !0.) Miroslav Ambrožič: L. 1922. 11.) Veri Žvajgar: Statistika s statlstičnim pregledom •ugoslovenskejra Sokolstva za teto 1921. koledar je uredil Miroslav Ambrožič. Koledar stane 7 Din. ter se naroča pri Jugo-^lovenskem Sokolskem Savezu, Narodni dom- Ljubljana. Pozivljamo vse brate in sestre, da naroče sokolski koledar v velikem številu. Turistika in sport. ŠAHOVSKI TURNIR NA DUNAJU. — Dunaj, 15. novembra. (Izv.) Rezultati današnjega mednarodnega šahovskega tur-m'ria so: Rubinstetn premagal BogoIJubova, VVolff Kmocha, Aljošin Semlscha, Đr. Tar-takoucr Griinfclda. Partija Taras:Knigč re-mis, Retti : Spilmann remis. Partija Ta-kasz : Maroczi prekfnjena, — Ljubljanski akademski SK. - Ilirija rez. Na igrišeu Ilirije se vrši v nedeljo 1°. t. m. nogometna tekma med Ljublj. akad. ^K. in rezervo Ilirije. — Drsalna sekcija SK. Ilirije sklicuje prvi članski sestanek, ki se vrši v četrtek 16. t m. ob 18. v sebi Sportne zveze v Narodnem domu. Polnoštevilna udeležba obvezna! Obenem se sprejemajo prijave novih članov. kl želijo smotreno trenirati drsanje. Članom bo na razpolago lastno klubovo drsaliSče. DRUŠTVENE VESTI — Vsem zdravnikora. Pod okriljem sSlov. zdravniSkegra društva« se je osnoval na sestanku dne 8. novembra t. L znanstveni odsek s prof. Šlajmarjem na Čelu, ki je prevzel nalogo prirejatl redna znanstvena predavanja, združena z demonstracijami in diskucijami o aktualnih vprašanjih zJravni-ŠKe vede. K sodelovanju in udeležbi vabita izvoljeni odsek in podpisani odbor vse zdravnike, kajtl poleg strokovne vsebine imajo ti sestanki tuđi namen utrjevati kolegijalne stike med zdravništvom. Predavanja se vrše na medicinskem oddelku Sploš-ne javne bolnice v Ljubljani. Prvo predavanje je v sredo dne 22. novembra !922 ob 5. popoldne. Predava prof. dr. Zalokar o Svmphyseotomta in dr. Grcgorec: Corpus alienum vesicae. — Odbor SL idr. društva. — Društvo »Soča« vabi svoje Članc, prijatelje In drugo občinstvo na predavanje. ki se vrši v soboto 18. t. m. v salonu »Pri Levu«. Predava vISJl Solski nadzornik gosp. Wester o temi: dr. Alojzfj Gradnik. slovenski poet«. Začetek točno ob osmih In pol zvečer. Vstop prost — J. A. D. »Triglay. v Ljubljani. Tri-glavani! V petek dne 17. novembra t. 1. se vrši ob 8. na verandi pri Tiftlerju (nasproii Akademskesra kolegija) II. debatni večer in sicer o predlogih, ki pridejo na dnevni red na triglavanskem zboru v Mariboru 3. fe-bruarja 1923. Za aktivne člane Je udeležba na debatnem večeru obvezna, Vabljeni so starejšine. — Odbor. — Podružnica »Ju#o*loveiwke Matice« za Kranj in okolico je povodom druge ob-letnice rapallske pogodbe priredila zbirko radodarnih doneskov, ki je dosegla »amo v mestu Kranju do sedaj 14.000 K. Med rodo-lltibi so darovali večje zneske g. Vinko Mardič 2000 K, tvrdka Indus 1200 K. gg. Fr ^irc Marenčič In podružnice tukajgnjih hank po 400 K. Pričakujemo Se prlspevke iz okolice. Darovalcem In požrtvovalnlm nabiralkam - odbornfcam