15. april 2010 številka 87 4 6 8 Zaključni račun Mestne občine Murska Sobota Čezmejni projekt 3Parki Kmalu odprtje podvoza na Lendavski 9 11 20 95-letnica dr. Antona Vratuše Skrinje odkritij za pomurske vrtce Velikonočne delavnice in razstave 28 30 31 Prireditve ob svetovnem dnevu Romov Obetajoče leto za Atletski klub Panvita Mura 05 z novim vodstvom Slovenija je naš dom. Očistimo jo! Prijavi se na akcijo na www.ocistimo.si Mestna občina Murska Sobota ter Saubermacher & Komunala Murska Sobota v sodelovanju s Krajevnimi skupnostmi in Mestnimi četrtmi organizirata očiščevalne akcije - sanacije »divjih« odlagališč pod skupnim nazivom »Naša občina - čista in urejena«, ki bodo potekale v Mestni občini Murska Sobota, v sklopu vseslovenskega projekta »OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU«, katerega promotor je Društvo Ekologi brez meja, ob podpori partnerjev na regionalni ravni: Društvo prijateljev Sobota in PEC - Pomurski ekološki center Vse akcije po krajevnih skupnostih in Metnih četrtih bodo potekale: v soboto, 17. aprila 2010 Zbirališča za akcije so ob 8,30 uri: • pred vaškimi domovi ali drugih običajnih lokacijah (po vseh krajevnih skupnostih) ter • za mesto Murska Sobota: ■ ob teniškem igrišču v Fazaneriji, ■ pred srednjo ekonomsko šolo ob Noršinski cesti in ■ pred trgovskim centrom »Tuš« na Bakovski cesti V primeru zelo slabega vremena, bo akcija potekala naslednjo soboto z lepšim vremenom Na akcije ste vabljeni vsi (občani, društva, organizacije, šole), ki vam čisto okolje pomeni vrednoto in tudi vsi ostali. Pridite tudi zato, da se po bliže spoznamo in damo zgled za lepše in prijaznejše okolje. Mestna občina Murska Sobota in Saubermacher 4 Komunala Murska Sobota v sodelovanju s Krajevnimi skupnostmi in Mestnimi četrtmi ter Ekologi brez meja, v sodelovanju z Društvom prijateljev Sobote in PEC - Pomurski ekološki center Spoštovane občanke, spoštovani občani! V tokratnem kotičku bom napovedal in na kratko predstavil koledar dogodkov, ki se bodo zvrstili od maja do septembra letos. 30. aprila bo v mestnem parku že tradicionalno kresovanje, ki ga v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota organizira Zveza svobodnih sindikatov Pomurja. Kresovanje bo spremljal otroški in glasbenozabavni program, poskrbljeno pa bo tudi za dobro kulinariko. Starši boste imeli priložnost, da svoje nadobudneže ponovno pripeljete v mestni park 22. maja, ko se bo na zelenici pred gradom odvijal že tretji Družinski piknik. Spremljali ga bodo bogat otroški program, ustvarjalne delavnice ter športno-zabavna tekmovanja za vso družino. 29. maja bo v središču mesta Bogračiada, tradicionalno tekmovanje v kuhanju bograča. V dneh od 24. do. 27 junija bo sledil Festival Soboški dnevi, pozdrav poletju z raznolikim glasbenim in kulturnim programom za vse generacije in okuse na več lokacijah v mestu ter z osrednjim dogajanjem na velikem odru na prostem sredi mestnega parka. Že tradicionalno bodo festival odprli mladi. Priložnost nastopa bodo prvi dan festivala dobili mladi domači glasbeni izvajalci, naslednji dan pa se bo s posebnim mladinskim programom tudi letos obeležil konec šolskega leta, ko je v Soboškem parku že po tradiciji zelo živahno. V petek, 25. junija, bomo v okviru festivala posebej obeležili dan slovenske državnosti z nagovorom, ki mu bo sledil že tradicionalni ognjemet. Vrhunec dogajanja bo sobotni večer, ki bo na prizorišče pritegnil prav vse generacije. Zaključni dan festivala pa bo pred gradom mogoče začutiti tudi pridih svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Afriki. Festival bo spremljala množica sočasnih prireditev, med katerimi jih bo posebej veliko športno-rekreativnega značaja. Tako bodo v času festivala potekale tradicionalne vodne igre, na katerih vsako leto sodelujejo tudi predstavniki krajevnih skupnosti, mestnih četrti in predstavniki pobratenih mest. Poleg teh iger pa bodo krajevne skupnosti Nemčavci, Polana in Markišavci organizirale še vaške igre. Takoj po končanem festivalu se bo na Trgu kulture pričelo Soboško poletje. Deset petkovih glasbenih večerov na Trgu kulture bo v juliju in avgustu postreglo z raznolikim programom: s svetovno znanimi baladami in romancami, slovenskimi popevkami, etnom, tangom, maria-chijem ter tudi z jazzom in klasično glasbo, izvedeno z baročnimi glasbili. Sobotne večere vam bomo skušali popestriti z glasbenimi prireditvami v sklopu Soboških noči na bazenu. Zaključek letošnjih poletnih dogajanj bo veliki koncert na mestnem stadionu v Fazaneriji, ki se bo zgodil ob začetku novega šolskega leta. Vstop na vse prireditve (razen zaključnega koncerta, ki pa bo imel tudi dobrodelno noto), bo prost. Mestna občina Murska Sobota kot organizatorica prireditev bo z njimi ponovno poskrbela, da bo Murska Sobota čez poletje postala pravo festivalsko mesto, ki bo svojim občankam in občanom ter ostalim obiskovalcem ponudilo bogat program glasbenih in kulturnih prireditev ter pestrih obfestivalskih vsebin. Vaš župan Anton Stihec Ob dnevu upora proti okupatorju vsem občankam in občanom Mestne občine Murska Sobota čestitam in vabim na občinsko proslavo v počastitev državnega praznika, ki bo v petek, 23. aprila 2010, ob 19. uri v grajski dvorani. 3 MESTNI SVET Mestni svet o oskrbi Pomurja s pitno vodo Peter Peterka Mestni svetniki so se 22. marca 2010 sestali na tretji izredni seji, ki je bila sklicana zaradi kratkega roka za podpis prvega aneksa k pogodbi o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe pomurskega prebivalstva s pitno vodo. Podpis aneksa je bil pogoj za prijavo in s tem pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada EU v obdobju 2007-2013. Na kratko, gre za izgradnjo tako imenovanega pomurskega vodovoda. Vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor Nada Cvetko Török je uvodoma pojasnila ra-zloge za sklenitev aneksa k zgo-raj omenjeni pogodbi, ki jo je Mestna občina Murska Sobota z ostalimi pomurskimi občinami in Ministrstvom za okolje in pro-stor sklenila 21. januarja 2005. Pomurske občine so leta 2007 bile s strani Ministrstva za okolje in prostor seznanjene o potreb-ni spremembi pogodbe. Bistveni razlog za sprejetje aneksa je bil v spremembi zakonodaje, še pose-bej na področju kohezijske po-litike. Nova pravila in predpisi določajo, da je investitor pro-jekta lahko samo občina, ne pa upravljavci. Predlog Ministrstva za okolje in prostor je med dru-gim bil, da se enotni sistem vo-dooskrbe v Pomurju razdeli na tri podsisteme, bolj znane kot sis-temi A, B in C. Prvi poimenuje murskosoboški, drugi prleški in tretji lendavski del. Posledično to pomeni, da bomo imeli tri upravljavce omrežij, država pa lahko po novih določilih nasto-pa samo kot sofinancer, zato ne more biti financer 20-odstotnega davka na dodano vrednost, zato ga po novem financirajo občine. V pristojnosti občin bo tudi obli-kovanje skupne cenovne politike v skladu z zakonom in drugimi določili. Na izredni seji je bil prisoten tudi predstavnik Komunale Boštjan Zver, ki je spregovoril o cenah vode. Povedal je, da bodo v leto-šnjem letu poleg obstoječih po-stavk vpeljali tudi omrežnino. Ta predstavlja bistveni znesek, ki bo fiksen in neodvisen od količine porabljene vode. To pomeni, da bo štiričlanska družina, ki zdaj plačuje 10 evrov, po novem pla-čala še dodatne štiri evre. Ko bo zgrajen celoten sistem, se cena ne bo bistveno spremenila, je na koncu poudaril Zver. Mestni svetniki in svetnice so po-oblastili župana Antona Štihca za podpis aneksa k pogodbi. Zupani pomurskih občin so podpisali aneks naslednji dan v Hotelu Radin v Radencih. Dogodka sta se udeležila minister za okolje in prostor Roko Žarnič ter minister za lokalno samoupravo in regio-nalni razvoj Henrik Gjerkeš. Rok za predvideni začetek gradnje prepotrebnega vodovoda je leto 2012, zaključek pa je predviden za leto 2015. Dan, na katerega je bila sklicana izredna seja, ima tudi pomenljivo vrednost, saj je 22. marec svetov-ni dan voda, ki opozarja, da je voda vir življenja in da moramo skrbeti predvsem za ohranjanje vseh njenih oblik. Lahko bi tudi rekli, da je pomurski vodovod vitalnega pomena za zdravje lju-di in zagotavljanje zdravega ži-vljenjskega okolja. In k temu bo pripomogla čim prejšnja izgra-dnja prepotrebnega pomurskega vodovoda. Zaključni račun proračuna za leto 2009, spremembe lokacijskih načrtov in imenovanja Peter Peterka Na 28. redni seji mestnega sveta, ki je potekala 8. aprila, je bilo prisotnih 24 mestnih svetnikov in svetnic, ki so obravnavali enajst točk dnev-nega reda. Med drugim so potrdili zaključni račun proračuna za leto 2009 in sprejeli nekaj odlokov za spremembo lokacijskih načrtov. Na dnevnem redu pa so bila tudi kadro-vska imenovanja. Po potrditvi zapisnika minule seje je bil na vrsti zaključni račun proračuna za leto 2009. Vodja Oddelka za proračun in finan-ce Slavko Domjan je uvodoma podal obrazložitev predvidenih in realiziranih prihodkov in od-hodkov proračuna Mestne obči-ne Murska Sobota za leto 2009. Skupni prihodki so za leto 2009 bili realizirani v višini nekaj čez 15 milijonov evrov od predvide-nih 24 milijonov. Kapitalski pri-hodki so bili realizirani v višini 449.529,22 evrov, kar predstavlja 18,6 odstotka realizacije načrta. Od teh so bili najvišji prihodki od prodaje stavbnih zemljišč. Bistveni del predstavljata proda-ja v SOIC (Wolford) in prodaja zemljišča Zavarovalnici Triglav. Izpad načrtovanih prihodkov iz tega naslova pa je posledica neu-spešnih prodaj zemljišč v SOIC. Kljub nizkim cenam na razpisih se nanje ni prijavil nihče, poja-snjuje Domjan in ocenjuje, da je nestabilnost na finančnih trgih povzročila popoln zastoj investi-cij v nepremičnine. Neprodana zemljišča so tako ostala v občin-ski lasti in bodo predmet prodaje v letu 2010. Svetniki in svetnice so pri reali-zaciji zaključnega računa prora-čuna zavzeli stališče, da bi lahko bilo bolje. Predvsem so bili mne-nja, da je izhodišče — 24 milijo-nov na prihodkovni strani — bilo ocenjeno previsoko. Kot je dejal mag. Marjan Gujt, so v LDS-u na to opozarjali. V SDS-u pa so ocenili, da je nizka realizacija po-sledica krize in neučinkovitega dela občinske uprave. 4 MESTNI SVET Po razpravi je direktor občin-ske uprave Bojan Petrijan podal nekaj dodatnih obrazložitev. Pojasnil je, da so proračun pri-pravljali v letu 2008. Torej so se kapitalski prihodki predvidevali v omenjenem letu, in sicer »na podlagi odgovornega in temelji-tega premisleka«. Kot pravi, je v letu 2009 prišlo do drastičnih sprememb na področju investi-cij gospodarskih družb, saj se večina ni odločala za investira-nje, kar se je na koncu odrazilo v zaključnem računu. Poudaril je, da občinska uprava ni sedela križem rok, temveč je naredila vse, kar je bilo možno. Kot je Petrijan pojasnil v nadaljevanju, so na primer aktivnosti, ki so jih speljali v okviru prodaje zemljišč v SOIC, bile večkrat ponovljene javne dražbe, kjer ponudnikov ni bilo; poslan dopis s povabi-lom na javno dražbo na sto na-slovov gospodarskih podjetjih v Sloveniji, tudi podjetjem z veliko dodano vrednostjo, kot je deni-mo Akrapovič, ponudbo so po- slali tudi podjetju Ernst&Young (New York), vendar so vsi ti poskusi ostali brez pozitivnih odgovorov. Zaključni račun proračuna so svetniki in svetnice na koncu sprejeli z 21 glasovi za in nobe-nim proti. V nadaljevanju so obravnavali tri odloke, med njimi tudi odlok o spremembah lokacijskega načrta za ožje mestno središče, natanč-neje za področje, kjer se nahajata avtobusna postaja in gramozira-no parkirišče. Nov kompleks objektov je členjen na tri stavb-ne mase nad skupno podzemno garažo, in sicer poslovni, stano-vanjski in trgovski del. V stanovanjskem objektu se uredi 49 novih stanovanj velikosti med 60 in 80 m2, so pa tudi manjša in v zgornji etaži tudi večja s pro-stornimi terasami. Skupna po-vršina stanovanj je 3550 m2. V pritličju se uredi 1702 m2 javnih lokalov s poslovnimi, trgovskimi in storitvenimi programi, v po-slovnem delu je 2620 m2 poslov- nih površin. Za vse te programe bo v kleti na voljo 146 parkirnih mest, ustrezno število shramb ter arhivov. Povezavo med Zvezno in Slomškovo ulico predstavlja pokrita javna pasaža za pešce v trgovskem delu. Dovoz do pod-zemne garaže je iz Slomškove ulice. Ob izgradnji kompleksa se bodo dokončno uredile tudi zunanje javne površine. Člani Odbora za urbanizem in urejanje prostora ter gospodar-sko infrastrukturo so si posta-vili vprašanje, kaj se bo zgodilo z investitorjem v primeru, da ne bo začel z izgradnjo novega kompleksa, kajti v pogodbi med investitorjem in občino niso predvidene sankcije. Nekateri svetniki so pred govornico izra-zili željo, da se projekt izgradnje čim prej začne uresničevati, zato bi vsakršno dodatno omejevanje tega investitorja bilo nesmiselno. Nenazadnje je na tem prostoru omogočal brezplačno parkiranje. Župan Anton Štihec je povedal, da je investitor jasno nakazal, da ima tukaj interes zgraditi ome-njeni objekt. »Kaj pa, če ne bo? V pogodbi ni določeno nič, je pa moralna obveza investitorja. Menim, da partner projekt želi uresničiti,« je pojasnil župan. Pri deveti točki o kadrovskih zadevah so bili aktualni ime-novanja in nagrade. Svetniki in svetnice so tako za vršilca dol-žnosti direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota za obdobje šestih mesecev imenovali Stefana Cigana, sicer zaposlenega v mur-skosoboški občinski upravi. V upravni odbor javnega zavoda