iaiavtkC OLASILO SZDL ZASAVJA TEDNIK TRBOVLJE, 12. VIII. 1964 - ST. 33 - LETO XVII. - 20. DIN Prizadevanja za uveljavljanje ustavnih načel- osnovna Piše: Marijan OROŽEN, sekretar CK ZKJ in delegat Hrastnika za VIII. kongres ZKJ naloga članov Z K V smernicah za predkongresno aktivnost in v vsakodnevni dejavnosti sploh mnogo govorimo o potrebi, da se Zveza komunistov v svoji dejavnosti še bolj osredotoči na probleme družbeno-ekonomskih odnosov, ki nastajajo v pogojih socialistične demokracije in samoupravljanja O tem je bilo mnogo govora tudi na zadnjih občinskih konferencah ZK v Zasavju. Vse bolj postaja jasno, da je od še močnejše usmeritve Zveze komunistov na ta vprašanja odvisno hitrejše uveljavljanje osnovnih načel naše Ustave in odpravljanje razlik med normativnim in stvarnim stanjem, odnosno med tem, kako bi moralo biti, oz. kako v praksi še vedno je. Aktivnost na uresničevanju in doslednem uveljavljanju ustavnih načel odpira silno važno, pomembno, novo in neizčrpno področje politične aktivnosti komunistov in vseh zavestnih socialističnih sil, da bi naš samoupravni sistem izpolnili s popolnejšim in neposredne jšim demokratizmom ter stvarnim odločanjem delovnih ljudi o vseh družbenih zadevah. Dejstvo je namreč, da na mnogih področjih v praksi še vedno zelo zaostajamo za tem, kar smo zapisali v ustavo, občinske statute in Na novi Zasavski cesti je vsak dan kaj novega. Zdaj je dobil odsek ceste v bližini Renk že asfalt. POMEMBNA ŠTUDIJA Dr. Igor Vrišer: RUDARSKA MESTA; izdala Slovenska matica; Ljubljana, 1964. Delo je pravzaprav dopolnjena doktorska disertacija predstojnika oddelka za geografijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani dr. Igorja Vrišerja. Kljub temu ali pa morda ravno zaradi tega je edinstvena tovrstna študija, saj doslej pri nas o slovenskem ozemlju, Po osvoboditvi so doiive-la mesta v črnem revirju nadaljnjo preobrazbo, ki je rezultat naglega tempa socialistične izgradnje in razvoja proizvodnih in drugih družbenih funkcij. Po osvoboditvi statute delovnih organizacij. V praksi je marsikaj šele na začetku, se šele kaže kot proces, a za marsikatero določilo še niso dani zadovoljivi materialni pogoji Malo globlja analiza v posameznih delovnih kolektivih bi pokazala konice problemov ki se na prvi pogled zdijo majhni, vendar so principielnega značaja in zelo pomembni Na področju samoupravljanja se srečujemo — čeprav vse manj — z razlikami med formalnimi pravicami in stvar n m odločanjem o najvažnejših vprašanjih. Niso redki primeri, da imajo v procesu odločanja »glavno besedo« posamem ki ali činitelji izven samoupravnih organov ali pa je odločanje iz različnih razlogov ostalo privilegij le dela članov samoupravnih organov in da so kolektivi ter občani še vedno (Nadaljevanje na 12. strani) 20. avgusta prireditev za izseljence na Kleku bil črni revir ob -Jconcu 18. stoletja, razvila v najmoč- pc nejše proletarsko žarišče na losti kljub dolgotrajnemu stvu, zdravstvu in na drugih 'odročjili; to jim v pretek- ________.... isti kljub dolgotrajnemu narodnostnem prizadevanju ni uspelo. Reči moramo, da je črni revir danes močno produkcijsko in populacijsko jedro v Sloveniji, ki v njem srečujemo tudi nekatere posebne poleo-grafske in urbanistične probleme. Avtor študije dr. Igor Vrišer je morda ravno zaradi , P so dobila mesta v čr- zanimivem črnem revirju — nem revirju pomembne drui- tega posvetil največ pozor-Zagorju, Trbovljah in Hrast- bene funkcije v upravi, šol- (Nadaljevanje na 12. strani) niku — ni bilo nobene obsežne geografske publikacije. Črni revir, ki ga analitično zelo izčrpno obrqvn4V& Vrišer jeva študija, $qdi brjffl gotovo med najzanimivejse slovenske pokrajine s pri-rodno geografskega in tudi Z družbeno geografskega vidika. Izkoriščanje rjavega premoga je povzročilo v Za savskem hribovju, ki sicer po prirodnih pogojih ni posebno vabljivo za naselitev, veliko koncentracijo prebivalstva in nastanek treh ur-banskih naselij — Trbovelj, Zagorja In Hrastnika. Nič manj pomembne niso bile spremembe v socialni strukturi te pokrajine, ki se /e tz izrazito agrarnega predela sldvenske zemlje, kakršen fe (k) TRBOVLJE — Te dni so začeli prihajati v Zasavje v večjem številu na obisk stare domovine rojaki — izseljenci, predvsem iz Francije Nizozemske in Nemčije. Večja skupina rojakov je prišla 1. avgusta; številno skupino rojakov iz Francije pa je sprejelo Zasavje v ponedeljek. Sredi avgusta se bo mudilo na obisku v Zasavju več kot 150 rojakov. Zaradi tega bodh pododbori Slovenske izseljenske matice v Zasavju pripravili v naslednjih dneh več prireditev, sprejemov in izletov za rojake. Pododbor Slovenske izseljenske matice Trbovlje pa bo pri- hodnji četrtek, 20. avgusta, pripravil popoldan na Kleku nad Trbovljami srečanje izseljencev iz evropskih držav v slovenskem merilu. Računajo, da se bo tedaj zbralo na Kleku nad Trbovljami nad 300 gostov. S pripravami na to osrednjo prireditev za izseljence so v Trbovljah že začeli. Na pododboru Slovenske izseljenske matice smo izvedeli, da bodo poskrbeli za prevoz na Kleku. V okviru srečanja izseljencev bodo program izvajali instrumentalni ansambel »Veseli rudarji« Svobode Trbovlje II s pevci tn pevski zbor Svobode II Trbovlje. QcinnfxinnmnnnnnnnrTTnnnnaacxiaciaaaQCDaaai Praznovanje v Zagorju ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI OB ZAGORSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU • SLAVNOSTNE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE SO SE UDELEŽILI ŠTEVILNI GOSTJE • ODPRTA RAZSTAVA DEL UDELEŽENCEV I. SLIKARSKE KOLONIJE ZAGORJB-IZLAKE 1964 (ma) ZAGORJE — Ves zadnji teden so se v Zagorju ob Savi vrstite prireditve na čast dvanajstelu občinskemu prazniku. V soboto zvečer so pripadniki JLA — graditelji nove Zasavske, ceste uprizorili napad na Zagorje; v nedeljo pa so bile zaključene prireditve. V gledališki dvorani Delavskega doma je bila dopoldne najprej slavnostna seja Skupščine Zagorje ob Savi, ki so se je udeležili podpredsednik OS Ljubljana, Tone Koprivnikar, predstavniki občin Žalec, Hrastnik, Trbovlje in Litija, nekateri preživeli udeleženci spopada z Orjuno, prvoborci, poslanci republiške skupščine, predstavniki delovnih kolektivov tn drugi. Najprej so na slavnostni seji z enominutnim molkom počastili spomin vseh borcev In žrtev fašističnega nasilja, nato pa so delegacije odnesle vence k spomenikom. Na seji je govoril predsednik Občinske skupščine, Dušan KOLENC. Iz njegovega govora povzemamo naslednje: (Nadaljevanje na 4. strani) NAROČNIKOM IN BRALCEM ZASAVSKEGA TEDNIKA Zadnjo, to je 32. številko našega tednika, ste prejeli z enodnevno zamudo, ki je nastala iz nepredvidenih ovir, ne pa po krivdi našega uredništva ali CP »Mariborski tisk«. Prosimo, da nam to neljubo zamudo oprostite! Uredništvo Zasavskega tednika Trbovlje Podjetje MESO Trbovlje želi urediti nove PHODAJNE LOKALE Trboveljske mesnice že leta in leta ne ustrezajo več potrebam. So majhne, neurejene, o higieni pa v takšnih razmerah ne more biti govora. Ker v zadnjem času vse bolj težimo k čim lepši ureditvi Trbovelj, bo treba misliti tudi na nove lokale in tako nadomestiti tiste, ki so že povsem dotrajani. Obiskali smo podjetje Meso in se pozanimali o tem. Povsem druga stvar pa Je z mesnicami, ki so v obupno slabem stanju. Podjetje se že več let ukvarja z mislijo, urediti v Trbovljah pet sodobnih lokalov, opremljenih z več sekalnimi mesti, registrsko blagajno In s potrebnimi hladilnimi napravami. Zbirali so že sredstva — vsaj za primerno lastno udeležbo, vendar doslej niso prišli niti koraka dalje. Pričakujejo, da bo z novim urbanističnim načrtom primerno rešeno vprašanje lokacij ln da bodo končno mogli tudi to pereče vprašanje ugodno rešiti. Sedanje zastarele majhne mesnice onemogočajo sortirano prodajo mesa, ker Je v njih prostor le za eno samo sekalno mesto in blagajničarko. Prodaja Je razdrobljena, nesortirana, ni prepotrebnih hladilnih naprav. Prav tako prodajo znatno podražujejo vsakodnevni prevozi in tudi prava kontrola Je pri takem načinu prodaje znatno onemogočena. Podjetje teli urediti lokale, kjer bi lahko sortirali meso po vrstah pri vsakem sekalnem mestu. Poseben oddelek Je potreben za prodajo delikatesnega blaga. Pri vsaki mesnici mora biti hladilnica, kjer poslovalnica lahko vskladišči blago, da Je leto varno pred okvarami. V toplih dneh dobiva meso zelo slab Iz- V urejenih mesnicah bi vse to seveda odpadlo. Tam bi bila tudi nameščena registrirka in urejeno poslovanje z bloki. Ob sobotah in dneh pred prazniki bi lahko prodajali meso v eni mesnici pri več sekalnih mestih, tako da bi odpadle vrste in upravičeno negodovanje gospodinj. V podjetju Meso pričakujejo, da bodo v naslednjem letu prišli vsaj do ene odgovarjajoče mesnice in se tako vsaj delno približali mnogo bolj izpopolnjenim in moderniziranim trgovskim obratom. V mesnicah se prodaja skoraj najvažnejša in najbolj iskana življenjska potrebščina in če podjetje zbira sredstva za svoje sklade, jih zbira z namenom, vrniti jih po- Tako' bodo v mesecu septembru organizirali prvi seminar po počitnicah za vodstva aktivov iz delovnih organizacij in posebej za šolske aktive, že programsko uspešno večerno mladinsko politično šolo, katero bo obiskovalo nad 30 perspektivnih mladinskih kadrov, Delavska trošnikom v obliki kulturnih univerza pa že sedaj priprav- Povedaii so nam, da prvotno sploh niso imeli svojih poslovnih prostorov. Klavnica je bila komunalna ustanova In so plačevali najemnino od vsakega zakola posebej. Meso so predelovali v mesne izdelke v najetih prostorih privatnega lastnika, prodajali pa so v mesnicah bivših privatnih mesarjev. Predelovalnica sploh ni ustrezala in so 1954. leta dogradili lastno, sodobno urejeno predelovalnico mesa, jo povečali še s kuhinjo in prekajevalnico in sedaj je njihova predelovalnica ena najbolje urejenih v vsem Zasavju. Klavnica je še vedno primerna, dobro vzdrževana in potrebam Trbovelj popolnoma zadostuje. Prav tako v redu je tudi glavna hladilnica, ki so ji dogradili še na-soljevalne bazene, tako, da meso sploh ne pride več iz hladilnih prostorov pred pr e— . . , „ _ ,a.uiD,ija,i v u unwuc kajevanjem. To je še zlasti prevažajo iz centraine hladilnice ln delu samouoravnih organo delitvi dohodka in štipendi- BOGAT PROGRAM IZOBRAŽEVANJA Na občinskem komiteju ZMS Trbovlje so nam povedali, da v zimski izobraževalni sezoni predvidevajo ob sodelovanju z Delavsko univerzo bogat program izobraževanja mladih kadrov in celotne mladine Trbovelj. prodajnih prostorov, ki so po mnenju njihovega delavskega sveta (ln prav gotvo tudi po mnenju večine potrošnikov) najbolj potrebni. lja program za najbolj priljubljeno obliko izobraževanja mladine — Sole za življenje. Poleg navedenih oblik bo Občinski komite ZMS Trbovlje organiziral več mladinskih tribun o tekoči problematiki doma in po svetu. Ker so mladinski aktivi sposobni samostojno organizirati za svoje- članstvo razna predavanja in razprave, Občinski komite ZMS Trbovlje ne bo predpisoval tem za obravnavo. Šolski aktivi bodo pri mladinskih urah razpravljali o delu ZM in se pri tem posluževali raznih oblik idejno-vzgojnega dela. -uc Vsakoletne pomanjkljivosti Na pobudo Občinskega ko miteja ZMS Trbovlje so mladinski aktivi v delovnih orga nizacijah organizirali razgovore z dijaki in študenti, ki so na praksi. Na le-teh razgovorih so razpravljali o razvojni poti delovne organizacije, sistemu pomembno v poletnih mesecih, saj je tako meso za predelavo povsem varno vsakim mrčesom. v poslovalnico In potem spet nazaj ali pa ga poslovodja zasilno ____, shrani v hladilnik, ki Je zaprt In pred. ,a »skladiščenje večje količine mesa neprimeren. ranju ter ostali problematiki na področju dijak — štipenditor. D. IZMENA NA JADRANSKI MAGISTRALI V ponedeljek je odpotovala v Ljubljano druga skupina mladincev — brigadirjev iz Trbovelj, ki bodo v okviru MDB »Ane Ziherl« gradili v mesecu avgustu Jadransko magistralo. Brigadirji so pred odhodom imeli več razgovorov na občinskem komiteju ZMS, tako da so se nekoliko spoznali z brigadirskim življenjem. Mladinci so na zboru v Ljubljani že izbrali samoupravno vodstvo brigade, nato pa so z brzim vlakom krenili proti Beogradu, kjer bodo gostje beograjske mladine. Preden bodo zgrabili za krampe in lopate v Kolašinu v Črni gori, bodo obiskali še mladino iz Peči na Kosmetu, kjer jim pripravljajo lep sprejem. -ih Dijaki in študentje so pohvalno ocenili to obliko stikov, saj se je v preteklosti marsikdaj zgodilo, da mladinec, ki je končal prakso, ni vedel nič drugega o delovni organizaciji kot to, da mu je štipenditor. Pri vsem tem pa moramo kritično oceniti posamezne kadrovske službe v delovnih organizacijah, ki niso v zadostni meri čutile potrebo za popolno angažiranje Štipendistov na praksi. Ce ne bi občinski komite ZMS spro- žil to akcijo konkretno preko aktivov pristopil k delu, bi se ponovil vsakoletni primer, da je praktikant prepuščen samemu sebi in ni člen proizvodne verige, prakso pa opravi zato, ker jo pač mora. Ne smemo pozabiti, da je prvi vtis najvažnejši in čestokrat je odvisna nagnjenost prakti-kantov-kasnej.