Kola fugosioven-sklh sester in nabiralcem se v Imenu na Sili bratov fnm preko iskreno zahvaljuje odbor. — Cerljarska zadruga za Lfnblfaito in okolico, naznanja, da se vrši pomočniSka nrefzkušnta v nedeVo dne 26. novembra t. I. Prlglasit! se je do 22. nov. Na pozne'Se prl-ave se n^ bo oziraio. Priglasi se snrefemajo v zadružnih prostorih, Hrenova ulica It 4. Nnče'stvo. SKRINJICA .JVGOSLOVANSKE ZAJEDNICE" JE - ZADNJA!! j Dnevne vesti. V Ltubuani. dne 16. novembra 1922. — Proti omejevanju politične svobode! Najdragocenejši zaklad za vsakogar je državljanska svoboda. Ta svoboda velja za vse, torej tuđi za državne uradnike in nameščence. Zdi pa se, da hočejo to politično svo-bodo gotovi gospodje omejiti ter prisiliti zlasti uradnike, da se uklonijo terorju in glasujejo za mladine. Uradnikom govore, da je edino državotvorna stranka oficijelna JDS in da kot državni nameščencl, ki so ste-ber države, ne smejo glasovati za stranke, ki so baje proti državi. Skli-cujoč se nato, silijo zlasti namešCen- , ce pri pošti, da se s svojim podpisoni zavežefo, da bodo volili mladinsko listo. Ne oziraje se na to, da je »Ju-goslovenska zajednica« eminentno patriotska stranka, katere glavni cilj je, da s svojim nastopom pospe-ši notranjo konsolidacijo države, in je vsled tega Infamija Jo proc:la^ati za državi sovmžno organizacijo, moramo nroti tak^nemn načinu volilne asitacije nafodločne^še protestirati. ker se s tem krši in omeiine vsake-mTi dr^avljanu, torej trdi dr/fa\rnlm name^čencem v ustavi zMamčena osebna fn politf^na svobod?* !n zahte-vanio od vlade, d-* nerntrdom^ zan-ka?e vsem pedrelenhn orc^nom. da Inii>fo bre7noco*no cwv>§tov9tl dolod-he ustave l»i na«*or»?f| z v«o 5i!riti. Opozarjamo na to, da Ima letoSnji koledar tuđi narodna imena svetnikov. Vsem onim, kf so zahtevall prostor za bc!e?,ke. Je s to Izdajo ustreženo. Poleg žlvotopfsov veleuglednih blagopokojnikov Ima koledar tudl ieposlovno vsebino, poročlto vel. skup-Sčine, bilanco. Vse tvrdke, kl so Inserlrale v koledarju družbino vodstvo prav toplo priporoča. — Uze Strks prosi prijazno urofe nčen-ce In prliatelfe, da prldefo v fierrt^k 16. novembra t L v dvorano hotela »Tlvollc ob 8. zvečer k n fone mu ro}staeaa stavio. Konce ob 1. ponoći. — Vozna dopflstffa. Policijska direkcija bo pričela lzstavljatt v njenem pudročiu sta-nujočim samostojnlm voznikom voiil z eks-piozfskim motorjem (pvtomrbllov, motornih kofes, koles r. m^tor:em tVzv. »More^e« motornih vlakov). kl nlso Itvret^ ▼ | 1 omenjene naredbe, v navedenih 8§ predviđena fVozna dopustila«. V to svrho se flm Je zglasitt s svojo fotografijo v formatu AYt krat 6 cm In izkaznico o položenom io-ferskem izpitu v srbi St. 13. poclpisane dl-rekcl e (11. nadstr. desno.) »Voino dopustilo« je podvrženo kolekovinl 3 dinarjev tiskovina pa stane I dinar. — Naše državne ceste. Poroča se nam: Med voino so tako podežclne državne ceste kakor one v mestnem pomerflu trpele veliko ikodo. Ce