DELEGATI IZ NAŠE OBČINE NA 10-KONGRESU ZKS
Kongresno ozračje je bilo enkratno
Na deaetem kongresu slovensklh komunistov Je bllo tudl več delegatov Iz naše občlne. Naproslll amo nekatere Izmed tlstlh delegatov, kl ao aodelo-vall v razpravl, naj nam povedo kaj več o svojlh mlsllh, kl ao Jlh poaredovall kongresnemu avdlto-rlju In kakšen vtls so imell o kongreau nasploh.
Samo z delom lahko stvari spreminjamo
IVANKA MALI je bila na -10. kongresu delegat že v tretje. Sodelovala je tudi na 4. in 9. kongresu. Pravi, da je biti delegat velika čast, pa tudi odgovornost, saj v teh dneh po kongresu vedno znova občuti veliko obvez-nost za sprejete naloge. Po i\jenem mneryu je ena od os-novnih ugotovitev kongre-sa, da bomo stvari, ki jih mo-ramo spremeniti, spremiiya-li lahko le z zavestnim, odgo-vornim in učinkovitim delom.
Na kongresu je razpravjja-la o Zvezi prijateljev mladi-ne in Zvezi pioniijev, ki jo je leta 1952 na pobudo CK KPJ ustanovila partija z name-nom, da bi zagotovila vse-binsko usmeijenost in pove-zovanje vseh subjektov, ki delajo z otrokom. Če so ko-munisti tedaj čutili potrebo po ustanovitvi take organi-zacije, je dejala tovarišica Malijeva na kongresu, bi morali tudi danes imeti tak-šen odnos do nje in se vanjo vklučevati tudi mentoiji, animatorji in strokovnjaki za delo z mladino ter skupaj s SZDL, mladinsko in sindi-kalno organizacijo ustvaijati pogoje za delo z mladimi. Pi-onirji so vsestranska oseb-nost, želijo tvorno sodelova-
ti ne le v svoji organizaciji, ampak tudi v krajevni skup-nosti, razvijati želijo svojo ustvarjalnost in iniciativ-nost, pri čemer pa se obliku-jejo in rastejo ob zgledih nas starejših. Na nas je, da s svo-jim delovanjem ne razblinja-mo moralnih riorm, mi smo tisti, ki smo jim dolžni zago-tavljati pogoje za njihovo rast in razvijaiye. Zato je dolžnost zlasti komunistov, da delujejo z mladimi tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, kulturi, telesni kulturi, skratka povsod tam, kjer se ustvaijajo pogoji za rast in razvoj najmlajše ge-neracije.
Družba velja toliko kolikor ima razvito zdravstvo LIOUA  MIŠIČ  dela  kot
zobozdravnica v Zdravstve-nem domu Ljubljana. Na kongresu je sodelovala v ko-misiji za družbene dejav-nosti.
Razprava tovarišice Miši-čeve je bila konkretna, oprta na že v letu 1983 sprejeti pro-gram ukrepov in aktivnosti za uresničevanje ekonom-ske stabilizacjje. Zavzela se je za prestrukturiranje zdravstvene dejavnosti in usmeritev v osnovno zdrav-stveno dejavnost, ki z naj-manjšo porabo sredstev daje največje učinke in je najbliž-ja prebivalcem, kjer živyo in delajo. Draga in visoka me-dicinska tehnologija, bolniš-nična in specialistična de-javnost z velikimi stroški, namreč ne dajejo pričakova-nih rezultatov, ampak še po-glabljajo krizo in povečujejo porabo na področju zdrav-stva.
Kritično je ocenila, da pro-gram le delno in počasi ures-ničvgejo, saj pogosto niti ko-munisti v zdravstvu niso do-volj aktivni in prodorni, pa naj bo to v SIS ali DPS, da bi
dovolj podprli potrebne spremembe v delovaiyu zdravstvene dejavnosti v Ljubljani. Tako, je na kon-gresu dejala tovarišica Miši-čeva, še vedno vztrajamo pri starih odnosih in razporeja-mo sredstva in kadre po ob-stoječih zmogljivostih, ne pa pri programih, ki bi dali več-je rezultate, če bi sledili kre-pitvi osnovne dejavnosti, ki je najučinkovitejša in najce-nejša oblika zdravstva. Zdravstveni delavci priča-kujemo od kongresa, da bo dal usmeritvam, ki temetiyo na konceptih primarnega zdravstvenega varstva polno podporo.
Zakonitost je treba spoštovati na vsakem kongresu
PAVLE CAR javni tožilec SR Slovenije je bil na letoš-iyem kongresu slovenske partye že tretjič, vendar pr-vič kot delegat. Dva kongre-sa je spremljal kot gost. Kongresno vzdušje je bilo enkratno in tudi izredno im-presivno, je dejal tovariš Car. »Ko sem preletel v predkongresnih aktivnostih predlog resolucije,« je pove-dal, »sem opazil, da v tem predlogu ni ničesar zapisa-nega okoli uveyavyaiya za-konitosti, zato sem se odlo-čil, da na kongresu sprego-vorim prav o tem, oziroma o uveljavljanju legalitete. Na-hajamo se v težkem gospo-darskem položaju, v kate-rem pogosto prihaja v ospre-dje vprašanje zakonitosti. Na kongresu sem želel opo-zoriti, da težav v gospodar-stvu ne moremo reševati le s kaznimi, ampak je potrebno vzroke pri odpravljaiyu sla-bosti iskati globje. Eden od takšnih vzrokov je tudi pre-
normiranost, o čemer je v kritični analizi rečeno veli-ko, v osnutku resolucije pa ničesar.
V svoji razpravi je opozo-ril, da imamo v naši kazen-ski zakonodaji zapisanih kar dva tisoč oblik kaznivih de-jary, ki so vsebovani v 200 zveznih in nekaj deset repu-bliških zakonov in predpi-sov. Običajno pa se jih na sodiščih od vse te množice kaznivih dejanj pojavlja le
kakih 15. Zato se je zavzel za revizijo pravnih predpisov oziroma sankcij. Ta številč-nost nam namreč gotovo zmanjšuje učinkovitost pri pregaiyanju kaznivih dejaiy. Ko je govoril o tem, da se ob napadih na družbeno pre-moženje postavljajo v ospre-dje tudi vprašarya ustavno-sti in zakonitosti, je bil odlo-čen, da je treba zakonitost spoštovati na vsakem kora-ku, ker vsako nespoštovanje zakonitosti vodi v anarhijo in brezpravje, pri čemer pa mora ustava ostati nedotak-njena. Potrebna je le spre-memba posameznih zako-nov. Misli iz razprave dele-gata Carja so bile kot dopol-nilo vnešene tudi v kongres-no resolucijo.
Z d*4*gaU m )• pogovuiala: Tatjana Pust