ših proizvajalčev (tehnične inteligence) do proizvodnih sredstev in odnosov. Predvsem so odnosi kolektiva do tako imenovanih novincev včasih neprimerni, tako da pride do podcenjevanja praktikantov in razumljivo je, da na tako dejanje praktikanti različno reagirajo. Veliko pa ja kritičnih pripomb tudi na račun praktikantov, ki svojo prakso opravljajo predvsem »počitniško« in pri tem nimajo pravdnega odnosa do proizvajalnih sredstev in niti ne do dela. Ti dve skrajnosti so dijaki-praktikanti na sestankih samokritično ocenili, zaradi tega pa bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti kadrovski problematiki štipenditorjev, šol, predvsem pa mladinskih aktivov v delovnih organizacijah. C. U. OBČANI ODGOVARJAJO NA ANKETO »ZASAVSKEGA TEDNIKA« OBČANI ODGOVARJAJO Minilo Je že nekaj časa, odkar smo sprejeli občinske statute In uvedli nekatere nove oblike v družbenem upravljanju. Uredništvo »Zasavske ga tednika« se je odločilo, Izvesti med občani treh zasavs kih občin zanimivo anketo, ki naj bi odgovoiila na nekatera aktualna vprašanja zasavskih občin In obenem tudi prikazaja družbeno aktivnost- samih občanov, predvsem njihova mnenja o delu občinskih skupščin. Reporter je zbiral odgovore na pet različnih vprašanj. Pri-anketiranju občanov je uporabil metodo slučajnega Izbora. Res je, da je bilo anketiranih zelo malo ljudi, vendar upamo. da smo dobil! še kar pester prerez mnenj ljudi z različnimi poklici. Anketna vprašanja so se vrstila po vrs*nem redu takole: 1. ALI STE SEZNANJENI Z DELOM IN PROBLEMI OBČINSKE SKUPŠČINE? JE SEDANJI NAČIN OBVEŠČANJA ZADOVOLJIV? F. K. — upokojenec Iz Hrastnika: »Z delom In problemi občinske skupščine sem zelo dobro seznanjen. Sploh mislim, da je sedanji način obveščanja občanov (predvsem mislim tudi na priloge Zasavskega tednika) več kot zadovoljiv In se lahko vsak občan, če bo sam seveda toliko prizadeven. popolnoma seznani z dogajanji v zasavskih občinah« E. G. — šofer avtobusa Iz Hraslnika: »Moja služba mi ne dopušča ne vem kakršne aktivnosti, vendar sem seznanjen s tekotinii problemi v hrastniški občini Občani smo zelo dobro obveščeni. Ko smo pa že pri samem delu občinske skupščine, mislim, da bi precej občanov kaj pripomnilo glede samih Izgradenj v Hrastniku. Poglejte kar konkreten primer: vsak Hrastničan ve. kako zelo potrebujemo Zdravstveni dom, nimamo pa tudi bazena za kopanje. Tu so nadalje še problemi glede zabavnega življenja v naši komun! « L. L. — sprevodnik Iz Hrastnika: »O delu občinske skupščine sem dobro obveščen.« V. R. — Iz hrastniške Steklarne: »Kot član občinske skupščine sem zelo dobro seznanjen z njenim delom In problemi, glede obveščanja občanov pa lahko rečem, da je tu storjen vel.k korak naprej Kar poglejte: Zasavski ted- nik, v novi obVki, je zelo dobro urejen, obravnava zelo kratko, vendar Jasno in razumljivo problematiko celega Zasavja.« A. J. — gospodinja Iz Hrastnika: »O delu občinske skupščine sem še kar dobro seznanjena, to zlasti takrat, kadar utegnem pogledal .Zasavca*. Sedanji način obveščanja ustreza.« A. L. — rudar Iz Hrastnika: »O vsem tem sem le deloma seznanjen, vendar se mi zdi način obveščanja primeren.« I. K. — upravitelj Zdravstvenega doma v Zagorju: »Vsekakor sem o aktualnostih v zagorski občini seznanjen. Sedanji način obveščanja je dober in po mojem mnenju zadošča našm občanom.« Dr. M K. — zdravnik v Zagorju: »Zlast’ poznam delo skupščine na zdravstvenem področju. Občani so o vsem prav tako dobro obveščeni.« M. Z. — obratni tehnik v »Lisci«; V kolikor uspevam redno zasledovati samo delo skupščine, sem o tem seznanjen, mislim pa, da kakšnih večjih pripomb tudi drugi občani nimajo, samo obveščanje pa je zelo zadovoljivo.« J. P. — rudar Iz Zagorja, član obratnega DS Rudnika: »Občinska skupščma zelo dobro Izpolnjuje svoje naloge, zlasti dosega vidne uspehe v svoji komunalni dejavnosti, saj je vitjez mesta sedaj precej lepši. Pripomnil pa bi nekaj gledg same stanovanjske Izgradnje v naši komuni. Stanovanja gradijo premajhna, za večje družine bi bilo potrebno graditi večja stanovanja ln ustrezn. organi bi morali o tem malo premisliti. Obveščanje občanov je na primerni ravgi. V Zasavskem Nastopil je čas največje rico ni čudno, da se rudarji vročine, pravi »pasji dnevi«, vračajo zelo zadovoljni Vsi tisti, ki jim ni ravno tre- Razen tega lahko z regre-ba na cesto, se čez dan raje som letujejo člani kolektiva zadržujejo v svojih stanova- $e na raznih okoliških pla-njih in pridno praznijo razne ninskih postojankah - Kalu, osvežilne pijače. Od vsega, Mrzlici, Kumu in Partizan-kar je treba, je najbolj treba /Skm vrhu. iti v službo, na delo. Pa tudi AKCIJA 29 MLADINCEV Na Logu v Hrastniku, kjer je skoraj čez noč zraslo moderno stanovanjsko naselje, se dvakrat na teden zbere 29 mladincev. Gradijo Igrišče ŠD Rudar. Mladinci so sicer zaposleni v kemični ali na rudniku; nekaj je tudi dijakov. Z delom še niso končali. »Bolj ko delamo, bolj vidimo, koliko še moramo opraviti,« pravijo zdaj nasmejani brlgadarjt Delovno organizacijo Je pripravil občinski komite Z MS Hrastnik v sodelovanju z mladinskimi aktivi. Akcija naj bi bila vzgled In obenem pobuda za organizacijo podobnih, ki bi jih pripravili sami aktivi (samolnlclatlvl je treba včasih pokazati poti). Delovne akcije bi bile pri urejanju Krasinske okolice In podobe samega Hrastnika nujno potrebne. Prav tako bi lahko Zveza mladine pritegnila k sodelovanju pionirje ki počitnice preživljajo doma In ne vedo, kaj bi še lahko počeli. Tako bi ustvarili tesno povezavo med Zvezo mladine in zvezo pionirjev, neprisiljeno, saj bi ju povezovalo skupno delo In zato tembolj koristno (Še ved- no Je osnovna naloga Zveze mladine delo s pionirji). Znano je, kako vroče (v pasjih dneh celo »zelo vroče«) si želi hrastnlška mladina bazen in da jo že leta in leta navdušeni kopalci »mahajo« čez hrib v Trbovlje. Lani so bile v Hrastniku formirane delovne skupine mladincev, ki bi pomagale pri gradnji fiazena. Vendar zaradi objektivnih vzrokov ni prišlo do gradnje. Pa tudi o delovnih skupinah niso več govorili. Občinski komite ZMS Hrastnik resno razmišlja o poživitvi dela med aktivi, v delovnih organizacijah, tako na Idejno-vzgojnem področju kot pri organiziranju delovnih akcij. Tako bo tudi tako imenovano udarniško delo postalo merilo pri podeljevanju prehodne zastavice, za katero mladinski aktivi Iz Hrastnika že tekmujejo. (mb) tam skoraj vsi želijo izkoristiti svoj dopust poleti. Je sploh kaj lepšega v teh vročih dnevih kot zariti se v svežo morsko vodo ali pa leno ležati na skali, opazovati oblake in misliti na prav ničesar, na vsakdanje dolžnosti pa še najmanj. Prav tako lepo je iti kam v gore ali pa kam drugam, na Gorenjsko npr., v kraje, kot sta naš Bled in Bohinj, po pravici znana širom naokrog. Tako se sedaj skoraj vsi pogdvori sučejo okrog letovanj: treba si je omisliti (za to skrbi predvsem nežnejši spol) vsaj eno novo obleko, nove kopalke in tudi sicer, človek potrebuje še zmeraj to in ono, pa naj gre kamorkoli že. • In kako je z letovalno »mrzlico« v Hrastniku? Pojdimo kar po vrsti. Steklarna je kupila na Bohinju, v Stari Fužini prostorno hišo in jo preuredila v počitniški dom za svoje člane. Tam jih lahko naenkrat letuje približno 30 Svoj dom pa imajo tudi na Goreh. So pa Kemična tovarna, Steklarna in ostale gospodarske organizacije, kot Komunala, Sijaj, trgovska podjetja, vse družbene službe in občinska uprava združene v počitniško skupnost, ki ima v Puli svoje naselje To je prijetno naselje šestnajstih weekend hišic V vsaki hišici so na razpolago tri postelje. / Razen tega imajo skupno teraso, buffet, kuhinjo in še kaj. Glavna zabava jim' je seveda kopanje pa tudi sicer je Pula prijeten kraj in ne ravno zelo od rok. Pa cene? Dnevni penzion je 900 dinarjev — za člane po-Rudnik ima dva počitniška čitniške skupnosti, za nečlane pa 1300 dinarjev. Kako pa zanimanje za letovanje? V predsezoni in po- domova. Eden je na Bledu, drugi pa na Rabu. Le-tega sem slučajno lani sama vide- la in me je prav prijetno sezoni je vselej še dovolj pro- presenetil. Lep dom, ves v steklu in na zelo lepem položaju. Ker je Rab eden najlepših jadranskih otokov in ker — ne nazadnje — imajo v domu zmeraj dobro kuha- stora, v glavni sezoni pa je zelo težko, več je prijavljenih, kot jim morejo ustreči in vse kaže, da hi še nekaj novih kapacitet ne bilo povsem odveč. N D. KAKO LETUJEJO HRASTNIČANI OBČANI ODGOVARJAJO NA ANKETO »ZASAVSKEGA TEDNIKA« OBČANI ODGOVARJAJO (Nadaljevanje z 2. strani) tedniku so zasavska komune v redu opisane In v njem bralec lahko marsikaj izve In tudi pridobi « M J. — gospodinja Iz Zagorja: »O d»lu občinske skupščine niti nisem dobro obveščena « J. U. — upokojenec iz Zagorja: »O najvažnejših stvareh sem seznanjen, tudi način obveščanja ml je všeč « KI. — nadzornik v rudniškem obratu Kotredež: »O problemih občinske skupščine nisem seznanjen preveč dobro « A K. — Inženir Iz Trbovelj; »Čeprav sem še nedavno študiral v Ljubljani, zelo dobra poznam delo občinske skupščine Mogoče bi pripomnil kaj o komis1 Ji za štipendiranje. Delo te konTsIje Je res zelo zahtevno, a vseeno je komisi- ja po mojem mnenju premalo praučiia socialno stanje Štu-dentov-prosilcev. Mislim, da Je KTS že razpravljal na svoji skupščini o lem. da naj štipendijo dajo zlasti finančno šibkim študentom Ali je bilo morda to samo besedičenje? Zgodilo se je že tudi, ds Je nekdo morda po določenih kriterijih uprav,čen do štipendije odgovorijo pa mu, da študij za njegovo stroko ni v perspektivnem planu. Obveščanje občanov je zelo zadovoljivo in ustreza sedanjim okoliščinam « J S — sobopleskar Iz Trbovelj: »O Je.tu in obveščanju lahko rečem, da je premalo primerov iz ptakse, pa preveč teoretičnega -arglabljanja « M. F. — sttojnl tehnik Iz Trbovelj: »Deloma sem seznanjen z delom skupščine, v Zasavskem tedniku pa je zelo ustrezna oblika obveščeva-nja.e I. J. — Sef poslovne enote Tobaka v Trbovljah: »S pro- blemi v občini sem še kar na tekočem, obveščanje Je dobro.