Greenpeace zabetonirat cev BBU
Aktivisti skupine Greenpeace so izvedii nenavadno akcijo v Ziijici pri Podkloštru: cev za odplake podjetja BBU, ki sodi k skupini VOEST-Alpine, so zapolnili z betonom in tako protestirali proti močnemu onesnaževanju okolja. BBU namreč po tem kanalu odvaja vse preveč strupenih snovi v bližnjo Ziljico in Ziljo. V odplakah so med drugim svinec, cink, kadmij in celo arzen.
To je bila druga tovrstna akcija Greenpeaca, ki je na podoben način že pred dvemi leti	opozoril	na
močno nesnaževanje okolja, ki ga povzroča BBU. Že tedaj so njegovi aktivisti ugotovili, da to onesnaževanje ogroža celo zdravje ljudi.
hnputzi za vaško življenje
Društveniki Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu skrbijo za poživitev vaškega življenja. Potem ko so pred nadavnim uprizorili gledališko uspešnico „Dobrnik in požigalci", so minulo nedeljo na dvorišču Tišlerjeve gostilne že tretjič izvedli takozvani vaški praznik, ki naj bi na sproščen način zbližal soseščino.
Z jedmi na žaru in s pijačo so vaščanom „priveza!i dušo", da se je lažje sprostila ob zvokih harmonike, klarineta, saksofona in petju Lojza in Tonča.
V pravi lov na srečo se je razvilo kegljanje na travniku, kjer so za prvo nagrado borili odrasli obeh spolov.
Med tem pa so otroci tekmovali v spretnostnih igrah, metali žoge v vedra, lovili ravnotežje pri hoji po opekah, z zaprtimi očmi iskali slalomsko linijo med steklenicami, jih polnili z vodo....
(nadnl/evu/ijc/m sfr. J)
Na vaškem prazniku v Šentjanžu so otroci tekmova/i v spretnostnih /grah. foto. v. fvieser
VESTNIK
CELOVEC PETEK 18. AVG 1989
Letnik XL!V. Štev. 60 (2483)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 7 šil.
3000 din.
P. b. b.
Mednarodna javnost obsoja koroško uradno potiliko!_
Prav zaradi tega je še posebej občutno, da koroške oblasti (s predstavniki vlade vred) v vprašanju zaščite okolja ravnajo očitno z dvojno mero. Medtem ko so na primer od tovarne Obir na Rebrci zahtevali takojšnjo prenehanje proizvodnje, se v primeru podjetja v Ziijici zadovoljujejo s splošnimi odredbami. Tako tudi dejstvo, da BBU z zadnjih dveh letih ni investirala v čistilne naprave za svoje strupene odplake, ni imelo posledic.
Nizozemska liberalna stranka menda na letakih označuje Koroško na čelu z deželnim glavarjem Haiderjem za „deže!o neonacistov" ter poziva Nizozemce, naj ne letujejo na Koroškem. Haider se teh očitkov nervozno otepa, grozi s tožbami, najavil pa je, da bo skupaj z avstrijskim turistično-propagan-dnim društvom obiskal Nizozemsko, kjer bo podal „pravo sliko o sebi in Koroški". Sploh pa da je te akcije sposobna le „nepomembna" li-
beralna stranka Nizozemske, ki se hoče s tem profilirati...
Deželni turistični referent Koschat (SPO) je v imenu svoje stranke zavrnil trditev, da je Koroška „dežela neonacistov" in od zunanjega ministrstva zahteval, naj to uredi po diplomatski poti. SPO pa je dodala, da „Koroško na čelu s Haiderjevo FP v mednarodni javnosti pač lažje napadajo". Ob tej razpravi pa so postala očitna tudi določena nasprotja med Haiderjem in koalicijskim partnerjem Zer-
nattom (VP), ki je v tej zvezi zahteval, naj s$ Haider distancira od dvomljivih odlomkov v Grenzlandjahrbuchu.
V tej zvezi se postavlja vprašanje, zakaj SPO in Zer-natto od deželnega glavarja že prej nista zahtevala, naj se distancira od spornega zbornika, in če bosta SPO in OVP tudi v bodoče dejansko nastopali proti taki politiki, npr. če bo šlo za nove napade proti manjšini ali za Haiderjeve nastope v krogu nemškona-cionalnih sil.
Zdaj jih je očitno mednarodna kritika prisilila k razmišljanju, in to kljub temu, daje eden izmed ustanoviteljev ..Avstrijskega komiteja" na Nizozemskem van Bemme-len v intervjuju za SV (berite ga na 2. strani) dejal, da obtožujočih letakov sploh še niso delili. Sicer pa se strinjamo s komentatorjem „Standarda", ki pravi, naj Haider svoje ideološko zadržanje razjasni najprej na Koroškem, ne pa na stroške davkoplačevalcev v inozemstvu!
