Obsegi Kako se perutnini zdravi zlomljena noga. — Vinarska zadruga na Vipavskem. — Kmetijske razmere na Kranjskem. (Dalje.) — Kdo naj redi bike za prodajo. — Mlekarsko knjigovodstvo. (Dalje.) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo vojvodine kranjske, Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. >Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane i K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na 1/a strani 16 K, na '/4 strani 10 K in na '/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Kako se perutnini zdravi zlomljena noga. Če se perutnini zlomi golenica ali piščal, je ni težko ozdraviti, pač je pa veliko teže ozdraviti kost v stegnu, ki je obrastena z mesom, kajti na njej ni nikdar mogoče obvezo dobro pritrditi. Če se zlomi kost v stegnu, je najbolje žival zaklati. Kadar se je zlomila piščal, je najprej osnažiti nogo z gorko vodo, potem se pa obvije z bom-baževino. Za obvezo se vzame kos bezgove vejice, ki se razkolje na dvoje in se iz nje vzame stržen kakor kaže podoba 10. Obe polovici bezgove cevke se potem znotraj namažeta z mizarskim klejem ter se pritrdita čez bombaževino čez zlomljeno mesto kakor kaže podoba 11. in se slednjič obvežeta z ozkim trakom, ki je tudi namočen v kleju. Taka p0d. 10. obveza ne tišči, pa je trpežna in vendar zelo lehka. Čez tri do štiri tedne je kost za-celjena, obveza se z vodo omehča in se odvzame. Vinarska zadruga na Vipavskem. Želja, po vinorodnih krajih ustanavljati vinarske zadruge, da bi se mogla domača vina laže, bolje in hitreje razpečavati, se je oživila tudi med našimi vi- nogradniki, posebno v novomeškem okraju. In kakor je videti, se bode marljivemu delovanju ondotne podružnice tudi posrečilo, da se ta koristna zadruga oživi že letos. Da to zadrugo navajamo za kažipot drugim zadrugam, je vzrok edino to, ker bo ta zadruga, če bo delovala v okviru sedanjih temeljnih načel, gotovo dosegla zaželeni smoter, tembolj ker ima v odboru in na čelu osebe, o kterih se sme z gotovostjo pričakovati, da bodo to, za naše vinske razmere jako važno podjetje vodile vsestransko zadovoljivo. Ne smemo si sicer že naprej preveč obetati, kajti kakor pri vseh podjetjih, je tudi pri tem mogoče, da se vsled častihlepnosti, dobičkolovstva, nezaupnosti itd. omaje in razruši dobri temelj. Zadruga, ki hoče vplivati in imeti zaupanje tudi na zunaj in ktere Podoba 11 namen je v prvi vrsti pomagati revnim vinogradnikom svojega okraja ne glede na žalostno strankarstvo, in ki hoče povzdigniti vinsko kupčijo, se mora zavzemati le za svojo stvar; voditelji morajo dobro poznati krajevne in zunanje kupčijske in druge razmere, morajo za dobro stvar res biti vneti in se torej svojega posla ne smejo lotiti iz drugega nagiba, kakor da koristijo domačemu vinstvu. In vse te pogoje utegne izpolniti novomeška zadruga. Zadruge so dandanes potrebne v vseh strokah kmetijstva, še najbolj pa pri vinstvu. To občutijo po- sebno oni kraji, ki so oddaljeni od železnic, ali pa ki so prišli ob dobro ime vsled nepremišljenega ravnanja nekterih, ali vsled drugih izrednih vzrokov. Kak vinski okraj pripraviti ob dobro ime je najlažja stvar, dobro ime pridobiti je pa zelo težko in zahteva časa. Če pa si je kak okraj dobro ime pridobil, tam je doma zadovoljstvo. Vse hodi tja, vsak v trdnem zaupanju, da bo dobro postrežen, in se vrača zadovoljen nazaj, tudi tedaj, če ni vsega tako opravil, kakor si je želel; saj dobro ime nadomesti marsikaj. Ker se je Dolenjska že zavedela in je začela stremiti po tem, hočemo s temi vrsticami svetovati Vipavcem, naj skušajo tudi tam ustanoviti vinarsko zadrugo. Zunanji kupci še malo poznajo vipavska vina in jih ne vedo ceniti, ker ne poznajo njihovih dobrot. Le en glas se sliši: „Vipavsko vino se poleti ne drži, ni pitno, je pretežko". Dolžnost zadruge je pokazati, da vse to ni res, marveč da je le nasprotno res in da se to dogaja le pri nekterih, ki svojih vin ne znajo, oziroma jih nočejo pravilno napravljati. A zadruge naloga je tudi, vina pravilno napravljati, oziroma vina nižje vrste z boljšimi mešati in tako dobiti kraju in kupčiji primeren pridelek. Zato pa mora na čelo zadrugi priti oseba, ki ima tudi vse te spretnosti. Na Vipavskem je mnogo dobrih in veščih posestnikov, o kterih ni dvomiti, da bi tej nalogi ne bili povsem kos. Torej, vipavski posestniki, zdramite in združite se, dajte strankarstvu slovo, in ubogo ljudstvo vam bo za ta blagodejni čin hvaležno! Kajti, če se kaj ne ukrene, bo ubogemu vipavskemu vinogradniku upadel pogum in mu bo prešlo veselje do nadaljnega prenavljanja vinogradov. Končno naj še pripomnim, da bi bilo jako želeti, če bi se še v Ljubljani ustanovila vinska pokušalnica, klet, v kteri bi se razpečavala razna, na vsem Kranjskem pridelovana vina, bodisi iz grozdja ali iz sadja, da bi domačini in tujci uvideli, kaj in kakšno blago se sploh na Kranjskem prideluje. Saj sedaj ima le malokdo pravi pojem o dobrem vinu. Tako osrednjo vinsko pokušalnico naj bi bila dežela sama ustanovila, in sicer v deželnem dvorcu, kakor je dunajski ali graški „Rathauskeller", a se za to me-rodajni krogi iz raznih vzrokov niso mogli ogreti. Zadruge pa to prav lehko store. Fr. Gombač. Kmetijske razmere na Kranjskem. 2. Stroški, kijih ima kmetijski stan na K ran j skem. Jako važno za proučevanje kmetijskih razmer je vedeti redne stroške in dohodke kmetijskega stanu, ker le iz primerjanja teh dveh se da dognati, kakšno je gmotno uspevanje kmetijske obrti na Kranjskem. Tega dosedaj še nihče ni naredil, zato pa tudi imajo pri nas jako čudne, da ne rečemo otročje pojme o načinu, kako naše kmetijstvo pospeševati. Bodi že naprej povedano, da bodemo prišli s primerjanjem dohodkov s stroški, ktere ima naše kmetu-joče prebivalstvo, do zakjučkov, ki niso le izredno zanimivi, temveč tudi naravnost povedo, kaj je vzrok propadanju našega kmetijstva. Predno pričnemo razpravljati o stroških in dohodkih kranjskega kmetijstva, hočemo podati nektera splošna pojasnila k naslednjim številom. Za sestavo takega računa, recimo bilance, vsega kmetijstva naše dežele so pred vsem potrebni statistiški podatki. Takih podatkov imamo, žal, na Kranjskem še malo, ker naša dežela še ni prišla do prepotrebnega statistiškega urada. Vzeli smo torej vsa števila iz statistiške snovi, kolikor je je dosedaj na razpolaganje, a ono, kar še ni popisano, smo določili potom izvajanja iz znanih podatkov. Vsa števila stroškov, ki niso dognana s statistiko, marveč jih bomo sami izvajali, vzamemo tako nizka, da bo vsak razsoden čitatelj moral priznati, da so prej prenizka kakor previsoka. Pri številih dohodkov naredimo pa narobe. a) Stroški kranjskega kmetijstva za davke in za prispevke ter potrebščine v javne in verske namene. Glavni davek, ki ga plačuje kmetovalec, je zemljiški davek, in ta znaša 1,011.402 K.*) Drugi davek, ki tudi skoraj ves zadeva le kmetijski stan je hišnorazredni davek, ki znaša 2"7.248 K. Ves hišnorazredni davek zapišemo zato na račun kmetijstva, ker ni mogoče dognati, koliko ga plačujejo drugi stanovi ; a to kar plačujejo ti, je gotovo tako malo, da ne pride v poštev. Da se pa vendar ne bo moglo oporekati, da je potem to število previsoko, zato pa popolnoma izpustimo 5 % davek od davka oproščenih poslopij, ki znaša izven Ljubljane 7800 K, ki ga gotovo nekaj pride na kmetijstvo. Ravno iz tega vzroka izpustimo tudi vse davčne kazni, pristojbine za iztirjavanje in zamudne obresti, kar vse skupaj znaša (mesto Ljubljana ni vračunjeno) 47.406 K, in to vsoto večinoma plačajo kmetovalci. Deželne in normalno - šolske doklade (40%) plačajo kmetovalci na zemljiški in hišnorazredni davek 507.460 K. Zdravstvena doklada se plačuje na vse neposredne davke in jo plačujejo vsi okraji razen mesta Ljubljane. Ta doklada znaša 100.290 K za vso deželo, torej se mora računati, ker mesto Ljubljana odpade, da kmetovalci plačajo najmanj '/a te doklade, t. j. 50.000 K. Doklada za okrajne blag a j niče prinaša na leto 488.174 K (mesto Ljubljana nič ne prispeva), zato pride od te doklade gotovo 1/2, t. j. 244.087 K na kmetovalce. Občinske doklade znašajo, kakor smo bili na merodajnih mestih poučeni, povprečno najmanj 30 °/0 na zemljiški in hišnorazredni davek, torej plačujejo kmetovalci teh doklad na leto 380.500 K. Stroške za verske namene (biro, razne plače, pristojbine, vzdrževanje cerkva in farovžev itd., itd.) potem stroške za šolstvo in izobrazbo (šolske potrebščine, študiranje kmetijskih otrok v mestih, srednjih in visokih šolah, društva, knjige, časopisi itd.) proračunamo na leto z 1,000.000 K, kar je gotovo veliko premalo. Če vse te postavke seštejemo, vidimo, da plača kranjski kmetovalec na leto za vse davke, in za verske, šolske in izobra-zovalne namene 3,450.697 K. Ta vsota je pa v resnici prej večja kakor manjša, kajti iz gornjega je razvidno, da smo vzeli najnižje postavke ter smo davek od osebnega dohodka, kterega so kmetovalcem tudi precej naložili, popolnoma izpustili. Vrhutega moramo tudi upoštevati, da išče izmed 55.682 kranjskih samostalnih kmetovalcev 10.086 postranskega zaslužka in da je med *) Na razpolaganje so nam bili podatki o davku za 1. 