Razvojni center Murska Sobota so kot predstavnike ustanovitelja imenovali Dušana Bencika, mag. Roberta Celca, Rudolfa Horvata in Antona Štihca. V svet zavoda Center za socialno delo Murska Sobota so kot predstavnika lokal-ne skupnosti imenovali Gorana Miloševiča in v Projektni svet javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture mag. Brigito Perhavec. Nov prodajni center Tehnocolor 5 AKTUALNO Evropska sredstva za zelene površine v treh mestih Karlo Vratarič Murska Sobota, Gornja Radgona in Kormend bodo sodelovali pri čez-mejnem projektu 3Parki/3Park. V okviru tega projekta je skoraj dva milijona evrov namenjenih revitali-zaciji obstoječih zelenih površin in vzpostavitvi novih. Pomurski mesti Murska Sobota in Gornja Radgona ter madžar-ski Kormend so se povezali v projektu 3Parki. Cilj projekta je dvig javne zavesti o bogastvu in pomenu parkov v urbanem oko-lju ter vzpostavitev učinkovite-ga sistema upravljanja z njimi. »Zelena nit projekta je ureditev zelenih površin, predvsem me- stnih parkov in gozdov, ter osve-ščanje in promoviranje učnih in rekreacijskih poti, ki smo jih že ali jih še bomo vzpostavili,« pra-vi vodja projekta Nada Cvetko Török. Poleg revitalizacije ob-stoječih zelenih površin bodo urejene tudi nove, v sklopu pro-jekta pa načrtujejo še pohodniške poti, kolesarski sistem, ki bo vpet v parke, in rekreacijske površine. Projekt je vreden 1,9 milijona evrov, 85 odstotkov sredstev zanj so pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj, deset odstotkov sredstev bo zagotovi-la država, ostalo pa partnerji v projektu. Mestna občina Murska Sobota mora poskrbeti za 660 ti-soč evrov stroškov, od tega mora sama občina zagotoviti 33 tisoč evrov. Četrti partner v projek-tu je Razvojni center Murska Sobota, ki je zadolžen za tehnič- no koordinacijo in administra-tivno podporo projektu. V Murski Soboti bodo v sklo-pu projekta v mestnem parku sanirali poškodovana in zasadi-li nadomestna drevesa, označili posebne rastlinske vrste, izde-lali učne poti z informacijskimi tablami in postavili biološko čistilno napravo ob ribniku. Revitalizacija je predvidena tudi v gozdu v Fazaneriji, kjer bodo med drugim obnovili trim stezo in vzpostavili učne poti. Na ob-robju mesta, med nakupovalnim središčem in Ekonomsko šolo v južnem delu območja SOIC, bo na površini dobrih dveh hek-tarjev nastal nov park z urejeno potjo in urbano opremo, obno-vljen bo topolov drevored proti Rakičanu, v promocijske namene pa bodo izdelali še dokumentarni film o življenju v parkih. klas.btc@apms.si triglav 6 AKTUALNO Ponovna javna razgrnitev za območje »za vaškim domom« v Bakovcih V prostorih Mestne občine Murska Sobota ter v prostorih vaškega doma v Bakovcih poteka ponovna javna razgrnitev osnutka občinske-ga podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje »za vaškim do-mom« v Bakovcih. Prvič je gradivo bilo razgrnjeno v juliju in avgustu 2009. Takrat je v območje obdelave bilo ume-ščenih petindvajset objektov za namen stanovanjske gradnje. Razlog za ponovno javno razgr-nitev je umestitev dodatnih sed-mih stanovanjskih objektov in v manjšem obsegu dodatnih poti k nekaterim novim objektom. Po presoji prostorskega načrtovalca in Krajevne skupnosti Bakovci se je ugotovilo, da se v razpoložljiv prostor lahko umesti še dodatno število objektov. S tem bosta bi-stveno bolj izkoriščena prostor in komunalna infrastruktura, ki jo je za to območje treba zgraditi. Ker je že bil zasnovan tudi pro-gram opremljanja zemljišča s ko-munalno infrastrukturo, je bilo ugotovljeno, da se z večjim šte-vilom objektov zmanjša komu-nalni prispevek na posameznega investitorja, kar bo zagotovilo ve-čjo privlačnost za zainteresirane graditelje. V skladu s prostorsko zakonodajo se zaradi spremenje-nega gradiva izvedeta ponovna javna razgrnitev in javna obrav-nava, tako da se lahko javnost izreče tudi o teh spremembah. Korigirano gradivo je ponovno javno razgrnjeno in na ogled od 30. marca 2010 do 29. apri-la 2010 v prostorih občinske zgradbe Mestne občine Murska Sobota v drugem nadstropju ter na sedežu Krajevne skupnosti Bakovci, Partizanska ulica 38, v vaško-gasilskem domu. V času javne razgrnitve lahko dajo pisne pripombe vse pravne ali fizične osebe oziroma vsi zainteresirani najkasneje do vključno četrtka, 29. aprila 2010. Pripombe in pobude se lahko vpišejo tudi v knjigo pripomb na razgrnitve- nih mestih oziroma se naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodar-ske javne službe Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. Ponovna javna obravna-va je bila opravljena 14. aprila 2010. Vpogled v gradivo je možen tudi na spletnem naslovu www.mur-ska-sobota.si Angelca Dokl-Mir, univ. dipl. inž. arh., višja svetovalka I za prostor-sko in urbanistično načrtovanje 7 AKTUALNO Odprtje podvoza na Lendavski ulici morda že prihodnji mesec Karlo Vratarič S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so oživela tudi gradbišča. Eno od teh je tudi izvennivojsko križanje železnice in ceste na Lendavski ulici v Murski Soboti.Trenutno so izvajalci opravili čez osemdeset odstotkov vseh del; če bo vreme ugodno za zaključna dela, pa bi bil podvoz lahko odprt že prihodnji mesec. Zaradi ugodnih vremenskih razmer konec lanskega leta je izvajalec del SGP Pomgrad pred zimo nabral za dva do tri tedne časovnih rezerv. Ker pa so zimske razmere v letošnjem letu trajale dlje časa, so z deli nadaljevali ka-sneje. »Načrtovali smo, da bomo v začetku februarja že nadaljevali z deli. Zaradi vremenskih razmer ni bilo tako, zato smo lahko in-tenzivno nadaljevali z delom šele v marcu. Iz navedenega razloga pri dokončanju objekta priča-kujemo manjšo zamudo. Storili bomo vse, da podvoz dokonča-mo kar najhitreje, vsekakor pa lahko otvoritev pričakujemo v mesecu maju,« pravi direktor Pomgrada Tadej Ružič. Izvennivojsko križanje ceste in železniške proge ter krožišče pri Industrijski ulici že dobivata končno podobo, saj je opravlje-nih že več kot osemdeset odstot-kov vseh del. Preostala so le še zaključna dela, med katere sodijo izolacije in asfaltiranje ter pro- metna in krajinska ureditev. Ti postopki zahtevajo lepo vreme in ugodne temperature. Zaključna dela utegnejo občasno motiti promet ob gradbišču, zato grad-binci prosijo za strpnost. »Želimo si, da bi razumevanje stanovalcev in udeležencev v prometu bilo tako, kot smo ga bili deležni do sedaj,« dodaja Ružič. V Murski Soboti čez tri leta nov upravni center Karlo Vratarič Število upravnih zadev se je po nekajletnem naraščanju ustalilo, zaposleni v Upravni enoti Murska Sobota niso več tako obremenjeni, z njihovim delom pa so stranke za-dovoljne, kar kaže tudi anketa ka-kovosti storitev. Negativno je bila ocenjena le urejenost prostorov, opreme in okolja. V Upravni enoti Murska Sobota je v preteklem letu storitve iskalo nekaj več kot 57 tisoč državljank in državljanov. Trenutno je v upravni enoti zaposlenih 86 upravnih de-lavcev z izobrazbo, ki zadovolju-je vsem zahtevam po Zakonu o upravnem postopku in odredbah. »Glede na to, da so rezultati ugo-dni, da so z našim delom zado-voljne stranke in da so relativno zadovoljni zaposleni, ne posegamo v organiziranost in ne spreminja-mo organizacijske sheme,« pravi načelnik UE Murska Sobota Geza Farkaš. Kakovost storitev so stranke ocenile z oceno 4,59 (najvišja 5). Število upravnih zadev se je po tem, ko je v zadnjih dveh letih preseglo mejo 20 tisoč postopkov, v lanskem letu spustilo pod njo. Rešili so 97,86 odstotkov zadev, s tem rezultatom pa so v murskoso-boški upravni enoti zadovoljni. Pri zaostankih so bili statistično slabši, kot so načrtovali, saj 40 nerešenih zadev predstavlja 0,2-odstotni de-lež, kar je za 0,15 odstotne točke slabši rezultat od načrtovanega. Do zaostankov je prišlo pri kom-pleksnejših zadevah, kot so izdaja-nje odločb o statusu zavarovanega območja, kjer čakajo povratnice iz tujine, ter komasacije. Občutno manjše je število drugih upravnih nalog, ki jih je bilo v letu 2009 samo 81 tisoč, leto poprej pa kar 28 odstotkov več. Razlog za takšno zmanjšanje je zaključen vnos po-datkov v matični register marca lani. Vedno bolj se uporablja tudi 139. člen ZUP-a, ki dovoljuje neposredno izmenjavo podatkov, tako da je bilo v lanskem letu izda- nih za 19 odstotkov manj potrdil. Če je bilo pred kratkim odprtih denacionalizacijskih postopkov še pet, sta zdaj nerešena ostala le še dva postopka. Lani je na zadovoljstvo načelnika Farkaša prišlo do premikov pri reševanju prostorske problemati-ke, saj so pogoji dela v zdajšnjem objektu skoraj nemogoči. Na ob-močju stare ekonomske šole bodo po rušenju šolskega objekta na 4000 kvadratnih metrih zgradili nove prostore za upravno enoto, vse inšpekcijske službe in geodet-sko upravo. Z javnim razpisom je bil za ureditev projektne doku-mentacije izbran arhitekt Bojan Lebar, ki je pripravil idejno zasno-vo, ki je trenutno v fazi pregleda in potrditve pri bodočih uporabnikih centra. Odkup zemljišč, ki so zdaj v lasti murskosoboške občine, je predviden še v letošnjem letu, ru-šitev šole naj bi sledila naslednje leto, nov center pa bi naj bil vseljiv do leta 2013. 8 AKTUALNO 95-letnica akademika dr. Antona Vratuše Aleksandra Grah V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je marca potekala slavnostna prireditev ob velikem ju-bileju, 95-letnici dr. Antona Vratuše, častnega občana Mestne občine Murska Sobota. Priznan akademik je bil rojen leta 1915 na Dolnjih Slavečih, v Občini Grad. Že zelo zgodaj se je odločil, da se želi učiti in štu-dirati. Leta 1941 je diplomiral na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in še istega leta dosegel doktorat znanosti z disertacijo »Levec in Ljubljanski zvon«. Leta 1950 je ob delu kon-čal tretjo stopnjo študija iz druž-benih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. V svojem življenju je objavil več kot 350 razprav in člankov. Prireditev se je pričela z uvodnim pozdravom gostitelja - direk-torja knjižnice Jožeta Vugrinca. Nato so se z nekaterimi utrinki iz življenja dr. Antona Vratuše predstavili otroci z Osnovne šole Grad, ki so z recitalom obudi-li njegove mladostne spomine. Za kulturni vložek je poskrbela vokalna skupina Bel Canto pod umetniškim vodstvom Gabriele Bratina. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, nekdanji pred-sednik Republike Slovenije, ki je izpostavil več vidikov življe-nja in dela dr. Antona Vratuše. Med drugim se je spraševal, kaj je najbolj vplivalo na Vratuševo svetovljansko držo in širino nje-govih misli. Slavljencu sta česti-tala tudi murskosoboški župan Anton Štihec in župan Občine Grad Daniel Kalamar. Posebnim željam so se pridružili tudi Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar, predstavnika Ustanove Dr. Šiftarjeve fundacije Petanjci, ter dr. Mitja Slavinec. Po uvodnih recitalih je sledila predstavitev knjige Mirka Munde »V svet po veliki, beli cesti: 95 let aka-demika dr. Antona Vratuše«. Knjigo so izdali pri murskoso-boški Založbi Franc-Franc in Šiftarjevi fundaciji, je pa novi-narski reportažni portret, zato je delo še toliko pomembnejše. Podrobneje so ga predstavili dr. Anton Vratuša, prof. Franci Just in avtor Mirko Munda. Knjiga je razdeljena v tri dele; prvi del nosi naslov »Življenjepis«, drugi del »Pričevanja«, tretji del knjige pa obsega bibliografijo, ki jo je v zelo kratkem času uspel zbrati in urediti Franc Kuzmič. »V pribli-žno sedmih letih najinega sku-pnega delovnega druženja sem dr. Vratuša spoznal kot osebnost, ki želi prisluhniti izkušnjam in znanju drugih ter ki pri vodenju projektov skuša sinergično zdru-žiti ustvarjalne sile,« je dejal Just. Tudi slavljenec je izrekel nekaj besed, med drugim se je dotaknil političnega dogajanja: »Zelo bi bil vesel, če bi današnja politika svoje sklepe osnovala na zna-nosti, na argumentih, ne pa na medsebojnih prepirih.« Poudaril je še pomen vztrajnosti: »Tudi v najhujšem položaju ne smemo priznati, da ni izhoda. Če je člo-vek čvrsto na lastnih nogah, če ostane zvest sam sebi, ga najde. In ni težave, ki je ne bi bilo mo-goče odpraviti.« Povedal je še, da je posameznikov položaj v družbi odvisen predvsem od njegovega prispevka družbi. 65 let po koncu druge svetovne vojne Mileva Veren Letos bomo praznovali 65-letnico konca druge sve-tovne vojne in osvoboditve Slovenije. 9. maj v Evropi praznujemo kot dan zmage, letos pa naj bi v počastitev obletnice konca vojne pripravili še več slove-snosti. Tako bo v Ljubljani ZZB NOB na ta dan organi-ziral vseslovensko spominsko proslavo. Prekmurje je bilo prvo osvo-bojeno ozemlje v Sloveniji v letu 1945, Murska Sobota pa prvo mesto v Sloveniji, saj je bila osvobojena 3. aprila 1945. Pred petimi leti smo ob takratni 60-letnici v Murski Soboti zelo svečano počastili ta dogodek z osrednjo proslavo na Trgu zmage. Letos se bomo zgodovinskega dogodka ponovno spomnili na vsakoletni proslavi ob počastitvi državnega praznika dneva upora. Proslava bo 23. aprila v grajski dvorani v Murski Soboti. Na dan zmage, 9. maja, Mursko Soboto vsako leto obiščejo ru-ske in ukrajinske delegacije, ki z županom in predstavniki Zveze borcev Murska Sobota med kraj-šo slovesnostjo položijo vence k spomeniku zmage v Murski Soboti in spominskim obelež-jem NOB ter grobnici vojakov Rdeče armade na murskosobo-škem pokopališču. Tudi letos bomo v Murski Soboti svečano počastili spomin na osvoboditev in konec druge sve-tovne vojne. Vabimo vas na obe praznovanji! 