PREBEFMTE
2 Ekskluzivni intervju: Struick van Bemmelen
2	Južna Koroška prikrajšana za sprejem oddaj RTV Ljubljana
3	Mednarodni obzornik
4	Heute im Slovenski vestnik
5	Turistična atrakcija: rudnik svinca in cinka
6	Slovenska prireditev v Vrbi
8 Železna Kapla dobila podjunski derbi s Selami
S/oven/jo na Ce/ovškem se/mu /etos zastopajo obrtn/k/, k/ z raz/ ko osi prejšnjih /ef svoje b/ago /abko tud/ prodajajo. Prej s/ je b/7o robo /z S/oven/je ob/čajno mogoče samo ogledati in naroč/b. Na skupni razsfaviZveze obrtnih združenj S/oven/je 7 4 obrtnikov izža/ca, Slovenj Gradca, Kranja /n drug/h krajev razstavlja p/etenine, usnjene izde/ke, obutev, teksti/i/e /n
drUgO.	Silita. V. fVleser
Milijardne
tetjatve...
Kako dolgo bo potekal postopek stečaja tovarne celuloze v Magdalenu, še ni znano. Odvetnika, ki upravljata z imovino podjetja, sicer še vedno upata, da se bo našel kak kupec, kar bi postopek nekoliko skrajšalo, toda računati je s tem, da se bo vlekel še najmanj dve leti. Doslej namreč niti še niso mogli ugotoviti imovine, zato pa je znana vsota terjatev kar 58 upnikov: ti zahtevajo poravnavo dolgov v skupnem dosedanjem znesku 2,7 milijarde šilingov.
Že sama ta vsota dokazuje, kako zavožen in brezupen je položaj Magdalena. K tem dolgovom pa bi bilo potrebno 'investirati še v zaščito okolja, za kar bi bila potrebna dodatno milijarda in pol šilingov.
lOL avgust 1989
§buick van Bemmelen ekskluzivno za Slovenski vestnik:
, Javnost hočemo informirati o dejanskem položaju pri vas!"
SfrtJcA van ZJemmefen, cJcn po/mdnJrov ,,O.stcrrcicA - Aomi-te/a" na AizozenrsAcm, /e v povcAncn; pogovora za .S/ovca.sAr/ vc.sm/A or/.sa/ namen /a o;7/<? aa aovo a.staaov//<?a<?ga Aon:Je/'a, A; A o v na.s7eJn/7A me.sec/A sArAc/ za ;a/oraaraa/c preAbaZstva Nizozem.sAe o Je/'an.sA; po//ača/ .sitnacJV aa KoroiAent ta v /4 v.s/rtp. Franca Fa/Jza ta A/; Jrc/a AfoAar/a y'c prcJ.stavt/ g/avac sateratce, Jo c/a/ pa taJt, Ja se čaJt, AaAo Ja aa Foro-sAcm že go v o rt/o o aActp z /etaAt, A o pa p/t Aotatte aa /Vtzozeta-.sAeta spAJt .še at' tzJa/, temveč pVt še/e aačrta/e. V aa.s/eJa/ea; prt.spe v Aa oA/av/ptato a/egove tz/ave/
„Dolga leta sem bil tajnik za mednarodne odnose nizozemske liberalne stranke. V tej poziciji sem že večkrat opozarjal, da avstrijska FP, še posebej pod vodstvom Jorga Haiderja, nima pravice, da se imenuje liberalna stranka. Zaradi tega sem si prizadeval, da bi jo izključili iz združenja liberalnih strank. Moje mnenje je, da moja stranka v tej zadevi ni bila dovolj aktivna in mislim, da jo še vedno prelahko jemlje.
Ko smo zvedeli za situacijo na Koroškem in za Haiderjevo izvolitev za deželnega glavarja, smo smatrali, da bi bil pravi čas za začetek akcije na Nizozemskem. Mogoče pa se bo razširila tudi v druge zahodnoevropske dežele. Akcijo imenujemo Oster-reich-Komitee. Naš namen je informirati nizozemsko jasnost o situaciji v Avstriji in na Koroškem, obvestiti prebivalstvo, da zve, kaj se dogaja v zahodni oziroma centralni Evropi, posebno v zadevi, ki je velikega pomena. Če beremo v holandskem časopisju, da ima Haider stike z bivšimi pripadniki SS, in z desnoradikalnimi skupinami, je docela nemogoče, da bi z njim sodelovali. Velja pa
tudi, da se država, v kateri so taki ljudje na uradnih položajih, bodisi na Koroškem ah drugje, res ne bi smela potegovati za članstvo v ES.