1899. temi 7758 obrtnikov in 1096 trgovcev, ki od tega svojega postranskega posla tudi visoke davke in doklade plačujejo, ki jih pa na tem mestu seveda De smemo v račun v vzeti, ker v resnici ne obremenjujejo kmetijstva. Kdo naj redi bike za prodajo. Če hočemo s pomočjo dobrih bikov zboljšati svojo živino, potem je treba, da redimo res dobre in lepe bike. Nekoliko smo v tem pogledu že napredovali, deloma s pomočjo zakona za povzdigo reje goveje živine, ki smo ga dobili 1. 1891. Vendar nas čaka še mnogo dela, da se zboljšajo tudi pri nas razmere glede reje bikov. Po nekterih krajih nam še vedno manjka potrebnih bikov, razen tega se semintja rede tako malo-vredni biki, da od njih ni pričakovati prav nikakih koristi in nikakega uspeha. Hvalevredno je, da so se v zadnjem času začeli subvencijski biki kupovati tudi doma v deželi. To bo brez dvoma ugodno vplivalo na naše živinorejce. Že v teh letih se je lehko zaznalo zanimanje za to vpeljavo, kajti reči se mora, da se je pred nakupovalno komisijo pripeljalo zadostno število mladih bikov. Še bolj se bo pa opazil ta napredek v nekterih letih, kajti dobra cena, ki se plačuje za poldrugo leto stare bike, bo marsikakega živinorejca vnela, da se bo tudi odločil za rejo bika. Že danes pa moramo naše živinorejce opozoriti, da ni vsakdo poklican, da bi redil mlade bike, ampak da so usposobljeni za to le tisti živinorejci, ki imajo potrebne predpogoje za tako rejo. Sicer bi se prav lehko zgodilo, da bi začeli posamezni živinorejci preveč izkoriščati to nakupovanje v svoj prid in bi iz gole špekulacije odrejali za pleme jnnčke, ne glede pri tem prav nič na to, ali so tudi res dobrega rodu in takih lastnosti, ki so potrebne za zboljšanje živine, ali ne. Da bi bilo z nakupom bikov, pri kterih bi se vsa plemenska vrednost presojala edino le po telesnih oblikah, ne pa tudi po krvi in drugih merodajnih lastnostih, slabo ustreženo namenom takega nakupovanja, je več kakor jasno. Da se pa utegne kaj takega res zgoditi, o tem imamo že dokaze. Pri zadnjih nakupih je na pr. neki živinorejec obakrat pripeljal bika naprodaj. Predlanskim je pripeljal bika, ki je bil visoke in ravne rasti, po barvi marijinodvorskega, po telesnih oblikah pa simodolskega plemena; lansko leto je pa ponudil bika, ki je bil čisto druge krvi, bika, ki je kazal po svoji črnosivi barvi, pa tudi po svojih drugih telesnih oblikah, da je potomec domačega plemena, pomešanega z muricodolskim. Res je, da sta bila oba bika dokaj dobre vnanjosti, toda vnanjost samanasebi ne more in ne sme biti merodajna, če imamo presojati plemensko vrednost bikov, kajti znano je, da se ravna njegova vrednost pred vsem tudi po tem, ali je dobrega rodu, prave krvi in tako utrjenih lastnosti, da jih bo gotovo prenašal na zarod. V obeh omenjenih slučajih se pa ne da o tem govoriti, in zato tudi nista imela tistih lastnosti, ki so pri plemenjakih vobče zaželene in ki so dandanes tudi potrebne, če naj s ple-menjaki dosezamo ugodne uspehe pri zboljševanju živine. Kdo pa je potemtakem poklican pečati se z rejo mladih bikov? Kdo pa ima potrebne predpogoje za to? - Če le nekoliko pogledamo položaj živinoreje pri kmetskih naših gospodarjih, vidimo, da so razmere v tem pogledu pri nas na Kranjskem zelo različne. Vobče pa lehko rečemo naslednje: Kjer imajo gospodarji v svojih hlevih raznovrstno in na vse načine mešano živino, kjer sploh živino pogostoma menjavajo, ne gledč prav nič na pleme, in kjer je gospodarjem tudi vseeno, ali pripuščajo svoje krave k temu ali k onemu biku, tam ni mesta za prirejo bikov, ki bi jih bilo prodajati v plemenitvene namene. In takih razmer je, žal, še dosti na Kranjskem, zlasti na Dolenjskem. V takih od-nošajih dobimo bike, ki so nezanesljivih lastnosti in sploh dvomljive vrednosti, četudi so navidez lepe vnanjosti. Poklicani pa so za rejo plemenjakov tisti naši živinorejci, ki imajo stalno domačo rejo, ki gledajo na to, da rede živino enake in pripravne krvi in ki z odbiranjem plemenih živali skrbe tudi zato, da se zbolj-šuje zarod od rodn do rodu. Taki živinorejci imajo potrebne predpogoje za rejo mladih bikov, in od takih naj se vbodoče tudi predvsem kupuje. R. Mlekarsko knjigovodstvo. (Piše M. Ivančič.) (Dalje.) Po dokončanem prvem računu imam za vse ostale račune potrebne podatke. Kar dobi posamičnik na tolščobnih enotah, poiščem v II. tabelici, vse drugo ostane kakor v prvem računu, ker dobi na mlečnih odstotkih in gospodarskih stroškov vsak kg mleka enak del. Ta račun se seveda zapisuje v posebno knjigo, ki jo hočemo omeniti v naslednjem, prej pa končamo ta odstavek, da dostavimo še, kako plačujejo mleko v III. sirar-nicah. Ker od tolščobe v mleku ni toli odvisna množina sira, pač pa kakovost, je naj pravičneje, če določimo navzdol gotovo mejo, ktere nihče ne sme brez kazni prekoračiti; nasproti pa delimo nagrade mleku, ki prekorači mejo navzgor. Zahtevajmo n. pr. 3-5—4-5 »/„ kot povprečno množino tolščobe. Mleku pod 3\5 % se odtrga 1 vinar, a onemu nad 4-5 °/„ doda 1 vinar za vsak kg. Merodajna so le mesečna povprečna števila. 3 % pa naj bode najnižja meja, ki jo pri naših pasmah in ob dobri naši krmi lehko z mirno vestjo zahtevamo. Enako plačujejo sirarnice pod IV., dokler je maslo postranski izdelek ; kakorhitro se ga pa že toliko izdeluje, da zahteva recimo že Vs došlega mleka, plačujemo bolj pravilno po načinu, navedenem pri mlekarnicah II. vrste. Kakor sirarnice naj pa plačujejo tudi zadruge, ki večjidel prodajajo mleko. Sicer se prodano mleko plačuje po eni ceni, naj bo tolsto ali ne; to pa bolj na kmetih; po mestu že zahtevajo mleko gotove tolščobe. Od dobrega mleka je marsikdaj odvisna kupčija s smetano in z maslom, in končno je mlekarnična stvar posneti pretolsto mleko, predno greš v sirarnico ali na trg, da izkoristi tolščo, ki jo ima plačati praviloma zadružnikom. Pri obračunanju z zadružniki se poslužujemo izplačilne knjige: (glej str. 20.) Mesečni znesek oddanega mleka se vsakemu zadružniku prepiše iz zapisnika mleka; povprečna množina tolščobe v njem iz knjige za preiskovanje mleka; kar dobi na tolščobnih enotah, se, kakor rečeno, poizve na podlagi tolščobnih odstotkov iz II. tabelice; njemu pripadajoči znesek mlečnih enot in obratnih stroškov je itak enak drugim; množi se končno „čisti ostanek" s prvim številom, t, j. z množino mleka, da dobim „skupni znesek". Kar je prejel na izdelkih, seštejem in prenesem iz zapisnika mleka. Po odbitku vseh prejemkov mu Štev. Ime J 3 O /■H o. II O Povpr. tolšče < S* ® s? S a ° O iZ. CO< P ^o cr cr Dobi na p' o §5.1 < 5' Odbitek obratnih stroškov 5' Cisti ostanek pr i o a Skupni znesek < ? B &r kilogramov * >1 P M S* p p & K 3 p Cfl < p vrednosti e j e 1 < » S* p * <5 K | v || K < s- I c 2 V, 3 < «2. o < Izplačilni znesek < Dolžan ostal < Potrdilo CD cn CD O CD O ostane »izplačilni znesek", kteremu pa pri izplačevanju odbijem eventualne prejemke na račun, dolgove ali kazni, ki sem jih že prej beležil na tem mestu, da jih ne pregledam pri izplačevanju. Končno potrdi vsak zadružnik prejeti znesek s svojeročnim podpisom, da se izogne nesporazumljenju in prepirom. Kdor k izplačevanju ne more osebno priti, pošlje pooblaščenca, kteremu izroči svojo mlečno knjižico. Blagajnik torej beleži zavoljo kontrole njemu pripadajoči znesek tudi v mlečno knjižico, a izplačilno knjigo podpiše pooblaščenec. Sedaj nam je jasno, da je mlečna knjižica jako važna kontrola za oddajanje in izplačevanje mleka; naj se torej povsodi kot taka uporablja v dobro sporazumljenje med zadružniki in zadrugo, s čemer si pridobi toliko večje zaupanje. (Dalje prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 26. Lansko leto sem sejal švedski oves, ki se je prav dobro eponesel, le veliko bolnega klasja je bilo vmes, kajti gotovo je bilo 3 °/0 napadenega po črnecu, kakor mi pravimo. Ali je kaka pomoč proti tej bolezni, oziroma, kako naj ravnam s semenom, da na ovsu ne bo črneča ? (J. š. v J.) Odgovor: Bolezen na ovsu, ki jo pri Vas imenujete černec, pri nas pa snetjavost, povzroča gliva „ustilago carbo". Njeni trosi pridejo na njivo deloma z gnojem, največ pa s semenom. Na