pogledamo dimu državne ceste okolu Ljubljane, vidimo, da so večinoma 5c vse v zanemarjenem stanu. Pojdi po Doleniski, CelovŠki, Danaiski ali Tržaški cesti, povsod razdrapan teren malo ali nič lbočen poln jam in Gb iiodniku s travo zaraščen. Te zanlkrnosti preje nismo bili navajeni. Gradbena direkci'a, nai da že vendar enkrat državne ceste v Sloveniji nasuti in očistili, da si ne bodo vozovi p > jamah in luknjali lomili peres ljudje pa — nog. Ce skrbe deželni cestni odbori za red na ekrajnih cestah. Je dolžnost tuđi držav-neca urada, da stori svojo dolžnost. V Skauđaloznem stanju se predvsem nehaja državna cesta Cclje-Vransko, k-er že leta caka Savinski most na odrešenika. — Spreletjc pokroviteljstva. Iz Beograda poročaio, da ie kralj spreiel pokroviteljstvo nad uiedinjenimi juso$luw *>Kirai tozdarjl. — Prosta voŽnla za invalide. Po odrubi prometnega ministra veF:a prosta vožnja na invalidske izkazni e s:mo za mešnne in osebne vlake. Za brzovlake se je trcua s posebno prešnio cbrniti na nunistrstvo. — Đožjast Je vrfla vCcraj zveOer tesnr-sKcsa delavca Janeza Tratnika na hodniku Dunajske ceste. Pri tem je resrečnež pnclt1! takr nesrečno, da se je z d'etom suri! pod brado in si prizadjal globoko rano. Z rc5i!-nim voz'.rn so ga prepel'ali v bolnico. — Razgrajaškl voznik. »Pulcai! Dcj me 5ibice» de naum klrga puvnzn«, tako \t kri-čal hl&pec Feliks Subic na Sv. Petra cesti. ker ni imel Inči na vezu. Stražnik ga ie po-vabi! na stražnico, kjer so rr.u dili š bi :e In obenem zapisali n^eicvo ime, da ne bo pozabil đolga p!ačatL To pa Sub!:u ni bilo po volji in ko so ga spustili 3 sTažnice, je celo pot od Sv. Petra do Trnovega tako razsajal !n kričal »auf biks« ter dajal duška svoji nczadovoljnosti v kcp!:l najlep§ih izbranih izrazov, kar jih ;e mendi imel nn razpalaRO, da ga je v Trnovem aretircil še en stra/nik in si v druglč zabcl^Ii! nicjovo glasovito ime, Danes ie prelel Subic v^b!lo na pollcl'o. da plača davek za večerni in-termeco in sicer v dvo.'rem iznesu. — Surov c"cv!jar. Dečka Karol Viz'ak In Ivan Križ sta se irrala v Vodmatu na . nekem prostoru, ki :e ]--si č.vv?r;a P!"ža Novaka. Ko je sledn i to cpazil, Je prkekel v divjem diru in vr^cl \'iz'aka v poles: sto-iečo jrrcznico, ki ]c bLa do polovice na-pnln'ena z gno:em. Dečck :c p dcl na plavo notrl. Surovcž je skuSal tuđi Križa vrečl. ver.dijr si je prem-«;!ll In ga snrno oklufotal. Viz ak ima 1000 K škode radi pokvarene cbieke in se je tuđi precei poškodcval. Cev-Ijarja pa bo sodišče poučilo, do kam šega njegova lastninska pravica. — Novi Sad v rožlcnb. Dan Sv. Marti-na so Novosadčani pošteno proslavili. Policija te ucotovila, da ni bilo nič man|f kot 200n pijanih, ki so ćelali po mcs*u veliko zsago in po!ic: f; tf'ke preglavi;e. Ce se bo to ponovilo je sklenila mestna občina cb so-botah in nedcllah zvečer gostilne zapre+i. — Pijančkova useda. Deluvec Andrej GlaviČ je včerai malo pregloboko pogledal v kozarcek. Ko