Osterreich-Komitee sva ustanovila skupaj z Dick Houwaartom. Ta je bil dolga leta predsednik Sklada Anne Frank v Amsterdamu. Zdaj ga je prevzel nekdo drug, in s Houwaartom in še nekaterimi drugimi osebnostmi smo ustanovili ta komite. Naslednji teden, ko bo uradni začetek našega delovanja, bomo predstavili tudi ostale člane. To bo na tiskovni konferenci v Den Haagu.
Do zdaj še nismo razdelili nikakršnih letakov, kajti v naslednjih dneh bomo imeli zadnjo sejo o njihovi vsebini. Ko bodo ti natisnjeni, to bo ob koncu tedna, jih bomo razposlali ljudem, za katere mislimo, da bodo podprli namen Osterreich-komiteja. Na letakih bo natančno navedeno, kaj hočemo doseči, kaj so naši nameni in s katerimi sredstvi bomo informirali javnost.
Za nas in za našo akcijo v Avstriji vedo, ker so o pripravljanju akcije zvedeli nizozemski novinarji. Ker se ne skrivamo, smo jim v kratkem
povedali, za kaj gre, poudarili pa smo tudi, da bo uradni začetek cele akcije šele ob koncu meseca. Tako je novica o tem prišla v nizozemske časopise in eden teh novinarjev je poklical avstrijskega poslanika, ki je stvar skrivnostno komentiral...
Komite je zasnovan zelo široko in mislim, da bo med Nizozemci na našo akcijo velik odmev. Da bo Haider prišel na Nizozemsko, ker hoče zboljšati svoj sloves, je že prav. Da namerava priti, sem zvedel od prijatelja iz Avstrije, in če ga bo policija pustila, bo pri tiskovni konferenci že naletel na prave ljudi. Naš komite pa ne načrtuje, da se bi s tem gospodom srečal. Predstavljam si, da si tudi sam tega ne želi. Prav in dobro pa bo zanj, če bo prišel na Nizozemsko, ker se lahko precej nauči...
Sicer jaz več ne zastopam nizozemske liberalne partije. Bil sem njen tajnik za mednarodne odnose, a to pozicijo sem prepustil pred dvema letoma in pol. Menim, da Nizozemska liberalna stranka Haiderjevi FPO ne nasprotuje dovolj odločno. Sedanja akcija ni stvar liberalne stranke. Naš cilj ni škodovati turizmu v Avstriji, ne, mi hočemo informirati javnost o situaciji v njej, posebno o takih ljudeh kot je Jorg Haider. Hočemo, da so naši ljudje o tem obveščeni, posebno še, če hočejo na dopust. Naj ne gredo v Avstrijo, če pa že, potem vsaj ne na Koroško, ker so tam na krmilu taki ljudje!"
Peter Kuhar-Pero je 60-!etnik
Peter Kuhar-Pero
V soboto bo v Železni Kapli praznoval svoj šestdeseti rojstni dan Peter Kuhar, dolgoletni predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja v Železni Kapli. K temu življenjskemu jubileju mu bosta poleg številnih prijateljev in znancev čestitala tudi Zveza slovenskih organizacij in Zveza koroških partizanov, slednja pa mu bo podelila tudi posebno priznanje v zahvalo za vse njegovo delo v času vojne in tudi še danes, ko med drugim skrbi tudi za delovanje Peršmanovega muzeja.
Jubilanta pa ne poznamo le kot aktivnega kulturnega delavca in
doslednega antifašista, temveč tudi kot zadružnika, političnega delavca in enega vodilnih kadrov Tovarne celuloze Obir na Rebrci. Vse svoje delovanje - kot zadružnik in kul-turno-politični delavec-je Peter Kuhar-Pero vedno posvečal v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Prav zato mu ob njegovem 60. rojstnem dnevu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov. Predvsem pa mu želimo zdravja in moči, da bo lahko še v prihodnjih desetletjih opravljal svoje odgovorno poslanstvo na številnih področjih našega skupnega boja za narodno enakopravnost in splošen razvoj.
st
VESTNIH
Siovenski vestnik dvakrat tedensko!
Z rrcVoč/rn	fe/fv/zZ/c Masp/oA .sc y'c ZaJ/
tztcJ ,s/ouc/tsAA?! prcAZvaAsfvofn aa /aza<aa NonoAAcm Va/ao povcčcva/a podre A a po .s/ovca.sA/A odda/aA. 7aAo so prcA/ua/c/ s poJrod/a o A rog DoAr/c vas/ /a ŽAarc vas/ vsa zada/a /c/a .sAa.ša// z aafeaaaa' a/cd //'a A//'a a .s A/ fc/cv/z/;AA/ s/gaa/. To pa a/ asprJo a/a' z aa/Ao//so sfroAovao poatoc/o, Acr Peca /a drage gore pre.sa*eže/o s/gaa/ z oJJa/a/Aa aa /7rs//7gor/ v .SVovea/-p. 7aAo /aAAo //a/?//aasAo /e/etdz//'o g/eda/o saa?o aa da/očcacra prede/a Pod/aae Jo DoAr/e vas/ /a aa ^c^erozaAodaca! roAa C^/ovca, vse Aarye A//že Nara-vaaAaat, pa fe aiozaosP a/ata.