gnoju živi gliva le tri do štiri mesece, zato se priporoča gnojiti le s starim, predelanim gnojem. Najzanesljivejše sredstvo snetjavosti obvarovati se je pa setev nenapa-denega semena To dosežemo stem, da seme razkužimo. Žitno seme se očisti snetjavosti, če se 12 — 16 ur namaka v vodi, v kteri je raztopljen bakreni vitrijol (modra galica). Na 100 litrov vode se vzame l/a kg modre galice ali l/a °/0. Vprašanje 27. Nekdaj so pri nas orehi obilna rodili, tako da smo iz orehovih jedrc olje iztiskali, a sedaj že kakih deset let nismo imeli dobre letine. Drevje pač cvete, meseca julija pa dobi črne pike in odpade. Kaj je vzrok tej bolezni na orehovem drevju in kako ji je odpomoči? (č. pri Sv. J.) Odgovor: Kaj dobi črne pike in odpade, listje ali plod? Tega niste sporočili, zato nam je težko odgovoriti. Na orehovem listju je več gliv. Posebno je škodljiva .rosa, povzročena po glivi „phyllactinia suffulta", ki se zatira z žveplanjem. Na mladem, zelenem plodu je pa posebno škodljiva gliva črnega paleža „gloeosporium epicarpii", in bržkone je ta tista, ki pri Vas uničuje orehe V sadjarski književnosti, ki smo jo prebrskali, nismo našli sredstva proti tej bolezni in Vam ne moremo drugega svetovati kakor da poskušate. Škropite nekaj drevja z modio galico kakor trte, in sicer prvič še pred cvetjem, ko cvetno popje že brsti, drugo drevje pa škropite z močno raztopino zelene galice, in sicer še predno drevje ozeleni. Zelene galice vzemite toliko, kolikor se je sploh v vodi raztopi. Ker tako škropljenje velikega drevja ni lehko, Vam priporočamo delati za pričetek skušnje le na posameznih manjših drevesih. Vprašanje 28. Ljudstvo se tako močno izseljuje v Ameriko, da tudi za drag denar ni več dobiti delavcev in poslov. Kaj naj počnemo mi hribovski posestniki z obširnimi posestvi, če ne bomo mogli dobiti več delavcev? Ali naj pašnike in slabejše travnike pogozdimo, njive pa kosimo? Kje bo pa živež? Ako bomo gospodarili tako naprej kakor dosedaj, pojde vse v nič. (J. M. v Št. J ) Odgovor: Zadnji stavek Vašega pisma je resničen; to, kai ste z njim povedali, je vzrok naši bedi, in iz njega se da tudi izvajati odgovor na Vaša vprašanja, če bi hoteli na ta vprašanja odgovoriti, bi ne zadostovala vsa številka „Kmetovalca". Da se ljudstvo izseljuje, je vzok ta, ker naše kmetijstvo ne nese in gredo ljudje rajši po svetu kakor bi doma slabo živeli, če bomo pa po starem naprej kmetovali, imate pa prav, če pravite, da pojde vse v nič. Iz tega sledi, da moramo drugače kmetovati, t. j. porabiti vsa novodobna sredstva, ki nam omogočijo, da najmanj še enkrat več pridelujemo, potem se bomo gmotno okrepili ter bomo laže in bolje plačevali delavce, če bo imel delavec doma dober zaslužek, potem se ne bo izseljeval. In kakšen svet naj Vam damo? To je pac težko, kajti pri nas smo že tako daleč, da je skoraj že prepozno. Vrata zapirati, kadar je tele že iz hleva, nič ne hasni. Uredite kmetovanje tako, da boste izhajali s kolikor mogoče malo delavcev; vrzite se izključno na pridelovanje krme in obračajte vso pozornost na dobro živinorejo in z njo združeno mlekarstvo, če bodete tako uzorno kmetovali, se Vam bo bolje izplačevalo živež kupovati kakor ga doma pridelovati. Vprašanje 29. Ali kaže bukov gozd tako sekati in trebiti, da se sčasom izpremeni v smrekov in jelkov gozd? Ali je upanje, da dobi bukov les enako ceno kakor smrekov in jelkov? (J. M. v Št. J.j Odgovor: če se v bukovem gozdu kažeta smreka in jelka samiodsebe, je to znak, da so tla zanji pripravna, in je le priporočati bukov gozd tako obdelovati, da se izpremeni v črnega, ker je ta sploh boljši in več vreden, in se je zaradi menjave gotovo nadejati, da bo jelovo drevje na spočitem svetu bolje uspevalo. Da bi bukov les postal enako vreden smrekovemu, se ni nadejati, dasi se v to svrho s pomočjo moderne tehnike dela z velikim naporom. Vprašanje 30. Imam kravo in junca, ki dolbeta in ližeta los ter grizeta svojo dlako in drugih živinčet. Kako odstranim to razvado? (J. A. v V. P.) Odgovor: To ni razvada, temveč posledica prazne krme, zlasti sena, ki je rastlo na močvirnih tleh. Vsled take krme postane hranitev živalskega telesa nepravilna, živali primanjkuje rudninskih redilnih snovi, in neki notranji nagon jo sili, da ta primanjkljaj hoče nadomestiti z lizanjem in grizenjem raznih predmetov. Pokladajte svoji živini klajno apno, pa bo ta prikazen ponehala in vrhu tega se bo živina bolje redila. Krmo pa zboljšate, če osušite travnike ter njive in travnike gnojite s fosforovo kislino in z apnom. Vprašanje 31. Na nekterih mestih, oziroma gredah, mi bolhe uničijo vse mlado zelje, in sicer precej, ko pride iz zemlje. Dogaja se mi to le na dveh gredah, drugod ne. Kako naj ravnam, da mi bolhe zopet letos na tem prostoru ne uničijo zelja? (J. A. v v. p.) Odgovor: Da Vam ravno na gotovem prostoru bolhe delajo veliko škodo, prihaja odtod, ker se je tam ta škodljivec vgnezdil. S tfm, da vedno na eneministem prostoru sejete zelje, pospešujete le njegovo razmnoževanje. Priporočamo Vam na dotični prostor nekaj let ne več saditi zelja. — Sredstva proti bolham na zelju so naslednja: Stupanje napadenih mest z zdrobljenim suhim gnojem iz kurnjakov in golobnjakov, nadalje štupanje s pepelom, s cestnim prahom in z apneno moko. Štupa naj se zgodaj zjutraj, dokler je še rosa, da se prah prime rastlin. Priporočajo tudi polivanje z vodo, v kteri se je kuhal pelin. Vprašanje 32. Pri nas nastavlja najemnik lova lisicam strihnin, in to prav blizu hiš, po senožetih, pašnikih itd., ter trdi, da ima dovoljenje od glavarstva Zgodilo se je že dvakrat, da je bila domača živina zastrupljena, zato vprašam: ali se more zahtevati kaka odškodnina za storjeno škodo? (P. E. v Č) Odgovor: O tej zadevi nismo mogli zaslediti v zbirki zakonov in naredeb, zadevajočih lov, nobene splošno veljavne določbe, izvzemši posebno naredbo štajerskega namestništva z dne 15. decembra 1. 1872. Ker je menda javno varstvo pri nas ravno toliko vredno, kolikor na Štajerskem, zato menimo, da se tudi pri nas zastrupljanje lisic sme vršiti pod istimi varstvenimi pogoji, kakor na Štajerskem. Napominjana na-redba določa: 1.) Prizadetim občinam se mora obširno razglasiti, kje je strup nastavljen, in ljudje se morajo poučiti, kako naj se ravnajo 2.) Mesta, koder leži strup, se morajo objaviti, oziroma zaznamovati. 3.) Pristop na ta me3ta mora biti za časa zastrupljanja (meseca januarja) pod kaznijo 10 K prepovedan. 4) Pogible lisice ne sme nihče drug pobrati kakor one osebe, ki zastrupljanje zvršujejo. 5.) Za časa zastrupljanja domača živina ne sme okrog hoditi in vsi psi morajo biti priklenjeni. — Iz teh določil morete posneti, za kako nevarno smatrajo oblastva sama zastrupljanje, in če dotični lovec ni ukrenil vsega potrebnega, da se vsaka škoda prepreči, se morete pritožiti na okrajno glavarstvo. Vprašanje 33. Imam sod dalmatinskega vina, ki je pričelo cikati. Ali je mogoče vino popraviti, da bo kakor prej, in ali se da nadaljnje cikanje preprečiti? (P. M. v S.) Odgovor: Cikasto vino se da popraviti, dokler še ni v njem preveč kisove kisline, t. j., če je ni nad 2 «/00. Če je je pa več, potem je najbolje vino porabiti za kis. Cikasto vino se popravi s pasteriziranjem, ki ima namen umoriti tista bitja, ki cik povzročajo. Ker pa Vi nimate v to svrho potrebnih priprav, zato tega ne morete storiti. Cik se tudi zamori z močnim zažveplanjem vina, a tako vino je zdravju škodljivo in se ne sme točiti. Priporočamo Vam torej vino, dokler še ni preveč cikasto in je še pitno, hitro porabiti, kajti cikanje hitro napreduje. Opozarjamo Vas, da je točenje cikastega vina po zakonu prepovedano. Cikasto vino se za okus nekoliko popravi, če mu pridenemo mramorovega prahu, a mnogo se s tem ne doseže, ker mramorov prah vinu najprej vzame vinsko in jabolčno kislino, in če bi dodali toliko tega prahu, da bi se zamorila tudi vsa kisova kislina, potem bi vino dobilo zoprn, grenak okus, da skoraj ni več pitno. Vprašanje 34. Moja žrebica je padla, vsled česar so se pokazala znamenja vnetja možganske mrene in v komolčnem členu leve noge jej pri hoji poka kakor če se šibice lomijo. Vnetje možganske mrene sem ozdravil, a pokanje je ostalo, ne da bi žrebica kaj šepala ali da bi kazala kake bolečine. Ali je to pokanje V Členu kaj nevarnega in kako se ozdravi? (I B. na M.) Odgovor: Tako pokanje v členu je brezpomembno in je skoraj gotovo posledica majhnega vnetja v členu, kterega je žrebica dobila pri padcu. Vsled vnetja je sedaj premalo členove maže in vsled drgnjenja kosti ob kost se sliši to pokanje. Kakor rečeno, je to pokanje brezpomembno, vendar bo pa dobro, če dotični Člen vsak dan par minut z roko dobro drgnete in pri tem zlasti s palcem okoliinokoli člena močno pritiskate. Drgnite od zgoraj navzdol. Gospodarske novice. * Mlekarstvo na Kranjskem. Na Kranjskem je bilo konci 1, 1901. 