9 AKTUALNO Slovensko ulico bo krasila fontana Tadej Kirinčič Najprepoznavnejša ulica v Murski Soboti letos doživlja temeljito pre-novo, ki predvideva ureditve pešpoti, kolesarske steze, gostinskih letnih vrtov in paviljonov, prostorov za dru-ženje, zelenih površin ter drobne urbane opreme. Sama prenova Slovenske ulice je bila načrtovana v treh fazah, dve sta že bili realizirani, tretja pa je ravno v teku. V okviru pr-vih dveh je prenove bil deležen del ulice med križiščem z Ulico Arhitekta Novaka ter Sopingom, kar je Mestno občino Murska Sobota stalo 567 tisoč evrov. Tretja faza predvideva ureditev dela ulice pred Sopingom, za- ključila pa naj bi se do konca leta, ko bo tam postavljena tudi fontana. V prihodnjih letih na-črtujejo še ureditev preostalega dela Slovenske ulice, torej vse do križišča z Lendavsko ulico. Za prenovo Slovenske ulice so se na mestni občini odločili, ker bi radi ponovno oživili ulico, ki predstavlja samo središče mesta, zato v mestnem središču sčasoma načrtujejo tudi spremembo pro-metnega režima. Slovenska ulica bo predvidoma postala enosmer-na ulica, po njeni vzporednici, Kocljevi ulici, pa naj bi potekal dvosmerni promet. Nada Cvetko Török, ki na Mestni občini Murska Sobota vodi Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je povedala, da z urbanistično ar-hitektonsko ureditvijo eni naj-pomembnejših ulic v središču mesta želijo dati bolj urban, me-stni značaj ter dvigniti kakovost bivanja v mestu. Že pred časom so na območju Slovenske ulice predvideli sedem paviljonov enotnega videza, ven-dar je dosedanje povpraševanje, predvidoma zaradi pogojevanja časa najema, majhno. Zaenkrat je namreč zaseden le eden. Sedaj so za paviljone uvedli mesečne najemnine, zato upajo, da bo nov pogoj najema pritegnil več najemnikov. AVANO 10 KEMA AKTUALNO Pomurski vrtci prejeli skrinje odkritij Karlo Vrataric Desetega marca je v enem od mur-skosoboških enot vrtca podjetje Siemens v sodelovanju s šolskim ministrstvom podelilo t. i. skrinje odkritij. Gre za skupek didaktičnih pripomočkov, ki jih bo prejelo vseh 105 enot pomurskih vrtcev. Fundacija Siemens Stiftung, ki je pomurskim vrtcem podarila ome-njene skrinje, je bila kot dobro-delna fundacija v okviru podjetja Siemens ustanovljena septembra 2008. Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič je na podelitvi skrinj odkritij poudaril pomen dostopa do znanja za vse. Ta je še zlasti bistven v regijah, ki jih je gospodarska kriza najbolj priza-dela, saj manjša gospodarska moč velikokrat vodi tudi k družbeni, kulturni in predvsem izobrazbeni izključenosti. »Siemensove pobu-de sem bil še posebno vesel, ker so ministrstvu dali popolnoma proste roke pri odločanju, kam s temi 105 skrinjami odkritij. Po premisleku smo se odločili, da gredo v Prekmurje,« je odločitev pojasnil dr. Lukšič. Skrinje odkritij so skupek di-daktičnih pripomočkov, razvitih posebej za predšolske otroke, ki vsebujejo pripomočke za izvajanje 22 preizkusov s področja energije, elektrike, okolja in zdravja. »Naša donacija bo vrtcem v Sloveniji omogočila dostop do izobraže-valnih pripomočkov, s katerimi bodo že v najzgodnejših letih lah-ko odkrili in spodbujali znanstve-ne talente otrok,« je med drugim povedala izvršna direktorica in članica uprave Siemens Stiftung Ulrike Wahl. Skrinje odkritij že uporabljajo vrtci v 30 državah na različnih kontinentih, ki so jo prejeli v okviru širših regionalnih projektov, običajno v sodelova-nju z neprofitnimi ustanovami. V prosti prodaji jih ni moč kupiti, Siemensova donacija pa je vredna nekaj manj kot 30 tisoč evrov. »Dolžnost vrtca je, da otroke vzpodbujamo ter negujemo ra-dovednost in raziskovalni duh, ki ju lahko odkrijemo v vsakem otroku. Pri večini aktivnosti za spoznavanje določene dejavnosti ne potrebujemo posebnih pripo-močkov, za spoznavanje napre-dnega sveta in tehnologije pa jih. Zato nam bo skrinja odkritij v našem vrtcu in tudi drugje zelo prav prišla,« je na simbolični po-delitvi povedala ravnateljica Vrtca Murska Sobota Bernardka Marič in dodala, da bodo zdaj imeli po-murski otroci enake možnosti. V imenu vseh pomurskih županov se je za donacijo zahvalil tudi župan Anton Štihec. Po krajši slovesnosti so otroci skupaj z vi-sokimi gosti takoj preizkusili nove pripomočke. Waldorfske gimnazije v Rakičanu še ne bo Karlo Vratarič Po dobro obiskanem februarskem informativnem dnevu vvaldorfske šole iz Ljubljane se je zdelo, da bi že jeseni lahko tudi v Pomurju imeli zasebno gimnazijo. A ker so na šoli prejeli le eno prijavnico, jeseni tega programa v našem okolju še ne bo. Pred časom se je v Pomurju iz-kazal interes po izobraževanju po waldorfski pedagogiki, in sicer v vrtcu in gimnaziji, ne pa tudi v osnovni šoli, zato je ljubljan-ska waldorfska šola februarja na Biotehnični šoli v Rakičanu or-ganizirala informativni dan, ki je bil dobro obiskan, na njem pa so podrobneje predstavili program in usmeritve šole. Za ustanovitev dislocirane enote v Rakičanu bi se moralo nanj prijaviti od 20 do 30 učencev. Predstavniki te zasebne šole so odgovarjali na vprašanja o šolninah, potrebnih znanjih in ročnih spretnostih ter tudi o maturi, ki ji z utrje-vanjem znanja v četrtem letniku ne posvečajo toliko pozornosti kot v državnih šolah. Tudi v tem se skrivajo možni vzroki, ki so starše odvrnili od prijave otrok v ta program. Waldorfska šola je tako do 23. marca prejela eno samo prijavo. »Vsaka novost zahteva določen pogum in mogoče čas ni temu preveč naklonjen. Mogoče se je komu zazdelo, da je odprtih vprašanj ostalo preveč. Ni bilo zagotovila, da se bo program iz-vajal, ampak so za to bili predsta- vljeni le pogoji. Težava je lahko tudi v šolnini. Vendar so vse to zgolj moja predvidevanja, saj nisem govorila z nobenim star-šem,« pravi profesorica na wal-dorfski šoli in vodja vpisa Branka Strmole Ukmar. Kljub temu bo prva zasebna šola v Sloveniji avgusta z uvodnim seminarjem začela z novim ci-klom izobraževanja za waldorf-ske učitelje. 11 AKTUALNO Dijaka murskosoboških srednjih šol prejela zlato priznanje iz znanja zgodovine Karlo Vratarič Konec marca je v Celju poteka-lo deveto državno srednješolsko tekmovanje mladih zgodovinar-jev, na katerem sta se izkazala di-jaka murskosoboških srednjih šol Gorazd Utroša in Luka Adanič. Tekmovanje je potekalo na Poslovno-komercialni šoli v Celju, dijaki pa so tekmovali v poznavanju zgodovine sloven-skega ozemlja v poznoantični in zgodnji srednjeveški dobi. Med gimnazijskimi programi je Gorazd Utroša z Ekonomske šole v konkurenci 151 dijakov zbral največ točk in si še z dvema drugima dijakoma prislužil zla-to priznanje in naslov državnega prvaka. V ekipnem tekmovanju je bila Ekonomska šola med petdesetih šolami šestintridese-ta, murskosoboška gimnazija pa triinštirideseta. Med srednjimi strokovnimi pro-grami je v konkurenci 46 dija-kov eno od dveh zlatih priznanj prejel Luka Adanič s Srednje po- klicne in tehnične šole Murska Sobota. Za zlato priznanje je v obeh kategorijah bilo treba osvo-jiti več kot 91 odstotkov točk. V ekipnem tekmovanju med sre-dnjimi strokovnimi programi je med petnajstimi šolami bila Srednja poklicna in tehnična šola Murska Sobota tretja. Pomurski osnovnošolci razpravljali v državnem zboru Karlo Vratarič Devetega marca je na četrti mur-skosoboški osnovni šoli potekal šesti pomurski otroški parlament, na katerem so razpravljali o stere-otipih, rasizmu in diskriminaciji ter po debati izbrali osem delegatov, ki so dvaindvajsetega marca nastopili v prostorih državnega zbora na 20. nacionalnem otroškem parlamentu. Na šestem pomurskem otroškem parlamentu so se predstavili de-legati-učenci iz štirih različnih upravnih enot v regiji. Regijski koordinator iz Društva prijate-ljev mladine mag. Bojan Nemec je poudaril pomembnost zave-danja in izražanja mladih glede predstavljene teme. Potem ko so delegati izvolili predsedstvo in zapisnikarico, so predstavniki posameznih upravnih enot pred-stavili mnenja, sklepe in pobude, sprejete na medobčinskih oziro-ma šolskih otroških parlamen-tih. Po koncu predstavitev je bilo izbranih osem delegatov, ki so Pomurje zastopali na državni rav-ni. Pot v Ljubljano so si prislužili David Grilec, Urška Kur, Tjaša Fekonja, Sandi Horvat, Petra Kramer, Tatjana Somi, Barbara Šiško in Anja Slokan. Omenjeni so 22. marca nastopi-li na 20. nacionalnem otroškem parlamentu. Mlade poslance so med drugim nagovorili pred-sednik države dr. Danilo Turk, predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Mladi parlamentarci so med razpravo nanizali vrsto predlo-gov in rešitev, s katerimi bi lahko negativne posledice stereotipov, rasizma in diskriminacije omilili: našteli so več možnosti za spo-znavanje in srečevanje z drugač-nimi, več informacij o ljudeh, ki ne živijo tako kot oni, skupaj s starši in učitelji bi želeli na delav-nicah spoznavati drugačne ljudi v svoji okolici in drugod po svetu, predvsem pa so sami pripravljeni opraviti s svojimi predsodki in stereotipi ter se upreti rasizmu. www.dso-Ijutomer.si 12 AKTUALNO Svetovni dan Romov proslavili tudi v Murski Soboti Tadej Kirinčič Daljnega leta 1971 so na svetov-nem kongresu Romov, ki je potekal v Londonu, Romi določili 8. april kot svetovni dan Romov. Letos so svoj praznik obeležili v okviru romskega meseca — Romano Chon, v katerem so potekale mnoge slovesnosti. Poleg Ljubljane, Maribora in Novega Mesta, so dogodki potekali tudi v Murski Soboti. Tako so 10. aprila v organiza-ciji Zveze Romov Slovenije v telovadnici Osnovne šole III pripravili osrednjo prireditev, na kateri so kot slavnostni go-vorniki nastopili predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, murskosoboški župan Anton Štihec ter mi-nister za šolstvo in šport in predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti dr. Igor Lukšič. V kulturnem programu, ki je predstavljal osrednji del slo- vesnosti, so nastopile folklor-ne in glasbene skupine Romi smo, Pušča, Kuzma in Romano ILO iz Lendave, Rom Ton ter Halgato Band. Prireditev so si v Mursko Soboto prišli ogledat tudi Romi iz ostalih delov Slovenije. Hack Janos s.p. TAXI MAXI 13 AKTUALNO Mednarodni znanstveni posvet Ekologija za boljši jutri Geza Grabar V organizaciji Raziskovalno-izobraževalnega središča in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je bil v rakičanskem dvorcu peti mednarodni znanstveni posvet, ekologija za boljši jutri, na katerem so se s svojimi prispevki v kar treh dneh predstavili zavodi iz vse Slovenije ter številni domači in tuji strokovnjaki s tega področja. Prvi dan posveta, ki je bil sicer namenjen vsem, ki so zaposleni v vzgojno-varstvenih in drugih zavodih, osnovnih ter srednjih šolah in ustanovah, ki so kakor-koli povezane z ekologijo, je bil namenjen znanstveni in strokov-ni ravni domačih in tujih pre-davateljev, ki so svoje prispevke objavili v priložnostni znanstve-ni monografiji pod naslovom »Okolje kot edukacijska vre-dnota«. Preostala dva dneva sta bila v obliki delavnic namenje-na predstavitvi primerov dobrih praks. Referati, projektne naloge in strokovni prispevki, ki opisu-jejo to področje, so bili objavljeni v obsežnem biltenu z naslovom »Ekologija za boljši jutri«. Kot je dejal Dane Katalinič, predsednik organizacijskega od-bora posveta, je zelo zadovoljen z udeležbo — pred petimi leti so začeli s 37 slušatelji, letos so jih našteli 110 ali skupaj v tem času 437. Cilj letošnjega po-svetaje bil, da s proučevanjem ekoloških problemov, katerih vir je človek, s pomočjo staršev, otrok, pedagoških delavcev in družbene sfere dvignejo zavest, saj sleherno delovanje pušča sled v okolju. Omenjeni posvet je vsaj tako pomemben, je menil, kot če bi odprli tovarno, saj tu ne šteje denar, temveč vrednote. Tudi župan Anton Stihec, ki je uvodoma pozdravil zbrane, je spomnil, da okolje moramo va-rovati, saj se nam narava za vsa-kršne negativne vplive pošteno maščuje. Ker je vpliv človeka na naravo že presegel razumne meje, se ne smemo zadovoljiti zgolj z majhnimi pozitivnimi premiki. Hotel Diana www.inin.si 14 AKTUALNO Dan za spremembe v Murski Soboti Karlo Vrataric Konec marca je v organizaciji Slovenske filantropije tudi v Murski Soboti potekala prireditev za pro-mocijo prostovoljstva z naslovom »Dan za spremembe«. V Fazaneriji so kiparji izdelovali skulpture iz hlodov in odpadnega lesa. Slovenska filantropija, združe-nje za promocijo prostovoljstva, je štiriindvajsetega marca po ce-lotni Sloveniji v sodelovanju z različnimi institucijami, društvi in organizacijami organizirala več kot 60 prostovoljnih akcij. Dnevu za spremembe, ki je le-tos potekal prvič, se je pridru-žila tudi Mestna občina Murska Sobota. »Na ta dan naj bi lju-dje s prostovoljskim delom v svoji okolici nekaj spremenili na boljše,« o akciji pravi pred-stavnica Slovenske filantropije Barbara Goričan. Njihov cilj je vzpostaviti prostovoljstvo kot obliko osebne odgovornosti in družbeno priznano vrednoto. V Fazaneriji je potekalo izre-zovanje skulptur iz hlodov ter izdelovanje figur iz odpadnih delov lesa z lepljenjem in bar-vanjem. Kiparske izdelke bo pregledala strokovna komisija, ki bo med njimi izbrala naj-zanimivejše in določila tudi, kje v mestnem prostoru bodo umeščeni. Komisijo bo imeno-val Anton Štihec, za člane pa so predlagani umetnostni zgo-dovinar Janez Balažič, akadem-ski slikar Sandi Cervek in kot predstavnica občine Angelca Dokl-Mir. Evangeličanski večeri Aleksandra Grah Od 18. do 20. marca so v mursko-soboški evangeličanski cerkvi pote-kali že tradicionalni evangeličanski večeri. V petek je o pomenu Abecednika in Katekizma utemeljitelja slo-venskega jezika Primoža Trubarja predaval literarni zgodovinar in jezikoslovec dr. Kozma Ahačič. »Slovenščina se s Trubarjem ni začela le redno uporabljati, am-pak je bila po njegovi zaslugi že od začetka visok knjižni jezik, kar je Slovence postavilo ob bok velikim narodom takratne Evrope. Čeprav je Trubar pisal za preproste ljudi, so Katekizem in Abecednik dejansko uporabljali plemiči, pridigarji in drugi izo-braženi ljudje. Preprosto ljudstvo se je s tema prvima knjigama sre-čevalo s poslušanjem,« je povedal dr. Ahačič. V soboto je sledil nastop pevske-ga zbora Cantate. Razmeroma mlad pevski zbor šteje šele sla-ba tri leta, a je kot vsak otrok izjemno radoveden, zvedav, pri-pravljen na nove izzive, v glasbi vedno iskriv in predvsem iskren. Cantate sestavlja 25 članov, ki skladno sodelujejo in skušajo kar najskladneje zveneti. Vodenje mladega in energičnega pevske-ga zbora je prevzel zborovodja Dejan Praši, ki se tudi sam ne- nehno izobražuje in dopolnjuje na področju glasbe in zborovske-ga petja, saj vodi še nekaj drugih pevskih zborov in je ravnatelj šole za zborovsko petje. 