se zvečer vračal domov, je na Jap'.;.;vi cesti padel tako nesrečno na ?1° vo, da je obležal nezavesten. Z reši'nim vozom so ga prepdjali v bolnico. — Prifcitelj kokoši je odnesel posestnici Marjetl Turk v Rožni dolini 7 parov lepili kokoši, vrednih 800 kron. — Poskušon vlom. Dne 12. t. m. je skušal dosedaj še neznani vlomilec vlomiti v sicaovanje trgovca Ludoviku Gcrkinana na Karlovski cesti. Razbil je š!po na dvorišnu in skušal vdreti skozi okno. Ker pa je Gerkman začul ropot je ustreli! skozi okno, nakar jo je drzni vlomilec iunaško popihal. — Novi pretnogokopni viri. V Prck-murju se je v cb^ini Trdkova - Martinje na večih mestih nasel premog. Ker je za Prekmurje izvanredne važnosti, da se otvori premegokop, dobe vsi interesenti, ki se za to zanimajo, po;asnila od orožniške postaje v Gorn'i Lendavi. ~ Napad na patrcl!o. V PriStini Je pet bratov Brajčinovcev napadlo orožnisko pa-truljo in so usmrtili vod'o patrul.'e. Po krva- j vem deianlu }e vseh pet bratov pobegnilo. — Samomor. Iz Save so potegnili pri Zagrebu truplo 2?letne ?lnve Kos, ki je pred nekako enfm tednom izvršila v imedenem stanju samomor. — Tatvine. Kletar Anton Mcđvcd je pozabil na oknu trafike na Frankop.mski cesti št. 152 listnico. v kateri se je nahajalo 1700 kron denarja in zlata broža, vscskupai vredno 2000 kron. Ko se je kmalu na to vr-nil, ni bilo o listmei ne duha ne sluha. — Mestnemut dc'avcu Jakobu Omerzi je bila iz hleva kon.'ušnice ukradena 4000 kron vredna ob'eka. — V Kreditni palači Je bili tapetntku Franu Vilfanu ukradena iz žepa suknje listnica s 600 kronami. — V kino »!doa!« predvaja se cd če-trtka t. i. 16. t. ni. naprej velik misteriiczcn kino-roman od Guy de Tcramona v treh delih z na bo!;§i amerikansko i^r^lko iVio-llie King. Vršitev ro *iana prione se na at-tantskem brodu »Huron« na petu v New Vourku in njega okolici. Z::nimiv! naravi posnetkl In vseskozi decenten program. Radi boljšega umevanja in znsledovanja posameznih delov se deti kratek popis teta sporeda pri blagajni. — Zahtevajto povsod Ie prvovrstne in preizkušene čajne mešanice znamko »Buddtaa«. Borzna poročila. — Curib, 16. nov. (Izv.) Zagreb 2.225, Berlin 0.069, Dunaj 0.0072. Milan 17.50, London 24.31. Pariz 36.05, Praga 17.50, Budim-peSta 0.225, BukarcSta 3^0, Newyork 5.44, Sofi.* as5. — Curih, 13. nov. (Direktno.) Zagreb 2.19. Berlin 0.0749, Praga 17.29, Milan 25.01, London 24.329, Pariz 36.39, Newyork 5.449. — Trst, 15. nov. Beograd, 34.40, Berlin 0,^2. Lcndcn 9G.75, Praga 67.85. Pariz 114.C5, Newyork 21.70. Curih 397.50. — Praga, 15. nov. Beograd, 49.50, Berlin 0.345 Milan 144 50, Pariz 2 9.51, London 140.50, Ncwyork 31.45, Curih 576.50. ~ Berln, 15. nov. Beograd 117.—, Milan 344.—, Praga 239.—, London 33.650 Ncwyork 7515.-, Curili 1370,—. ^ J Na}nove]ša poučila. Voiitve na AcglRŠksm. — London. 