* F. B — upokojenec Iz Trbovelj : »Menim, da je vsak občan dobro obveščen o delu občinske skupščine. Tu mislim predvsem na priloge Zasavskega tednika In njegovo sedanjo obliko. Kaj takega prej še ni bilo In je to" zelo pomemben napredek « V. H — brusilec iz Trbovelj: »Ce se človek vsaj malo zanima. Je lahko o vseh aktualnih dogodkih v komuni dobro seznanjen« A V — gospodinja Iz Trbovelj: »O vsem sem le delno seznanjena, prav pa se mi zdi, da v svoji orllogl Zasavski tednik redno obvešča občane o dejavnostih v komuni « J.K. — natakarica Iz Trbovelj: »čas mi ne dopušča, da bi se poglobda v vse probleme občinske skupščine, a lahko rečem, da sem dobro seznanjena in je sedanji način obveščevanja primeren « I. J. — rudar Iz Trbovelj: »Naj povem, da je včasih napisano precej stvari, ki so prikazane tudi nerealno. Mislim. da bi se to dalo nekako rešiti; potem bi bil tudi z obveščanjem bo:j zadovoljen « A H. — vrtnarica Iz Trbovelj: »Nimam mnogo časa toda, če le utegnem pogledam Zasavski tednik In v njem vedno najdem tisto, kar me zanima«. M H — gradbeni tehnik Iz Trbovelj: »Z Jelam občinske skupščine sem seznanjen, glede obveščanja občanov pa sem zadovoljen le v grobem « 2. KAKO OCENJUJE! E OBLO STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN ALI STE SODELOVALI V RAZPRAVAH O USTANOVITVI KRAJEVNIH SKUPNOSTI? F. K. — Hrastnik: »Delo Stanovanjske skupnosti je vsekakor zelo komplicirano. Vsem ne mxejo ustreči, mislim pa, da bi nekoliko več pozornosti pokazali za borce NOB Na razpravah o ustanovitvi KS nisem sodeloval « E. G. — Hrastnik: »Stano- vanjska skupnost verjetno dela po svojih zmogljivostih, razprav pa se nisem udeležel, ker ml »oklic tega ne d spušča « L. L. — Hrastnik: »Dela stanovanjske skupnosti ne morem ocenjevati, ker ga ne Praznovanje v Zagorju (Nada.,evanje s 1. strani) »V vrvežu vsakdanjega življenja, polnem dela, nalog, potreb, zahtev in težav, vse prehitro mineva čas, tako da je — lahko bi rekli — skoro nevede prešlo leto ln zopet se spominjamo dogodka, enega izmed številnih mejnikov v široki panorami" naše nacionalne zgodovine, katere osnovni motiv je stoletna borba za obstoj, svobodo in socialno pravičnost. Vse do kmečkih puntov dalje, preko številnih uporov v preminuli habsburški vladavini ter krvavih borb in spopadov v stari monarhofašistični Jugoslaviji. se kot rdeča nit vleče zahteva brezpravnih in zatiranih, po osnovnih človečanskih pravicah ter doživi svoj .revolucionarni višek v zmagoviti' in herojski narodno-osvobodilni borbi. > K tem slavnim stranem naše preteklosti so tudi ljudje naše doline dali svoj častni delež, pa tudi visok in boleč krvni davek. Med te spomine moramo prav gotovo uvrstiti tudi 9. avgust! Dogodek, ki se Je tega dne pred triindvajsetimi leti odigral v tej dolini, je tudi tukaj dokončno ovrgel okupatorjevo domnevo o popolni pokoritvi zasedene dežele in pokazal, da naš človek ni klonil pred fašističnim nasiljem, temveč, da se pripravlja na dokončen obračun. Akcija, ki je bila izvedena to noč. pa je preraslla meje in pomen lokalnega spopada, bila je ne samo jasen, odločen In nedvomen signal k uporu, temveč tudi zgodovinski glasnih nove dobe, ki je vstajala iz ruševin preživelega starega sveta In obetala nov čas in v njem nove družbene odnose. Okupator se te dobro zavedal pomembnosti tega dohodka. Z vsemi silami in sredstvi je skušal zadušiti Iskro upora, ki pa je kljub žrtvam In nasilju vedno hitreje preraščala v vsesplošen upor ter po letih borbe in trpljenja prinesla težko pričakovano svobodo. 9. avgust bo zato ostal nam ln našim zanamcem svetel mejnik v zgodovini revolucionarnih prizadevanj in borb naših ljudi in našega kraja. Ce se danes ozremo nazaj in skušamo oceniti prehojeno pot in dosežene uspehe, se nam teh ni treba sramovati. Res ie. da nimamo še vsega, kar bi želeli, vendar moramo pri ugotavljanju napredka upoštevati tudi velike težave, s katerimi smo se srečavali na tej poti zavedati pa se moramo tudi osnove ln pogojčv, na katerih smo gradili. Zato je razvoj, ki smo ga dosegli v relativno kratkem času. nepolnih dvajsetih let. toliko očitnejši ln vzpodbudnejši. saj naši rodovi ne pomnijo tako živahnega in bogatega družbeno-političnega in gospodarskega dogajanja kot je sedanji.« Predsednik .Dušan Kolenc je v nadaljevanju svojega govora govoril o dosežkih in nalogah na področju gospodarstva, terciarnih dejavnosti in družbenih služti. V imenu občinske skupščine Zagorje ob Savi in v imenu vseh Zagorjanov, pa je izrekel posebno zahvalo in priznanje dragim gostom — nekaterim preživelim udeležencem spopada z Orjuno, ki so jih ta dan povabili v Zagorje ob Savi. Po slavnostni seji Občinske skupščine Zagorje ob Savi, pa so v stekleni dvorani od" prli slikarsko razstavo. S slavnostne seje Občinske skupščine Zagorje ob Savi Razstava v Delavskem domu Na sam občinski praznik — 9. avgusta — so po slavnostni seji Občinske skupščine občine Zagorje odprli razstavo likovnih del udeležencev I. slovenske slikarske kolonije na Izlakah, katere so se udeležili slovenski slikarji: Viktor Birsa. Marjan Dovjak, Janez Knez, Franc Kopitar, Tone Leskovšek, Dora Plestenjak, Tošo Primožič, Miloš Požar, Milan Rijavec, Ivo Seljak-Copič in France Slana. Ob svečani otvoritvi je o slikarski koloniji spregovoril podpredsednik Skupščine občine Zagorje — Brane Vipotnik, ki je med drugim dej-tl. ko najdejo naši kraji, ljudje in pokrajine svoje mesto v delih slikarjev. Pri delu po- da je slikarska kolonija nova oblika kulturnega življenja in sad stalnega iskanja novih poli iz že zastarelih šablon umetniškega ustvarjanja. Misel o organizaciji take kolonije se je namreč porodila že pred leti v likovni komisiji občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. letos pa je dobila svoj odraz ob ustanovitvi te kulturne institucije. Stilno in izrazno naj bo delo čim bolj široko — je bila glavna misel le kolonije, poleg tega pa še velika želja, da s to obli- sebnega odbora za organizacijo letošnje kolonije pa je mnogo pripomoglo tudi Društvo likovnih umetnikov Slovenije, zanimanje za I. slovensko slikarsko kolonijo na Izlakah pa je seglo ne le po Slovenskem, marveč tudi izven meja naše republike. Med delom same kolonije pa so skupno z udeleženci pripravili tudi vrsto debatnih večerov o raznih vprašanjih s področja kulture, prosvete in umetnosti, kar je nedvomno prispevalo k oblikovanju okvirnega programa dela te institucije. Preden je bila sama razstava odprta, pa je Tošo Primožič čestital k občinskemu prazniku v imenu Društva likovnih umetnikov Slovenije in se v imenu udeležencev zahvalil za organizacijo te zanimive likovne manifestacije. Dela slovenskih slikarjev, v katerih so zajeti motivi, ki jih je nudilo rudarsko Zagorje, pa bodo razstavljena v Delavskem domu do 23. avgusta. Več o razstavi I. slovenske slikarske kolonije bomo poročali v prihodnji številki Zasavskega tednika. (rap) Zagorje POJASNILO V zadnji številki se nam je v razgovor s predsednikom Skupščine občine Zagorje ob Savi, Dušanom Kolencem, v sestavek »LETOS DVE POMEMBNI PRIDOBITVI« vrinila pomota. Stavek v prvem odgovoru se mora pravilno glasiti: Predvideno povečanje proizvodnje na 1 milijon ton rjavega premoga, kot rezultat nekaj milijardnih Investicijskih vlaganj, bo predstavljalo približno 50- odstotno, (in ne 30 •/•) povečanje dosedanjega obsega proizvodnje rudnika... Uredništvo >£'- v j' - -V i 81881 lil "m sil ji - M mm OBČANI ODGOVARJAJO NA ANKETO »ZASAVSKEGA TEDNIKA« OBČANI ODGOVARJAJO (Nadaljevanje s 3 strani) poznam, v razpravah pa tudi nisem sodeloval « V. R. — Hrastnik: »Naj najprej omenim, da sem bil sam dve mandatni dobi pred-eednik stanovanjske skupnosti. če kritično In obenem tudi objektivno ocenim dosedanje delo, velja reči, da se ta organ še preveč ozko ukvarja ■ problem dela hišnih svetov, le zlasti pa s problemi servisnih služb. Po mojem mnenju naj bo prva skrb za občana. predvsem za zaposlene žene. Mogoče Je toliko slabšemu delu skupnosti vzrok neaktivnosti samih njenih članov Zgodilo se Je že, da na prenekaterem sestanku nismo bili sklepčni. Tu pa Je po strani tud; nezainteresiranost članov stanovanjske skupnosti.« A. J. — Hrastnik: »Stano- vanjska skupnost je do sedaj še kar zadovoljivo delala, vsem pa se seveda ne more ustreči. Na razpravah nisem bila.« AL. — Hrastnik: »Z delom stanovanjske skupnosti sem izredno zadovoljen« I. K. — Zagorje: »Stanovanjska skupnost po mojem mnenju v redu dela « Dr. M. K. — Zagorje: »V razpravah o ustanovitvi KS nisem sodeloval (služba!), glede dela pa nimam pripomb.« M. Z. — Zagorje: »Z delom stanovanjske skupnosti sem nadvse zadovoljna. Osebno podpiram aktivnost stanovanjske skupnosti na Polju, kjer so občani zgradili odbojkarsko Igrišče ln kegljišče. Med seboj celo organizirajo razna rekreacijska tekmovanja. sodelujejo pa tudi z drugimi skupnostmi v občini.« J. P. — Zagorje: »Delo stanovanjske skupnosti je zelo dobro, hišni sveti med seboj zelo dobro sodelujejo, uspešno rešujejo posamezne probleme in tudi precej pomagajo občanom.« M. J. — Zagorje: »Sama stanovanjska skupnost, kolikor opažam, dela zadovoljivo, nekaj, zlasti glede hišnih svetov pa bi vseeno povedala. Problem v našem mestu Je predvsem nečistoča. To pa povzročajo predvsem nedisciplinirani otroci, nedvomno Igra tu svojp vlogo sama vzgoja« j. U. — Zagorje: »Nekateri člani stanovanjske skupnosti so zelo aktivni, drugi pa se spet ne zanimajo po pričakovanju« K. I. — Zagorje: »Lahko rečem, da stanovanjska skupnost zadovoljivo rešuje avoje naloge. Kar se tiče komunalne dejavnosti, so videz mesta precej olepšali, črni madež pa so kamni iz Save. ki ležijo tamle (pokazala je na kup kamenja blizu ceste — op. pisca) ln jih nihče ne pospravi. Na razpravah o ustanovitvi krajevnih skupnostih nisem sodelovala.« A. K. — Trbovlje: »Hišni sveti v zadnjem času nekoliko uspešneje rešujejo probleme, ki se pojavljajo predvsem v starih stanovanjih. Včasih bi bilo treba, da se Interesi posameznih strank podredijo skupnim Interesom. Pa še to: zakaj v Trbovljah ni javnega stranišča?« J. S. — Trbovlje: »Ker z delom stanovanjske skupnosti nisem seznanjen, ne morem dati nobene ocene!« Ni F. — Trbovlje: »Vidnih rezultatov dela teh skupnosti še ni. Po mojem mnenju so ljudje od njih več pričakovali.* I. J. — Trbovlje: »Stanovanjska skupnost opravlja zelo težko In obenem žeto odgovorno nalog i. Stanovanjska kriza še vedno obstaja, torej so problemi zopet tu, mislim pa, da dela skupnost zadovoljivo.« F. B. — Trbovlje: »Stanovanjska skupnost je zelo primerna oblika, vsem ustreči pa Je seveda težko. O svojem delu pa mislim, da je tu pravilno ukrepanje. V razpravah o ustanovitvi krajevnih skupnosti pa že vseskozi sodelu- em.« V. H. — Trbovlje: »Zlata ir edina, celo malo manj kot -lata sredina . . .