15 AKTUALNO Denar z dobrodelne prireditve podarili centru Sonček Karlo Vratarič Sedemnajstega marca se je na Ekonomski šoli v Murski Soboti od-vijala dobrodelna prireditev »Duša Prekmurja v sliki«. Na njej so študen-tje drugega letnika Višje strokovne šole predstavili in prodajali slike, zbranih 770 evrov pa namenili cen-tru Sonček iz Murske Sobote. Nad dvajset študentov drugega letnika Višje strokovne šole v Murski Soboti je pri predmetu trženja pod mentorstvom pre-davateljice Zdenke Boltavzer izvajalo učni projekt »Duša Prekmurja v sliki«. Najprej so se odločili, kaj bodo tržili, in ker je bilo bistvo projekta med drugim tudi to, da je prodajni izdelek lastno in avtorsko delo, so se odločili za fotografije. Poleg samega terenskega dela, ko so fotografirali različne detajle in vidike Prekmurja, so študentje raziskali še področje fotografije in trženja, k sodelovanju pa so povabili še donatorje. Potem so izbrali sto najboljših fotografij in jih uokvirili. Pika na i uspešno izvedene-ga projekta je bila dobrodelna prireditev. V programu, ki so ga pripravili študentje sami, so predstavili projekt, ob tem pa so v spremljevalnem programu na-stopile folklorna skupina Kroški metuljčki, ljudske pevke iz Turnišča ter folklorna skupina iz Tešanovcev. »Študentje podjetni-štva in trženja so z organizacijo prireditve pokazali, da so usvojili potrebne kompetence s področja projektnega dela, menedžmenta, organiziranja, vodenja in trženja, ki jih bodo s pridom uporabljali v nadaljevanju svojega poklicne-ga in zasebnega udejstvovanja,« je na prireditvi povedal direktor šole mag. Beno Klemenčič. »Študentje so bili pripravljeni za delo, nase pa so prevzemali tudi veliko odgovornost organizaci-je te predstavitve. Med projek-tom so bili študentje izredno kreativni in inovativni, znali so tudi potrpeti, ko ni šlo vse po načrtih,« je delo v projektu opi-sala mentorica Boltavzerjeva. Po končanem programu so obisko-valce povabili k ogledu fotogra-fij in nakupu. Cena posamezne fotografije je bila sedem evrov. Skupni izkupiček od prodaje in sredstva ostalih finančnih dona-cij so darovali centru Sonček iz Murske Sobote. Dan žena v Markišavcih Da vsaj enkrat moški strežejo svojim ženam in dekletom, se je v kraju kljub tradicionalnemu skupnemu praznovanju 8. marca, dneva žena, uresničilo letos. Tisti večer je bilo vse v domeni moških iz Markišavcev. Že velik pozdravni napis »Dobrodošle, naše žene in dekleta« na pročelju vaško-gasilskega doma, še bolj pa pred vhodom položena rdeča preproga so obetali nepozaben večer. Na voljo so jim bile tudi originalne naravne markišavske norice s certifikatom, ob njih pa so v steklenem balonu plavale zlate ribice. Moški krajank v večnamenski sobi niso presenetili samo s peci-vom, pač pa tudi z obilno večerjo. Da bi pričarali pravo praznično vzdušje, so poskrbeli še za priložnostni program, v katerem so nastopili najmlajši, in živo plesno glasbo. Kajpak so se na koncu okrog 35 ženam in dekletom, ki so sprejele poziv moških, pridružili tudi njihovi gostitelji in tako so skupaj preživeli nepozaben večer, ki bo vsem ostal v lepem in trajnem spominu. Tudi zaradi rož, ki so jih moški ženskam podelili ob slovesu, in tortic v obliki srčkov. Avto Rajh d.o.o. 16 AKTUALNO Zbor krajanov v Markišavcih Geza Grabar Čeprav ta primestni kraj po velikosti sodi med manjše v mestni občini, jih živahen utrip na področju investicij in v družabnem življenju uvršča ob bok najaktivnejših. To potrjujeta tudi poročilo in program dela predsednika kra-jevne skupnosti Milana Horvata, saj so se krajani tudi lani vključili v prav vse akcije, ki so potekale na ravni občine, pripravili so dan krajanov, počastili starejše občane ter se udeležili vodnih družabnih iger v Bakovcih in bili zmagoval-ci Iger treh vasi — Markišavcev, Nemčavcev in Polane. Dokaz, da lahko uresničijo vse za-dane naloge, je tudi zelo plodno in uspešno sodelovanje z vsemi društvi v kraju, katerih člani so vpeti v različna področja delova-nja. Dobro sodelujejo z gasilci, s katerimi so se udeležili izleta v Belo krajino, skupaj z njimi pa so povečali in na novo uredili tudi večnamensko sobo v vaško-gasilskem domu. V tem objektu naj bi ob gasilskem društvu po novem imela polovični lastniški delež tudi krajevna skupnost. Podobno bi lahko zapisali tudi za žensko društvo, ki se je obliko-valo pred leti in ga uspešno vodi blagajničarka krajevne skupnosti Kristina Dovidija. Med pomemb-nimi lanskimi pridobitvami na komunalnem področju pa velja omeniti zaključek gradnje druge faze vodovoda, s čimer je krajev- no vodovodno omrežje v celoti obnovljeno. Čeprav se je gradnja pločnikov ob glavni cesti nekoliko zavlekla - to pa iz razloga modernizacije ulice v novem naselju, pa tudi širitve ulice iz smeri Polane, bodo z ome-njeno investicijo, ki vključuje tudi odvodnjavanje meteorne vode, le-tos zaključili. Lansko leto so za grobove na kra-jevnem pokopališču izdelali kata-ster, letos bo sledila še izmeritev grobov z določitvijo višine plačila prispevkov zanje. Skoraj 30 tisoč evrov načrtovanih prihodkov v letošnjem letu za ure-sničitev sprejetega programa dela v tekočem letu — ta vključuje tudi ureditev vaško-gasilskega doma z njegove zadnje strani in tamkaj-šnje okolice s postavitvijo večna-menske brunarice ter sodelovanje krajanov na številnih družabnih prireditvah, med drugim dan kra-janov, ki bo na sporedu 13. junija, ter Igre treh vasi, katerih gostitelji bodo 26. junija, ne bo dovolj. Sicer pa so bili v kraju že v prvi četrtini leta zelo aktivni - obnovili so kotlovnico in pripravili prvo družabno prireditev ob dnevu žena. Ker jim je doslej pri takšnih in podobnih projektih prisluhnila Mestna občina Murska Sobota, na njih računajo tudi letos. Med težavami, s katerimi se sreču-jejo v Markišavcih, pa je največja cestna infrastruktura, saj je po kategorizaciji glavna cesta skozi kraj državna, ureditev pločnikov in njene razsvetljave pa je na ra-menih kraja in lokalne skupno-sti. Zaradi tega nimajo nobenega vpliva na zmanjšanje ali upočasni-tev gostega prometa skozi kraj, pa tudi precej uničeno vozišče zara-di gradnje nove železniške proge že nekaj let kliče po obnovi. Pri prekategorizaciji državne ceste v občinsko niso uspešni. S predlo-gom nekaterih o širitvi ceste med Polano in naprej do Nemčavcev, ki naj bi postala obvozna za pro-met mimo severnega dela Murske Sobote, pa večina ni soglašala, saj širitev sedaj ozkega vozišča tega ne omogoča, pa tudi dodatno povečanje prometa, ki bi presekal kraj, jim ne bi prinesla nič pozi-tivnega, so menili. Mnogi edino rešitev v tej smeri namreč vidijo v novi trasi severne obvoznice mesta. Tudi zavarovanje železni-škega prehoda z zapornicami na cesti med Polano, ki je v smislu prometne varnosti najbolj črna točka v njihovi okolici, se kljub nenehnim opozorilom župana Antona Štihca pristojnemu pro-metnemu ministrstvu odmika na kasnejša leta. Direktor mestne uprave Petrijan je spomnil, da bi morda lahko v Markišavcih kot strnjenem naselju razmišljali tudi o projektu daljinskega ogrevanja, bodisi z lesno biomaso bodisi z geovrtino. Ali pa o plinifikaciji, ki naj bi jo zgradili ob načrtovani novi vojašnici, katere gradnja je še vedno nedorečena. Tudi fotovol-taika ali pridobivanje elektrike s sončno energijo je izziv iz skupine alternativnih virov energije. Ker so skupaj z Nemčavci z apri-lom dobili javnega delavca, so prepričani, da bo podoba kraja in njene okolice v prihodnje še privlačnejša. 17 ALEKSANDRA VUKŠIČ BANFI s.p. AKTUALNO Velikonočna razstava Društva upokojencev Murska Sobota Geza Grabar Tradicionalna razstava sekcij ročnih del in likovne sekcije Mozaik tako po svoji raznolikosti kakor obisku potrjuje, da se je njihova lično posta-vljena razstava, vezana na največji in najstarejši krščanski praznik, dobro uveljavila. To potrjuje tudi izjemen obisk na formalnem odprtju s prilo-žnostnim programom učencev prve osnovne šole. Kot gostje so se razstave udeležili upokojenci iz Porabja na Madžarskem, s katerimi društvo predvsem na kulturnem področju zelo dobro sodeluje. Tudi letos niz izdelkov ročnih del — vezenin, kvačkanih izdel-kov, pirhov, izdelanih v različnih tehnikah, velikonočnih dekora-cij, v katere je vloženih veliko potrpljenja, časa in predanosti, niso prispevale le članice sekcije ročnih del, ki delujejo pod vod-stvom Dragice Vlaovič, pač pa so na razstavo povabile tudi druge. Razstavo so prispevali učenci vseh štirih osnovnih šol v Murski Soboti - OŠ I, OŠ II, OŠ III in OŠ IV, članice Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota in Turističnega društva Martin Martjanci. S svojimi izdelki so potrdili, da je s trdno voljo in potrpljenjem iz papirja, sukanca, tkanine in drugih naravnih ma-terialov mogoče izdelati veliko stvari. Na temo cvetja oziroma pomla-dnega prebujenja, kar je med drugim tudi sporočilo velike noči, so letos že drugo leto s svojimi likovnimi deli razstavo popestrili člani sekcije Mozaik, ki jo vodi Ernest Bransberger. Ob njem so dela prispevali Marija Makovecki, Elizabeta Tibaut, Marija Pavlič, Marija Skledar, Ivanka Lehner, Darinka Horvat, Anton Bertalanič in Lojze Veberič. Zdrava priprava hrane v mestni četrti Partizan Geza Grabar Potem ko so pred dvema letoma v tej mestni četrti, ki pokriva jugovzho-dni dela mesta, uspešno zaključili s programom Zavoda za zdravstve-no varstvo Murska Sobota »Živimo zdravo«, v tej smeri nadaljujejo z nizom aktivnosti. Zlasti aktiven je ženski del populacije. Poleg redne tedenske zimske športne vadbe, kjer se zbira ve-liko žena in deklet, so z marcem v učni kuhinji OŠ III začele še s tečajem priprave jedi. Kot je pojasnila predsednica mestne četrti Marija Babič, ne gre za klasični kuharski tečaj, pač pa je poudarek tečaja na zdravem kuhanju. Vodja tečaja Jolanda Prelec Lainščak, ki prihaja iz njihove četrtne skupnosti, sicer pa je dolgoletna vodja kuhinje in dietetične prehrane Splošne bolnišnice Murska Sobota, bo namreč petnajstim ženam in de-kletom do sredine aprila v osmih dvournih srečanjih predstavila pripravo jedi, ki jih je kljub po-manjkanju časa mogoče pripra-viti hitro in preprosto, za povrh pa te jedi zelo pozitivno vplivajo na prebavo in počutje. Tematski sklop jedi - strošek nakupa suro- vin zanje nosijo tečajnice in si ga razdelijo — zajema juhe, namaze in potice. Prelec Lainščakovapojasni, da je treba pri vsakdanji prehrani velik poudarek nameniti namazom in njihovi pripravi. Da bi bile suro-vine kar najbolj sveže, sogovor-nica pojasni, da je pri tem treba poudarek dati živilom iz lokalne oskrbe, poseči je treba po pre- prostih receptih, ki omogočajo hitro pripravo, jedi pa so okusne in biološko polnovredne. Babičeva napoveduje, da bodo tečaj zaključili s posebno kuli-narično razstavo, ki naj bi jo združili z otvoritvijo novih igral za otroke v Cankarjevem naselju. 18 AKTUALNO Iz dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje Brigita Bavčar Pred iztekom šolskega leta se na Ljudski univerzi zaključujejo različni tečaji za člane Univerze za tretje življenjsko obdobje. V društvo jih je vključenih 270, sončnemu tor-kovemu popoldnevu navkljub, ki je večino privabil na prosto, pa se jih je kar lepo število udeležilo aprilske-ga klubskega predavanja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič o medgenera-cijskem sožitju. Znana slovenska psihologinja našega rodu in dru-žinska terapevtka je izpostavila in večkrat poudarila, kako pomembno je prisluhniti drug drugemu v družini in sicer v družbi. Poleg Kluba U3, ki bo svoja sre-čanja ob prvih torkih v mesecu nadaljeval v jeseni, je v pomla-dnem času aktualna tudi dru-ga dejavnost društva, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Murska Sobota. V Univerzo za tretje življenjsko obdobje se lah-ko vključi vsak, ki je dopolnil 55 let in želi biti aktiven tudi na je-sen življenja ter se naučiti tistega, kar mu v aktivni dobi zaposlitve ni uspelo. Tako tujih jezikov kot računalništva za generacijo, ki ni rasla s prenosniki kot sedanja, ki pa ji morda ne bi bile odveč modrost in izkušnje priletnejših ljudi v medgeneracijskih stikih. Poleg omenjene izobraževal-ne dejavnosti v U3, ki ima po volilnem zboru v marcu novo vodstvo, so zanjo značilne tudi dobro organizirane ekskurzije. Ogledu slovenske prestolnice v marcu, (prikazanem na sliki), sle-di v aprilu (21.) obisk Hrvaške in ogled znamenitosti mesta Zagreb. V prizadevanjih, da bi bila ob redni omogočena tudi dopolnil-na dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje, izražena v klubskem druženju in nenaza-dnje tudi plesu, si novo vodstvo za starejše prizadeva pridobiti podoben prostor, kot ga imajo v Soboškem gradu mladi. To bi bilo v živo izpričano medgene-racijsko sodelovanje in možnost za srečevanje, ki ga iz aktivne-ga življenja izključeni še kako potrebujemo. 