16. novembra. (Tzv.) Vceral ob 11. ponoči so bili že znani ne-kateri rezultati volitev v angleški par-lament Na podlagi teh rezultatov je bilo izvoljenih 47 I onservativcev, 5 nacijo-nalnih liberalcev (Lloyd Oeorgeva skupina), 8 liberalcev (AsquHhova skup.na) in 7 članov dc'avske stranke. — London, lf». novembra. (Izv.) Po do^lcj znanih izviJih vol:tcv je bilo do-slej izvoljenih v parlament 73 konserva-tivcev. S nacionalnih liheraleev, 11 neodvisnih liberalcev. 21 pristašev delav^ke stranke »n ! neodvisen. _, PRORACLN ZA LMTO 1923 24. — Beograd, 16. n^vcen bra. llzv.) Mh nistrski svet je začel razpravliatl o piora-Cunu za Icto 1923 2-1. Nckatcri ministri sa prccJl'^IH svorc resortne prviračur.e. C.^lo-krpno so postavke zviŠmie za 30 do 4^% DRŽAVNIČKI SESTAVFK Z MUSSO- LIMJFM. — Pariz, ]f\ novcnil^ra. (Izv.) ^Agcnce Mavas« poroCa, da se scst.-ine-ta Lord Curzon in Poincare pred lau-sannskn konferenco z itaJijanskim mini-strskim prcdscdnikoin Mussolini;om ▼ rekern kra:u, ki je oddalien 30 km od Lausanne. MussGliniipva dr??.vn!§ks | — Pe^2?*nd, ]f>. novembra. Czv.) ■ Italrarsko p-jslaništvo ie prejclo Iz Rima brzojavko, ki ve?i, da so vse vesti popolnoma netočne slede udeležbe Ua-lranskcKa z?.«5 topnik a pri zadniih iz^re-dih na ReH. Mi-^so^ni v brzoiavki tuđi veli: »Prosimo Vas, da to vest demen-j tiratc!« I Izfirpdi v FcrEHjii. — Diisse!dori, 15. novomb. (\Volff) Uradio poročilo o dfjgodki'n danes do-poldne se glasi: V Gerreshcimu ie bil dant;s dopoldne nasilno ustavljcn o.jrui v steklarni. Velika množica 6:monstran-tcv je skušala prodreti iz Gerrcsli cima v notranjost mesta. policija pa io je raz-gnala. Policija ie med tem dobila ojače-nja, da je ostala gjspodar polužaja. Pre-jela je navodilo nastopaii proti demonstrantom brezoozirno z orožjem ia spioSuo vlada prepričan: . da bo policija tuđi prihodnje dni lahko zatrla komu-nlstičnl puč. Socialistićni »Rheinische Zeitung« piše. da je bilo razbltih pri iz-gredih v ponedeljek oVsuskih sip v vrednosti 50 piilijoncv mark in pokradenih dragocenostl nad 10 milijonov mark. — Ko!n, 15. nov. Uradno poročaio. da je vladiki v mestu vceraj do 6. zvečer mir. V tem času se je zbralo okroir 1000 oseb, ki so odgovorile na zahtevo policijskih organov. nai se razidejo. s kamenjem in psovkami. Nato so bile ulice izpraznjene. Na Novem trsu je bila ob pol 7. razgnana s pomočjo policije velika množica narod:.. Pri tem je bil;« policija prisiljena streljati. — Diissetdori, 15. nov. (VVolff.) Danes dopoldne je nastepilo precejšnje pomirjenje. Po noči in dopoldne ni bilo nobenih izgredov. Vrstaše, ki so hoteli razširiti gibanje proti Miihl1 imu da bi prodrli v Thvssovo kočo, je policija ustavila. Sedaj se vrše pogajanj;. med stavkujočirni in podjetniki. — Berlin, l.S. novem. Po poročilu »Vorv^'artsa« je prišlo vceraj zvečer pri Fssenu pri po.crajanjii? o obustavih'i stavke v renskem industrijskem okraju med tremi uđru^enji metalistov in udruženju podjetnikov do sporazuma srlede novemberske pbče. Tborovanie dclav-skih zastopnikov v Diisseldorfu je nato odklonilo