« A. V. — Trbovlje: »Hišni ivetl uspešno delajo, borijo Posvetovanje o novi ekonomski politiki v Litiji 0 % Kako je z družbenim standardom 1* Ponovno proučiti plane KR E S NIČANOV ? PRED DNEVI JE OBČINS KA SKUPŠČINA LITIJA V DOGOVORU Z OBČINSKIM ODB GROM SZDL IN OBČINSKIM SINDIKALNIM SVETOM SKLICALA POSVETOVANJE S PREDSTAVNIKI DELOVNIH ORGANIZACIJ, ORGANIZACIJ ZK, VODSTEV SINDIKALNIH PODRUŽNIC IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV, NA KATEREM SO RAZPRAVLJALI O POLLETNI REAIIZACIJI DRUŽBENEGA PLANA TER O NALOGAH V ZVEZI Z IZVEDBO RESOLUCIJE O NADALJNJEM GOSPODARSKEM RAZVOJU IN UKREPIH NOVE EKONOMSKE POLITIKE. Na posvetovanju so predstavniki delovnih organizacij poročali, kako so pri njih razpravljali o izvajanju resolucij« o nadaljnjem gospodarskem razvoju in o ukrepih v zvezi z novo ekonomsko politiko. Vzporedno a tem so govorili še o doslej sprejetih ukrepih za zvišanje življenjskega standarda. V večini delovnih kolektivov bodo uvedli degresivni sistem. Predstavni- Litija ki Lesne industrije so npr. poročali, da bodo zaposlenim z najnižjimi osebnimi dohodki povečali le-te za 6.000 din, drugim pa za 3.000 din. Po obširni razpravi je bilo na posvetovanju sprejetih več priporočil, med drugim tudi naslednja: — Glede na pripravo za izvajanje novega gospodarskega sistema naj bi samoupravni organi v delovnih organizacijah temeljito proučili polletno realizacijo družbenega plana in realno ocenili proizvodne možnosti do konca leta. — V delovnih organizacijah je treba temeljito proučiti investicijsko politiko in vskla- ditl programe investicij s sprejetimi načeli na način, da se zmanjša investicijska dejavnost na nujno potreben obseg. Investicije pa je mogoče realizirati le pod pogojem, da ima delovna organizacija na razpolago ekonomsko utemeljen elaborat z ustrezno tehnično dokumentacijo ter zagotovljena finančna sredstva za predvideno investicijo. — Na račun zmanjšanja investicijskih vlaganj, večje produktivnosti, zmanjšanja stroškov in izkoriščanja notranjih rezerv je treba spremeniti delitev dohodka v korist osebnih dohodkov in družbenega standarda proiz- vajalcev. — Iz statističnih podatkov izhaja, da je na področju II-tjjske občine še vedno 314 zaposlenih (15 V* proizvajalcev), ki imajo osebne dohodke nižje od 25.030 dinarjev. V skladu s splošnimi načeli novega gospodarskega sistema in težnje za hitrejšim gospodarskim razvojem je treba postopoma v celoti odpraviti te najnižje osebne dohodke In zagotoviti tako raven, da osebnj dohodki ne bodo nižji od 30.000 din — Letošnje leto je potrebno programirati tak razvoj produktivnosti, da bo prihodnje leto zagotovljeno povečanje osebnih dohodkov za najmanj 30 •/•. — Zaradi sprememb v našem gospodarskem življenju naj bi v delovnih organizacijah takoj pristopili k spremembam družbenih planov; vzporedno s tem pa naj bi proučili tudi možnosti sprememb pravilnikov, ki urejajo delitvene odnose. (jom) Polletna proizvodnja Letošnja polletna Industrijska proizvodnja v Litiji je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta — večja za 23*/»; polletne planske naloge pa so bile presežene za 1,3 •/•. V isti primerjavi se je povečala fakturirana realizacija za 31,3 •/•, plačana realizacija pa za 32 Poslovna enota Litija Rudnikov svinca ln topilnice Mežica zaradi pomanjkanja delovne sile in nizkega odstotka svinca v Izkopaninah ni dosegla predvidenih planskih nalog. Industrija apna Kresnice Je dosegla do konca Junija 52,3 Vi letnega plana fizičnega obsega proizvodnje. Lesna industrija Litija pa je v tem razdob- ju dosegla že 60,2 •/• letnega plana fizičnega obsega proizvodnje. Kljub težavam v dobavi vlaken iz Ložnice (rekonstrukcija tovarne) je Predilnica Litija v prvih šestih mesecih letos dosegla 60,9 Vi letnega plana fizičnega obsega proizvodnje. Lesna industrija, Predilnica, Industrija usnja Šmartno in Poslovna enota Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica pa so v razdobju Januar — Junij Izvozili skupaj za nad 539.000 dolarjev izdelkov. Predilnica Litija je dosegla v juniju že 91,4 Vi letnega plana izvoza; Lesna industrija pa je za 2,2 Vi presegla izvozne obveznosti za prvih šest mesecev. OBČANI ODGOVARJAJO NA ANKETO (Nadaljevanje s 4. strani) pa se, vsaj pr! nas. s finančnimi težavam!.« J. K. — Trbovlje: »Stanovanjska skupnost ima pri svojem delu določene pomanjkljivosti, a osebno sem mnenja, da bo tudi te odpravila.« I. J. — Trbovlje: »Skupnost dobro dela, tudi naš hišni svet je dober, nekaj pa bi vseeno rad vprašal: zakaj s3 take razlike v sredstvih posameznim hišnim svetom? Recimo, ml v starih hišah plačamo majhno stanarino, posledica tega so majhna sredstva, na sestankih pride zaradi tega tudi do nesoglasja med strankami. Potrebujemo več denarja kot, nove stavbe, saj je treba pri nas vedno samo popravljati.« A. H. — Trbovlje: »Po mojem mnenju no bi bilo treba, da se ljudja iz zelo dobrih stanovanj preseljujejo v še boljša.« M. H. — Trbovlje: »V nekaterih prirfierih se mora stanovanjska skupnost bolj ozirati na človeka. Posamezne probleme naj skupnost rešuje s socialnega aspekta in ne le po grobih zakonih in predpisih. Pri tem naj večjo vlogo odigrajo sami investitorji ln podjetja*« 3. HODITE NA ZBORE VOLIVCEV? SE VAM ZDI VNAPREJ DOLOČENI DNEVNI RED PRIMERNA OBLIKA? F. K. — Hrastnik: »Hodim redno, sedanja oblika ustreza, čeprav je opaziti še nekatere pomanjkljivosti.« E. G. — Hrastnik: »Služba ml ne dopušča udeležbe na zborih volivcev.« A. J. — Hrastnik: »Ne hodim na zbore volivcev, ker se ^ih udeležuje maj mož.« A. L. — Hrastnik: »Hodim na zbore volivcev, spremembe bi bite potrebne, vendar jih" jaz ne morem predlagati.« V. R. — Hrastnik: »Sedanja oblika zborov volivcev Je zastarela. Volivci ne čutijo pravega vzdušja, ki bi ga zbor moral imeti. Tudi sam naziv ne ustreza več. Morda bi bilo bolje: svet občanov. Tu gre samo za novo obliko stika ž občani.« I. K. — Zagorje: »Sedanja oblika nd ustreza. Vnaprej določeni dnevni red nam omogoči, da se dobro seznanimo s samo problematiko, o dodatnih predlogih pa so razprave na koncu.« Dr. M. K. — Zagorje: »Določen devni red je primerna oblika, kajti povsod je treba imeti neki načrt.« M. Z. — Zagorje: »Redno hodim na zbore volivcev, dosedanja oblika se mi zdi pravilna, ker se le tako otočani lahko pripravijo na razprava« J. U. in J. P iz Zagorja se prav tako strinjata z dosedanjo obliko dela. M. J. — Zagorje: »Marsikdaj doživijo zbori volivcev tudi slabe rezultate. Na primer: predlagala sem aktualno stvar, nakar so se ml drugi smejati v obraz . . .« ,K I. — Zagorje: »Zakaj občani na prih adnjih sestankih nismo seznanjeni alt so biti sklepi prejšnjega zbora volivcev realizirani. Če niso biti zakaj niso b'll ?« A. K. — Trbovlje: »Udeležil sem se nekoga sestanka, bil pa sem zelo presenečen, kajti med vsemi som bil edini študent ti*« Ob železniški progi Zidani most—Ljubljana ležijo Kresnice. Kmalu bo tod mimo peljala Zasavska cesta in tudi temu kraja odprla okno v svet. Nekaj čez 3800 prebivalcev si zares želi rešiti se svoje zaprtosti. ® Stane Štrubelj je povedal, da mislijo graditi vodovod in to s prostovoljnim delom. Upajo, da bodo gotovi naslednje leto. Do sedaj je le 6 hiš imelo svoj vodovod. Imajo še tudi zelo zastarelo prevozno sredstvo — to je čoln na Savi, ki prevozi vsak dan tudi po tristo ljudL S V Kresnicah imajo samo pošto in trgovino. Nimajo niti frizerja, niti mesarja, ne gostilne. Preskrba, predvsem s tekstilom, je tudi zelo pomanjkljiva. Živila pa so dražja kot v Litiji, vendar se to ne da opravičiti s povečanimi prevoznimi stroški, ker so živila celo v Jevnici cenejša. Kresničanom povzroča precej težav tudi stanovanjski problem. Po vojni so zgradili v Kresnicah samo eno devetsta-novanjsko zgradbo. Ljudje so zaposleni v kresniški Industriji apna, vozijo pa se na delo tudi v Litijo in Ljubljano. Velik problem, ki omogoča mrtvilo družbenih in drugih organizacij, pa je pomanjkanje prostora za sestajanje. To bo urejeno, ko bo dvorana v Gasilskem domn preurejena. Vendar bo treba prej zgraditi še novo orodjarno. Tudi gasilci čakajo na vodovod, da bodo lahko montirali 4 do 5 hidrantov, na Kresniških poljanah pa je treba nujno zgraditi vodni zbiralnik. ® Adolf Prašnikar je kot dolgoletni predsednik mladinskega aktiva vedel precej povedati o problemih mladine in kulturnega življenja v Kresnicah. Mladinci bi radi imeli klub, pa ni finančnih sredstev. Vse do sedaj je ostalo le pri obljubah. Aktivnost kresniške mladine pa zamira, ker doma nimajo nobene zabave in se raje vozijo v Ljubljano. Imajo pa priznano igralsko skupino, pred kratkim pa so ustanovili zabavni mladinski ansambel »Kresniški Gosarji«. Delajo tudi 45-metrsko skakalnico in upajo, da bo zgrajena do letošnje zime. Kresniški mladinci so vložili v to skakalnico vse proste popoldneve in nedelje in upati je, da bodo naleteli na razumevanje pristojnih forumov (nameravajo namreč ustanoviti smučarski klub). Radi bi imeli tndi nogometno igrišče, pa v Litiji, kot kaže, ni razumevanja za to. • Edina delovna organizacija v Kresnicah je Industrija apna. Direktor Alojz Ašič je povedal nekaj o problemih in uspehih te delovne organizacije. Plan proizvodnje so v prvem polletju letos presegli v primerjavi z istim obdobjem lam, pri apnu za 9,5*/», za gramoz pa za 15*/«. Celotna plačana realizacija je presežena za 28 */o, ustvarjena pa za 40 •/«. Dohodek pa je večji za 44*/o. Sedaj odpremijo 10*/. vse proizvodnje s kamioni, ko pa bo šla mimo Zasavska cesta, pa dve tretjini proizvodnje in se bodo tako lažje prilagodili željam kupcev. Naslednje leto mislijo osvojiti sodobnejšo tehnologijo in graditi hidrarno. Dvignili bodo tudi nivo osebnih dohodkov, tako da bo najnižja plača 30 tisoč dinarjev, sredstva pa bodo dobili s povečano produktivnostjo. ^____________________________________ fin-n) F. B. — Trbovlje^ »Vedno grem na zbor volivcev, oblika je primerna, čeprav včasih rezultati niso zadovoljivi in ostanejo problemi nerešeni.« M. H. — Trbovlje: »Rad bi samo več debate občinstva!« Naši anketiranci M. F., I. J., V. H., V. A., J. I. In A H. Iz Trbovelj so odgovorili, da jim sedanja oblika dela zborov volivcev ustreza in bi po njihovem mnenju kakšna nova oblika samo škodovala. 4. POZNATE OBČINSKI STATUT? Hrastničani le deloma poznajo statut, tudi polovica Zagorjanov in tretjina Trboveljčanov, drugi pa so z njim zelo dobro seznanjeni. 5. POZNATE OBČINSKEGA ODBORNIKA? Vsi anketirani poznajo občinskega odbornika. ® Rezultati ankete so pokazali, da so občani zelo dobro seznanjeni o delu občinske skupščine in tudi z rezultati zadovoljni. Seveda so še pomanjkljivosti, ki pa bodo, po mnenju občanov, verjetno odstranjene. Razveseljivo Je, da večini usrre/a sedanji način obveščanja. ® Glede stanovanjske skup. nosti je bilo pričakovati deljena mnenja, vendar je tudi tu precej zadovoljnih. Sploh je opaziti, da občani na tem področju precej sodelujejo Zborov volivcev se občani ne udeležujejo po pričakovanju, oblika dela pa je nekaterim všeč, drugi (teh j« nekoliko manj) pa so se izrekli za nov način dela % Občani so se tudi skromno udeležili razprav za ustanovitev krajevnih skupnosti. Zato torej ni čudno, da tu še niso doseženi vidnejši uspehi. # Občinske odbornike vsi poznajo, kar Je tudi precejšen napredek, saj se je prejšnja leta dogajalo, da niso poznali niti Izvoljenih odbornikov. ® Z zanimanjem smo pričakovali, koliko občanov pozna občinski statut. Od 24 anketiranih jih je le devet temeljito seznanjenih s statutom svoje občine, drugi pa le površno, deloma pa o njem še niso temeljiteje razmišljali A. Z. S DVA STOLPCA V Kandršah pri Zagorju sem zavil z glavne ceste, krenil po razmajani brvi čez potok in že sem obstal pred skromno domačijo, kjer stanuje 91-letna FRANČIŠKA GRČAR, nad vrati pa visi tablica z napisom Kandrše 35. Frančiško sem pravzaprav zalotil, ko je pazila na malo pravnukinjo Vesno in brala Zasavski tednik in tako sem jo tudi nagovoril, da sem ju fotografiral. Na naš tednik je tudi natočena že ves čas, odkar izhaja. Prekaljena ženica lz Kanti rš je preživela otroška leta v revni družini Smrkoljevih, ki so imeli majhno domačijo. Oče je bil rudar, čevljar in tudi godec, saj je igral harmoniko. Vendar je moral romati iz kraja v kraj in iskati zaposlitev, njena mati pa je delala v »tabrhu« na sosednjih »gruntih«. da so imeli kaj za pod zoo. Oče je bolj malo zaslužil. »... nekaj denarja je pa seveda po grlu spustil. Doma smo jedli ovsen kruh. močnik, velikokrat krompir v oblicah, joj, žganci so bili pa komaj ob praznikih« ml je dejala ženica. Tudi sama je morala že zgodaj pridno delati. Ko je hodila še v šolo na Vače, je materi »v tabrhu« pomagala pri delu. oče pa 11 Je že umrl, ko je bila stara štiri leta. Tako je raslo Smrkoljevo dekle ob tudi nezabeljenem močniku. In ko je bila stara 35 let, se je poročila. Vzela je dvakratnega vdovca Grčarja, ki je bil skupno kar 16 otrokom oče, Frančiška pa Jih je od teh rodila kar pet. »Ce se ne bi takoj vzela, bi se pa skujala,« Je dejala. »Sem bila že prej enkrat na oklicu, pa sem sl premislila. Pa tudi tako nisem bila dolgo poročena, saj mi je mož umrl že 1931. leta in potem sem morala sama skrbeti, da sem preživela vseh pet otrok.