19 simobil frizerski studio 9 AKTUALNO Medgeneracijska prireditev prostovoljcev Hiše Sadeži družbe Aleksandra Grah V torek, 30. marca, je v dvo-rani Soboškega gradu potekala medgeneracijska prireditev pod naslovom »Medgeneracijski poz-drav pomladi«, ki je bila posve-čena prazniku žena in materam ter prihajajoči pomladi. Na med-generacijsko obarvani prireditvi so se s programom predstavili mnogi prostovoljci. Z različnimi točkami so prikazali utrip doga-janja v prvi medgeneracijski hiši in dokazali, da pri njih ni nikoli dolgočasno. Program sta obliko- vali Elizabeta Rožman Ruža in Greta Škerget, za dekoracijo je poskrbela Olga Varga. Dogajanje sta povezovala moderatorja Ines Cifer in Jaka Žilavec. Prireditev je obsegala medgeneracijsko plesno točko, dve gledališki igri, glasbeno točko, recital, solo pe-sem in sodoben ples mladih pro-stovoljk. Na razstavi, ki je bila v preddverju grajske dvorane, so bili razstavljeni tudi izdelki iz drugih delavnic, ki jih še izvajajo v Hiši Sadeži družbe. Velikonočne delavnice v muzeju Geza Grabar V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota si prizadevajo, da bi tradicijo velikonočnega časa v čim pristnejši podobi prenesli na najmlajše, zato so med tednom za organizirane skupine osnovnošolcem, ob vikendih pa tudi za druge pri-pravili velikonočne muzejske delavnice. Vodila jih je kustodinja Tamara Andrejek, ki je osnovnošolce se-znanila tudi s šegami in običa-ji, povezanimi s praznovanjem velike noči v Prekmurju, pod njenim vodstvom pa so mladi v različnih tehnikah izdelovali tudi »remenke« ter velikonočne like, med katerimi so bili na pr-vem mestu velikonočni zajčki. V nižinskem svetu Prekmurja je najbolj tipična tehnika batik, to je okraševanje jajc z arhaič-nimi vzorci z vročim voskom in barvanjem. Tam, kje je (bil) na jajcu vosek, ki se kasneje od-strani, se jajce ne obarva. Zlasti na Goričkem pa je razširjena tehnika praskanja ali »škraba-nja« že obarvanih jajc. V delavnice se je vključil tudi višji kustos mag. Franc Kuzmič. Tako je mlade seznanil z različ-nimi običaji npr. s pritrkava- njem na zvon, ter jih seznanil z velikonočno ragljo. Da bi bilo dogajanje v muzeju čimbolj ra-znoliko, so se mladi preizkusili tudi v nekaterih igrah, veza-nih na ta praznik: gnilo jajce, lomljenje pirhov s kovanci in pritrkavanje pirhov. Urejanje pokopališča v Rakičanu Peter Peterka Krajevna skupnost Rakičan je z obnovo pokopališča začela v letu 2009. In sicer izsekali so zastareli nasad cipres, ter ga nadomestili z novim. Do sedaj so tako zame-njali dve tretjini ograje, kar je 203 cipres v vrednosti 6.331,20 evrov, je povedal predsednik krajevne skupnosti Janez Vlaj. V mesecu decembru so zasadili še okrasne gabre v skupni vre-dnosti 1.248,00 evrov. Preostali del ograje, ki leži na severnem delu pokopališča, bodo zame- njali v drugi polovici tega leta, predvidoma proti jeseni. Prav tako so pokopališče nekoliko razširili, saj so prostor na ju-govzhodnem predelu, kjer so včasih obiskovalci parkirali avtomobile, zaprli. Predsednik krajevne skupnosti Vlaj je poja-snil, da so se za to odločili, ker je ta predel namenjen za počitek umrlih. V sklopu celostne ure-ditve pokopališča predvidevajo še izgradnjo žarnega zida, je še povedal Vlaj. 20 AKTUALNO »Prva šola« za bolnike s starostno degeneracijo makule in njihove svojce Vetrovno sobotno popoldne v mar-cu smo predavanje zapuščali obo-gateni z novimi izkušnjami, saj je pobuda specialista oftalmologa, dr. med. Satarja Baghrizabehija, da z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Murska Sobota v sklopu »Prve šole« organizira predavanje o starostni degeneraciji makule, uspela. Do 200 slušateljev je imelo mo-žnost prisluhniti zdravnikom oftalmologom, medicinskim se-stram očesnega oddelka Splošne bolnišnice Rakičan in tiflope-dagogu, ki so vsak po svoje pri-slonili kamenček v mozaik tega prečudovitega izkustvenega dne. Starostna degeneracija makule je zahrbtna bolezen, ki zajema predvsem populacijo starejših od 50 let. Za sabo pušča hude okva-re, ki vodijo v slabovidnost oziro-ma slepoto. Bolezen je še vedno precej nepoznana. Zaradi staro-stne degeneracije rumene pege lahko centralni vid počasi peša več let, ob izgubi centralnega vida pa ostanejo barve in stran-ski, periferni vid nespremenjeni. Na predavanju smo se naučili, da so redni obiski očesnega zdrav-nika izrednega pomena, da je treba bolezen odkriti zgodaj in ohranjati vid. Če opazimo spre-membe pri gledanju ali testiranju z Amslerjevo mrežo (uporaben in preprost pripomoček za preverja-nje centralnega vida), se moramo takoj posvetovati z okulistom, izboljšati moramo prehranske navade, opustiti kajenje, uži-vati sveže sadje in zelenjavo ter vzdrževati telesno težo. Čeprav je določena stopnja izgube vida pri starostni degeneraciji rumene pege neizogibna, pa lahko z na-štetimi ukrepi uspemo obdržati stanje vida čim dlje. Predavanja strokovnjakov, vključno s tiflopedagogom, ki je svetoval, kako prilagoditi pro-store za slabovidne osebe, da se bodo lahko kar najbolj enakovre-dno in enakopravno vključevale v življenje, je bilo zanimivo, ka-kovostno in poučno. Taka pa je bila tudi predstavitev tehničnih pripomočkov za osebe z ostan-kom vida, ne smemo pa se poza-biti zahvaliti donatorjem. V želji, da se takšna strokovna delovna srečanja še ponovijo, se zahvaljujemo Splošni bolnišni-ci Rakičan, njenemu očesnem oddelku in vsem, ki so vložili ogromno energije in prostega časa v organizacijo »Prve šole«, zagotovili prostor in v odmoru pripravili pogostitev za vse pri-sotne na predavanju. Marjeta Grabar, tajnica MDSS Murska Sobota 21 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA WWW.ZZV-MS.SI ZDRAVILIŠČE RADENCI JAVNE OBJAVE Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/1997,75/2006) objavlja RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2010 Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: • Častni občan Mestne občine Murska Sobota • Plaketa Mestne občine Murska Sobota • Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu. Zap.št.: V05-017/2010-PB Datum : 10.3.2010 POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODU MURSKA SOBOTA ZA LETO 2009 Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se uporabljata v večjih količinah samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2009 je bilo načrpano 2.302.428 m3, od tega 75,0% iz Kroga, 15,9% iz Črnskih mej in 9,1% iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode je bila 6.308 m3. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora (približno 0,1 mg/l) vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali drugih nepredvidenih dogodkov (v primeru večjega bakteriološkega onesnaženja vode med poplavami). V črpališču Fazanerija je nameščena naprava za dezinfekcijo s tekočim klorom. Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 29.000 prebivalcev ter gospodarstvo v občinah M. Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno število odjemnih mest je 7.970, od tega 1019 podjetij, 110 blokov z 2.747 stanovanji in 6.841 individualnih objektov. OBČINA BLOKI GOSPODINJSTVA PODJETJA SKUPAJ M.SOBOTA 105 4503 791 5399 M.TOPLICE 1 1062 93 1156 PUCONCI 4 1059 104 1167 CANKOVA 0 217 31 248 SKUPAJ 110 6841 1019 7970 V letu 2009 je bilo skupno v vse občine prodano 1.953.614 m3 vode, od tega gospodarstvu 915.004 m3 in gospodinjstvom 1.038.610 m3. Občina Gospodarstvo Gospodinjstva Skupaj Dnevna poraba (m3/dan) Murska Sobota 693.434 786.520 1.479.954 4.055 Puconci 24.973 112.255 137.228 376 Cankova 4.377 24.621 28.998 79 Moravske Toplice 192.220 93.063 307.434 842 SKUPAJ: 915.004 1.038.610 1.953.614 5.352 Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo. Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo: posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je sobota, 15.5.2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota oziroma na vložišču mestne uprave s pripisom: “Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota 2010”. Na cevovodih vodovodnega omrežja, je bilo v letu 2009 ugotovljenih 37 večjih okvar, ki so bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranje kontrole HACCP. Kvaliteto pitne vode določata Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004,26/2006 in 92/2006) in notranja kontrola po sistemu HACCP. Sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanjih, ki lahko ogrožajo človeka. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) na omrežju tedensko odvzame tri vzorce za redne mikrobiološke preiskave in enkrat mesečno en vzorec za kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi pa se spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se prilagajajo glede na vzrok in lokacijo. V letu 2009 je bilo v okviru notranjega nadzora na omrežju odvzetih 155 vzorcev za mikrobiološka in 14 vzorcev za kemijska preskušanja. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da osem vzorcev ni bilo skladnih s Pravilnikom o pitni vodi zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, eden pa zaradi prisotnosti enterokokov in dva zaradi prisotnosti E.coli. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da je vzrok v zastajanju vode v cevovodu. Ukrepali smo v skladu s smernicami HACCP in vzrok neskladnosti takoj odpravili. Pri kemijskih preskušanjih je bila ugotovljena ena neskladnost s Pravilnikom o pitni vodi, zaradi prisotnosti metolaklora-ESA (0,11 pg/l). V okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 34 vzorcev za mikrobiološka in 34 vzorcev za kemijska preskušanja. 33 vzorcev za mikrobiološka in 30 vzorcev za kemijska preskušanja je bilo skladnih s Pravilnikom o pitni vodi. Med mikrobiološkimi preskušanji en vzorec ni bil skladen zaradi prisotnosti povečanega števila mikroorganizmov, med kemijskimi preskušanji pa štirje niso bili skladni zaradi prisotnosti metolaklora-ESA. Podrobnejše poročilo ZZV M. Sobota je dostopno na spletni strani upravljavca (www.komunalams.si). Problematika metolaklora in njegovih razgradnih produktov v pitni vodi, je razvidna iz priloženega zapisnika sestanka upravljavcev vodnih virov Pomurja, ki je bil 3.12.2009 in iz ocene tveganja za zdravje ljudi, ki jo je izdelal ZZV Maribor in je dostopna na spletni strani upravljavca (www.komunalams.si). Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode: Boris PETRIČ, univ. dipl. inž. el. 22 JAVNE OBJAVE ZAPISNIK SESTANKA UPRAVLJAVCEV VODNIH VIROV POMURJA, Z DNE 03.12.2009 Osnovni vir pitne vode v Pomurju je podtalnica, ki se večinoma brez posebne obdelave črpa v vodovodna omrežja. Kvaliteto pitne vode določata Pravilnik o pitni vodi in notranja kontrola po sistemu HACCP. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) odvzema vzorce za redne mikrobiološke in kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi se spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se spreminjata glede na vzrok in lokacijo. Največji problem pitne vode v Pomurju predstavljajo nitrati in pesticidi. Med pesticidi je to zlasti atrazin, katerega uporaba ni več dovoljena, zato se njegove koncentracije že nekaj časa znižujejo. Zamenjujejo ga drugi pripravki, zlasti na bazi metolaklora. Upravljavci vodovodnih sistemov Pomurja ugotavljamo, da sta njegova metabolita metolaklor ESA in metolaklor OXA prisotna v podtalnici in se občasno pojavljata tudi v pitni vodi. Njuna vsebnost v pitni' vodi, ugotovljena v okviru državnega monitoringa v letih 2008 in 2009, je razvidna iz spodnje preglednice. VODOVODNI SISTEM 2008 2009 Metolaklor-ESA (μg/l) Metolaklor-OXA (μg/l) Metolaklor-ESA (μg/l) Metolaklor-0XA (μg/l) MV M. Sobota 0,22 <0,10 0,12; 0,28 <0,10 MV Ljutomer-Lukavci 0,90 <0,10 1,70; 1,50; 1,10 0,30; 0,24; 0,15 MV Ljutomer-Mota 0,470 <0,10 0,51 <0,10 MV G. Radgona-omrežje G. Radgona 3,10 <0,10 3,00 <0,10 MV G. Radgona-omrežje Radenci 3,10 <0,10 3,00 <0,10 W Noršinci 1,20 0,130 1,40 0,16 W Gradišče 0,17 <0,10 * * W Krajna 2,50 0,140 * * W Rankovci 0,150 <0,10 * * W Petanjci 0,890 <0,10 2,10 0,38 W Vanča vas 0,180 <0,10 0,31 <0,10 W Borejci * * 1,30 0,11 W Sodišinci - M. Petrovci * * 0,16 <0,10 W Gorica 1,60 <0,10 ★ * W Ivanci 1,00 <0,10 * •k W Turnišče 0,430 <0,10 0,51 <0,10 W Kobilje 2,00 <0,10 2,30 <0,10 W V. Polana 0,480 <0,10 0,61 <0,10 W M. Polana 0,230 <0,10 0,18 <0,10 W Dobrovnik 0,390 <0,10 0,40 <0,10 W Strehovci * * 0,32 <0,10 W Hotiza 0,450 <0,10 0,73 <0,10 W Črenšovci 0,310 <0,10 0,39 <0,10 W Žižki 0,910 <0,10 1,00 <0,10 W Dol. Bistrica 0,140 <0,10 0,17 <0,10 W Got. In Sr. Bistrica <0,10 <0,10 0,13 <0,10 W Trnje 0,820 <0,10 0,83 <0,10 W Dokležovje <0,10 <0,10 0,15 <0,10 W Melinci <0,10 <0,10 0,25 <0,10 0V Apače 0,15 <0,10 0,68 <0,10 W Odranci 0,510 <0,10 0,54 <0,10 Vod. sistem Beltinci 0,330; <0,10 0,330; <0,10 0,320 <0,10 0,350 <0,10 W Mala Nedelja 0,280 