37 mlekarskih zadrug in 2 kmetijski zadrugi, ki se poleg drugega tudi pečata z mlekarstvom. Vsega skupaj je bilo torej 39 mlekaren, med kterimi je pa bilo v eni delo za vse leto ustavljeno, druga je pa prenehala delovati meseca novembra 1901. Iz podatkov, ki so jih te zadruge (oziroma društva) poslale vsled poziva c. kr. kmetijskega ministrstva, smo posneli naslednja števila, ter pristavimo, da mlekarski zadrugi v Cerknici in v Škofji Loki nista hoteli dati sploh nobenih podatkov. Najstarejši mlekarni sta v Bohinjski Bistrici in na Nemškem Bovtu v Bohinju, ki sta bili ustanovljeni 1. 1875. V 35 mlekarnah (od dveh sploh ni poročil, ena vse leto ni delovala in od ene ni bilo mogoče dobiti poročila, koliko je mleka prejela) so 1. 1901. prejeli 3,473.255 1. mleka, ki so ga zadružnikom plačali povprečno po 10 h; torej so zadružniki prejeli za mleko 347.325 K. Največ mleka je imela logaška mlekarska zadruga, in sicer 675.573 1. Mlekarske zadruge so spravljale mleko v denar s prodajo svežega mleka v Trst in z izdelovanjem presnega masla ter sira. V eni prihodnjih številk tega lista nameravamo prijaviti podrobno razpravo o naših mlekarskih zadrugah, ki zavzemajo jako važno mesto med sredstvi, ki naj pospešujejo kmetijstvo. Mlekarsko zadružništvo se je pri nas primeroma tako lepo razvilo, kakor v nobeni drugi kronovini, in to brez vsakega hrupa. Na tem ima pa vse zasluge naša c. kr.kmetijska družba, ki je prve take zadruge začela snovati že leta 1 875. Izmed danes obstoječih mlekarskih zadrug jih je več kakor tri četrtine osnovanih po nasvetu naše družbe in njenih p o d r u žn i c. To tiho, a uspešno delovanje bodi odgovor kričavim sovražnikom družbe, ki venomer trobijo, da je naša družba proti kmetijskim zadrugam. * Nove mlekarske zadruge v l. 1902. se snujejo ali pa so Že osnovane na Kranjskem v Grahovem, v Velikiloki pri Trebnjem, v Selcih in v Zagorju na Pivki. * Pravila za mlekarske zadruge je naša družba dala ravnokar nove tiskati ter jih bo oddajala za svojo ceno. * Zborovanje zaupnikov društva za varstvo avstrijskega vinstva bo v četrtek, 27. t. m. dopoldne ob desetih v mestni dvorani (v mestni hiši, ne v „Mestnem domu") v Ljubljani. K temu zborovanju imajo pristop vsi za povzdigo kranjskega vinotva zanimajoči se vinogradniki in drugi intere-sentje. Društvo, ki to zborovanje priredi, ima svoj sedež na Dunaju in je izvolilo iz Kranjskega razen 20 zaupnikov, ki mu pošiljajo mesečna, pol- in vseletna poročila o napredku vinstva na Kranjskem, dež. poslanca in graščaka v Bršlinu pri Novem Mestu, gospoda viteza Langerja, še za odbornika svojega osrednjnga odbora. — Poleg tega, da to društvo pri-skrbuje svojim členom razne vinogradske potrebščine po prav nizkih cenah in daje potrebne nasvete in navodila pri prenavljanju vinogradov, si posebno prizadeva, da bi se obnovitev za avstrijsko vinstvo nesrečne vinske klavzule ugodno rešila. Zato nabira to društvo podpise in izjave raznih društev in zborov iz vinorodnih krajev, in s tem namenom priredi tudi zborovanje v Ljubljani, v središču med Dolenjsko in Notranjsko. Eazen te točke se bode sklepalo tudi glede postavnega postopanja pri napravi polvina, petiota in žganja iz vinske in sadne drozge; in dalje tudi glede uvedbe pravega časa za trgatev. * Družba ima v zalogi in oddaja rudninski superfosfat.....100 kg po 7 K 25 h kajnit......... „ >i » 5 „ — „ kalijevo sol........ „ „ „ 12 „ 60 „ zmlete lanene tropine .... „ „ „ 19 „ — „ živinsko sol....... „ , „ 10 „ 56 „ seme rdeče ali štajerske detelje . 1 „ „ 1 „ 30 „ „ lucerne....... „ „ „ 1 „ 35 „ izvirno rusko laneno seme ... „ „ „ — „ 36 „ seme rdečkaste pese „mamut" .. „ , , - , 90 , „ rumene „ „ .. „„„ 1 „ — „ Vse cene veljajo za blago, postavljeno na ljubljanski kolodvor. Vsa gnojila se oddajajo v celih vrečah po 100 kg, le kalijeva sol tudi v vrečah po 50 kg. Lanene tropine se oddajajo v vrečah po 50 kg. Živinsko sol priskrbimo le tistim, ki sami ne morejo ponjo v Ljubljano.. Vse druge tu imenovane gospodarske potrebščine se oddajajo v poljubnih množinah. Če ni drugačnega dogovora, se vse naročitve zvrše po povzetju. * Popravek, v 2. štev. letošnjega »Kmetovalca" sta pri podobah zamenjani 2 števili: pod. 9. mora biti zaznamo- vana kot 8., pod. 8. pa kot 9. Cc. čitatelji naj izvolijo te-popraviti, da jih ne bo motilo. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 13.februarja 1902. Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod deželni glavar O. pl. Detela, in navzoči so bili: podpredsednik gospod ravnatelj Povše in odborniki gg. Goli, baron Lazarini, Lenarčič, baron Liecbtenherg, Pavlin Pogačnik, Rohrman, dr.pl. Wurzbach, Žirovnik ter ravnatelj Pire. Glavni odbor se je nadrobno posvetoval o preustrojitvi družbene podkovske šole na podlagi poročila glavnega odbornika višjega živinozdravnika gosp. A. Pavlina ter je sklenil predloge, ki se o tej zadevi stavijo c. kr. deželni vladi. Končno je odbor tudi sklenil izjaviti, da od 1. januarja 1. 1904. ni več voljan imeti podkovsko šolo in tudi ne več v to svrho prepustiti svojih poslopij, če se do tega dne preustrojitev na tak način ne izvrši, da družba ne bo imela nobenih stroškov in nobene izgube na obrestih svojega premoženja. Začasno se je potrdila ustanovitev novih podružnic v Beli peči, v Gorenjem, na Rakeku, v Ribnem in na Uncu. Obenem je glavni odbor principielno odločil, da novo ustanovljene podružnice nimajo pravice do kteregakoli dela premoženja onih podružnic, od kterih se so odcepile. Glede vpeljave posebnega gasilnega reda za gozdne požare potom zakonodaje se je odbor izrekel zoper uzakonjenje, ker se je na podlagi poizvedovanj dognalo, da na Kranjskem zadostuje o dotična določila gozdnega zakona in bi bil tak red novo breme našim občinam, oziroma kmetovalcem. Za uravnavo Poljanske ceste v Ljubljani je glavni odbor pripravljen odstopiti del sveta od družbenega posestva, in sicer po 20 K za štirjaški meter. Prošnje treh občin za nove semnje je glavni odbor sklenil deloma priporočiti, deloma ne. Glede prošnje mlekarske zadruge v Št. Mihelu za državno podporo je odbor sklenil počakati s poročilom, dokler ne dobi potrebnih pojasnil, ktera je ob enem naročil dobiti. Prošnjo podružnice v Poljanah za državno podporo za drevesnico je glavni odbor sklenil toplo priporočiti. Glavni odbor je vzel na znanje dosedanje družbene korake, ki merijo na to, da se vpelje izključno le nova mera in vaga pri prodaji mleka in mlečnih izdelkov. Prošnjo mlekarske zadruge na Selu pri Bledu je odbor sklenil toplo priporočeno izročiti c. kr. kmetijskemu ministrstvu. Glavni odbor je sklenil vnovič obrniti se do c. kr. kmetijskega ministrstva s prošnjo, da se za Kranjsko nastavi prepo-treben potovalni učitelj za mlekarstvo, ker izkušnje kažejo, da je pri snovanju mlekarskih zadrug potrebna večja previdnost in da večina mlekarskih zadrug potrebuje rednega strokovnega nadziranja in pouka. Od deželnega odbora izročene prošnje nekterih podružnic za podporo je glavni odbor primerno rešil. Za nove ude so bili predlagani in sprejeti gg.: Harmelj Adolf, učitelj na Erzelju; Poljšak Alojzij, posestnik v Gabrju; Žgur Avgust, posestnik na Gočah; Pogačnik Josip, čevljar v Ljubnem; Teran Peter, posestnik v Ljubnem; Toman Valentin, posestnik na Posavcu; Šolar Lorenc, posestnik v Ljubnem; Avsec Alojzija, posestnica v Igavasi; Hace Ivan, posestnik v Pod-cerkvi; Nelee Jakob, posestnik v Vrhniki; Plos Ivan, posestnik v Starem Trgu; Bregar Frančišek, posestnik na Bregu; Jeras Matevž, posestnik v Šmartnu; Fortun Ivan, posestnik vDameljnu; Brajdič Mate, posestnik in župan v Vrhu; Brozovič Štefan, posestnik v :Špeharjih; Gliha Alojzij, posestnik v Veliki Loki; Judnič Josip, izšolan kmetovalec v Petrovi Vasi; Štukelj Peter, posestnik v Semiču ; Barbič Ivan, posestnik v Metliki; Rihar Anton, posestnik v Hruševem, Kušar Frančišek, posestnik na Dobrovi; Zdešar Anton, posestnik na Šujci; Košir Valentin, posestnik v Stranski Vasi; Kunavar Ivan, posestnik v Utiku; Blatnik Ivan, posestnik na Lo-čici; Ahram Anton, kaplan v Skocijanu; Benedičič Jakob, kaplan v Skocijanu; Jan Josip, posestnik v Dobrovški Vasi; Kovačič Ivan, posestnik v Hrastuljah; Kožar Anton, posestnik na Krki; Cotič Josip, posestnik v Vrhpolju; Kobal Anton, posestnik v Sa-naboru; Mislej Andrej, trgovec v Vrhpolju; Bratovž Anton, posestnik v Vrhpolju; Kobal Frančišek, posestnik v