Zato so s/ č/aa/ VPD „7rfa" v Z/far/ vas/ pred več Aof sPr/aa /ea' posAas/// saaa' poraagad. Na P/aza/c/ so pos/av/// pre/vora/A, A/ A/ oatogočZ/ .spre/eai //'aA-//aasAe fe/ev/z//e, A A ra a' pa ar J/ Jragega avsPpsAega fe/ev/zZ/sAega .sporeda. Toda oA/a.sd so se že feda/ o J/oč//e, Ja fe saraopoatoe/ ae AoJo Jovo/Z/e...
Žhmjski pretvornik - primer preziranja potreb manjšine...
ANDREJ MOHAR
Seveda smo bili tudi v tem primeru priče stari koroški igri: akcijo so skušali kriminali-zirati celo v deželnem zboru, svobodnjaški poslanec Schret-ter pa je enega izmed društve-nikov, namreč ravnatelja žitrajske ljudske šole Franca Kukovico, hotel spraviti celo ob delovno mesto...
Kljub dejstvu, da jim to ni uspelo, pa je bil rezultat v bistvu prav tak, kakršnega na Koroškem in v Avstriji lahko pričakujemo, če gre za enakopravnost slovenske narodne skupnosti - delovanje pretvornika je bilo prepovedano, predstavniki vlade so zagotavljali, da se bodo o splošnem problemu še nadalje pogovarjali, toda dejanj ni bilo. Vsaj takih ne, ki bi prebivalcem južne Koroške zagotovila tudi možnost sprejemanja televizijskih oddaj v svoji materinščini...
Zatorej še vedno velja tedanji ugovor predsednika SPD „Trta" Mirka Ogrisa: „Mla-dina rada gleda televizijo. Ker pa nimamo možnosti za sprejemanje oddaj v slovenskem jeziku, otroke nehote silimo v nemščino!" Zato je bila postavitev pretvornika povsem upravičena, z njim hi bila uresničena tudi osnovna potreba manjšine.
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta se zato že od vsega začetka dalje borili, da bi vlada in poštna direkcija omogočili delovanje tega pretvornika, če že vlada sama ni pripravljena skrbeti za to, da bi imeli koroški Slovenci vsaj enake možnosti kot jih je Avstrija izterjala za Južno
Tirolsko. Tam imajo namreč pretvornike, s katerimi lahko nemško govoreči deželani sprejemajo vse televizijske ^ postaje iz nemško govorečega prostora. Sprejemajo torej oddaje iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Švice. Na Koroškem pa naj bi bila taka vez s skupnim jezikovnim in kulturnim prostorom morda celo ..protiustavna"?
O RF zavrača upravičeno zahtevo
Čeprav je tedanji zvezni kancler še obljubljal, da bo tudi sam skrbel za ustrezno ureditev vprašanja pretvornika v Žitari vasi, vsa stvar še do danes formalno ni urejena. To dejstvo še bolj preseneča, ker so bili iniciatorji akcije hkrati tudi zainteresirani, da bi si s sprejemanjem oddaj RTV Ljubljana zagotovili tudi brezhiben sprejem drugega avstrijskega televizijskega sporeda.
V predelih Žitare vasi, Železna Kaple in drugih sosednjih občin prebivalci namreč tudi tega programa ne morejo gledati.
Toda tudi v tem primeru so avstrijske oblasti in televizijski monopolist ORF nastopali zelo neuvidevno: ORF je zdaj hotel doseči, da bi mu družina Lipuš na Plaznici prepustila del zemljišča, na katerem bi postavil pretvornik za sprejem oddaj avstrijskega sporeda FS 2. Toda lastnica Katarina Lipuš bi na to pristala le v primeru, če bi ORF s tem pretvornikom omogočil tudi sprejem programa RTV Ljubljana. V tej zadevi sta tudi ZSO in NSKS naslovila generalnemu intendantu ORF Thaddiiusu Podgorskemu pismo, v katerem
Januša 1935 so na P/aznici poslav/7<prelvom</<.
predlagata, da bi ta skupen načrt uresničili v interesu dobrega sožitja obeh narodnih skupnosti. Poudarili pa sta tudi, da bi bilo tudi SPD „Trta" v takem primeru pripravljeno prepustiti avstrijski televizijski hiši svoj pretvornik (domenili bi se pač za način zaračunavanja).
Odgovor generalnega intendanta je bil suh: „Zagotovitev sprejema inozemskih sporedov ni naloga ORF!" Od družine Lipuš pa zahteva, naj to vendar uvidi, ter „naj ne ogroža gradnje pretvornika za sprejem sporeda FS 2".