0,120 <0,10 <0,10 W Bučečovci 0,220 <0,10 0,27 0,17 W Hrastje mota •k * 0,89 <0,10 W Sovjak I. * * 0,16 <0,10 W Trdkova * * 0,71 <0,10 W Mlajtinci * * 2,70 <0,10 W Stavešinci * * 0,74 <0,10 W Bunčani * * 0,93 <0,10 * občasni monitoring ni bil izvajan Iz ocene tveganja, ki jo je izdelal ZZV Maribor, je razvidno, da glede na do sedaj znane toksikološke podatke o vplivu metolaklora, S - metolaklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA na zdravje ljudi ter glede na razpoložljive podatke o koncentracijah teh spojin v pitni vodi, se ocenjuje, da izmerjene koncentracije na pipi uporabnika in posledični vnosi v organizem v primeru oskrbe s pitno vodo na območju Pomurja, ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, vključno z malimi otroci in dojenčki, in s tem pomembnega javno zdravstvenega problema, saj vnos, ob upoštevanju najvišjih izmerjenih koncentracij na pipi uporabnika in izračunu vnosa metolaklora, S- metolaklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora 0XA preko vode v skladu z metodologijo svetovne zdravstvene organizacije (WH0), ne preseže 10 % skupnega dnevnega vnosa (TDI). Ugotovljene vrednosti so sicer višje od predpisanih, so pa tudi precej nižje od priporočil svetovne zdravstvene organizacije, ki je za pitno vodo določila mejno vrednost 10 (μg/l) in temelji na dopustnem dnevnem vnosu 3,5 pg/kg telesne teže. Nadzor nad metolaklorom in njegovimi metaboliti s Pravilnikom o pitni vodi ni eksplicitno določen, kljub temu se upravljavci vodovodnih sistemov Pomurja, v katerih je bila v okviru državnega monitoringa ugotovljena njegova povišana vrednost trudimo, da bi našli ustrezne rešitve. Vsi v preglednici navedeni rezultati namreč predstavljajo neskladnost s Pravilnikom o pitni vodi. Največja ovira so neurejene pravne podlage o varovanju vodnih virov, kar omejuje ukrepanje ustreznih inšpekcijskih služb. Problematika reševanja teh odstopanj je precej zahtevna tako s tehnološkega kot tudi finančnega vidika ter presega možnosti in kompetence upravljavcev vodovodnih sistemov Pomurja, zato pozivamo vse pristojne institucije (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo), da pospešijo postopke za izgradnjo Pomurskega vodovoda, oziroma čim prej zagotovijo ustrezne pravne podlage glede zaščite vodnih virov in nudijo ustrezno strokovno pomoč upravljavcem vodovodnih sistemov v tem delu države. Zapisnik pripravila: Jožica Goričanec in Boris Petrič Upravljavci vodnih virov Pomurja: - Komunala G. Radgona, G. Radgona - Radenska d.d., Radenci - SIM Radenci d.o.o., Radenci - KSP Ljutomer d.o.o., Ljutomer - Vodovod Murska Sobota, Murska Sobota - Komuna Beltinci d.o.o., Beltinci - Občina Odranci, Odranci - Občina Črenšovci, Črenšovci - Občina Apače, Apače - Občina Turnišče, Turnišče - Občina Tišina, Tišina - Občina Velika Polana, Velika Polana - Občina Kobilje, Kobilje - Občina Dobrovnik, Dobrovnik - Občina Puconci, Puconci - Občina Kuzma, Kuzma - KS Noršinci, Noršinci pri M. Soboti - KS Dokležovje, Dokležovje - KS Melinci, Melinci - KS Tešanovci, Viktor Časar Mlajtinci - KS Hotiza, Hotiza 23 JAVNE OBJAVE DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA - POBUDNIK AKCIJE! AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK NA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJU DO 31. MAJA 2010 (20 % popust pri ceni storitve) Kupon za 20 % popust pri ceni storitve sterilizacije ali kastracije vaše živali dobite pri Društvu za zaščito živali Pomurja. Lahko nam pišete (DZZP0M@ GMAIL.COM) ali nas pokličete (070/879-212,070/738-620,031/528-396, 040/736-313). Poslali vam ga bomo po pošti. Ne pozabite pripisati vašega naslova, kam vam ga pošljemo. DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA, Trg zmage 8, p.p. 30, 9000 Murska Sobota; Tel. št.: 070/879-212, 070/738-620, 031/528-396, 040/736-313; www.dzzpomurja.si; E-pošta: DZZPOM@GMAIL.COM; DŠ: 19446993; TRR št.: 02340-0256066415 NLB d.d., Ljubljana, Podružnica Pomurje V slovenskem prostoru že dolgo deluje Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. - Iz jamstvenega sklada lahko uveljavljajo pravice delavci, ki jim je delavno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 11 21. - Iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta otroka. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 14 14. Več informacij lahko dobite na naši internetni strani www.jps-rs.si. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA IN OTROŠKI POČITNIŠKI DOM MURSKA SOBOTA - BAŠKA DATUM: 6.4.2010 Društvo prijateljev mladine Murska Sobota na podlagi javnega razpisa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije objavlja, da bo pričelo s pripravami za Zdravstveno letovanje v Otroškem počitniškem domu Murska Sobota v Baški. Organizirani bosta 2 izmeni in sicer: 1. izmena v času od 1.07.2010-17.07.2010 2. izmena v času od 14.08.2010- 25.08.2010 Vse starše in otroke obveščamo, da bodo napotnice za zdravstveno letovanje na voljo od 10.05.2010 na sedežu društva DPM Trg zmage 4, vsak dan med 8 in 12 uro , v sredo pa med 12 in 16 uro. Objavljamo tudi potrebe po spremljevalcih- voditeljih otrok na letovanjih. Prijavijo se lahko pedagoški delavci, socialni in zdravstveni delavci, ter študentje višjih letnikov ustrezne smeri. Med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati voditelji otrok, so znanja plavanja in drugih športnih in rekreativnih veščin. Rok prijave za voditelje za 1. izmeno je 15.06.2010, za drugo izmeno pa 30.06.2010. Obvestilo bo objavljeno tudi na oglasni deski na sedežu društva. LOČENO ZBIRANJE ODPADNIH NAGROBNIH SVEČ NA POKOPALIŠČIH Od 1. januarja 2010 naprej morajo upravljavci pokopališč, izvajalci gospodarskih javnih služb, proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč ter zbiralci odpadnih nagrobnih sveč zagotoviti izpolnjevanje obveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami, kot to določa uredba o ravnanju s tem odpadkom (UL RS, št. 78/2008). Vlada s to uredbo določa pravila ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami v smislu, da se uredi ločeno zbiranje tega odpadka. Vsi slovenski proizvajalci, pridobitelji in uvozniki dajo letno v promet približno 10.000 ton nagrobnih sveč, iz katerih nastane več kot 4.000 ton odpadkov. Podatki v Sloveniji kažejo, da vsak prebivalec prinese na pokopališče letno približno 12,5 kosov nagrobnih sveč. Iz navedenega lahko sklepamo, da povprečen Slovenec letno prižge več nagrobnih sveč, kot pripadnik katerega koli drugega naroda. Uredba določa, da so za organizacijo sheme zbiranja odpadnih nagrobnih sveč odgovorni proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč, upravljavci pokopališč in izvajalci gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov pa so zavezani k izvajanju storitev, ki jih organizirajo zbiralci odpadnih nagrobnih sveč. Odpadne nagrobne sveče kot osrednji element uredbe so tiste sveče, ki jih obiskovalci pokopališč prepuščajo kot odpadek in niso primerne za kompostiranje. Upravljavci pokopališč morajo zagotavljati, da se odpadne nagrobne sveče ne bodo mešale z drugimi odpadki in da jih bodo oddali izvajalcu občinske javne službe ločeno od drugih odpadkov s pokopališč. Prav tako morajo zagotoviti, da so obiskovalci pokopališč obveščeni o možnosti in obveznosti ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč. Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti tudi zmogljivosti za začasno skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih v posebnih zabojnikih, na katerih je vidna oznaka z napisom »samo za odpadne nagrobne sveče«. Poskrbeti morajo za pobiranje odpadnih nagrobnih sveč z javnih površin (spomeniki, spominske plošče ipd.) in njihovo odlaganje v namenske zabojnike. OBISKOVALCI POKOPALIŠČ LAHKO V TE ZABOJNIKE ODLAGAJO ODPADNE SVEČE SKUPAJ S POKROVČKI IN ODPADNE SVEČE, KI VSEBUJEJO BATERIJSKI VLOŽEK. Prepovedano pa je v te zabojnike odlagati vse ostale vrste odpadkov, kot so plastenke, pločevinke, folije, organski odpadki, papir, les, steklo ipd. Izvajalci gospodarske javne službe ločeno zbranih odpadnih nagrobnih sveč ne smejo odlagati ali jih oddajati v odlaganje. Odpadne nagrobne sveče morajo prevzemati na prevzemnih mestih na ali ob pokopališčih ločeno od ostalih odpadkov s pokopališč in jih neonesnažene oddajati zbiralcu odpadnih nagrobnih sveč. Za ta namen morajo imeti zagotovljene zmogljivosti za predhodno skladiščenje prevzetih odpadnih nagrobnih sveč v enem ali več zbirnih centrih ravnanja s komunalnimi odpadki. Saubermacher- Komunala Murska Sobota, d. o. o., kot izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov zagotavlja prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč najmanj enkrat mesečno, upravljavec pokopališča pa za plačilo lahko naroči tudi dodatne odvoze. Za dodatne informacije nas lahko pokličete od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro na telefonsko številko 02/526-84-50 ali nas obiščete na sedežu podjetja na Noršinski ulici 12 v Murski Soboti. KINOLOŠKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA VPISUJE TEČAJNIKE. TEČAJ ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM SE BO ZAČEL V SREDINI MESECA APRILA (predvidoma 17. 4. 2010). ŠOLANJE BO POTEKALO PO PROGRAMU B-BH (ZAČETNI TEČAJ). Vpis poteka na vadbišču KDMS (Turopolje pri kanalu). VEČ INFORMACIJ LAHKO DOBITE NA: www.kdms.gajba.net, kdms@gmail. com, 031-329-745 24 MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC APRIL Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine in angleščine. Hiša bo skrbela tudi za video promocijo, zato vabljeni vsi, ki vas področje video produkcije zanima, Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: natasa.vrsic@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne. projekt podpirajo: www.radenska.si 25 KULTURA Razstava Igorja Banfija in Natalije R. Črnčec Aleksandra Grah Marca so v Galeriji Murska Sobota odprli razstavo Igorja Banfija in ambietalne postavitve Natalije R. Črnčec. Umetnica Natalija R. Črnčec se je predstavila z domiselno, pred-vsem pa nenavadno inštalacijo 1972 krogel, ki so v prostoru zasnovane kot lebdenje. Za po-seben učinek razstavo spremljajo zvočni elementi, ki jih je prispe-val Andrej Hrvatin. »Zdi se mi zanimivo, da v času, ko se inšta-lacije delijo nekako na dva dela, Natalija Črnčec svoja dela izrazi brez kakršne koli zadrege kot lepa. In ravno ta lepota njenih del je provokacija, ki mnogim umetnikom ne uspe,« je povedal direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof. Igor Banfi se je z likovno ume-tnostjo kot ilustrator stripov in časopisov pričel ukvarjati že v osnovni šoli, svojo ustvarjalnost pa je kasneje intenziviral še na gi-mnaziji. Že med študijem je ob-javljal svoje stripe, samostojno je ilustriral tudi več knjig. Razstava v murskosoboški Galeriji z na-slovom »Slike« prikazuje izrazi-to simboliko osamelih dreves. Kustosinja Irma Brodnjak je od odprtju spregovorila o značilnih simbolih v delih Igorja Banfija. Se posebej v njegovih zadnjih delih izstopa zelo prepoznaven predmet — drevo. »Banfijevo drevo zmeraj nastopa v ednini in sredi ravnice. Drevo že od nekdaj velja za simbol dobre-ga življenja in nesmrtnosti, pri vzhodnih kulturah pa v sebi nosi tudi simbolnost novega rojstva. Njegova drevesa so brez plodov in listov, kar nas lahko napelje k razmišljanju o duhovnem siro-maštvu sodobnega človeka,« je dejala Brodnjakova. Gledališčniki z novo premiero Aleksandra Grah Gledališka skupina KUD Štefan Kovač Murska Sobota je 26. in 27. marca v grajski dvorani v Murski Soboti izvedla premiero in prvo po-novitev predstave »Meteorit v kozar-cu« avtorice Zore Hudoles. Za murskosoboškimi gledališč-niki je uspešna sezona, ki so jo zaključili s predstavo »Elizabeta je zagreta«, tokrat pa so se loti-li sodobne slovenske družinske komedije, ki jo je režiral Branko Pintarič. Igralci Aleksandra Pörš, Berta Kološa, Klavdija Zver, Mateja Kerčmar, Tina Kur, Boštjan Lačen, Boštjan Sinic, Darko Vrebac, Edvard Jakšič, Matej Mertiik in Simon Glavač so se tako predstavili v vlogi disfunkcionalnih članov družine Mrkuc, ki popuščajo pod pritiski sodobnega stresnega življenja in se prav nič ne trudi- jo, da bi se spravili v red. 26 KULTURA Metuljček z zlatim priznanjem Aleksandra Grah Veliko priznanje so dosegli člani otro-škega pevskega zbora Metuljček, saj so na 22. reviji otroških in mladin-skih pevskih zborov, ki je poteka-la v Zagorju ob Savi, osvojili zlato priznanje. Pevski zbor deluje pod okriljem Kluba kreativnosti, ki ga vodi Iva Kosednar. Svoj prvi samo-stojni koncert so izvedli leta 2007. »Glede na številne nastope, med katerimi je bilo več eminentnih, in na številne pozitivne kritike sem se odločila, da petje zbora Metuljček predstavim tudi stro-kovni žiriji, ki nas uvršča v sam vrh slovenskega zborovskega petja,« je povedala dirigentka Lukrecija Marič. Člani zbora so otroci, ki pri-hajajo iz desetih prekmurskih občin in jih druži kakovostno petje. Lani so se prvič predsta-vili na regijskem tekmovanju v Šentilju, kjer so osvojili visoko zlato priznanje, ki jim je odprlo pot na državno tekmovanje, kjer so zablesteli in resnično očarali žirijo. Maričeva je še dejala, da sta pri delovanju zbora pomembna psihološki element in pozitivna naravnanost. Pomembni so tudi motivacija, ki združuje mlade ljudi z ljubezni-jo do petja, množica nastopov in visoka kakovost. Člani pevskega zbora bodo