proklamacijo generalne stavke. IfoNisIm afera v Rrnis, — Prasra, 15. nov. <Č. T. K.) Po po-ro??''"h iz Bma so vo;a§ke obb^ti usta-novib. da je bilo polejr titihotaplienih po poročniku Nou-pkovskemu in niej^o-vih tovariših roverliivih vojaških aktov odpravliena v inozemstvo Še ćela vrsta vojaških povelj deželncga vojaškega po-veljstva v Brnu. Zato so bile aretiranc §e 4 osebe. Potres v Južni Amerikl — Santiago de Chile, 15. novembra. (Havas.) Uradno objavljajo, da je oilo o priiiki potresa 1800 oseb ubitih m nad 2000 ranjenih. V petih okrajih ie bila polovica raznih poslopij porušena. PoizveHbe. — Nn§!a se je rrete?cn teden v tnej-vTnl Fr Khnma na Mlki^SKcvi re^tl manila svota d^n^r'a. Trcn^blteH xa d<~bi fstotam. — Izgubi] se Je lep mhd pes, voleje pasme, brez u^niatega ovratnika. PcŠten najdltel] nai ga cdda proti nagradi, na naslov Rakovec Cesta na Gorenjsko žeicz-nico 20. Glavni urednik: RAS7O PUS1OSLF.MSE& Odgovorni urednik: *• Valentin &upuart Stran 4 »SI OVFNSK1 N A f? O n« dne 17. novembra 1922, srev. *•>£. plošča za zagoščen]e (DfchUugspIatte) razširjena v flmeriki in na AngleSkem. Dojava se ▼ vsak b^Mšl falični trgovini. I Zahvala. I Vam vsem, ki Vam je bi! naš \uY\ I v bolezni in smrti tako mil in drag, da ste mu I težke ure blažili z obiskom in besedo; da ste mu I dali cvetja v slovo, da ste šli z njim na zadnji I zemski poli —: Bog povrni! KRANJ, 15. novembra 1922. Edvard in Fen; Dolenc s svojimi. I Sr* ^*n vedno v z& *ql tus«ij|at® ss;tjiI*:n .1 i&c lerjlh izćelajcns ns že!Jo po srcrl od F f.COO aaprej* Og- trgovesm đstn posuši. K fs£]?m Presom, Kršu) modni k ojaČ in izdelovatelj usnjenih Miknjičev. Uprava Li ubija nskega velesejme od da prostore v svojih raz-stavnih paviiionih vsem trgovcem v svrho vskladiščenja CMrnjevar-nega blaga do poletja proti nizki odškodninu Obrniti se je na velesejemski urad na razstavišču telefon 140. ssirekov jelkov, !n nad 10 cm 3a rtrobnem koncu in nad 3 m doliino, kupi vsaUo ssjsož'ho fran'ro hraa ske postaje Seotlaaibi premogokop And. JaiU. Ermel|9 Dolen^sko« flaznanilo. P. n. trgovcem in obrtnikom naznanjam, da je tiha đružab-nica tvornice „Ikarus" gospa Franica M. današnjim dnem odsto-pila od družabništva, in da bom odMej vod i to podjetje kot edini lastnik, zakar sem prevzel tuđi vsa dosedanja aktiva in pasiva te tvrdke. Izdeloval bom v bodoče razne e»v ozkoV-a*§\ telazntikaga ma-teri|a!a fefr'ne OCGni fa s car: Tračnice tež:ne 7 kgrm, 20 parov kompletnih skretnic, 2 okretnici, jedno lokomotivo na premog, potrebno število Iesenih in železnih vagonetov, razne rezervne dele, materijal za ležisča in drugo. Ves navedeni ozkotorni materijal mora biti nov. Nadalina potrebna pojasnila daje sekcija na zahtevo. Ponudbe je predložiti sekciji do 1. jan. 1923. Rok dobave do 15. febr. 1923, Dobava franko železniska postaja Ljutomer. Izpiačilo za gornje dobave sledi po izvršenem prevzetju in utovorjenju pragov v vagone, oziroma