Vrhpolju; Glo-bočnik Frančišek, posestnik v Vogljah; dr. Ipavec Gustav, posestnik in zdravnik v Št. Jurju ob južn. žel.; Perdan Josip, posestnik v Šenčurju; Vreček Jernej, posestnik v Voklu; Jeretin Martin, posestnik v Litiji; Benegalija Ivan, posestnik v Stangi; Pregelj Josip, posestnik v Gradiških Lazah; Zoreč Anton, posestnik v Vel. Gabru; Brecelnik Ivan, posestnik v Dravljah; Babšek Frančišek, posestnik v Rudniku; Benda Frančišek, posestnik v Potoku; Jereb Ivan, posestnik na Golem; Letnar Andrej, posestnik v Kosezah; Škofi c Ivan, posestnik v Vrhpolju; dr. Leščnik Janko, odvetnik pri sv. Lenartu na Štajerskem in posestnik v Čatežu; Romih Anton, posestnik v Crešnjevcu; Rome Ivan, posestnik na Selib; Simon Frančišek, posestnik in ključavničar na Vrhniki; Gorišek Ivan, posestnik v Dobravici; Borštnik Ivan, posestnik v Dolah; Petelin Ivan, posestnik v Borovnici; Petrovčič Frančišek, posestnik v Borovnici; Švigelj Tomaž, posestnik v Borovnici; Od-lazek Frančišek, posestnik na Veseli Gori in cerkvenik v Št. Ru-pertu; Anžiček Josip, posestnik na Straži; Jerovšek Josip, posestnik v Trsteniku; Strah Mihael, posestnik v Mirni; Vidmar Anton, posestnik v Mirni; Dulec Ivan, posestnik v Telčah; Umek Ignacij, posestnik v Mladatičab; Kukec Frančišek, posestnik v Križu; Do-bovšek Marko, posestnik v Križu; Majcen Ivan, posestnik v Polju; Pelko Ivan, posestnik v Tržišču; Škulj Frančišek, učitelj v Tržišču; Dragan Anton, posestnik v Cešnjicah; Nagode Josip, kaplan v Trebelnem; Pavšelj Frančišek, pozestnik v Mirni Vasi; Novak Jernej, posestnik v Podturnu; Piškur Anton, posestnik v Radnji Vasi; Tomič Frančišek, posestnik v Trebelnem; Smrekar Ivan, posestnik v Radulji; Vranič Ivan, posestnik v Prekopi; Tomažin Leopold, posestnik v Gmajni; Sajovic Frančišek Ks., hotelir in posestnik v Kranju; Bučar Leopold, enolog in posestnik v Kostanjevici: Erjavec Frančišek, posestnik v Gorenji Vasi; Lampret Mihael, posestnik na Muljavi; Babnik Frančišek, posestnik in gostilničar v Tomačevem: Brinšek Lucija, posestnica v Šmarji pri Jelšah; Gliebe Frančišek, posestnik v Kuki Vasi; Zlobec Andrej, posestnik v Krajni Vasi; Rode Anton, posestnik na Stari Vrhniki; Biščak Andrej, posestnik v Bujah; Dragan Anton, mlinar v Klevevžu ; Poljanec Frančišek, posestnik v Šmarjeti; Dimnik Matija, posestnik v Podkužah; Bukovnik Frančišek, asistent na podkovski šoli v Ljubljani, Slovša Anton, mesar v Ljubljani; Kajzer Leonhard, p. d. Pur, posestnik v Janževem Vrhu; Kljun Štefan, posestnik v Ljubljani; Tratnik Marjeta, posestnica v Dolenji Vasi; Bordon Josip, dacar v Dekanih; Kostevec Anton, posestnik v Podgorju; Ple-šivčnik Tomaž, p. d. Kronwirt, posestnik v Pliberku; Šercar Jakob, p. d. Hrast, posestnik na Blatu; Babič Frančišek, trgovec in posestnik v Ljubljani; Bralno in pevsko društvo »Kraški Vrh« v Avberu; Vesel Ferdinand, slikar v Grundlju; Vrtačnik Jakob, posestnik v Senožeti; Sitar Ivan, posestnik v Lešah; Kregar Ivan, posestnik in trgovec v Ljubljani; Jerančič Alojzij, trgovec v Ljubljani; Perme Matevž, železniški nadziratelj in posestnik na Glincah; Plešec Ivan, posestnik na Brezovici; Ota Lovrenc, posestnik v Bo-ljuncu; Kržan Frančišek, posestnik v Žejah; Šemrov Anton, posestnik v Medvedjem Brdu; Bogataj Urban, posestnik v Potoku; Šteblaj Ivan, posestnik na Igu; Štempihar Frančišek, posestnik v Cemšeniku; Sopotnik Ivan, posestnik v Cemšeniku; Mttller Ivan, posestnik v Beli Peči; Ivančič Valerijan, pri c. kr. ekonomičnem uradu v Biogradu; Alič Ivana, posestnica v Ladji; Bahor Jurij, posestnik v Dragovanji Vasi; Primožič Ivan, posestnik na Vrhu; Kirn Ivan, posestnik v Zagorju; Štavar Anton, posestnik v Zagorju; Turk Frančišek, posestnik na Bregu; Bernard Jakob, posestnik v Lescah; Bergoč Ivan, posestnik v Kleneku; Kristan Lovro, posestnik v St. Petru; Lovšin Anton, posestnik v Jurjevici; Zidar Ivan, posestnik v Brežah: Rehberger Marjeta, posestnica na Primskovem; Zupan Josip, posestnik na Primskovem; Brejc Lovro, posestnik v Dobrem Polju; Uršič Jakob, posestnik na Slapu; Rondič Filip, posestnik na Slapu; Ambrožič Frančišek, posestnik na Slapu; Uršič Viktor, posestnik na Slapu; Zorš Alojzij, posestnik na Slapu; Bergant Jernej, posestnik v Repnjah; Jereb Frančišek, posestnikov sin v Vodicah; Burgar Ivan, p. d. Jakob, posestnik v Vodicah; Vončina Josip, posestnik v Spodnji Kanomlji; Hus Jurij, lakarničar v Vipavi; Kostanjevec Andrej, posestnik v Vipavi; Petrovčič Josip, posestnik in gostilničar v Vipavi; Martinšek Ivan, posestnik v Svibnjem; Fischer Maksimilijan, graščak v Bobnu; Leskovec Ivan, posestnik v Zali; Semrov Valentin, posestnik v Godoviču; Tratnik Martin, učitelj v Godoviču; Urek Frančišek, trgovski pomočnik v Ljubljani; Zajec Frančišek, urar v Llubljani; Vesner Uršula, posestnica v Ljubljani; Bralno društvo v Vel. Zabljah; Sebat Anton, provizor v Žusenu; Barič Josip, posestnik v Sodevcih; Jerič Ivan, kmetovalec na Greti; Bralno društvo »Edinost« v Središču; Rožič Ivan, posestnik v Vinjah; Kremesec Frančišek, posestnik v Metliki; Žugelj Martin, posestnik v Dobravicah; Mavrin Peter, posestnik v Brezovici; Balon Josip, posestnik v Stari Vasi; Štavdohar Jurij, posestnik v Jelenjivasi; Tavčar Terezija, podjetnika vdova v Ljubljani; Primožič Valentin, posestnik v Novi Vasi; Petrič Josip, posestnik v Gradišču; Fras Jakob, posestnik v Trnovskem Vrhu; Boječ Ivan, posestnik v Prigorici; Medved Ivan, posestnik v Prigorici; Tanko Ignacij, posestnik v Prigorici; Mrhar Frančišek, posestnik in mizar v Prigorici; Kljun Frančišek, trgovec v Prigorici; Zbašnik Neža, posestnica v Dolenji Vasi; Tekavec Anton, posestnik v Dolenji Vasi; Nosan Frančišek, posestnik v Blatu; Wiederwohl Frančišek, posestnik v Blatu; Trdan Martin, posestnik v Rakitnici; Bajt Ivan, posestnik na Uncu; Bombač Ivan, posestnik na Rakeku; Beber Andrej, posestnik na Uncu; Benčan Josip, posestnik na Rakeku; Bombač Jakob, posestnik na Rakeku; Bombač Andrej, posestnik na Rakeku; Fatur Ivan, posestnik in trgovec na Rakeku; Gabronja Andrej, posestnik na Uncu; Gabronja Matija, posestnik na Rakeku; Ivančič Lovro, posestnik na Uncu; Ivančič Ivan, posestnik na Rakeku; Kobe Matija, posestnik in obč, tajnik na Uncu; Kranjec Ivan, pesestnik v Ivanjem Selu; Korenčič Anton, posestnik na Rakeku; Lešnjak Ivan, posestnik na Rakeku, Mahnič Ivan, posestnik na Uncu; Matičič Anton, posestnik na Rakeku; Matičič Matija, posestnik na Rakeku; Matičič Matija v Ivanjem Selu; Matičič Andrej, posestnik na Rakeku; Mlinar Frančišek, posestnik na Uncu; Modic Andrej, posestnik in župan na Rakeku; Modič Ivan, posestnik na Rakeku; Petrovčič Jakob, posestnik na Uncu; Pirec Andrej, posestnik na Rakeku; Poženel Ivan, posestnik v Ivanjem Selu; Pregelj Matija, posestnik na Rakeku; Papler Ivan, orgijavec na Uncu; Rebec Anton, posestnik na Uncu; Stražišar Anton, posestnik na Rakeku; Švigelj Frančišek, posestnik in krojač na Rakeku; Zalar Ivan, posestnik na Rakeku; Kolar Ivan, posestnik na Rakeku; Koščak Ivan, posestnik na Rakeku; Urbas Jurij, posestnik na Rakeku; Kranjec Ivan, posestnik na Rakeku; Feltrinelli G., trgovec z lesom na Rakeku; Stržaj Matevž, posestnik na Rakeku; Svet Anton, posestnik na Rakeku; Mete Josip, posestnik na Rakeku; Pintar Ivan, posestnik na Rakeku; Gnjezda Anton, posestnik na Uncu; Jeršan Andrej, posestnik na Uncu; Udovč Ivan, posestnik na Uncu; Urbas Anton, posestnik na Uncu; Meliva Anton, logar na Uncu; Meliva Frančišek, logar na Uncu; Urbas Ivan, posestnik na Uncu; Gliha Makso, trgovec na Uncu; Bajt Ivan, posestnik na Uncu; Šlajnar Ivan, posestnik v Slivcah; Gabrenja Frančišek, posestnik na Uncu; Omahna Pavel, posestnik v Logu; Krhlikar Josip, posestnik na Vačah; Kres Josip, posestnik v Logu; Ivimovec Ivan, posestnik na Vačah; Gantar Ivan, posestnik v Malenskem Vrhu; Kržišnik Ivan, posestnik v Hotovljah; Frohlich Gabrijel, restavrater v Ljubljani; Ocepek Anton, posestnik vžvarovljah; Sustarič Jurij, posestnikov sin na Vrtači; Setina Ivan, posestnik v Mokronogu; Slej ko Frančišek, posestnik v Planini; Grobner Ivana, posestniea v Planini; Benčan Jernej, posestnik v Planini; Kmetic Mihael, gostilničar v Dvorjah; dr. Mayr Avgust, okrož. zdravnik v Cerkljah; Kepec Frančišek; posestnik v Zgor, Brniku; Japelj Matevž, posestnik na Vrhniki; Piccoli Gabrijel, lekarnar v Ljubljani; Poklukar ,Josip, posestnik na Viču; Cerkvenik Pavel, posestnik v Gor. Vremah ; Sajevec Andrej, posestnik v Struževem; Košnik Ivan, posestnik v Primskovem; Srnec Marija, veleposestnica na Smolniku; Mrzel Anton, posestnik in trgovec na Studencu; Mihevc Gregor, posestnik v Blekovskih Žiberšah; Skočaj Mihael, posestnik v