ak-tivni tudi aprila, saj jih čaka po- tovanje v Bratislavo, kjer bodo izvedli samostojen koncert, nato pa nastopili še na mednarodnem tekmovanju. POHIŠTVO IL AMBIENTI 27 KULTURA Literarno-glasbeni romski večer Geza Grabar Prva, ki je pripravila priložnostno prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu Romov, je bila murskosobo-ška Ljudska univerza. Ta že vrsto let s svojimi programi prevzema pomembno vlogo pri skrbi za ran-ljive skupine, kamor uvrščamo tudi Rome. Ker je letošnje leto tudi leto boja proti revščini in socialni izključe-nosti, in ker so Romi v naši dr-žavi etnična skupina, ki je kljub številnim sprejetim zakonskim okvirjem še vedno izpostavljena revščini, sta tudi teža in sporočilo tega praznika toliko večja. V pro-storih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti se je v kulturnem programu predstavila cela vrsta romskih ustvarjalcev z različnih področij. Romska pe-snica Mladenka Šarkezi, le ena od udeleženk projekta Integracija in socializacija Romov, opravlja v okviru javnega dela tudi naloge romskega pomočnika, je pred- stavila pesmi iz svoje pesniške zbirke »Po sledeh jutra«, pred-stavljena pa je bila tudi njena drama »V belem cvetju«. V duhu zavedanja svoje kulture in kore-nin so zaplesali plesna skupina Zlati sonček ter plesni par Sara in Nina. Piko na i dovršenemu programu je z nastopom na kla-virju dodal glasbeni pedagog in virtuoz Kristjan Borovšak, ki ga je na violino spremljala Iris, na klavir pa je zaigral Alen. V priložnostnih nagovorih direk-torja knjižnice Jožeta Vugrinca, direktorice Ljudske univerze Vesne Laissani in župana Antona Štihca je slednji izpostavil, da konflikti med različnimi sku-pinami ljudmi nastajajo tedaj, ko se ne poznamo dovolj, zato se moramo spoznati. In tudi ta prireditev je bila priložnost za to. Multikulturalnost Pomurja zaradi različnih narodnostnih in etničnih skupin, vere, jezika, običajev in še česa je vrednota, je dejal Štihec, ki nas bogati in razlikuje od tistih, ki vsega tega nimajo. Zato se moramo tega bogastva zavedati in iz njega po-tegniti samo pozitivne stvari. Vse to lahko doživimo le s strpnostjo. Celotni položaj Romov v mestni občini, ki je z vidika njihovih bi-vanjskih razmer in tudi njihove vključenosti v osnovno vzgojo in izobraževanje v lokalno sku-pnost vzorčni primer za celotno Slovenijo, pa morda najbolj zr-cali misel odličnih povezovalcev programa — Klavdije Forjan in Valetina Šarkezija: »Pojdimo sko-zi čas, ki nam je dan. Spoznajmo, da nismo sami. Podajmo si dlan in sonce bo med nami. Nikoli na tem svetu naj nihče ne osta-ne sam, vsakdo ima pravico, da najde toplo dlan.« Mesec april obogaten z romsko kulturo Aleksandra Grah V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu so odprli že drugi Festival romske kulture Romano Čhon oz. Romski mesec. Organizatorji Festivala romske kulture so se tako že drugič od-ločili, da širši javnosti prikažejo pestrost romske kulture, ki jo spremljajo številni nastopi do-mačih in tujih glasbenih izvajal-cev, predavanja, razstave, delav-nice, filmski in literarni večeri. Program se bo odvijal v štirih slo-venskih mestih, in sicer v Murski Soboti, Ljubljani, Novem mestu in Mariboru. Festival je uradno odprl župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, ki je poudaril, da je občina ve-dno dobro sodelovala z romsko skupnostjo, izpostavil je tudi ne-katere druge dosežke skupnosti. »Za bivanje v sožitju se med sabo moramo spoznavati in prav ta-kšni festivali so dobra priložnost za spoznavanje različnih kultur,« je še povedal Štihec. Na odprtju festivala je nekaj besed spregovo-rila tudi predsednica Romskega akademskega kluba Samanta Baranja, ki je velik poudarek na-menila pomenu medkulturnega dialoga, ki je po njenem mnenju zelo pomemben pri uspešnem vključevanju Romov v kulturo. Med drugim je še dejala, da se je romska kultura nenehno soočala s številnimi ovirami, a ji je kljub temu uspelo. Odprtja festivala se je udeležil tudi direktor Urada za narodnosti Stane Baluh, ki je prepričan, da ta projekt moramo postaviti v tradicijo Slovenije in ga takšnega tudi ohraniti, saj ga lahko ponosno predstavimo tudi drugim. 28 ŠPORT 60 let planinskega društva Matica Murska Sobota Jože Ružič Stopili smo v jubilejno leto naše-ga društva: 21. aprila bo preteklo 60 let, odkar so v Murski Soboti ustanovili planinsko društvo. Naši predhodniki se najbrž niso zavedali, kaj so zaplodili, ko so v prekmursko zavest zasejali podobo slovenskih gora. Verjetno ne, vsaj čisto natanko ne. Seme planinstva je pognalo in danes s ponosom ugotavljamo, da je Prekmurje znano po planinstvu in planinskih zanesenjakih širom po Sloveniji. Planinsko društvo Matica Murska Sobota je bilo ustano-vljeno leta 1950. Združuje član-stvo na področju bivše občine Murska Sobota pa tudi izven, deluje pa na sedežu društva v Murski Soboti, v pododboru v Beltincih, v sekciji v Puconcih in sekcijah mladih planincev na OŠ I, OŠ II v Murski Soboti, OŠ IV Murska Sobota, OŠ Beltinci, OŠ Bakovci, OŠ Cankova, OŠ Puconci, OŠ Bogojina, OŠ Fokovci in v Varstveno-delovnem centru Murska Sobota. V letu 2009 je bilo včlanjenih 467 članov s plačano članarino, od tega 247 odraslih članov, 41 članov s posebnimi potrebami v Varstveno-delovnem centru, 25 srednješolcev in študentov ter 154 osnovnošolcev in predšol-skih otrok. Organizirano in var-no smo v lanskem letu popeljali na pohode 1262 udeležencev, 457 osnovnošolcev in predšol-skih otrok, čez 900 članov pa je še bilo na drugih akcijah iz pro-grama društva. Svojo osnovno dejavnost izvaja osemnajst planinskih vodnikov z veljavno licenco za vodenje pohodov, pet mentorjev pla-ninske vzgoje in deset marka-cistov. Vzdržujemo Pomursko planinsko pot med Veržejem in Veliko Polano ter Tromej nikom in Radenci ter Evropsko pešpot E-7. Začenjamo novo desetletje v zgo-dovini društva. Šestdeseta oble-tnica pomeni dolgo pot, polno vzponov in padcev. Zaradi rece-sije in vse težjega pridobivanja fi-nančnih sredstev smo se odločili, da bo naše praznovanje skromno, a ne nujno manj svečano. Praznovanje smo razdelili na pet dejanj, prvo pa so nam pripra-vili kar naši mladi planinci, in to spontano, sami od sebe. Ob obletnici so nam podarili čudo-vito darilo, saj so se na državno tekmovanje Mladina in gore prek regijskega uvrstile štiri ekipe, kjer so zasedle četrto, peto, osmo in petindvajseto mesto. Tako šte-vilčnega zastopstva na držav-nem tekmovanju, ki poteka že več kot 20 let, iz enega društva ni imelo še nobeno društvo. Sicer pa vsestranski skrbi in podpori delu z mladimi planinci sledimo že nekaj let, zato tudi rezultati ne morejo izostati. Prav tako posvečamo dosti časa in sredstev vzgoji in izobraževanju strokov-nih kadrov, planinskih vodnikov, mentorjev planinske vzgoje in markacistov. Drugo dejanje je otvoritev raz-stave planinske fotografije in li-terature, ki se je zgodila 6. aprila. Razstava je razdeljena na tri dele. Prvi del je avtorska razstava Lada Klara pod nazivom »Čez hribe in doline«. Fotografija je njegov ži-vljenjski izziv. V njegovo zgodbo pa so več ali manj vpleteni tudi njegovi planinski prijatelji, če-prav je v zadnjem času postal bolj samohodec, saj mu ostali prepro-sto ne morejo slediti. »Tempus fugit!« Čas beži — je nekoč pi-salo na številčnicah dragocenih ur. Danes je to zapisano na vsaki Ladovi fotografiji. Drugi del predstavlja slikovno gradivo iz zgodovine do sedanjo-sti. V knjigi vseh knjig (Psalm 65, 13-14) je zapisano: »... griči se opasujejo z radostjo. Livade se oblačijo s čredami, doline se ogri-njajo z žitom; vse vriska in poje.« Podobno nas vznemirjajo podo-be naših planincev, ko korak za korakom sledimo slikam in po-tujemo z njimi čez prekmursko ravnico in reko Muro, Pohorje, Karavanke, Kamniške planine in Julijce na Grossglockner, Mont Blanc in še naprej vse tja do Himalaje. Tretji del predstavlja del društve-ne literarne zgodovine in planin-ske literature od leposlovne do vzgojne. Po Mlakarju bi lahko rekli »od Prekmurja do Mont Blanca«. Avtor izbora je profesor Jani Glažar, ki mu je ta tematika dobesedno pisana na kožo. Tretje dejanje praznovanja bo svečana proslava ob šestdesetle-tnici 24. aprila 2010 v grajski dvorani pod pokroviteljstvom Mestne občine Murska Sobota, četrto pohod na Triglav pod geslom »60 planincev društva iz šestih smeri na Triglav«, peto dejanje pa bo planinski ples v Moravskih Toplicah. Poseben pečat daje društvu so-delovanje z Varstveno-delovnim centrom iz Murske Sobote. Smo eno redkih planinskih društev v Sloveniji, ki se ukvarja z ljudmi s posebnimi potrebami. Z leti smo postali res pravi prijatelji in naša druženja so vedno polna dobre volje. Ob slovesu pa je vedno prisotno vprašanje: »Kdaj bomo spet šli na pohod?« Tudi naša spletna stran www.pd-maticams-drustvo.si je izredno dobro obiskana, saj jo dnevno obišče več kot dvajset obiskoval-cev. Na njej najdete vse sprotne informacije o razpisih pohodov in druge podatke o delovanju društva ter neštete fotografije. 29 ŠPORT Odbojkarji Galex-Mira predčasno zaključili sezono Karlo Vrataric Po odličnem tretjem mestu v tako imenovani modri skupini so odboj-karji Galex-Mira v četrtfinalu konč-nice naleteli na šestouvrščeno ekipo Astec Triglav in se po dveh porazih niso uvrstili v pričakovan polfinale. Za njimi je temu porazu navkljub uspešna sezona, kar je potrdil tudi obisk tekme proti slovenskim pr-vakom, z več kot tisoč obiskovalci. Zaradi dobrih predstav domačih odbojkarjev Galex-Mira in uspe-šnih nastopov evropskega ACH Volleya je v začetku druge polo-vice marca v Prekmurju vladalo izjemno zanimanje za ogled tek-me omenjenih ekip. Vstopnice v predprodaji so pošle že prvi dan prodaje, in čeprav si je tekmo ogledalo 1100 gledalcev, je mno-go športnih navdušencev ostalo brez dragocenega koščka papirja. Uvodni niz so sicer dobili domači odbojkarji, nadaljevanje pa ni bilo po pričakovanjih njihovih navi-jačev. »Kar se rezultata tiče, sem razočaran. Lahko bi iztržili več, a priložnosti nismo izkoristili. Po drugi strani pa je ACH Volley igral zelo kakovostno, zato smo težko ustavljali njihove nalete, saj vsaka slabost našega posameznika vpliva na rezultat, primernih zamenjav pa nimamo. Tako z menjavo ni-smo mogli presekati njihove igre ali izboljšati svoje,« je o tekmi leta povedal trener in direktor Galex-Mira Dejan Fujs. Vzdušje v dvorani prve osnovne šole je bilo dvajsetega marca res odlično, vendar rekordnega obi-ska odbojkarske tekme v Murski Soboti niso popravili. Fujs se spominja tekme izpred parih let v evropskem pokalu proti Rigi, ko je bila dvorana še bolj polna. Kljub vsemu je množičen obisk tekme z Blejci dokazal, da so ljudje zadovoljni in da jih odbojka zani-ma. »Z dobrimi igrami smo uspeli napolniti dvorano. Če bi imeli na razpolago še večjo, bi brez težav napolnili tudi tisto. Upam, da nas bodo gledalci še naprej spremljali, a za to moramo poskrbeti z do-brimi igrami,« pravi pred kratkim »upokojeni« odbojkar Fujs. Po tekmi je bilo jasno, da Galex-Mir ne more zasesti drugega me-sta v modri skupini. Tako so se pomurski odbojkarji v četrtfinalu pomerili proti ekipi Astec Triglav, ki je sicer zasedla šesto mesto v modri skupini, vendar je trener Fujs že pred tekmama opozarjal na izenačenost lige. Zgodil se je ravno najbolj črn scenarij, saj so murskosoboški odbojkarji izgubi-li obe odločilni tekmi, izpadu pa sta verjetno botrovali kratka klop in utrujenost po naporni sezoni. Kljub neuvrstitvi v polfinale je sezona bila uspešna. Galex-Mir bo namreč v prihodnji sezoni, če Blejci obranijo naslov državnega prvaka, kot finalist pokala igral v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. Panvita ostaja generalni sponzor atletskega kluba Geza Grabar S podpisom štiriletne pogodbe ostaja Skupina Panvita, najpomembnejši finančni mecen atletskega kluba iz Murske Sobote. Štefan Martinec, predsednik kluba, je ob tem izrazil zadovoljstvo in pre-pričanje, da bo ta finančni vložek, ki na letni ravni za klub predsta-vlja tretjinski delež v okrog 50 tisoč evrov vrednem letnem proračunu, omogočil nadaljnjo rast kluba in razvoj najperspektivnejših atletov. Minulo leto je bilo namreč za klub najuspešnejše doslej, saj so njihovi atleti in atletinje na državnih pr-venstvih osvojili kar 87 medalj, to pa je največ v vseh 45 letih delo-vanja kluba. Lani so imeli v klubu s približno sto člani tudi šest dr-žavnih reprezentantov, na podlagi doseženih rezultatov pa ima tačas status kategoriziranih športni- kov pri Olimpijskem komiteju Slovenije deset atletov in atletinj. Kategorizacijo državnega razreda ima Tina Jureš, mladinskega razre-da pa Aleš Zver, Gregor Vinčec, Tomaž Rozmarič, Anja Benko, Urška Martinec, Katja Vrdjuka, Urška Jelenovec, Ines Horvat in Sonja Neger. Tudi mag. Dejan Židan, predse-dnik Panvitine uprave, kjer niso niti za trenutek pomislili, da bi zelo korektno dosedanje štiriletno sodelovanje prekinili, verjame, da se njihov posluh za potrebe družbe in usmerjenost v trajni razvoj zrca-li v številnih uspehih in odmevnih rezultatih. »S sponzorstvi vlagamo v šport, izobraževanje, znanost in kulturo. Še posebej želimo podpreti talentirane otroke, jim omogočiti treninge, tekmovanja in - najpo-membnejše — zdrav način življenja ter brezskrbno otroštvo in mla-dost,« je zaključil Židan. Ob tej priložnosti so predstavili tudi štiri atlete, ki so že v zimski sezoni postavili kar šest dvoranskih državnih rekordov ter z rezultatske-ga vidika napovedali še eno izjemno sezono: pionirja Anja Benko in Nino Celec sta ga dvakrat izboljša-la v teku na 400 metrov oziroma v skoku v daljino, rekordni dosežek mlajšega mladinca Aleša Zvera pa je izboljšal njegov vrstnik in klub-ski kolega Tomaž Rozmarič. Med kandidatkami za letošnje evropsko člansko prvenstvo je v teku na 200 metrov tudi Tina Jureš, ki je bila na nedavnem dvoranskem državnem članskem teku na 60 metrov tretja. 