Situacija se torej še vedno ni spremenila: avstrijskim oblastem in očitno tudi generalnemu intendantu državnega podjetja ORF potrebe pripadnikov slovenske narodne skupnosti nič ne pomenijo. O tem, da bi bili koroškim Slovencem pripravljeni omogočiti spreje-
manje oddaj v njihovi materinščini, še vedno niso pripravljeni nič slišati. In to kljub temu, da bi bile tehnične možnosti dane, in da bi bili člani SPD „Trta" celo pripravljeni v ta namen dati na voljo svojo napravo.
Avstrija bi torej lahko celo brez stroškov ugodila potrebam prebivalstva na južnem Koroškem. Toda za to manjka načelne pripravljenosti. In tudi ugovor, da ima ORF zdaj že tako v svojem sporedu oddajo v slovenščini, je lahko le puhel izgovor, saj vsi strokovnjaki ugotavljajo, da so za dejansko pokrivanje potreb manjšine potrebni obsežni sporedi v njihovem jeziku. Prav temu pa se ORF in tudi zvezna vlada izmikata oziroma preprečujeta možnosti za to. To ne nazadnje dokazuje tudi primer pretvornika v Zitari vasi, ki še vedno ne sme delovati - v škodo prebivalstva teh krajev.
Kajžnikov
Hanža
Pravijo, da zdaj. ko imajo vsaj v vseh večjih avstrijskih mestih popiavo inozemskih teievizijskih sporedov preko kaheiske teievizije. ORF res ne more pripustiti še jugosio-vanske konkurence...
Hegaina prodaja orodja hitro raste
BRUSELJ. - Ilegalna prodaja orožja v dežele v razvoju bo v prihodnjih letih prispevala k razširitvi tajnega „vo-jaško-industrijskega kompleksa" v Evropi, če oblasti tega ne bodo preprečile. Do te ugotovitve je prišel belgijski mirovni inštitut GRIP, ki je tozadevno študijo te dni objavil v Bruslju.
Inšitut zagovarja zaostritev zakonodaje, ki ureja izvoz orožja, posebna mednarodna pogajanja v okviru Organizacije združenih narodov in posebne zakone za Evropsko skupnost, da skupni trg od leta 1993 dalje ne bo olajševal ilegalne prodaje orožja.
Ker so države v razvoju vse bolj zadolžene in evropske države zaradi „neprožnosti" v proračunih ožijo možnosti vojaške oboroževalne industrije, bo ta skušala - s tihim pristankom pristojnih vlad -poiskati nove trge za prodajo orožja!
Mednarodni mirovni inštitut S1PRI v Stockholmu ugotavlja, da so države v razvoju v letu 1986 za nakup orožja porabile najmanj 120 do 150 milijard dolarjev, da so pa v istem obdobju prejele le 32 milijard sredstev razvojne pomoči. Trgovina z orožjem torej te države vedno bolj ogroža.
Južnoafriški predsednik P. Botha odstopi! - 6. septembra nove voiitve
JOHANNESBURG. Minuli ponedeljek je Pieter WiHem Botha (73) odstopil kot državni predsednik Južnoafriške republike, ki jo je upravljal deset let. Do tega so ga prisilili nesporazumi s svojim naslednikom Frederikom WiHemom de Klerkom (53), ki ga ni obvestil, da bo skupaj z drugim ministrom obiskal zambijskega predsednika Kennetha Kaundo.
Bitka za oblast v Južni Afriki, ki je trajala 7 mesecev, večinskemu prebivalstvu ne bo prinesla kaj bistveno novega; aparthcidska politika se ne bo spremenila. De Klerk sicer govori o pogajanjih in reformah, vendar o enaki volilni pravici za vse državljane, neodvisno od barve kože, noče slišati. Zastopnik UDF (gibanje proti apartheidu) je dejal, da Bothovega odstopa ne bo obžaloval noben zatirani Južni Afričan, saj je uvedel
izredno stanje, odgovoren je za zapiranje tisočih nedolžnih ljudi, prepovedal je nad 30 organizacij in z vojsko zasedel mesta, kjer živijo črnci!
Manj tunstov, večja potrošnja
BEOGRAD. - Sredi avgusta je bilo po podatkih turistične zveze v Jugoslaviji
1.060.000	turistov, od tega
570.000	domačih.
Obisk je torej za 11 odstotkov manjši kot v prejšnjem letu, tudi v juliju so našteli manj gostov. Kljub temu računajo, da bodo turisti v Jugoslaviji potrošili več deviz. Že v prvem polletju je bil devizni priliv od turizma za 18,4% večji kot ga je načrtovalo turistično gospodarstvo. Zagrebški inštitut za turizem računa, da se bo poraba tujih gostov letos gibala med 3,5 do 3,7 milijarde dolarjev.