za ozkotirni materijal, ko ta dospe na postajo Ljutomer. Vsak ponndbenik mora položiti kavcijo 5% (odnosno 10%. ako je tuj đržavljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane sekcije v Ljutome™ ali pa pri blagajni »Direkcije za gradjenje novih železnic1* v Beogradu. Pri izpiačilu je plaćati vse predpisane državne takse. Llatomer, dne 11. novembra 1922. Sekcija za zgradbo železnice Morska Soboto—LJutaaer —Ormoi v Llatom«m. Valjini mlin, Kl Josip. Ma Prodaja pšenično moko, otrobe in sploh vse mlinske izdelke po najnižjih cenah. — Naslov za pisma in brzojave EURALT JOS!P, DOMŽALE Zahtovajt* e«itlV I Zahtevajte cenlkl Pritlfćna hlša se po jako ugodni ceni proda. Njs'ov pove urrava Slov. Naroda. 9337 Želi se pouka v remuničlnl. Naslov pove uprava Slov. N 'oda. PSO-i Sobo išče mlad Inžen'r, same?. Ponudbe na hotel Union, soba 24. 9309 Jfa prodaj 2 peci ena Lutz, druga je potn Ina pef. Ogleda se pii p. B illi. lekarnarju v Lim i. 9 10 pisalna miza *• kupi. Ponudbe na čevljarsko rn-drug»», Hrenova ul1'** 4. o"e^n 'esa O^!t d.i se pri Tomažu H.ifn*-r, VaSe pri Me;?vo ah. 0778 TiliiT m'z^iskega oroJj.i, dveh ročnih vo?ov in r?7no se vrši v rede jo 19. r»»>vembia <>b 2. v Ro'ni dol'mi r.asproti G. G.i'.1-love tov?rne. 9SG8 Proda sp stamenu parcela V pometnem I raj'i nb d'*avni car ^rleg kel dvora. Naslov pove upr*v Slov. Naroda Ih 11 3ntclicf. gespa va'cna vscg^ eo... Jt^.sUT in kuh?*1?.'*. f^e rocsH rosp.io-nj - k hoij'l sm k j»n«:''»»i r^ent. k r» srodu. Ponudbe pod .boa odirja 1819" na upravo Soven Stcnoiipistinjo "opoinoma rmo2ni nemškecra jerfka fn del« v h'«o:u, s^rejtre t.ikoj ^'ektro-no :ct»e. Začetnice f7k'i!ičene. Ponud' "od ,Prvowstna moč 9S22' na up^>o Sov. N?"^. 9S2.' PotreSIclnž 33 rncsKlrnnjs led^t 5čne Stn nkc, m^-tjks, v.^e';n> "ud r, nosn: kleJ, I- ;dc tvr kr n /n b.ađc pr por<-ča paif-merija »Stini 1 ". Ljubiiana, Pod Tra"čo 1. 9W2-1 vSbsbu pomožno mtf \ se f'» mo'C vr> rr.biti ludi kot sh:^o v br.'ju, i5čc» za tiKojjcn ms'on vcli'o r]■ Kt»O| odic'jc Rcftck* ra *^e e nn **<,-rcjšr» nne- j vn m<»č Sfr kovno znanie sr feli. • redst->\i*T se je ^r t rdki Ka-rrl B.t liančii4, eleNt opodjetje, Ljubi■?*!*, M k! Sičeva re ti 13. «.«8'23 li erođa; (ni uw.t.\mb hiš ' cos"odar«k m poslop e-n (veli' o ?Wa- n skl h'ev, polejr tud' rekaj | vrta. V eri h»^i ie '-na r»r< *'-»ina trr vina. Kraj na rer fci-jf i.,uuiiincr pi m^ten 'n rr-.-rav.n ^3 *S0hO\rs*no obi.. '.c^» zelo ri k-. Da se evtut. tuđi v na em. Naslov pove uprava Slove-fkr -* NaoJa 9 07 PMRJBOLJI rDOBI SE POVSOD GLflVN/l ____ZALOGA F. ŠIBENIK-LJUBLJANA Hiđraul'tnlli stlskalnic za klobuke trnimo nekohko k:m dov do-, ela porabrnlt ni prodat P<> I *<> povoljni cen. Rcf'ektinti naj se obrn-v» za naslov ni upravo Slov. Nar. 9757 lepo. ropolnom.i suho in zdravo h'aco noimo. Pol d'e s Cfno pnd .Oreh "J793* na upia\o S!ov. Naroda. *J793 Primorec) liče mesta. Pon jdbe » d .A. C 9761* na upiavo Su v^v-ktga Narodi. 