Jane-ževem Brdu; Nadoh Štefan, posestnik v Janeževem Brdu; Šircelj Ivan, posestnik v Celjah; Ivaneič Anton, posestnik v Celjah; Pogačnik Ivan, posestnik v Bezovnici; Tavčar Peter, posestnik v Praprotnem; Cerar Ivan, posestnik v Brezovici; Sirk Gašper, posestnik v Rovišah; Vodlan Frančišek, posestnik v Lokah; Sega Frančišek, posestnik v Zamostecu; Fajdiga Rudolf, posestnik v Zamostecu; Matko Ivan, posestnikov sin v Podklancu; Pogorelec Anton, posestnik v Žigmaricah; Kovačič Ivan, posestnik v Sodražici; Ambrožič Alojzij, posestnik v Zamostecu; Plemelj Valentin, posestnik na Selu; Toman Ivan, posestnik na Selu; Demšar Pavel, posestnik na Selu; Derlink Frančišek, posestnik na Selu; Mandeljc Jakob, posestnik na Selu; Odar Frančišek, sirar na Selu; Kristan Anton, posestnik na Selu; Balant Josip, posestnik na Selu; Plemelj Anton, posestnik na Selu; Poljanec Ivan, posestnikov sin na Selu; Zupančič Anton, posestnik na Selu; Ropret Anton, posestnik in gostilničar v Gradu; Fridrih Frančišek E., posestnik v Mirasanu; Kržič Frančišek, posestnik v Nadlesku; Pavlič Ivan, posestnik v Nadlesku; Rabič Marija, posestniea v Radovljici; Mulej Valentin, posestnik v Spod. Lipnici; Pogačnik Josip, krojaški mojster in posestnik v Radovljici; Kristan Ivan, posestnik v Predtrgu; Mrak Anton, posestnik v Predtrgu; Jane Frančišek, posestnik v Radovljici; Dernič Ivan, tvorničar in tesarski mojster v Radovljici; Poljšak Ivan, posestnik v Gorenjah; Požar Lovro, posestnik v Predjami; Turk Anton, učitelj v Bukovju; Križman Anton, posestnik v Bukovju; Petrovčič Ivan, posestnik v Beli pri Podkraju; Milavec Frančišek, posestnik v Studenem; Vilhar Ivan, posestnik v Stu-denem; Podboj Josip, posestnik v Strmici; Boječ Jurij, posestnik v Podragi; Bratuž Ivan, posestnik v Podragi; Semenič Frančišek, posestnik v Podragi; Trošt Ivan, posestnik v Podragi; Trošt Josip, posest, v Podragi; Bencina Ivan, posest, v Podragi; Rosa Josip, posest, v St. Vidu nad Vipavo; Tome Frenčišek, posest, v Dravljah; Ferjančič Blaž, posestnik v Cekovniku; Srimpf Josip, trgovec na Humu; Vošnar Frančišek, posestnik na Dobravi; Stržinar Jakob, posestnik na Vrhniki; Brce Anton, posestnik v Bodeščah; Cengle Andrej, posestnik v Bibnem; Koselj Ivan, posestnik v Bodeščah; Kunčič Ivan, posestnik in trgovec v Ribnem; Mužan Peter, posestnik v Ribnem; Pangerc Matevž, posestnik v Bodeščah; Sodja Jakob, posestnik in gostilničar v Ribnem; Smit Valentin, posestnik v Ribnem; Ljudska šola v Ribnem; Toman Frančišek, posestnik v Bodeščah; Valant Anton, posestnik v Ribnem; Valant Ivan, posestnik v Bodeščah; Valant Ivan, posestnik v Ribnem; Klein Adolf, posestnik tiskarne v Ljubljani; Lazar Ivan, c. kr. orožniški postaje-vodja v St. Janžu; Kavčič Engelbert, nadučitelj v Sv. Križu pri Litiji; Brgant Ivan, posestnik v Ravnah; Hrovat Josip, posestnik na Brodu; Gracelj Ivan, posestnik v Ribnem; Krsnik Ivan, posestnikov sin v Ribnem; Koselj Ivan, posestnik v Ribnem; Pem Matevž, posestnik v Ribnem; Potočnik Ivan, posestnik v Bodeščah, Sitar Jurij, posestnik v Predostjah; Celar Ivan, posestnik in gostilničar v Predosljah; Prelec Andrej, posestnik v Brezovici; Fu-gina Josip, posestnik v Cepljah; Verderber Jure, posestnik v Za-dercu; Martič Aleš, posestnik v Želučah; Gerdanec Martin, posestnik v Prilipi; Žagar Alojzij, posestnik na Žagi; Žagar Josip, posestnik v Srpenici; Trebše Andrej, nadučitelj v Srpenici; Rupnik Josip, posestnik v Podkraju; Veršič Ivan, posestnik v Novi Vasi: Drinovec Peter, posestnik na Okroglem; Juvan Ivan, posestnik na Vačah; Bajt Frančišek, posestnik na Uncu; Zalar Anton, posestnič na Uncu; Kralj Martin, posestnik in mesar v Ljubljani; Tribuk Roza, posestniea v Mozirju; Jerman Josip, gostilničar v Preserju; Bizjak Andrej, vposestnik v Postojni; Fajdiga Jakob, posestnik v Malem Otoku; Seber Makso, posestnik in fotograf v Postojni. Mo-drinjak Avgust, c. kr. sodnik in posestnik v Žužembregu; Hrovat Josip st., posestnik, gostilničar in mesar v Žužembregu; Slovša Ivan, posestnik v Korenem; Škrlj Anton, posestnik v Drenovcu; Zupan Frančišek, c. kr. davkar v Krškem; Solce Ivan, posestnik na Planini; Gabrijan Miko, posesestnik v Dolencih; Štukelj Jakob, posestnik v Otovcu; Paskval Beno, posestnik vSvibniku; Gnjezda Ivan posestnik in krojač v Jeličnem Vrhu; Potokar Ivan, posestnik v Radomljah; Podgornik Filip, posestnikov sin v Gorenji Tribuši; Poklukar Aleksandrina, posestniea na Dobrovi; Bralno društvo pri Sv. Ropertu v Slov. Goricah in Čož Ivan, posestnik na Veliki Dobravi. Razglas. o oddaji plemenih prašičkov jorkširske (velike bele angleške) pasme. Podpisani odbor bode oddajal, kakor doslej, tako tudi odslej plemenske mladiče jorkširstega prašičjega plemena pod nastopnimi pogoji: 1. Prašički se oddajajo po 10 in tudi več tednov stari, in sicer kakršne starosti se dobe. 2. Cena prašičkom so za polovico nižje kakor jih plača družba. 3. Oddajajo se ali sami mrjaščeki, ali pa svinjica z mrja-ščekom vred. 4.) Kdor dobi prašiče, se mora zevezati: a) da jih obdrži za pleme, dokler so sposobni; b) da naznani oddoru, kadar jih neha imeti za pleme; c) da bo pripuščal mrjasca. tudi k svinjam drugih gospodarjev. Došle prošnje bo odbor reševal povrsti, kakor bodo dohajale, in sicer vselej takrat, kadar dobi takih plemenih prašičkov, ki seveda niso vedno v zadostnem številu na razpolaganje. Glavni odbor o. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. februarja 1902. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Zagorju na Pivki, ki bode v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3 popoldne v šolskih prostorih. SPORED: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Razni nasveti in predlogi. Če zbor ne bode sklepčen, bode ob 4 istega dne drugo zborovanje, ne glede na število udeležencev. M. Fatur. Listnica uredništva. I. V. v M. Mešanico travnega in deteljnega semena lehkko sejete pod žito. Koliko vsake vrste detelj in trav je sejati, je za-visno od vrste zemlje in od tega, koliko časa želite imeti do-tično mešanico na njivi. Koliko je pri Vas »škaf« posetve, nam ni znano. 1. Ž. pri Sv. T. Glede krompirja je težko odgovoriti; mero-dajne so preskušnje. Priporočamo Vam oneidovca in triglavana. Zadnji je zelo pozen. I. P. Ce sosed nima poti skozi Vaš gozd, tudi ne sme lesa skozenj spravljati; če to vendar dela, ga morete tožiti zaradi motenja posesti in na povračilo narejene škode. Tožiti pa morate tistega, ki škodo dela, oziroma, ki je dal k temu naročilo. J. P. Ce ste delo prevzeli, ga morate tudi zvršiti, čeprav vidite, da boste imeli izgubo. I. P. v Ž. Prodajalca morete sodnijskim potom siliti, da zvrši pogodbo in izbriše vse dolgove. Kako se to zvrši, Vam povedo pri sodišču ali pri kakem odvetniku. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na »/, strani 16 K, na »/« strani 10 K in na »/„ strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Ilustrovan gospodarski list. Uradu© glasilo Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 15. februarja 1902. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago K 110.— h do K 125.— h; nemška detelja (lucerna) K 130.— h (io K 135.— h; gorenjska repa K100—102 h; laneno seme, domače ozimno K 32.— h do K —.— h; konopno seme K 20,— h do K 22.— h; kominovo seme K 55.- h do K 60.— h. Fižol: Rudeči ribniški K 16.— h; rudeči Hrvat K 15.— do K —.—; prepeličar (koks) K 17.— do K —.—. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene K 24,— h do K 26.— h. „ „ brez dima sušene K 24,— h. do K 36,— h. Orehi domači: K 24.— h do K 28.— h. Ježice nove: K 4.— h do K 6.— h za 100 klgr. Med čist: po K 70 — h do K 72.— h. Kože. Goveje, težke nad 45 kg po K 84.— h do K 86 — h. „ težke od 30 do 45 kg , „ 74.- „ „ ,76.-, » lahke ... » » n -•- , (Te cene veljajo za 100 Tcg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.) Telečje kože: K 1.04 za kg. Kozličeve kožice po K 1.30 h do K 1.50 h. Svinjske kože: Čiste, brez napak 62 do 66 h za kg. Druge vrste 34 do 52 h za kg. Kože lisic po K 10.— do 10.50 ) „ kun belic „ „ 22.— , 24.— | „ rumenic „ 30.— „ 36.— ! za par. „ dihurjev „ „ 6,— „ 6.50 J , vidr , „ 17.- , 18.- | Kože zajcev po K 30.— do 32.— za 100 komadov. Pepelika (potoSl) po K 32.