Južna Tirolska: šest zapornih nalogov
BOČEN. - Po dolgotrajni in razmeroma zapleteni preiskavi 33 terorističnih atentatov, ki jih je v zadnjih treh letih izvedla pangermanska skupina „Ein Tirol", je preiskovalni sodnik Eduardo Mori prejšnji teden izdal šest zapornih nalogov. Dva je naslovil na Luigija Ointerel-lija in Johanna Pircherja, oba stara 25 let in bivajoča v Meranu; med drugim sta obtožena, da sta imela v posesti avtomatične brzostrelke, s katerimi sta izvedla vrsto zased v okolici Merana, ki so se končale s streljanjem. Ostale zaporne naloge so prejeli: južnotirolski mizar Karl Ausserer, ki je vodil oboroženo tolpo, pobegnil v Avstrijo in bil na porotnem sodišču v Innsbrucku nedav-
no obsojen zaradi teroristične dejavnosti; Carola Unterkir-cher, oskrbovalka skupine schtitznov Sepp Kerschbau-mer iz Innsbrucka; južnotirolski avtoprevoznik Josef Gredler, ki je Aussererju dobavil 115 kilogramov razstreliva tipa knaurit 2, in Karl Zwischenbrugger iz Merana, ki je zbežal preko avstrijske meje, ker so ga hoteli aretirati zaradi navadnih prekrškov.
Vsi so obtoženi kaznivega združevanja s terorističnimi nameni, in to v sodelovanju z Južnima Tirolcema Dietrom Sandrinijem ter Franzem Frickom, ki ju je bocensko sodišče zaradi terorizma pred kratkim obsodilo na 7 let zapora.
KOMENTAR
dr. FRANC/JA Z1V/7TRA
BOt-EČ/NA M JEZA
Počenega socin/de-mokrata zadod' .srce in jeza ga popade, če 6ere IVagnerjeve izjave v zvezi z manjšinskim vprašanjem v pogovorn z novinarjem danajskega rednika „Fnder". /zpovedim divšega deželnega g/avarja, v svoji stranki se vedno ag/ednega visokega jan-kcionarja, kakor npr.; napad na dvojezične napise je dda ,,/ega/na pravica prediva/stva, ki se apira prod tema, za kar odčnti, da ma je ddo vsiijeno, od ,,/jadsfva je dovo/jeno, da se apira," ad' odgovor na vprašanje, kdo je dd organizator tako imenovanega „ Ortsta/eistarma".*
,,/Ljudstvo se je aprio", ad; „Ad ne veste, da je di/a Z .SO še od začetka moje mandatne dode komanisdčna in da je dii iV.SK.S takrat še organizacija ijndske stranke?" nista narekovad ne pod-dčna taktika, ki naj di zagotovda večino na Koroškem, niti dip/o-matska spretnost.
iVa tem mesdt ni vredno, da di se akvarja/i s temi stereotipi, ki se v ničemer ne razdkajejo od Fddderjevid paro/. JVagnjereve izjave po-trjajejo eno samo dejstvo; da nikod ni doamei internacionadzma, ki naj di dd temeij vsakršne sociaidemokratske pod-tike; da je radi on, z/asti v narodnostnem vprašanja, tako prežet z nemškim nacionadzmom, ki kot mora ieži nad koroško vsakdanjostjo, da se niti ne zaveda svojid d/o-denj in z/odnosti; da nemškonaciona/no asmerjena podtika koro-škid sociadstov pod njegovim vodstvom ni dda /e vo/dnotaktična poteza, kakor so to raz/agad mnogi pošteno misieči koroški (in dragi) socioidcmokrnti, temveč da je dda pos/edica dejanskega prepričanja in miš/jenja, rezadat } nadatosti, arogantnosti ! in giodokega sovraštva do s/ovenstva, kar je navsezadnje narekova/o podtiko tristrankarske enotnosti proti 5/oven-cem.
TVajznočidtejši je Wog-nerjev stavek, s katerim doče ponovno sodti pamet S/ovencem, ko reče;	„./ngos/ovnni
morajo danes odža/ovati dejanja, da so jid na tisoče poddi. Mi ne/"
„Mi ne/" Od tokid desedod poštenega č/o-veka prevzame mrzdea. Tedaj ..pimpj", vedno „pimpj'". Kot kaže, „pimpjov" na Koroškem ne zmanjka.
UEHTE SLOVENSKE
iii VESTMK
Die Seite fiirunsere deutschsprachigcn Leser/innen
Stuickvan Bemmelen, Vertreter des niederlandischen „Osterreich-Komitees": „Haben noch keine Flugbiatter verteiit—Wo!!en uber Situation in Karnten autkiaren!"