« Njene roke dobro vedo, kaj je srp, motika in tudi njen hrbet ve, kako znajo biti koši težki. Vendar je še vedno našla kaj časa, da je brala, šivala, zdaj pa- ima veliko veselja z malo pravnučko Vesno. Se tega dne, ko sem jo obiskala, je nacepila za naročje drv, povezala pa je tudi veliko butaro. Njena 56-letna hčerka Kristina pa ml je povedala, da so »Gričarjeva mama za svoja leta še zelo trdni.« Njena vnukinja (Vesnina mati) pa je rekla, da še vedno zelo rada bere Zasavski tednik in pa Kmečki glas. Oči še niso opešale... (rap) Z JADRANSKE MAGISTRALI [ZGODBE, MjiA -jbUz \ | 2IVL1EN3L Jugoslovanska mladina izpolnjuje trenutno svojo novo nalogo. Velika je ta naloga. Toda mladi Jugoslovani jo bodo izpolnili prav tako, kot so že prej izpolnili tudi druge velike naloge. Jadranska magistrala se imenuje novi cilj. Julijska izmena je že tretja letos. Sicer pa je izgradnja v zaostanku. Temu je glavni krivec vreme. Dovolj je omeniti samo to, da so v juniju delovne brigade imele samo 11 delovnih dni, julija pa je prav tako nekaj dni neprestano deževalo. Brigadirji so optimistično razpoloženi in kljub vsemu presegajo norme, skušajo nadomestiti zamujeno, saj se zavedajo velikega pomena, ki ga bo imela magistrala v našem gospodarstvu, prometu, turizmu. 8. julija je iz Ljubljane odpotovala v Pulj 4. študentovska debvna brigada Franca Rozmana-Staneta. Njen cilj je bila Črna gora, točneje Jadranska magistrala na odseku Kolašln—Bjelo polje. V Pulju so se skupaj s celjsko srednješolsko brigado vkrcali na »Mostar« in odpluli na skrajni jug Jadrana. Vsekakor je samo potovanje po morju za vsakogar pomenilo prijetno doživetje, pa vendar so bili vsi mladinci presneto utrujeni, ko so v Baru spet stopili na kopno. Med tem, ko so se do Titograda peljali z vlakom, so se od tam študentje z avtobusi odpeljali v vzhodni del naše najmanjše republike. Ljubljanski študentje — brigadirji so v petek, 10. julija, postali novi prebivalci naj.več-jega naselja na letošnji magistrali. Naselje, ki je postavljeno na kraju z okrog 900 metri nadmmske višine, se imenuje »Mladi borac«. Tu je vas PodbišČe, nedaleč od Moj-kovca. Šotore so slovenski brigadirji postavili v rekordnem času, sicer pa je to bilo nujno, kajti pričelo je deževati. To je bilo obenem veliko presenečenje, ker so Slovenci pričakovali le hudo vročino. Bilo pa je hladno in dež je neprenehoma lil... Deževalo je še v soboto pa pa tudi v nedeljo ni bilo nič bolje, čeprav so brigadirji vstali že ob štirih zjutraj, trdno odločeni, da vendar enkrat odidejo na delovišče. 13. julija, v ponedeljek, je črnogorsko ljudstvo praznovalo svoj Dan vstaje. V Pod-bišču so odkrili spominsko ploščo velikemu revolucionarju komunistu Vuku Kovijani-ču. Bil je iz tega kraja in je padel leta 1942. Ta politična manifestacija se je odvijala v prisotnosti več sto brigadirjev in prebivalcev tamkajšnjih krajev. Kljub prazn'ku pa so brigade ta dan delale, kajti izkoristiti je bilo treba lepo vreme. Brigadirji iz cele Jugoslavije so s pesmijo odhajali na delo. Pesem ni zamrla z njihovih ust niti takrat, ko so se utrujeni vračali š trase. 19. julija so pionirje v Pod-bišču obiskali visoki gostje, med njimi tovariši: Vlahovič Dugonjič, PajkoviČ in drugi. V prisrčnem siečanju z graditelji magistrale so se pogovorili mars‘kaj zanimivega. Ko so ob koncu brigadirji zaplesali kolo, je v nekem trenuku vskočil med nje tudi tov. Vlahovič, tov. Dugonjič pa jih je s kamero uspel posneti. Brigadirji so skupaj s tamkajšnjimi prebivalci ponovno dokazali, kako trdne so vezi med našimi narodi. Življenje v naselju je letos doživelo posebno zanimivost: samoupravljanje. Brigade same odločajo o raznih problemih, o svojem udejstvovanju, dolžnosti, pravicah. Takšen sistem se je pokazal kot zelo učinkovit. Brigadne konference kot najvišji organ brigade so še vedno z uspehom reševale mnoga vprašanja. Presenetljivo pa je zlasti dejstvo, da so v svojem prizadevanju največ uspeha dosegle ideološko politične komisije. To je zelo razveseljivo, če pomishmo, da je glavna naloga tel; komisij prav ideološka vzgoja brigadirjev za nadaljnjo izgradnjo socializma. Kulturne in športne prireditve se iz dneva v dan vrstijo kot na tekočem traku. Avto-moto, šivalni, gospodinjski, fotoamaterski tečaji so obiskani v rekordnem številu. Brigadirji pridobivajo tu novo znanje in nekoliko izkušenj, ki jim bodo pozneje v življenju mnogo koristile. Kot je omenjeno, je naselje »Mladi borac« v Podbišču največje na magistrali. Nič manj kot 14 brigad (okrog 1700 brigadirjev) je razvršče-po barakah in šotorih. Tudi inozemci so tu Letos nimajo svoje posebne brigade, živijo in delajo prav tako kot naši prebral rezultate dekade in proglasil vse brigade julijske izmene za udarne, je bilo veselje nepopisno. Brigadirji 14 brigad so na ramenih odnesli svoje komandante, zagoreli so kresovi, zadonele pesmi. Mladi Angleži, Francozi, Nizo- mladinci. 22. julij. Dekada. Tudi dež ni mogel zmotiti brigadirjev, da se ne bi v popolni brigadirski uniformi zbrali pred slavnostno tribuno, pred katero so vihrali praporji posameznih brigad in zastave. Ko je član glavnega štaba MDB zemci, Švedi, Cehi, Poljaki in drugi so z Jugoslvani ujeli korak in se vključili v kolo. še en dokaz manifestacije prijateljstva, tovarištva . . . Zares, vzdušje, ki ga človek težko pozabi. Vzdušje na Jadranski mag:strali 1964 . . . A. 2. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H nove pečine, on si ovil puškin jermen oko-poletni večer in spev murn- li desne roke, dal titovko pod čkov je božal mojo malce ro- glavo in skušal zaspati. Ni se mantično notranjost. Nikjer mi posrečilo! Bil sem namreč ni bilo žive duše in na sov- v kratkih hlačah in nenado-ražnike niti mislil nisem, za- ma sem začutil, kako mi po to sem bil pa tembolj preše- gphh nogah lezejo mravljin-nečen kolone Nemcev, ki so ch Najbrž sem se vlegel v šli najbrž na hajko. Bili so bližino mravljišča. Vstal sem že čisto blizu, toda ker' sem in se splazil naprej. Kmalu bil sam v dolini, me po vsej sem našel drug prostor. A ne verjetnosti še opazili niso. dolgo zatem, ko sem zadre-Moja navada ni bila, da bi se mah sem že spet planil po-predal brezrazumski paniki konci. Po mojih nogah je kar — in to mi je, kot tudi mar- mrgolelo mravelj. Tokrat so sikomu drugemu, večkrat re- bile tiste velike- Kako zoprn Sevalo življenje. Počepnil občutek. Videti je bilo, kot sem za gosto grmovje ob po- da bi zašel v nekakšen rezer-ti. kajti če bi začel bežati, bi vat mravelj. Spet sem šel na-me gotovo opazili, ker še ni Prej- O*1 sploh nisem potre-bilo čisto temno, do gozda pa boval. Nekoiikokrat sem jih je bilo treba teči čez precej zaPri m vidljivost je bila dolgo čistino. Najbrž se niso ena'ka. Skoraj bi pomislil, da nadejali, da so partizani v sem nenadoma oslepel. Na-bližini, zato so se glasno po- enkrat sem prišel na rob govarjali in razumel sem gozda. Na planem je bilo bolj vsakto besedo. Ker mi v tem svetlo. Pred seboj sem zagle-primeru moja puška ne bi dal obrise neke kmetije. Ker dosti pomagala, sem vzel izza sem bil že kar utrujen, sem pasu nemško ročno bombo, jo se tiho približal staji. Neko-odvil in držal za vrvico. Naj- hiko časa sem prisluškoval, večji užitek je, če sovražnika če bi ujel kakšen šum, ki bi napadeš z njegovim ofožjem. dal slutiti bližino kakšnega Bil sem popolnoma miren in človeka. Ničesar nisem slišal, nehote sem pomislil, da se Previdno sem po stopnicah gremo igro »ravbarje in žan- zlezel v notranjščino im se darje«. Sline so se mi cedile, kmalu prjtipal do ležišča. V ko sem opazil na ramah dveh, »lami sem z.grebel veliko luk-dolginov težka mitraljeza n.i°- se vlegel in se poipolno-»Zweiundvierzigerja«. S tak- ma prekril s slamo. Preko šnim orožjem bi se dalo ,iz sebe pa sem potegnil še ve-dobre zasede idealno udariti hko kmečko ruto po ko-Joni. nadaljuje) Dva iz Zasavja v SNL rOesrti Zadnjo nedeljo v avgustu se bodo pričele prvenstvene nogometne tekme v slovenski nogometni ligi. Zasavje bosta letos predstavljala dva kluba in to dolgoletni član — trboveljski Rudar in novinec — Bratstvo iz Hrastnika. Z obiskom v obeh »taborih« smo dobili odgovor na nekatera važnejša vprašanja. V obeh taborih smo zastavili tri vprašanja, na katera so odgovarjali najvidnejši akterji (funkcionarji in igralci); Kordiš, Hribar B„ Osolnik, Pa-jer, Draksler In Zlak. Trenutno pa se še niso vključili v redne priprave Klenovšek, Irt, Potokar, na katere tudi računamo, poleg le-teh pa bomo vključili v članske vrste tudi nekaj mladincev. Naši najnevarnejši konkurenti bodo Slovan in Svoboda lz Ljubljane, kranjski Triglav, pa tudi novinca Branika iz Maribora ni potrebno podcenjevati. Rudar bo v tekmi z Bratstvom osvojil vse štiri točke.« Milan Breznikar, kapetan Rudarja; »Če bodo Trenirali tako resno kot smo začeli, bo vigran tudi napad, ki je trenutno naša šibka točka in bomo prav gotovo star-tall na mesto šampiona. Slovan bo naš najnevarnejši nasprotnik, menim pa, da tudi z Mursko Soboto ne bo prijetno, zlasti v gosteh ... Obe tekmi z Bratstvom bomo dobili, vsekakor pa računamo najmanj na tri točke.« Oto Pajer, napadalec Rudarja; »V jesenskem delu bomo težko osvojili vrh lestvice, spomladi pa računam na prvo mesto. Obračuni s Slovanom, Svobodo ln Mursko Soboto bodo za našo uvrstitev odločilnega pomena. Zasavski derby Bratstvo — Rudar bomo obakrat odločili v svojo korist, kajti novincu v SNL se ne smemo dati presenetiti.« Vinko Zlbret, branilec Rudarja: X. NA KATERO MESTO UPATE OB ZAKLJUČKU SEZONE V SNL 1964-657 2. VASI NAJNEVARNEJŠI NASPROTNIKI? S. PROGNOZA IZIDA TEKME RUDAR — BRATSTVO? RUDAR Trboveljski Rudar je letos slabši za Halilagiča, medtem ko bomo v tej sezoni verjetno lahko pisali o nekaterih novih imenih, ki že nekaj dni pridno trenirajo pod vodstvom novega trenerja Janiča, ki je prišel dd kranjskega Triglava, Se prej pa je tri leta treniral mladince beograjskega Partizana. Na naša tri vprašanja ni hotel odgovarjati, ker je le nekaj dni v tej sredini, pa tudi prognozlratl noče več, ker pravi, da tudi pri športni prognozi nima nikoli sreče. Inž. Alfred Petrič, predsednik nogometnega kluba, je na naša tri vprašanja odgovarjal takole: »Pri tem resnem treningu in' Izredni disciplini starih in novih Igralcev bo kljub oslabljenostl Rudar igral za mesto na vrhu. Pri klubu je poleg starih imen v dresu Rudarja sedaj tudi nekaj novih, tako da bodo to sezono Igrali: vratarji Bantan, Ahlin in Kralšek, ki se je vrnil iz JLA, branilci Lukančič, Zlbret, Novak ln Deželak, krilci Brueznikar, Bostič, Majcen, Sorel, Kos in Hribar A., napadalci Pišek, Mak, V Radečah, pa tudi daleč naokrog, ga poznajo kot odličnega In obenem mirnega, skromnega športnika, falr borca na rokometnem terenu, pod koši ln prav tako v nogometu »Don« — to je njegovo športno Ime, Je študent na ljubljanski ekonomski fakulteti, zadnjo sezono pa se vozi tudi na treninge rokometašev v Trbovlje, kjer z uspehom nastopa za barve Rudarja. Tvoj prvi šport? »Ze v osnovni šoli sem bil navdušen za vae Igre z žogo, to )e od najdebelejše košarkarske žoge pa do ping-pong žogice. Tako sem se seveda s težavo odločil samo za rokomet. Za rokomet me Je navdušil telovadni učitelj na celjski gimnaziji, kjer smo praktično vsi sedanji radeški rokometaši začeli dajati svoje prve gole.