— 100 kg. Žito: V LJubljani, 12. februarja 1902. Pšenica 10.15 K h, rž K 7.13 h, ječmen K 7.60 h, oves K 8.55 h, ajda K 7.10 h, proso K 7.80 h, turSica K 6.20 h, seno K 3.60 h, slama K 3.50 h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.) Na Dflnajl, 13. februarja 1902. Pšenica spomladanska K 9.78 h, rež K 8.10 h, oves K 7.95 h, turšica K 5.65 h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.) j^ukov in jelšev les v deblih (Rundholz), kupuje vedno (20—2) G. Tonnies v Ljubljani. urar in trgovec Ljubljana, Stari tpg št. 2». budilke, stenske ure, verižice, prstane, uhane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). "Trgovina vseh optičnih predmetov očal, barometrov, termometrov, daljnogledov itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem natančno in z jamstvom. (12—3) Nikelnaata remontoar ura od gld. 1-90, Srebrna olllnder remontoar ura od gld. 4*— P^T Ctniki brezplačno in poštnine prosti, Prav znižane cene! Gepeljne (vitij e),ktere lahko ena sama živina goni. Slamoreznice z prav močnimi kolesi in noži. Brane in pluge, popolnoma železne in zelo trpežne. Trombe za vodo in za gnojnico. Cevi za trombe in vodovode, železne in cinkaste. Klin je in posamezne dele za stroje itd. dobijo se vedno po najnižji ceni v skladišči strojev FRAN ZEMAN-a LJUBLJANA (21-2) Poljanska cesta „pri Korenu" št. 24. i&m* oves (Willkomm.) (24-1) Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav« dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kg za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kg za K 8.—; 50 kg za za K 17.—; 100 kg za K 32.— z vrečo vred. Uzorce po 5 kg pošilja s pošto franco proti 3 K predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. • Praktične in cene žične ograje. • EVGEN IVANC, Sodražica (Kranjsko) izdelovatelj žičnih pletenin in trgovina z lesenim blagom. Priporoča slav. občinstvu v naročbo vsakovrstne mreže iz žice, za ograje vrtov, kurjih dvorišč, preprežke v oknih in linah, za presejanje peska in gramoza itd. Pocinkano jekleno žico z bodali za ograje gozdov, paš nikov itd. Elastične mrežaste modroce, za postelje v raznih velikostih; vsakovrstne žične tkanine, za stroje, mline, okna, mesne sitence itd. raznovrstna sita in rešeta za tovarne, mline, čiščenje žita itd. po najnižji ceni. (9-1) Ceniki na zahtevanje brezplačno. tKXXKK*«itXKXKXXKKKKK Franc Breme, g * ključarski mojster v Ljubljani, jj Cegnarjeve ulice št. 12 (VodmatJ $f $$ priporoča se za izvršitev vsakovstnih 1 ključarskihp stavbenih in umetnih del i ■ff nadalje za izvršitev in napeljavanje 5 vsakovrstnih mrež za ograje pri Jr ff vrtih, potem mreže za modroce itd., S 2 itd., po najnižjih cenah. (13-3) ^ nnunnnnnnnnnnnnnnnnu Grajščinsko oskrbništvo viteza pl. Plessinga v Waldeggu, pošta Kirchbach pri Gradcu, prašičorejna postaja c. kr. štaj. kmetijske družbe priporoča plemene prašiče, marjaščke in svinj ce H največje bele angleške pasme, H jorkširce. m Tvor niča kemijskih izdelkov (Fabrib chemischer Producte) v Reki. Umetna gnojila vsake vrste izvzemši Tomasovo žlindro, ki je na jugu Avstrije predraga, da bi bila za kmetovalce. Namesto Tomasove žlindre priporočamo rabo bolj vplivaj očega (16—3) rudninskega superfosfata s 14 do 16 % raztopne fosforove kisline. Naš rudninski superfosfat s 14 do 16 % raztopne fosforove kisline ima v sebi najmanj 14% v vodi raztopne fosforove kisline in 0-75 do 2*0 % v citratn raztopne fosforove kisline. Jamči najmanj za 14 % v vodi raztopne fosforove kisline. (P2 06). vseh kmetovalcev Avstrije, kteri imajo v lasti ali pa so videli delovati naš posnemalnik za mleko „Teutonia" („Teutonia"-Milch - Separator) je edino le ta, da je posnemalnik ,Teutonia£ z ozirom na njegovo ednostavno in preprosto ročnost ter čistost, marljivi in gotovi tok, kakor glede na njegovo ojstrost pri posnemanju, najboljši posnemalnik sedanjega časa. Glede točnosti, solidne izvršitve, ter ni podvržen vednim popravilim, pa kot najcenejši stroj za posnemanje mleka. O resničnosti teh navedb prepriča se vsak lahko s poskusom. (3—2) Natančna pojasnila in cenilce razpošilja zastonj in poštnine prosto. Avstrijska družba za posnemalnike (Oesterr. Separatoren-Vertriebs-Gesellschaft) W i 11 m ann in J u s t, Dunaj, 18/1 Giirtel 129. Šoti šteija I šili mil Desinfekčno sredstvo prve vrste, ki vsesa v se desetkrat več gnojnice, kakor samo tehta, amonijak zadržuje, ne pospešuje uničevalcev salpetra (solitra), zato tudi ne napravlja plesnobe. Najboljša stelja za konjušnice, za hleve goveje živine in kurnike. Tmesna napaža za amerikanske ledenice; posipalo za stranišča in klosete, da se smrad ne razširja; najboljše gnojilo za vinograde, priporoča s svoje tovarne v Babni gor>ici, železniška postaja Škofelca na dolenjski železnici : (22-1) Ljubljanska delniška družba za šotno industrijo ravnateljstvo na Dunaju I,, Oppotzergasse 4. Stroji za poljedelstvo vse vrste kakor: slamoreznice, vitla (gepeljne), mlatilnice, mlini za šrotati, kakor tudi mlini z kamni za moko, vodni mlini narejeni in z roko ali z konji za goniti, jekleni plugi, (Sistem Sack), travniške brane, stroji za kositi itd. itd. Vse vrste trombe in cevi za vodovode. Potem železniške šine, traverze, peči, štedilnike, okovi za vrata in okna, 1 kuhinjska oprava itd. itd. dobi se najceneje in najbolje pri Karol Kavšeka nasl. (5- 3) Schneider & Verovšek trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. ~ Samo stroji pi?ve vpste. —— Slovenski ceniki pošiljajo se na zahtevo brezplačno. * * * * * * * * * * * * £ * * * * * * Trgovina z železnino 99 Peter Majdič Celje, Graška cesta št. 12. Zaloga lite železnine in lite posteklene posode iz Stghlavskih fužin grofa Waldsteina. Zaloga na debelo paličnega železa, žice, žrebljev, železnine in vsega kovinskega blaga, posteklene posode iz pločevine, namiznega orodja, nožarskih izdelkov, možnarjev, svečnikov, likalnikov, kavinih mlinov, tehtnic, meril in uteži, bakrenih in železnih ,kotlov in kotlov za žganje kuhati. (15—1) Poljedelski stroji, slamoreznice in mlatilnice, sesalke, cevi iz železa in ka-menščine, traverze, trstje, cement, strešna lepenka, stavbno orodje, samo-kolnice in dvokolnice. * * * * * * * * * * * * * * * * * t to 03 pisana na dopisnici, (kar je spodaj potrjeno po e. kr. notarju.) Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od jednega mojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi ! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požero, tako da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespostovanjem Josip EngllSCh, železniški nadziratelj. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 tile rje in 2 vinarja Ijiibljaim, tretjega oktobra eden tisoč devet sto ena. (Notarjev pečat.) Ivan Plantan, c. kr notar. ^sal*, kdop ima i»x»ašiče naj kupi Daktor Trnkoczy-ja redilni prašek za prašics. Ta prašek se dobi večinoma pri vseh trgovcih, če pa ne, pa y lekarni Trnkoczy-ja y Ljubljani z obratno pošto. 1 zavoj tega praška stans 50 vinarjev, 5 zavojev pa 2 Krone. Mtla naznanila, VKah ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega (prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr za vsak natis. Neudje plačajo za objave med »Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Posestvo v lepem rodovitnem kraju, na kterem se lahko redi šest glav živine; kraj je pripraven za lesno trgovino in krčmo; hiša in hlev sta čisto novo sezidana; sveta je 11 oralov večinoma travnikov je naprodaj za ceno 16.000 K. Več pove Ivan Lam-precht, trgovec v Puščavi, pošta Faal ob kor. železnici. (1) Gostilno in prodajalno (prostor) v Št. Vidu pri Zatičini (poprej Fa-činijevo) se odda takoj v najem za več let. Več pove lastnik ivan Končina, posestnik v Gorenji Vasi pri Zatičini. (17) Mlin na vodno moč in vrt pri hiši na Bledu je naprodaj. Več pove D. Repe na Bledu. (20) Seme pravega kašeljskega zelja (kaps), prodaja navadno žlico za 1 K. Ig. Mercina posestnik v Zg. Kašlju pošta Zalog. Naročilu je ob ednem pridejati naročnino, ktera se sprejme tudi v pisemskih znamkah. Za pristnost in kaljivost se jamči. (23) Lepi kameniti oklepi za vodnjak so naprodaj. Poizve se v Ljubljani, Karlovska cesta št. 30, I. nadstropje. (25) Korenovo seme. stari mernik za 11 K, liter 44 v. priporoča in prodaja Ivan Kušar, posestnik na Brezovici št. 12, pošta Vič pri Ljubljani. (29) Čebele kupuje in sprejema ponudbe M. Ambrožič v Mojstrani na Gorenjskem. Istotam pa prodaja umetno satovje iz čistega čebelnega voska, kakor tudi navadne prazne panjove že rabljene a v prav dobrem stanu po nizki ceni. (32) Krompirja triglavana nad 200 stotov je naprodaj pri J. Šmalcu v Mirni na Dolenjskem. . (33) Posestvo, v lepem rodovitnem kraju, na kterem se lahko redi 16 glav živine; hiša in hlevi so dobro zidani in v dobrem stanju, voda je na dvorišču, vse priročno narejeno; sveta je 40 oralov in blizu mesta. Več pove Lovro Skuk v Dobu pri Pliberku na Koroškem. Cena je 14.000 Kron. (34) Posestvo, obstoječe iz enonadstropne hiše z gospodarskim po-lopjem ter 25 orali njiv, travnikov itd. v