Fiir einige heftige politi-sche Diskussionen sorgte in den letzten Tagen in Karnten die Meldung, daB in den Nie-derianden an Touristen, die nach Karnten reisen wollen, Flugbiatter verteilt wiirden, die vor Karnten „a!s dem Land der Neonazis" vvarnen. Landeshauptmann Haider zog sogar schon gegen die Li-berale Partei der Niederlande her und warf ihr de facto nur Profilierungsversuche vor. Nach Haiders Aussagen seien die niederlandischen Liebe-raien nur der FPO ftir ihre Er-folge neidig.
Diese Auseinanderset-zung, in der auch Landes-fremdenverkehrsreferent Koschat diese Aktion der Niederlander schon verurteil-te, und in weicher sogar Haiders Koaiitionspartner Zer-natto von Haider eine Distan-zierung vom Grenzlandjahr-buch der FPO fo rde rte, aber bekommt mit dem heute vom Slovenski vestnik veroffent-lichten Interview mit Struick van Bemmelen, einem der Proponenten des niederlan-dischen „Osterreich-Komi-tees", einen vollig neuen Ak-
Im Jiinner 1985 steliten Mitgheder des Slowenischen Kuiturvereines „Trta" aus Sittersdorf/Žitara vas in Blas-nitzen/Plaznica einen Umset-zer auf, um damit fiir den Be-reich der eigenen Gemeinde den Empfang des Fernseh-programmes von RTV Ljubljana, sowie des zweiten osterreichischen Fernsehpro-grammes zu ermoglichen. Damit, so betonten die Akti-visten damals, solite der Bevolkerung dieses zweispra-chigen Gebietes die Moglich-keit geboten werden, auch Fernsehprogramme in der eigenen Muttersprache empfangen zu konnen.
Seinerzeit wurde den Be-treibern des Umsetzers der Betrieb der Anlage verboten. Es folgten zahlreiche Ver-sprechen - auch der damalige Bundeskanzler Sinowatz kiindigte eine wohlwollende Erledigung der Frage an -, doch Taten wurden keine ge-setzt.
Nun trat der ORF an die Familie Lipuš heran und wollte von ihr die Erlaubnis bekommen, auf ihrem Grund einen Umsetzer zum Empfang von FS2 aufstellen zu diirfen. Die Familie Lipuš war damit prinzipiell einver-standen, verlangte aber auch, daB der ORF gleichzeitig damit den Empfang von RTV Ljubljana ermoglichen muB-te.
Auch die beiden sloweni-
zent: Es gibt diese Flugbiatter gar noch nicht!
Struick van Bemmelen, langjahriger internationaler Sekretar der niederlandischen Liberalen Partei, der diese Funktion heute aber nicht mehr ausubt, erklarte im Interview namlich wort-lich: „Das Osterreich-Komi-tee habe ich zusammen mit Dick Houwaart, dem lang-jahrigen Prasidenten der An-ne-Frank-Stiftung in Amsterdam, gegrtindet. Im Komitee arbeiten auch noch andere Personlichkeiten aus ver-schiedensten politischen La-gern mit, die wir jedoch erst nachste Woche bei der Auf-taktpressekonferenz in Den Haag vorstellen werden. Bis-her haben wir noch keine Flugbiatter verteilt, da wir eine diesbezugliche Ab-schluBbesprechung erst diese Woche haben werden. Wenn wir die Flugbiatter Ende der laufenden Woche fertigge-stellt haben werden, werden wir sie ali jenen Menschen zu-senden, von denen wir an-nehmen, daB sie die Anliegen des Osterreich-Komitees un-terstzutzen werden."
schen Zentralorganisationen forderten in dieser Situation Generalintendant Thaddaus Podgorski auf, diesem Wunsch der Bevolkerung „im Interesse des friedlichen Zu-sammenlebens der Volks-gruppen" nachzukommen. Doch seitens des Generalin-tendanten kam nur eine ab-schlagige Antwort: es sei nicht Aufgabe des ORF fur den Empfang auslandischer Programme zu sorgen.
Mag dieser Einwand format richtig sein, so geht er doch an der konkreten Situation vorbei. Die Angehorigen der slowenischen Volksgrup-pe brauchen wie alle Minder-heiten auch Fernsehsendun-gen in ihrer Muttersprache. Dabei ist klar, daB auch die neue wochentliche Sendung im ORF nicht ausreichen kann, um diese Bedurfnisse zu befriedigen. Darum ist der Wunsch nach Empfangsmog-lichkeit des Programmes von RTV Ljubljana nach wie vor berechtigt, und es ware nur selbstverstandlich, wenn auch die Bundesregierung und der staatliche ORF diesem Rechnung tragen wur-den. Zumindest aber wurden sie die Minderheit im eigenen Land genau so behandeln, wie die eigene in Sudtirol, die nicht zuletzt auf Intervention von ORF und Bundesregierung alle Programme des deutschpsprachigen Raumes empfangen kann.