« Prva prveestvena tekma? •Slučajno smo Igrali v dolenjski ligi In tam tudi odigrali prvo tekmo s Stično In Je premagali.« (Don Je dal I golov — op pisca.) Zakaj prestop k Redarju? »Zelja po dobrem rokometu ln perspektivi, pa tudi Rudar le tako želel.« Fakulteta + rokomet...? »Težko bo z obema biti na tekočem Ravnokar končujem prvi letnik ln če bomo trenirali trikrat na teden, potem pa izgubili Se nedeljo, bo s časom dokaj na tesno.« Janeza MREŽARJ1 pa boš za igro že pre- Ko star. »Od leta 1962 imam naziv trenerja in sodnika za rokomet. Zato bom prav gotovo ves svoj prosti čas posvetil rokometu oziroma športu sploh.« Kako bo v zvezni ligi, »Mislim, da bo uspeh Se drugo leto sodelovati v družbi najboljših Jugoslovanskih klubov.« Največ prostega časa »zabiješ«? »Z vožnjami na vlaku; tako, ml časa za razvedrilo ' zmanjka« Tako Je modroval rokometaš, dober nogometaš in košarkar Doni Iz Radeč. -lx »Plasirali se bomo od prvega do tretjega mesta na lestvici SNL. Vsa teža prvenstvenih tekem bo na mladih močeh. Menim, da bo Slovan z okrepitvami in Svoboda naš glavni tekmec, medtem, ko tudi v Mariboru z Branikom ne smemo veliko pričakovati. Z Bratstvom bo edino v Hrastniku težko zmagati, toda vseeno sem optimist ln Rudarju pripišem 4 točke.« Janez Ahlin, vratar Rudarja: »Moj cilj bo prejeti čim manj golov, od' napadalcev pa pričakujem čim več zadetkov ln po tej logiki bi morali biti spomladi še z malo športne sreče prvaki. Zame je vsako moštvo nevarno, kajti dan dnevu ni enak in napadalci so različno razpoloženi. Bratstvo ni slabo moštvo, menim pa, da bo v obeh srečanjih odločila rutina.« Tone Bostič, srednji krilec Rudarja: »Manj kot tretje mesto ne smemo zasesti. Slovan in Ljubljana ter mariborski Železničar nam bodo delali preglavice. Rudar — Bratstvo — 4 točke za Rudarja.« BRATSTVO V tem hrastniškem klubu ob Savi ravno letos poteka 40 let obstoja, dolgoletna želja članov tega kolektiva se Je letos uresničila z osvojitvijo prvega mesta v LNP ln sodelovanje v SNL. V »tabor* drugega zasavskega rivala so s treningi začeli nekoliko kasneje, kajti zaradi kvalifikacijskih tekem so bili praktično brez odmora. Ravnokar se trudijo, da bi pridobili še nekaj novih imen iz okoliških podzvez-nlh klubov, da bi se v tem kratkem času vigrall za prvenstvo, ki se začne že 30. avgusta. Ivan Butkovec, trener Bratstva meni, da bi bilo v Hrastniku ob fuziji Rudarja ln Bratstva ravno dovolj igralcev za eno solidno enajstorico, pa tudi z igriščem ne bi bilo večjih težav, ker Je stadion Rudarja primeren za igranje tekem v SNL. Ce bo treba zaradi slabega igrišča Igrati tekme v gosteh, od Bratstva ne smemo pričakovati veliko ‘ln bi bil obstanek v ligi za nas uspeh. »Vsak nasprotnik Je za začetnika v ligi uganka zase,« je odgovoril na drugo vprašanje. Trener na tretje vprašanje ni dal izjave. Inženir Henrik Pevcin, tehnični vodja: »Pri tej utrujenosti — že tri leta igramo kvalifikacije — od naših Igralcev ne smemo pričakovati čuda, menim pa, da bi z novimi okrepitvami v slovenski ligi igrali lahko dalj časa kot eno samo sezono. Pripomnim naj, da so pri našem klubu večinoma Igralci, ki delajo v Steklarni pod težkimi pogoji in so trikrat tedenske priprave in številne tekme zanje izreden napor. Naši najnevarnejši nasprotniki bodo vsa rutinirana moštva. S tekme Rudar — Bratstvo pričakujemo, da bodo naši fantje priigrali vsaj dve točki.« Franc Klenovšek, krilec Bratstva In trener mladincev: »Z novimi okrepitvami in resnimi pripravami bi moralo Bratstvo osvojiti vsaj deveto do deseto mesto. Za novega člana SNL so vsi nasprotniki težki, upam pa, da ne pretežki. Rudar — Bratstvo — to bo tekma stoletja ln bomo doma poskušali priigrati dve točki.« Edvard Pufler, vratar Bratstva: »Upam, da bom tudi prihodnjo sezono lahko branil v SNL. Zame bo vsak vigran napadalni kvintet, predvsem pa krila, izredno nevaren. Rudar — Bratstvo — bo za hrastnlškega predstavnika uspeh, če osvojimo dve točki doma.« Jože Premec, krilo Bratstva: »Mislim, da Je moštvo Bratstva dovolj kvalitetno in upravičeno TRBOVLJE — Ekipa Cementarne iz Trbovelj se redno pripravlja za nogometna srečanja gradbincev, ki bodo septembra v Ljubljani. HRASTNIK — Igrišče nogometašev Rudarja bo vso prihodnjo sezono samevalo, ker so na njem na novo posejali travo, tako da bo Rudar moral vse tekme igrati v gosteh. TRBOVLJE — V plavalnem bazenu je pionir Damjan Ahačič, član PK Rudar, postavil nov slovenski rekord na progi 100 m prsno s časom 1:28,2. TRBOVLJE — Občinska skupščina Trbovlje Je namenila za prihodnje šolsko leto kar pet štipendij za Izobraževanje na srednji ln visoki Soli za telesno kulturo. HRASTNIK — Vratar NK Ljubljana, Franc Kalšek, Je po diplomi na Tehniški srednji šoli okrepil vrste NK Bratstva. Zanimali so se zanj tudi pri Kladlvarju. HRASTNIK — Franc Kostanjevec, bivši član nogometne ekipe Rudarja 1* Trbovelj, se je po odsluženju vojaškega roka vključil k novincu v SNL. Prav tako bo v novi sezoni nastopal za barve Bratstva mladi nogometaš Maks Rozman, prej član trboveljskega Rudarja. TRBOVLJE — Tekma dru-goltgaške enajsterice Kladt-varja iz Celja s trboveljskim Rudarjem Je predvidena za danes, 12. avgusta, s tem, da bo Kladivar nastopal v svoji novi najmočnejši postavi ln Jim bo to zadnja preizkušnja pred nedeljsko tekmo a Slo-bodo iz Tuzle. V vrstah Kla-divarja Igra — in to z uspehom — nekdanje krilo Rudarja — Halilaglč. računam na osvojitev 9. do 16. mesta. Najtežja tekma bo vsekakor s Slovanom ln obema mariborskima kluboma. Tekma Bratstvo — Rudar — časten poraz, največ neodločeno. S.' Sparemblek Prva republiška plavalna liga - v Trbovljah Premoč Rudarja TRBOVLJE — Pretekli četrtek s d se v Trboveljskem bazenu pomerili plavalci Kopra in Rudarja iz Trbovelj. Zmaga domačinov je bila Izdatno izražena s točkami in še posebej v popolni premoči v ženskih disciplinah. Okrog 300 občasnih gledalcev je uživalo ob zagrizenih borbah klubskih rivalov, kajti v večini disciplin Je šlo za prestiž domačih plavalcev. Rezultati; moški na 400 m mešano — 1. Borut Kuhar (Rudar) 6:23.3. 2. Braoo Kostanjšek (R) E.36,6; moški na 200 m hrbtno — 1. Vanjo Koršič (Koper) 2:54.6, 2. Milan Roptre (K) 3:10,4, 3. Jani Zupančič (R) 3:20,6; moški na 400 m orawl — 1. Mitja Malavašič (R) 5:42.9, 2. Vanjo Koršič (K) 5:51,7; moški na 200 m metuljček — 1. Borut Kuhar (R) 3:17,2, 2. Braco Kostanjšek (R) 3:22,0; moški 4-krat 200 m štafeta crawl — 1. Koper (Vuga, Jakomin, Roptre, Koršiči 1.1:09,6, 2. Rudar (Ocepek, Malavašič, Florjane, Kuhar) 11:31,4; ženske na 400 m crawl — 1. Lučka Vodišek (R) 6:11,0, 2. Jožica Kerin (R) 6:30,6; ženske na 200 m prsno — 1. Iška Kočar (R) 3:21,8, 2. Alenka Petrič (R) 3:23,1; ženske na 100 m hrbtno — 1. Franja Golob (R) 1:25.5. 2. Katja Koršič (K) 1:35,6; ženske 4-krat 100 m mešano — 1. Rudar (Golob, Kočar, Lenarčič, Vodišek) 5:56.2, 2. Koper (Koršič, Zidar, LIlek, Fabjančič) 7:03,1. Končno stanje točk vseh moških ln ženskih disciplin je zmaga Rudarja s 7.549 točkami pred Koprom s 5.236 točkami. V odmoru med štafetama so Rudarjevi plavalci in to sami pionirji plavali nekaj vmesnih disciplin. Poleg odličnega Ahačlčevega rezultata (slovenski rekord) so najmlajši plavalci plavali še 100 m hrbtno: Nela Ahačič 1:49,0, 100 m prsno: Marjana Huda-rln 1:58,3, 100 m crawl: Spele Gosak 1:28,4. Mladi Rudarjevi plavalci so v začetku tega tedna sodelovali še na republiškem prvenstvu v Kopru (rezultatov vam še ne moremo posredovati), zatem pa se bodo pripravljali na kvalifikacije, kajti po tem kolu so ostali prvak I. republiške plavalne lige. Prijateljski nogomet v Trbovljah: BUDIH I : LITUl I 6:0 (2:0) Rudar B : Papimičar 3:4 (1:0) Rudar ml.: Litija ml. 0:2 § Koledarček g Sreda, 12. avgusta: KLARA Četrtek, 13. avgusta: LILIJAN Petek, 14. avgusta: DEMETRIJ Sobota, 15. avgusta: MARIJA Nedelja, 16. avgusta: ROK Ponedeljek, 17. avgusta: RADI-VOJ Torek, 18. avgusta: HELENA Sreda, 19. avgusta: LJUDEVIT Četrtek, 20. avgusta: BERNARD iu\o Kino delavski dom Trbovlje: 12. in 13. avgusta francoski vista-visionski film Mačka steguje kremplje; od 14. do 17. avgusta angleški barvni kinemaskopski film Veseli klub mladih; 18. in 19. avgusta Deievje moje zemlje. Kino Svoboda Zasavje Trbovlje: 15. in 16. avgusta jugoslovanski film Žvižg ob osmih; 22. in 23. avgusta ameriški kinemaskop-ski barvni film Zakonski vrtiljak. Kino Svoboda II Hrastnik: 12. in 13. avgusta francoski film Marija Oktober; od 15. do 17. avgusta ameriški barvni glasbeni kinemaskopski film Daj, da se ljubimo; 18. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film Dom na griču; 19. in 20. avgusta švedski film Hudičevo oko. Kino Litija: 12. »avgusta francoski film Velike družine; od 14. do 16. avgusta francoski film Lepa Amerikanka; 17. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film Maščevanje Vikingov; 18. in 19. avgusta ruski barvni film Operacija Miraz. Kino Šmartno pri Litiji: 12. avgusta ameriški western film Crnl narednik; 15. in 16. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film Maščevanje Vikingov; 19. avgusta ameriška filmska komedija Na Divjem zahodu. Zahvala Ob prerani izgubi mojega dragega mnia, očeta, brata, strica bi svaka PAVLA t INDICA, upokojenega mesarja se iskreno zahvaljujemo številnim prijateljem, znancem In ostalim, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala velja dr. Olgi Kerstein, dr. Drnovškovi, dr. Murgelju Od srede do srede in dr. Slokanu, ki so mu v težkih urah zavratne bolezni z nadčloveško voljo lajšali trpljenje, prav tako tudi vsemu strežnemu cselju. Izraz globoke hvaležnosti naj velja tudi Lovski družini Trbovlje za nadvse ganljiv lovski sloves ter številnim lovskim tovarišem našega Zasavja in Savinjske doline za tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo tudi organizaciji ZZB, ki je častno opravila svojo nalogo do svojega soborca, prisrčna 'hvala tudi za poslovilni govor Globoko žalujoča žena Angela s hčerko Eli, hčerki Marjana in Metka Lindič, sestri Alojzija Rovšnik, Štefka Šoba, svak Ivan Rovšnik in ostalo sorodstvo. Trbovlje, 9. avgusta 1964 ZAHVALA Dr. Borisu Mušiču se iskreno zahvaljujem za uspešno opravljeno operacijo, prisrčna zahvala tudi! ostalemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Trbovljah. Toni Škrbec, Trbovlje OPRAVIČILO Za dejanje, ki sem ga storil 17.' maja letos Ivanu Zupancu, Trg svobode 28 — Trbovlje, se mu opravičujem in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopka. Franc Klančišar, Trg svobode 28 — Trbovlje MALI OGLAS PRODAM AVTO znamke DKVV — Plevčak Jože ml.. Opekama 2, Trbovlje. TRBOVLJE: ROJSTVA: Adela Kroflič, Marno 35 — dečka; Angela Martinčič, Hrastnik 178 — deklico; Elizabeta Mahnič, Neža 13 — dečka; Leopoldina Sušnik, Cesta zmage 17 — deklico; Ivana Pobolšaj, Podkraj 79 — dečka; Štefka Poboljšaj, Hrastnik — deklico; Romana Buneta, Hrastnik 230 — dečka; Frida Kerec, Savinjska 9 — deklico; Olga Kralj, Izlake 12 — dečka; Julijana Jesenšek, Kidričeva 31 — deklico. POROKE: Otmar Guna, študent, Keršičeva 6 in Frančiška Supan, 1. maj 30, kem. tehnik; Karel Gorjup, tt monter, Trg revolucije 27 In Pavla Koprivc, fotografinja, Hohkrautova 30; Oto Viktor Juraja, ključavničar, Partizanska 49 in Marija Žirovnik, Žabjek 18, trg. pomočnica. SMRTI: Jožefa Sušnik, roj. Mo-čilar, upokojenka, Trg Franca Fakina, stara 74 let; Antonija Resman, Vreskovo, upokojenka, 90 let; Karolina Kič, roj. Sušeč, gospodinja, stara 66 let; Marija Bec, roj. Dolinšek, Bevško 60, gospodinja, 72 let; Rok Kočar, upokojenec. Loke 32, star 71 let; Pavel Lindič, upokojenec. Trg svobode, 56 let; Julija Žnidar, roj. Roban, upokojenka, Žabjek, 75 let; Kristina Vidic, roj. Jerin, gospodinja, Sušterjeva, 56 let; Marija Humšek, roj. Klopčič, Bevško 10, gospodinja, 75 let. LITIJA: Rojstev In smrti ni bilo! POROKA: Ludvik Vavtar, kovač. Šmartno pri Litiji in Nada Babič, knjlgovodkinja, Zavrstnik 1. HRASTNIK: Rojstev doma ni bilo! POROKA: Dr. Anton Vidic, Celovška 72, Ljubljana In Dragica Gazibara, roj. Gerzlič, uslužbenka. Beograd, Dura Salaja 4a. SMRTI: Cepi Janez, upokoje-jenec, Hrastnik 71, star 66 leL ZAGORJE: Rojstev In smrti ni bilo! ' POROKE: Ivan Jerman, strugar, Zagorje in Ana Logaj, pomožna šivilja, Ravne pri Mlin-šah; Fric Flis, električar, Obrežje, Zidani most ln Stanislava Topolšek, učiteljica, Izlake. SREDA, 12. AVGUSTA 19 68 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TVO (Ljubljana); 19.30 Taškent — mesto izobilja — otroška oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.45 Zagrebški poletni večeri: Holandski kraljevski balet (Zagreb); 21.45 Reportaža (Beograd); 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 19.25 Objava dnevnega sporeda (Beograd). ČETRTEK, 13. AVGUSTA 19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 S kamero po Afriki — film (Ljubljana); 20 00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Prenos (Beograd); 22.00 Turizem (Zagreb); 22.30 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). Na kanalu 9 — Sljeme: '19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PETEK, 14. AVGUSTA 19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Naši sončni dnevi — mladinska oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20 45 Kinoteka (Beograd); 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). SOBOTA, IS. AVGUSTA 19.15 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.17 Kaj be prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 19.32 Nenavadni konj Champion — serijski film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cikcak /Ljubljana); 20.45 Ogledalo državljana pokornega — ponovitev (Beograd); 21.45 Dr. Kildare — serijski film (Ljubljana); 22.35 Poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 19.30 <5 kamero po svetu (Beograd); -21.45 Serijski film (Zagreb); 22.35 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NEDELJA, 16. AVGUSTA 9.30 Deček iz cirkusa — serijski film (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); Športno popoldne; 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Melodije Jadrana — zaključ- ni večer festivala zabavnih melodij v Splitu (Zagreb): 22.00 Kratki filmi (Zagreb); 22.46 Prenos finala zaključnega večera »Melodije Jadrana« v Splitu (Zagreb); 23.30 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). Na kanalu 9 — Sljeme: 9.30 Deček iz cirkusa — serijski film (Zagreb); 22.00 Kratki filmi (Zagreb); 23.30 Poročila (Beograd). PONEDELJEK, 17. AVGUSTA i8.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik (Ljubljana); 19 30 Britanska enciklopedija (Ljubljana); 20 00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd); 21.00 Mrtvi ne govore — II. del vzhodnonemškega filma (Zagreb); 22.30 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). Na kanalu 9 — Sljeme: 10.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). Tradicionalna lovska zabava Lovska družina Trbovlje ho tudi letos priredila pri koči na Podmeji zdaj že tradicionalno lovsko rajanje v nedeljo, 16. avgusta, hkrati pa bodo ob 11. uri razvili tudi družinski prapor, v popoldanskih urah bo veselo rajanje s plesom, srečolovom. streljanjem, zagotovljen pa ,ie tudi prevoz. Posebno pa še opozariato na »uvožene lovske humoriste«, ki bodo prikazali lovski krst in druge šaljive točke. Prevoz z avtobusi zagotovljen. SREČANJE NA OSTREM OVINKU (jom) HRASTNIK — Na cesti III. reda — na Dolu pri Hrastniku — se je 5. avgusta letos ob 7.12. uri pripeli la lažja prometna nesreča. Voznik avtobusa CE 56-64, Varosav Plan:n:c (29) iz Čečeve 15 v Celju, je v klancu na ostrem o .Inku pri sreča-vanju oplazil osebni avtomobil LJ 192-70, ki ga je upravljaj Marijan Koren (50), stanujoč v Radečah 70. Vzrok nesreče je v prepoznem oddajanju zvočnega sgnala na ovinku, škode na avtomobilih pa je za okrog 30.000 dinarjev. iaaeeBeBEeeBeEBEeeBBeeBee»eeBeEBBeeeEeBeeHeEBeBeBBiineee«eeeeEeMBeeeeeeeeeBeeeeeeBBBee»eeeeB*eBe«eiiiee RT V-Ljubljana K Poročile Ob 8.15. 7.00, 8 00, 10 00 11.00, 13.00 14.OT, 17.00, ■B*C51 18.00, 23 00 ln 24.00. Pozor, nimaš prednosti ob 11.00. ■fetel Kmetijski nasveti ob 12.15. Vsak dan za vas ob 16.00. ^^WB Radijski dnevnik ob 19.30. Oddaja Naši poslušalci če-stltajo ln pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9.05 ln 12.05. vsok ponedeljek, četrtek In soboto pa ob 14.35. SREDA, 12. AVGUSTA 7 16 Narodni ln domači zvoki; 8 05 Minuto z orkestrom Terry Glbs; 0.00 Svet skozi sončna očala; 10.15 Solistična instrumentalna glasba; 10.40 Pojdem na prejo; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12 25 Opoldanski domači pele-mele; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti; 1810 Iz fonoteke radia Koper; 10.45 S knjižnega trga; 10.05 Glasbene razglednice; 2000 Iz naših študijev; 21 00 — 23.05 Lmberto Giordano: Andrč Chenier: 23.20 Melodije za lahko noč. ČETRTEK, 13. AVGUSTA 7.15 Zvočni kaleidoskop; 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba; 10.15 Z domačih opernih odrov; 11.00 Turistlčn napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.25 Z Jugoslovanskimi pevci popevk; 13.30 Priporočajo vam; 14,35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov, 21.00 Literarni večer; 23.05 V kotičku za sodobno glasbo. PETEK, 14. AVGUSTA 7.15 Od uverture do finala; 8.05 Majhni zabavni ansambli; 9.35 Slovenski pevci popevk; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti;.12.25 Opoldanski domači pele-mele; 14.05 Glasbeni avtomat; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci popevk; 19.05 Glasbene razglednice; 23.05 Nočni obisk pri baročnih mojstrih. SOBOTA, 15. AVGUSTA 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Pred mikrofonom so mladi kranjski glasbeniki; 10.15 Jugoslovanski pevci popevk; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vaa; 17.05 Gremo v kino; 10.05 Glasbene razglednice; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 23.08 Nočni akordi. NEDELJA, H. AVGUSTA 7.15 Narodni ln domači zvoki; 8.00 Radijska Igra: Nace Simončič: Zajčja reportaža; 9.05 Naš) poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite tovariši; 10.31) Pesmi borbe in dela; 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri; t*,05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.15 S poti po Španiji; 15.05 — 19.00 Danes popoldne: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Igor Stravinski: Petruška — Radijska priredba baleta: 21.00 Melodije v izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči. PONEDELJEK, 17. AVGUSTA 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 8 05 Domače polke ln valčki — igrajo Dravski fiosarjl; 9 00 Za mlade radovedneže; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13.30 Priporočajo vam: 14 05 Glasbeni avtomat; 15 15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas: 18 10 Zvočni razgledi — madžarska zabavna glasba; 19 05 Glasbene razglednice; 20 00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe; 23 05 Po svetu jazza. TOREK, 10. AVGUSTA 7.16 Lahka koncertna glasba za dobro Jutro; 8.05 Jugoslovanski pevci popevk; 9.30 Četrt ure z ansamblom Aca Millerja; 9.45 Zagorske narodne pesmi v priredbi Borisa Krnica; 1J .00 Turistični napotki za tujč goste; 11 15 Pozor, nimaš prednosti; 12.25 Mali koncert lahke glasbe; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13 30 Priporočajo vam; 15 15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni prehodi z orkestrom zabavne glasbe: 19.05 Glasbene razglednice; 20.20 Radijska igra: Stepan Bokeffy Pes, ki mu je bilo gospod Bozzl ime; 23 05 Nočni koncert. SREDA, 19. AVGUSTA 7 15 Narodni In domači zvoki; 8.30 V ritmu koračnice; 9 20 Zvočni mozaik; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12 05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13.30 Priporočajo vam; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 18 45 Kulturna transverzala; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Iz naših študijev; 20.15 — 22.50 Leo Dell-bes: Lakme, opera v treh dejanjih; 23.05 Plesna glasba. -NESREČE - NESREČE - NE (Jom) Zagorje. Na cesti četrtega reda v Vodkumu se-je 26. julija ob 17.15. url mopedist Jurij Zupan (18) Iz Pod-kuma 57 zaradi prevelike hitrosti zaletel na križišču v osebni avto LJ-188-14, ki ga 'je vozil Franc Novak Iz Zagorja, Polje 7 Na obeh vozilih je približno 50 tisoč din škode. s prikolice (jom) HRASINIK — 31. julija ob 17.15. se je na cesti III. reda na Dolu pn Hrast- »TEVE — VARNOST« Tovarna eksplozijsko varne in spec. elektroopreme Zagorje ob Savi Proizvodni program podjetja e EKSPLOZIJSKO VARNA ELEKTROOPREMA zajema proizvodnjo eksplozijsko varnih elektromotorjev v trifazni Izvedbi z močmi 0,37 kW do 110 kW, zaščitno opremo za pogon motorjev, fluorescenčne svetilke, rudarske naglavne svetilke, rudniške telefone, tipkala za daljinsko vklapljanje stikal, rudarske vrtalne stroje za frekvenco ISO Hz s pripadajočimi pretvorniki frekvence Itd. * SPEICALNA ELEKTROOPREMA vsebuje proizvodnjo specialnih elektromotorjev za žerjave, motorje za hišna dvigala. elektromagnetne zavore ln elektrohidravljtčne tlačilce, nadalje elektromotorje za proizvajalce strojev za lesno Industrijo ter visokofrekvenčne pretvornike In motorje za gradbeno Industrijo. K tej opremi spadajo še polnopreklopni elektromotorji, magneti za dviganje feromagnetnlh plošč, magnetni separatorji ln podobno. Izdelki »TEVE — Varnost« so zelo Iskani, tako doma kot V tujini. ZA VSA POJASNILA SE OBRAČAJTE NA »TEVE — VARNOST« ZAGORJE OB SAVI. Padel niku zgodila prometna nesreča. Franc Rezat (28) iz Ljubečne 39 pri Celju je vozil tovorni avtomobil CE 53-22, na ka*terega je bila priključena tudi prikolica. Na njej so bile vreče z apnom, na vrečah pa je sedel mladoletni Franc Rezek (18) iz Strmca 8 pri Laškem. Ob tem času pa so se vreče vsule s prikolice in z njimi vred je padel pod prednje kolo prikolice tudi Franc Rezek, ki sl je zlomil desno nogo in levo v kolenu. Poleg tega je dobil pretres možganov. Z mopedom v osebni avto USPELA VAJA ČLANOV PGD TRB0VLJE-MEST0 Pred kratkim je trboveljsko gasilsko društvo izvedlo veliko vajo, ki je popolnoma uspela. Društvo je na alarmni znak pristopilo k vaji s tremi oddelki: z avtocisterno, vozilom TAM in oddelkom na motorjih. Središče požara je bil Rudarski dom, ki so ga pred 40 leti zažgali orjunaši. Sama vaja je uspela, Članstvo je bilo dlsclplinitano, pri vaji pa so sodelovali tudi pionirji kot kurirji. Za samo vajo je bilo velko zanimanje. Po vaji je bila demonsrattvna povorka z gasilskimi vozili od Trga revolucije do orodišča PGD Trbovlje-mesto. Po vaji je v zborovalnici društva pripovedoval spomine na požig Rudarskega doma častni predsednk Franc Guček, k je takrat aktivno sodeloval pri gašenju. Tovariš Kosec reteren za požarno vlmost na občini, pa se je zahvalil za požrvovalno delo ih sodelovanje. Ob praznovanju tedna požarne varnosti je pripravilo PGD Trbovlje-mesto razna predavanja o rokovanju z ročnimi gasilskimi aparati, po podjetjih je opravilo preglede, pet članov pa je položilo izpit za gasilce. PGD Trbovlje-mesto je dokaj delalo m ima velike perspektive za nadal;njl razvoj. E. Oplotnik Šolam boljše pogoje za telesno vzgojo Novi zakon o Šolstvu In drugi predpisi, ki usmerjajo proces reforme šolstva, dajejo pomembno mesto tudi telesno vzgojni dejavnosti. o Šolah. Lahko trdimo, da je s temi predpisi izbrisano nepravilno vrednotenje telesno vzgojne dejavnosti v Šolah. Da bi ta statista dobila svojo praktitno veljavnost, je potrebno, da upoštevajo pri dejanski realizaciji za zboljSanje pogojev dela pri urah Šolske telesne vzgoje ne samo Šolske kolektive, temvet tudi družbeno politične organizacije. Napačno bi bilo, če bi se pri teh akcijah pravilnega vrednotenja teles-novzgojrte dejavnosti o Šolah zadovoljevali s priporočili in resolucijami, ki jih Sole dobivajo. Za uresničitev vrednotenja telesno vzgojne dejavnosti, kot sredstva izobražei je že imel v roki prtič in z njim nekoliko nerodno brisal krhki kitajski porcelan. Mili je prestrašeno vzkliknila: »Andi, tl kot doktor umetnostne zgodovine vendar ne moraš brisati posode,« ter mu hotela odvzeti prtič. »Prosim, pusti ml, Mili — rad bi ti dokazal, da imam smisel za gospodinjstvo.