30 ŠPORT Mura 05 z novim vodstvom Karlo Vratarič V začetku aprila je na stadionu Fazanerija potekal občni zbor dru-štva Mura 05, na katerem so člani društva izvolili novo vodstvo in or-gane. Novi predsednik je tudi uradno postal Miroslav Topič. Na občnem zboru društva Mura 05 je po sprejetju dnevnega reda in ugotovitvi sklepčnosti najprej zdaj že bivši podpredsednik klu-ba Bojan Petrijan podal finančno stanje ob koncu meseca marca. Na zadnji dan v marcu je Mura 05 imela še med dvanajst in tri-najst tisoč evrov neporavnanih obveznosti. Polovica tega zneska so dolgovi do davčne uprave, preostalo pa dolgovi do doma-čih igralcev. V klubu pričakujejo še poplačilo nekdanjega trener-ja Primoža Glihe, ki toži klub. Skupaj je bilo neporavnanih ob-veznosti za okoli 115 tisoč evrov, prioritetno pa so morali zadeve reševati v arbitražnem postop-ku. Zahteve so vložili pretežno igralci izven Pomurja, ki se jim Petrijan zahvaljuje za korektnost, saj so odpisovali kazni, ki jih je klubu nalagala Nogometna zve-za Slovenije, ki je želela Muri 05 odvzeti najprej devet točk, kasneje pa eno. »Danes sem vesel, da imamo fan-te, ki so si upali ponovno stopiti na igralno površino kljub temu, da so v nekem trenutku že izo-besili napise o stavki. Kažejo, da jim za Muro 05 ni vseeno. Zahvaljujem se jim tudi, da smo se z njimi lahko dogovorili o fi-nančni plati sodelovanja,« pravi Petrijan, ki je še razkril, da so v klubu želeli zadržati Drahna in Kremenoviča, a niso imeli dovolj sredstev. Z igralci, ki so še ostali v klubu in ki jim še dolgujejo de-nar, je dogovorjeno, da dolgove poravnajo v letošnjem ali nasle-dnjem letu. Petrijan je prepričan, da so novi temelji postavljeni in začrtane prave smernice. Na občnem zboru so na dan pri-šle tudi novice, ki jih javnost do-slej ni poznala. Tako je nekdanji član upravnega odbora Mladen Prettner razkril, da je bilo pred sezono že vse dogovorjeno za prihod trenerja Roberta Pevnika, ki bi prejemal 1000 evrov plače, vendar je nekdo imel drugačne in-terese in je raje pripeljal Primoža Gliho, ki je Muro 05 mesečno stal 2200 evrov in še evro od vsake prodane vstopnice. Prettner kliče na odgovornost ljudi, ki so s svoji-mi dejanju povzročili, da je Mura 05 nižje kot pred petimi leti. Petrijan je v razpravi dodal, da so bile podpisane pogodbe v skupni vrednosti 500 tisoč evrov, čeprav je bil letni proračun kluba največ 230 tisoč evrov. Oglasil se je tudi predsednik Medobčinske zveze Murske Sobote Danilo Kacijan in izpostavil, da Mura mora biti pomurski paradni konj, vendar pa mora biti obenem tudi resen klub. V nadaljevanju sta bila razrešena upravni in nadzorni odbor, sledi-lo pa je imenovanje novih odbo-rov in organov. Kot kandidat za predsednika se je članom društva predstavil Miroslav Topič in bil kasneje tudi izvoljen. »Čim prej se želimo uvrstiti v prvo ligo. Ne bom napovedal, ali bo to čez eno ali pet let, a poskusili bomo izko-ristiti vsako priložnost, tudi če se nam bo ponudila že v naslednji sezoni. V preteklosti so bili cilji že prevečkrat postavljeni previsoko,« je po izvolitvi o viziji kluba pove-dal Topič. V upravnem odboru bodo poleg njega sedeli še Andrej Benko, Nikolaj Gorza, Bojan Petrijan in Mladen Prettner. 31 Planet kuhinj ŠPORT 44. pokal Murske Sobote v judu zmaga za Adrijana Gomboca Geza Grabar Judo klub Murska Sobota je na svo-jem tradicionalnem mednarodnem turnirju gostil kar 348 tekmovalcev. Z uspehom so nastopili domači tek-movalci, najuspešnejši med njimi je bil Adrijan Gomboc, ki je zmagal v kategoriji do 55 kg. Sicer pa so se v novi telovadnici ekonomske šole med tekmoval-ci iz Avstrije, Hrvaške, Srbije in Slovenije — ti so tekmovali v treh starostnih kategorijah: mladinski, med mlajšimi ter starejšimi dekle-ti in dečki, uspešno merili tudi drugi domači tekmovalci. Jon Jerebic je zmagal pri mladincih nad 100 kg; pri starejših dečkih do 42 kg je bil Samo Sarčevič tretji, pri starejših deklicah do 63 kg Tina Slavic tudi tretja, nad 63 kg Sanja Cahuk prva, pri mlajših deklicah do 36 kg pa Doroteja Cahuk druga. Trenerja Silvo Kavčuč in Dario Vrdjuka sta z nastopi svojih va-rovancev kljub nekoliko zdeset-kani udeležbi domačih mladincev — ti so imeli poskusno maturo, zadovoljna. Obetavnega Uroša Kavčiča, ki ni nastopil, je na-mreč uspešno nadomestil Adrijan Gomboc, ki je šele prvo leto ka-det in je s tretjim mestom na ne-davnem kadetskem A-turnirju v Zagrebu izpolnil normo za nastop na evropskem kadetskem prven-stvu, ki bo junija na Češkem. Gomboc je namreč doma zmagal celo v starostni skupini mladin-cev. Kot član slovenske reprezen-tance se bo ta in prihodnji mesec udeležil kadetskih A-turnirjev v Dubrovniku, Berlinu, na Češkem in Poljskem. Murskosoboški turnirje kot eden izmed šestih tudi letos veljal za točkovanje za slovenski pokal. V natečaju o živalih in nesrečah murskosoboške šole med najuspešnejšimi Geza Grabar Murskosoboška izpostava republi-ške Uprave za zaščito in reševanje je za območje Pomurja, tudi letos pa so se izven konkurence vklju-čile sosednje regije iz Hrvaške in Madžarske, v letošnjem šolskem letu izvedla natečaj za najboljša likovna in literarna dela na temo »Naravne in druge nesreče - živali in nesreče«. Z vsakoletnimi regijskimi nate-čaji in ostalimi aktivnostmi pro-grama informiranja, izobraževa-nja in usposabljanja predšolske in šolske mladine — v državnem centru za usposabljanje in re-ševanje na Igu pri Ljubljani bo sredi maja potekal še zaključek z izborom najboljših na državni ravni, želijo v Upravi za zaščito in reševanje ozaveščati in obe-nem krepiti zavest najmlajših, posredno pa tudi njihovih star-šev, vzgojiteljev in učiteljev, da se nesreče dogajajo vsakodnevno in da se lahko zgodijo tudi nam. Zato se moramo na njih ustrezno pripraviti in tako v največji meri omejiti oziroma ublažiti njihove posledice. Med 264 avtorji z 277 izdelki — glavnina je bila likovnih izdel-kov, so bili številni tudi iz petih osnovnih šol v mestni občini, med katerimi so učenci iz osnov-nih šol v Murski Soboti posegli po najvišjih uvrstitvah. V konkurenci učencev prve tria-de osnovnih šol je med likovnimi izdelki Marko Kalamar Moralec iz OS I osvojil peto mesto, s svo-jim literarnim izdelkom pa se je Marin Rantaša (OŠ III) uvrstil na četrto mesto; v II. triadi je Tina Rajnar (OS II) s svojim likovnim delom osvojila tretje, Ria Grof (OŠ III) pa z literarnim delom četrto mesto. Med učenci tretjega triletja osnovnih šol pa je Tamara Dimič (OŠ III) na ome-njeno temo napisala najboljši spis, v skupini likovnih izdelkov pa je bilo delo Alena Špilaka (OŠ IV) ocenjeno kot peto najboljše. Mentorice oziroma mentorji mladih Sobočanov so bili Tanja Kočar Vučko, Ksenija Halas, Suzana Juteršnik, Terezija Gujtman ter Matjaž Geder in Štefan Cervek. 32 GASILCI Izobraževanje gasilcev na regijski ravni Geza Grabar V okvir pomembnih zimskih ak-tivnosti gasilcev nedvomno sodijo različne oblike tečajev in strokovnih usposabljanj. Po načrtu Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota in regij-skega gasilskega poveljstva so v gasilskem domu v Murski Soboti pripravili izobraževanje o notra-njih in dimniških požarih, ki se ga je udeležilo 104 slušateljev iz vrst poveljnikov in podpoveljnikov iz vseh trinajstih pomurskih gasilskih zvez. Pozdravni in uvodni nagovor sta opravila Stefan Barbarič, pred-sednik GZ MO Murska Sobota, in Martin Smodiš, poveljnik Civilne zaščite za Pomurje. Predavatelja poveljnik Franc Olaj in podpovelj-nik Anton Gomboc, oba iz GZ MO Murska Sobota, sta pred-stavila taktiko gašenja notranjih in dimniških požarov, nevarnosti požarov plina ter preventivno delo-vanje. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi statistiki raznih intervencij v letih 2008 in 2009 v Pomurju. Statistika namreč govori, da je tudi v pomurski regiji vedno več notra- njih in dimniških požarov, zlasti pa izstopajo požari v kuhinjah (od-sotnost pri kuhanju, ko se vžgejo kuhinjske nape in drugi elementi, pozabljeno meso na štedilniku in druga hrana, prevroče olje, okvare pri kuhinjskih električnih telesih). Ob tem so prikazali tudi delova-nje termovizijske kamere in nje-no uporabo v gasilstvu ter čelade, opremljene z laringofonom. Tudi ostali zunanji predavatelji (požarni inšpektor z obrambnega ministr-stva, predstavnik Dimnikarske zbornice Slovenije in predstavnik tovarne dimnikov Shiedel) so bili odlični. Ocena slušateljev je dobra in odmevna, želijo pa si še več po-dobnih predavanj. Osnovni tečaj za gasilca Geza Grabar Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota je za svoja dru-štva tudi letos organizirala tečaj za izprašane gasilce oziroma bodoče operativce. V vaško-gasilskem domu v Cernelavcih so 62-urni tečaj — od tega je bilo 21 ur teo-retičnega pouka, izvedli predava-telji iz gasilskih društev Veščica, Černelavci in Polana. Kot je pojasnil vodja tečaja Bojan Horvat, sicer član PGD Veščica, je rekordnih 45 tečajnikov prišlo iz gasilskih društev Veščica (17), Krog (8), Polana (6), Cernelavci in Rakičan (po 5), Bakovci (2) ter Satahovci in Nemčavci (po 1). Bodoči gasilci — med katerimi je bilo kar 14 žensk, od tega cela članska enota iz Veščice, so se se-znanili z osnovami organizacije gasilstva in prava, zaščite telesa in dihal, razvrščanja, vozil in opre-me, gradbeništva in preskrbe z ga-silno vodo, tehničnega reševanja in gasilske tehnike. Na zaključku tečaja, ki je sledil skupinskim praktičnim vajam z gasilsko tehniko in opremo, sta poveljnik in predsednik GZ MO Murska Sobota Franc Olaj in Štefan Barbarič izrazila zado-voljstvo nad zelo kakovostno pri-pravljenim in izvedenim tečajem, zato sta prepričana, da so bodoči gasilci dobili dovolj trdno pod-lago osnovnih gasilskih znanj, ki jih bodo nadgrajevali z novimi uč-nimi vsebinami s tega področja. Dejala sta še, da nove obveze in zadolžitve od gasilcev zahtevajo dodatna znanja, zato so izobraže-vanja in praktična usposabljanja za vse gasilce stalnica. Olaj, ki je poveljnikom podal tudi napotke za praktično delo tečajnikov v domačih društvih, je napovedal, da bo nadaljevalni tečaj za gasilca razpisan že jeseni. Na koncu se je za vestno obisko-vanje tečaja z upanjem, da se na izobraževanju na nadaljevalnem tečaju vnovič srečajo že pozno je-seni, zbranim zahvalil tudi vodja tečaja Bojan Horvat. Tako uspe-šno pa tečaja ne bi mogli izvesti brez odličnega gostitelja PGD Cernelavci, ki je ob prostorih nudilo tudi vso tehnično opremo in računalniško tehniko; pa tudi brez pomoči gasilske zveze, ki je poskrbela za tehnično pomoč in pripravljenost predavateljev, ki so bogata gasilska znanja prenesli na mlade rodove, tečaj ne bi tako dobro uspel. 33 Horvat Jožica s.p. NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE Izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK Naslovnica: TANJA ZRINSKI Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon 02 525 16 19 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. aprila 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Anica Nad, Partizanska 34a, Bakovci, 9000 Murska Sobota. Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 34 Zveza svobodnih sindikatov Pomurja v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota prireja v petek, 30. aprila 2010 TRADICIONALNO KRESOVANJE 15.4.2010 ob 20.00 KONCERT KITARISTA HUBERTA KAPPELA (NEMČIJA) Vstop prost Dvorana Glasbene šole Murska Sobota 17.4.2010 KONCERT: HORIZONT Kegl-City ob 20.00 Murska Sobota) 17.4.2010 PREDSTAVITEV FESTIVAtA Kratochvvill ob 22.00 MORSKI FESTIVAL KITARE : RAMBO AMADEUS Murska Sobota 24.4.2010 KONCERT PLAMEN Kegl- City, ob 20.00 Murska Sobota 6.4.2010 ob 19.00 otvoritev razstave: DANIEL JEJČIČ, ALEKSANDER VUKAN - SANJE Galerija Murska Sobota PREDSTAVE 21.4.2010 ob 19.00 Miloš Mikeln: GOLOBJE MIRU - Gimnazija Franca Miklošiča, Ljutomer Cena vstopnice: 7 EUR; Rezervacija po telefonu: (02) 58 58 700 prodaja vstopnic:uro pred predstavo Grajska dvorana Murska Sobota 22.4.2010 ob 19.00 Zora Hudoles: METEORIT V KOZARCU - KUD Štefan Kovač M. Sobota Cena vstopnice: 7 EUR - v predprodaji, 10 EUR -uro pred predstavo Rezervacija in prodaja vstopnic: Pisarna ZKD telefon: 031 229 779 Grajska dvorana, M. Sobota 17.4.2010 ČISTILNA AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU! - Let's do it Slovenia Park M. Sobota in bližnja okolica 17.4.2010 od 21.00 naprej HATTRICK PARTY Maximus, Murska Sobota 20.4.2010 ob 17.00 VVALDORFSKE IGRALNE URICE ZA OTROKE IN STARŠE Vstopnina: otroci - 2,50 €, starši -1,50 € prijave do 19. aprila (Maja Rauch, telefon: 544 12 38) Predprostor grajske dvorane, M. Sobota 22.4.2010 »NATEČAJ PLASTENKE NAŠE PRIJATELJICE« Maximus M. Sobota 23.4.2010 ob 19.00 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Grajska dvorana Murska Sobota 24.4.2010 LETALSKO - MODELARSKI PRAZNIK z modelarji iz Pomurja Maximus Murska Sobota 30.4.2010 od 17.00 naprej TRADICIONALNO KRESOVANJE Mestni park Murska Sobota 9.5.2010 Slovesnost s polaganjem vencev ob dnevu zmage Trg zmage Murska Sobota