9761 M\i\m v komisijo prev/ame *-o i'ii'oznana trgovina % spe-ic»ijo in žele ino v So\e»'ii v s^rho ii e upel ave. Poi udhe pod .Hi ri vnov-ćenje 9735" na upravo Slov. Nar«.da. ISiliT i u.jene^a dehivca za emajl rano poso-do. Pifl^a \aVo riohra Mile Atcvić so lar ki trgovce, Skoplje. 91G2 Izmjena sfenotzpistka "erfek+n^ v sloven k°m in nem-kem v.ikii, se i"?1 za • opol^n-ke ure za « ro; U ide wood zz neka Časa. Ponudbe od .Peife^tna 97,0" na upravo Slov .Narodi. ^_________________t7£0 Ve5 a mnotlvi srt po ugodni ceni proda. Ponućbe r^d ,Juta i7 1* na upr. SI. Nar. 9791 liipiiT v lepi legi pod Rožnikom, o'oli 1200 kva^r rne'rov. mirno ie n^ppjn vod t-vod in ei'k^ika, na prodaj. N?elov pove uprava Siov. Nerada. 9762 Iščemo nrVoVko *?roro\- smrekovega tol-A*iega čr^«la za to^no doba<"» on< dr>e z --»/inako ko'ičine in cenc na upravo iriav. Naroda pod .Ko?ara 9731". 9731 Koiptiinsl se sprejme. Popoinomi zmožen s!■• vtrskegii, S!bohiv.i'l'e£a in ne^ J^ega je-z'k? v govoru in r s?v?, stro*en -j.i, ste ^oirr^fi-e ir fc^'i ovod tva, Plsči po i'ogovoro. Pcrsucbc s prepi-t sr>r čeva1, $e nij poši e;o na tovarno GATEJ & C Celje. 95S1 Išče se i' fiihnlcl na B&nlsRem «j knh"n o, cenena in navndna, prarna, v rnie"n. Pismeno ponudbo pod BRib-n ca 1922—9603" na upravo SIove"sk. Naroda. 9603 so takoj po nSzkth cenah i 1 mo^r ta r rt i Ini tok 190 volt, 50 ner od. 19 k. S- t dinamo ia enafeomernf to^c z« T:lvt-nls rani« 4 volt 35 -mp O.?5k.s 3 »ive 'i sa tirpienfe fn poHrrnf^ ne) i a mo^ 1 avto „niOM POTOU*, 1 Pošmagntt s 4 cil'njii. Vprr»5jinja pros mo na tvornico ,.CI\TAT." Cc je. 9672 Hlša 3 urfoni nji mirnom kra:u v Ljih! an . se prruii. S aim\n''t proso v d eh m> s?c h. Poli m!n dijc g. A. Štvcf, Kopitarjcva iil St. 6-11 9721 Stupi so vf*f vacronov bukovih h ndov 2.2* m nli 4 5n m do'sih. Ponnd~e z n .vcilbo d ne franja«;n:1a da^ Kendova ^r^]>.-va up'^va n% Bledu. 97b5 -'pecerijske strokc, prdna iT po5en-», «<• fnk<»j sprejme pri tvrtki Ivan Dečko, Celje. 9792 Za uslercca bi v.-fopil v tr2°vino z ?c'c*nino, ma-nnfakiuro ali S.^ccenjo d "ček »z bo'jše !iiše, ki je do rMl 3 me.ič.-nske rszre :e, 'n stanovanje; ev itue'no li se ;el tuđi učit klj-ičar-stva. Naslov pove upravništvo Slovrn-ske^i Nareda. 97^7 F E U JU vsak čas po najniijih cenah pri E. VAJDA. IZ\ OZ DIVJACIVE IN PE-RUTNINE: ČA KO V1A\ Medjim u rje, Jugoslavija. Brzojavi. VAJDA. Čakovec, telef. «59 SVECKE MAGNETI RAZSVETLJAVA SIGNALI DELI ZflSTOPSTUO J. GOREC, LJUSLIflJia " ■!■,■ ■! ^*- e@ne pri A. Šinkovic iO'. K. Soss LJU3LJA\Af Mes'oil trg 19. Prevzemam automobile, matorle in ko!esa9 v popravilo, poniklanjo In la-iranje po najnižjih cenah. Prva mehanitna delavnica F« Fioriančic, Liubilisns, Salenburgova ulica Sf. 6. Viziffte, huuerte in piszinslii papir s firmo kakor usakis-:: orsfne druge tiskomas :: fZDr5n]e toCno „Narodna tiskarna". naroCIla s?re]eina tad! „llarodaa Einjia^raa". Lasmioa in Usk »Narodne tiskam««.