« Obračal se je po prostoru, v katerem so se stene, viseče omare, štedilnik in hladilnik bleščali v brezmadežni belini. Da je izglodala kuhinja kot laboratorij, brez vsake topline, tega seveda ni opazil Čeprav se je trudil, se ni mogel znebiti misli na Cisko. Prebudila se mu je vest. Želel Je preslišati samega sebe, zato je rekel: »Ciska ni čisto pri pravi pameti. Kako naj sl človek na mojem družbenem položaju dovoli priznati svojo mladostno zablodo!« (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Do konca tedna bo še lepo vreme, v prihodnjem tednu pa je pričakovati poobiačitve in krajevne nevihte. m # 9 mmmmmm Prilagoditi sistem otroških doklad Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Osnovna naloga članov Z K (Nadaljevanje s 1. strani) daleč od tega, da bi mogli aktivno vplivati na določene zaključke. Treba je povedati, da je nerazvit tudi interes za takšno odločanje, posebno pri delu proizvajalcev, ki jim delo v rudniku, tovarni in ustanovi ni edini vir dohodka. V delitvi dohodka po delu pa Imamo še vedno opravka z birokratskimi in anarhičnimi težnjami. Lete so deloma posledica nezadostne materialne osnove in nezgrajenega sistema, nizke zavesti, lokallzma In ozkosrčnega egoizma, deloma pa tudi posledica premajhne aktivnosti, doslednosti in Idejne jasnosti v odnosu do vseh teh pojavov. V praksi se kažejo te manifestacije v težnjah po zadrževanju pravice do ocenjevanja vrednosti opravljenega dela v rokah posameznikov na osnovi subjektivnih kriterijev in meril Teh pojavov je več tam, kj >r je zaradi pošameznlkov, ki bi žpleU povečevati svoj dohodek na račun kolektiva, zrahljano zaupanje v poštenost in medsebojno solidarnost, ter tam, kjer ni naporov, da bi se vsi spori v tem pogledu reševali javno In na najširši osnovi. Še vedno je mogoče slišati da »smo toliko zaslužili, dobili pa toliko manj — ali pa se potemtakem še izplača poprijeli« itd. Take in podobne Izjave, pogoste opazke in celo spori odkrivajo, da bo potrebno, če hočemo, da bodo odnosi v kolektivih in med ljudmi sploh, res socialistični, še marsikaj storiti. Med drugim bo potrebno zagotoviti, da bo analiza, proučevanje in urejanje medsebojnih odnosov na temelju delitve po delu, kot vse pomembnejšega člnitelja v proizvodnji, postala stalna praksa vseh družbeno-političnlh organizacij. Res je, da so bili komunisti v delovnih kolektivih In na ostalih področjih v razdobju po sprejetju ustave iniciatorjl mnogih razprav o nadaljnjem izpopolnjevanju in graditvi samoupravnega sistema v kolektivih in širših skupnostih. Posebno veliko razprav je bilo okrog pripravljanja statutov. Vendarle pa sc bile te razprave često intenzivnejše v okviru političnih aktivov, kot pa v kolektivih kot ceiotl. Zaradi novih nalog je zanimanje za ta vprašanja mno-gokje oslabelo. Mnoge predkongresne razprave gredo mimo analize • stanja samoupravnega mehanizma in odnosov kot da nam sedaj ne gre za to, ampak za neka posebna »partijska vprašanja« ali samo za proizvodno materialne probleme. Zaradi tega se sem pa tja v praksi že kažejo pojavi, da smo relativno kmalu po spre- jetju statutov nanje pozabili in s tem že dali možnost posameznikom, da kršijo posamezna določila, ne da bi komunisti skupaj z vsemi proizvajalci pri tem najhitreje reagirali. Mnogi komunisti, pa tudi organizacije Zveze komunistov, se še vedno premalo zavedajo, da je uspešno uveljavljanje njihove vodilne vloge v konkretnem okolju danes odvisno predvsem od njihove zavzetosti za uveljavljanje ustavnih načel, od njihove zavzetosti za dosledno spoštovanje in uveljavljanje statutov delovnih in drugih samoupravnih skupnosti. Vse to pa zahteva danes — bolj kot kdaj koli prej — vsakodnevnih in organiziranih naporov organizacij ZK in komunistov na lastnem usposabljanju, da bi razumeli procese. da komunisti ne bi (pasivno) čakali na direktive in stališča, temveč da bi bili samoiniciativni ustvarjalci in poborniki za odklanjanje vsega, kar v konkretni praksi ovira še hitrejše uresničevanje teženj celotnega kolektiva (v okviru objektivnih danih možnosti), a to jef neposredno samoupravljanje, večji dohodek In boljši osebni in družbeni standard. x Urez dvoma bo bližnji Vili. kongres Zveze komunistov Jugoslavije tem aktualnim vprašanjem posvetil precejšnjo pozornost. »... nepremišljen voznik je podrl otroka. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih poškodb podlegel...« «... v mlaki krvi je ob kolesu tovornjaka letalo truplo mladega dekleta. Vzrok nesreče je neprevidno prehitevanje tovornjaka na nepreglednem ovinku...« takim tragedijam. In marsikdaj nastane tudi vpašanje: človeška zavest na rešetu (!).., • In konkretni primeri na zasavskih cestah? Prav take posledice nesreče bi lahko povzročil tudi v soboto, 8. avgusta, voznik avtomobila olimpia LJ 20-98, ki je ■»■HUB »... vozil je brez vozniškega dovolje nja... ker ni obvladal vozila, je povozil 8-letnega otroka, posledica nesreče pa je hud pretres moiganov in zlomljeni obe nogi.« V časopisih je iz dneva v dan mnogo takih primerov, mnogo je takih in podobnih tragedij, katerim je vzrok neprevidnost. Mnogokrat (In to premnogo-krat) je slišati pripombe na račun »divjih voznikov« na naših cestah, ki ob nepremišljeni volnji ne pomislijo na posledice, ki bi takemu ravnanju lahko sledile. Ob takih in podobnih zgodbah preveč radi ostanemo neprizadeti, ne pomislimo, da smo tudi mi lahko jutri zaradi •korajle« in »spretnosti« (ki jo hočemo pokazati sosedu, ki gre po cesti) povod divjal po Obrtniški cesti v Trbovljah. Da ne bo kakih zmot: bilo je ob 8.30, ko voznik omenjenega avtomobila ni upošteval znaka za omejeno hitrost skozi naselje' Pred belega fička je v petek, 7. avgusta, ob 18. uri nenadoma nepremišljeno zapeljal kolesar, ne da bi^nakazal smer v levo. Bilo je na Cesti zmage v Zagorju. Le previdnemu šoferju se ima zahvaliti, da se ni znašel v bolnišnici... Nič čudnega pa tudi ne bo, če bo. kdo povozil koga od skupine »frajerjev v kavbojkah« pred slaščičarno v Trbovljah. Navadno so letu ob dveh, ko je največji promet in se jim ne zdi, da bi se komu umaknili. Kje pa! (rap) S Veljavni sistem otroških dodatkov, ki že celo desetletje ni doživel nobenih bistvenejših sprememb, je že tako zaostal za splošnim gospodarskim in družbenim razvojem, da ga je treba nujno prilagoditi novim razmeram. V takšen zaključek so izzvenele vse dosedanje razprave o otroških dodatkih, še posebej pa na zadnjem skupnem zasedanju republiškega in socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine. 0 V sistemu otroških dodatikov je treba predvsem do kraja uveljaviti načelo samoupravnosti in omogočiti republikam, da v okviru enotnih osnovnih načel o formiranju in delitvi sredstev za otroške dodatke vodijo takšno politiko na področju otroških dodatkov, ki najbolj ustreza njihovim specifičnim razmeram (gibanje natalitete, dosežena stopnja življenjske ravni, problemi otroškega varstva itd.). 0 Absurd je na primer, da imamo degresivno lestvico otroških dodatkov — menda edini na svetu —, hkrati pa na posameznih področjih države znatno upadanje števila rojstev. 0 Absurd je tudi, da imamo na eni strani dovolj sredstev za sklade otroških dodatkov, na drugi strani pa vrsto nerešenih problemov otroškega varstva, vzgoje posameznih kategorij otrok itd. Nevzdržna je degresija otr.oških dodatkov zaradi zemljiških in drugih imo- vinskih cenzusov, prav tako pa tudi sama višina otroških dodatkov, zlasti za šoloobvezne otroke. 0 V dosedanjih razpravah se je izoblikovalo že precej predlogov, kako naj bi spremenili in izpopolnili veljavni sistem otroških dodatkov. Naj omenimo le nekatere najvažnejše: odpraviti je treba dosedanji degresivni sistem glede na število otrok in uvesti vsaj linearnega. Prav tako bi bilo treba korigirati in omiliti zemljiške in ostale cenzuse. 0 Višino otroških dodatkov bi bilo treba prila- : omentlram goditi zvišanim stroškom vzreje in vzgoje otrok (v letu 1954 so na primer otroški dodatki predstavljali 17,6 odstotkov osebnih dohodkov, v letu 1961 pa je njihov delež v osebnih dohodkih znašal le še 7,04 •/•!). Višino dodatkov bi bilo treba prilagoditi različnim starostnim dobam otrok, upoštevajoč, da so stroški šoloobveznih otrok višji kot predšolskih otrok itd. Pri tem pa naj bi del otroškega dodatka $a predšolske otroke usmerili za financiranje otroškega varstva. 0 Predvsem pa je potrebno do kraja uveljaviti načelo samoupravnosti in tako pospešiti prilagajanje sistema otroških dodatkov doseženi stopnji gospodarskega in družbenega razvoja Z S. Pomembna študija (Nadaljevanje s 1. strani) nosti funkciji revirskih mest, njihovemu odnosu do okolice in populacijskim učinkom vedno večje industrializacije. S tem ne seznanja slovenske strokovne javnosti samo z geografskimi razmerami v teh naših najstarejših rudarskih mestih, ampak izčrpno in dognano niza tudi nekatere osnove urbanističnih in regionalnih posegov na tem ozemlju z motnostjo aplikacije nekaterih sodobnih geografskih dognanj. Študija je ravno zaradi tega izredno pomembna in do brodošla ne samo geografom ampak tudi vsem tistim, ki kakorkoli odločajo o nadaljnjem razvoju in spričo dokajšnje izčrpanosti premogovnih slojev o nadaljnji proizvodni preusmeritvi črnega revirja. Delo je opremil Janez Bernik, Slovenski matici (ki je v sodelovanju s skupščina mi zasavskih občin zagotovita potrebna sredstva za izdajo — op. ured.) pa je treba izreči vse priznanje, ker je to redko in pomembno geografsko študijo mladega in ega znanstvenika uvrstila v gram. obetajočega slovenskega v pro-D F »ZASAVSKI TLONIK« Irbovlle — Uredništvo in uprave: Trbovlje, Tri" revolucije li li - telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-008-1 — Naročnina: posamezna Številka 20 dinarjev, mesečno 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letno 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klile ji In lisk CP »Mariborski tisk«, Maribor.