Vojskem je naprodaj. Več pove Lovro Kalan, posestnik v Vojskem, pošta Vodice na Gorenjskem. (35—1) Dva žrebca, pincgavca, »Orion« in »Gervinus« bode spuščal Ivan Kane, (p. d. pri Gorjancu) posestnik v Podsmreki nad Vičom pri Ljubljani. Istotam pa ima naprodaj enega 31etnega žrebca « pinegavsko-valonske pasme. (36) Čebele kupuje in sprejema ponudbe F. Unger v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Istotam pa prodaja umetno satovje, prazne navadne panje in izvrstni pitanec. (36) Kobilo, fukso, teško, devet let staro in dva žrebeta (žrebčka) lepa, po 10 mesecev stara ima naprodaj M. Ambrožič v Mojstrani na Gorenjskem. (38) Jajca za valenje od čisto plemenskih kokoši »Leghorn«, razpošilja poštnine prosto ducat za 5 kron Franc Leban, učitelj na Trnovem pri Gorici. (39) Konj, rujav (bram), dober ze vsako vožjo, 153/4 pestij visok, 5 let star, je naprodaj pri Lebinger & Bergmann v Litiji. (40) Kovačnico z orodjem vred da se v najem ali pa se vzame kovač v službo. Več pove Ivan Žitnik v Sevščeku, pošta Begunje pri Cirknici. (41) Cevi za vodovod za vas Bistrico, i. s. 420 metrov nove ali tudi že rabljene a še v dobrem stanu kupi Marko Kure, posestnik v Brezovici pri Kočevju. (42) Brezovih debel za legnarje in kole, 200 komadov ima naprodaj F. Gerlica, posestnik v Jelšah št. 1., pošta Mirnapeč. Cena po dogovoru. (43) Hiše in zemljišča r mestu in okolici Gorice (Gorz) prodaja posredno in neposredno Peter Krebelj v Gorici, Kapucinska mlica žt. 1. (44) Kmetijska šola na Grmu pri Novem Mestu ima naprodaj: 1.) lepo sadno drevje, in sicer visoko- in poldebelnata jablana najboljših vrst po 50 do 70 h, in hruške moštnice po 60 do 80 h komad. (34—1) 2.) dupavski semenski oves po 20 K 100 kg. Oves je skrbno očiščen in sortiran in tthta 1 hektoliter 51 kg. 3.) razne nove vrste krompirja, ki se priporočajo za saditev in poskušnje. Oddajajo se v malih množinah od 5 kg naprej po 10 h 1 kg tele vrste: Praški najzgodnejši, krona, The Bowee, Štela in Early Snowise, izmed zgodnjih vrst; Triglavan, Profesor doktor Marker, Agneli.iev biser, Aspezia, Sir Walter Raleigh, Ma-gnum bonum, Jubilej, Velikan Goliat, Kastelan, Topas, Rambovšek, Zborovski, Kmit, Lada, Veliki plaveč ali modri orjaški in Zveza kmetovalcev (Bund d. Landwirte) izmed srednje poznih in poznih vrst Drevje in semena se oddajajo le proti takojšnjemu plačilu ozir. povzetju. Za oves potrebne vreče mora kupec sam preskrbeti. Priporočam p. n občinstvu svojo zalogo vsakovrstnega orodja za kovače, mizarje, kleparje, ključarje itd. — Za stavbe: traverze, šine, portland- in roman cement, štorjo, železo za vezi, okove za okna in vrata, štedilnike (Sparherde). Za poljedelce: Najboljše vrste mlatilnice, gepeljne, slamo-reznice, čistilnike, železne pluge, sesalke 'Saugpumpeni, cevi za vodovode, dalje nagrobne križe, vlite kotle, jeklo, fino štajersko železo in vsakovrstno kuhinjsko opravo. (31—1) Zagotavljajoč najboljše postrežbe se priporočam za obilen obisk IL. SUŠNIK, trgovec s špecerijo in železnino Zaloška cesta (Vdmat) št. 15. VABILO na prvi redni občni zbor BIlekarske zadruge v Kočah registr. zadruge z omejenim poroštvom ki se bode vršil v nedeljo, dne 23. februarja 1902 ob 3. uri popoludne v mlekarničnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje računa za leto 1901. 2. Volitev enega člana predstojništva. 3. Slučajnosti. (28-1) V Kočah, dne 10. februarja 1902. Predstojništvo. isce se Za večje posestvo na Gorenjskem ££ (33-1) £ * upravnika, kteri ima nastopiti službo takoj. — Isti se mora izkazati, da je dovršil kmetijsko šolo, ter mora biti nemškega jezika zmožen. — Ponudbe po „Oekonomie" na uprav-ništvo tega lista. ^ Odlikovana kotlapska obrt Ant. Križnič-a t Kanalu na Primorskem Priporoča žganjarske kotle vseli sistemov k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsaktoib svojih žganjarskih kotlov jamči. Ilustrovan cenik pošilja franko. "^PJ Slavne mlekarnice Is sirarniee, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov širnih kotlov, katerega razpošiljam brezplačno in franko. Da se vsa dela trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo. H9 Mlekarnicam in kmetijskim zadrugam dovoljujem plačila na obroke (18-2 Služba vrtnarja. Podpisano vodstvo išče poštenega, treznega, delavnega, ze-lenjadarstvo ter cvetličarstvo popolnoma zmožnega oženj enega vrtnarja, kateri mora slovenski dobro pisati znati. Plača znaša 800 kron. nadomestek za kurjavo stanovanja pa 40 kron na leto, ali skupaj 70 kron na mesec. Vrhu tega dobi vrtnar od skupička za iz šolskega vrta strankam odprodano zelenjavo in cvetlice 10 '/„. Stanovanje, obstoječe iz kuhinje in dveh sob mu je prosto, prosta tudi poletna zelenjava. Prednost imajo prosilci brez otrok. Ker je službo koj po veliki noči nastopiti, pošljejo naj prosilci svoje lastnoročno pisane, nekolekovane, pač pa se spričali opremljene prošnje prej ko mogoče podpisanemu vodstvu. Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu na Dolenjskem, dne 8. februarja 1903. (27—1) Priznano izvrstne in najboljše potem vsakovrstne gepelne za vprego od 1 do 6 konj; najnovejše žltočlstilnice, trljerje, rebljače; stiskalnice za seno in slamo ročne, nepremične in prepeljive. — Valarje za polje iz jeklene pločevine (Stahlblech- Feldwalzen), robati in gladki. — Pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeži; travniške brane klepne in dijagonalne. — Slamoreznice s patentovanim valjčnim tečajem z obročasto pripravo za mazanje. — Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za sadje in sočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje in sadje; stroje za roblanje. Samodelujoče patentovane brizgalnice za trsje in zelenjad. „Syphonia". Selalni stroji „Agricola" in stroji za košenjo trave, detelje in žita z verižno pripravo, nadalje premične štedilne peči, peči za parjenje krme; stroje za obračanje in sušenje mrve, mešane krme in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po najnovejši odlikovani sestavi c. kr. edino priv tovarne kmet, strojev, livarna in fužine na par na Dunaji II/i, Tafoorstrasse št. 71. Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah. (32—1) Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. — Ustanovljeno I. 1872. — 750 delavcev. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx M X X X tt X X M X X X X X X X X X Vnovič znižane cene! Vse stroj© za poljedelstvo. Vnovlč zn,žane eengl Trijerji (čistilni stroji za žito) u natančni izuršitui Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. ZboUiani sestav Vermorelov, Mehovi za žveplanje trt, Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino m sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi IG-«, HELLEE na Duna|a; II ,, PraterstJ?®.ss® 49« Zastopniki se iščejo! — Ceniki brezplačno! (30—1) f&S"" Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X X X X X X X X X X X X X Mlatilnice pravo za mazanje, ročn^, na gepel, in na par y splošno znanje! Ker bode v torek po sv. Jožefu letos praznik Marijinega ozn.anenja, preloži se Jožefovski semenj v Metliki na sredo po sv. Jožefu, to je na 26. marca 1902, na katerega se kupci in prodajalci uljudno vabijo. (26-1) Županstvo mestne občine Metlika, dne 1. februarja 1902. Jutpaž. Umetno gnojilo! Tvornica kemičnih izdelkov v Hrastniku, priporoča kmetovalcem za gnojenje travnikov, polja itd. rudninski superfbsfat z 14 do 16 o/0 v vodi razstopljive fosforove kisline, kteri je napram vedno se dražujoči Tomasovi žlindri, vsled brzega učinka in vsled obile vsebine mavca za tla, kterim primanjkuje apna neobhodno potreben. (19—2) Podpisano županstvo naznanja, da bode imela oTočIi^sl Lesce razen dosedanjih dveh semnjev že dva nova semnja in sicer bode prvi dne 24. februvarija (na dan sv. Matije) in drugi dne 29. septembra (na dan sv. Miheia). Županstvo Lesce dnš 30. jannvarja 1902. (25—1) ---00000000004 k Vsakovrstna |zanesljiva semena rt kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče * m detelje; velikanske rumene, bele in rudečepese; g 0 repno seme; raznih trav in vsih vrst salat se g 0 dobivajo po nizkih cenah pri Josipu Kordinu v Ljubljani, § pred Škofijo št. 4. (/9-1) T V i FR. ŠSVČIK, puškar In trg-ovec z orožjem v Ljubljani Židovska ulica št. 7., priporoča vsem prijateljem lova svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk najnovejših sistemov, samokresov, patronov in drugo strelivo, nadalje prijateljem Wt ribolova raznovrstne palice za ribnice, vsakovrstne vrvice (Schniire), trnike, umetne muhe (Kunstfliegen mit ein-facher und Doppelangel) itd. itd. (14 2 Vsa popravila izvršuje trajno, točno in po najnižji ceni OO