Auch betonte Struick van Bemmelen im Exklusivinter-view mit dem Slovenski vestnik, daB die Aktionen des niederlandischen Osterreich-Komitees keinesvvegs gegen den Tourismus in Osterreich gerichtet sein werden, son-dern daB es dem Osterreich-Komitee um eine umfassende Information der Bevolkerung tiber die Situation in Osterreich und insbesondere in Karnten gehe: „Schon als internationaler Sekretar der niederlandischen Liberalen Partei habe ich wiederholt darauf hingewiesen, daB die FPO - und erst recht unter der Fuhrung von Jorg Haider - kein Recht hat, sich selbst als liberal zu bezeichnen. Darum war ich bemuht, daB die FPO aus der Liberalen 1 n-ternationalen ausgeschlossen wurde. Meiner Meinung war auch meien Partei diesbezug-lich noch zu wenig aktiv.
Als wir dann erfuhren, daB Haider zum wichtigsten Mann in Karnten wurde, das heiBt, daB er ein offentliches Amt bekleidet, haben wir uns gedacht, daB wir mit Aktionen beginnen mussen. Das ist keine Aktion der Liberalen Partei der Niederlande, sondern eine Aktion ver-schiedenster Organisationen.
Und wir hoffen, daB diese Aktion auch in anderen Lan-dern Nachahmer finden wird! Das ware wichtig, denn wenn etwa niederlandische Zeitun-gen berichten, daB Haider Kontakte mit ehemaligen SS-lern hat oder daB er sich mit Rechtsradikalen trifft, dann konnen wir mit ihm keine Kontakte haben. Und ein Land, in we!chem solehe Leute offentliche Amter be-kleiden, kann sich wohl nicht ernsthaft um die Mitglied-schaft in der EG bewer-ben..."
„Terra myshca"
Seit vergangenem Montag gibt es in der Nafte Villachs eine neue Fremdenverkehrs-attraktion, die jahrlich an die
200.000	Besucher anlocken soli. Im Rudolfs-Stollen des geschlossenen unrentablen Bleiberger Ostreviers wurde in einer Tiefe von 250 Metern das Projekt „Terra mystica" errichtet, das dem Besucher mit Video, Multivision, realen Effekten und Robotern die vergangenen und heuti-gen Methoden des Bergbaus und Einblicke in die Entste-hung der Erde vermitteln soli. Das Tourismusprojekt, das auch einen Heilstollen umfassen wird erforderte 53 Millionen Schilling an Inve-stitionen.
Minderheit kann noch immer nicht RTV Ljubljana empfangen
Bivši mdnik svinca nov turistični magnet
Ko .so meh /eh /9#4 o; /9## cene .svtftcn m c/nTa močno pad/e, /e že vse govorilo o popo/nem zaprtju rahm/ra v Rad R/e/herga nad Re//a&om. V gors/c; do//n/ v .senc/ Dohrača je rndarje /n občane Rad R/e/berga že .sArbe/a bodočnost v novem ArZznem področ/n. Toda menežerp' podjetja so .se, To so zvede/Z, da bZ jZb aTZnjanje rndnZTa .s ta/o #09 mi/tjonov .sZ/Zngov, od/očZ/Z za drugačen prZ.stop. ZV.stnuovi/t' so posebno ttttZ.stZčno agencijo /RRTj, v Tatero .so vT/jučeni RRU, privatnZTZ Zn občini Rad-R/eiberg Zn RodT/o.šter, ter Zzde/a/Z Tonceptza Tori.ščenje de/a biv.sega rudn/Ta za turistične namene. /nve.stZctje bodo zna.sa/e.sTttpno 53 mi//, si/.
V zahodnih delih rudnika, v okolici Kreutha, bodo še do konca tisočletja z 200 (namesto s 530) delavci kopali rudo, vzhodni predel, ki so ga lani zaprli, pa bodo od prejšnjega ponedeljka (14. 8. 1989) dalje razkazovali turistom z vsega sveta. V bivši rudnik nameravajo letno privabiti 200.000 gostov, jim razkazati rove ter jim z „multivizijo" na petih postajah podzemske rudniške železnice prikazati nastanek sveta, razvoj pridobivanja rude, nevarnosti dela v rudniku in predstaviti tesnobo V samoti in mistiko bajk, ki so se razvile s tisočletnim razvojem rudnikov.
Posebno doživetje bo predvsem v rovu, ki je poimenovan po cesarju Rudolfu, ki je odprl rudnik. V neverjetno tesnih dvigalih se bodo obiskovalci spustili v notranjost gore 250 m globoko, tam se bodo z vlakom, ki je prej služil rudarjem, približno uro vozili po okrog 3 km dolgih rovih s temperaturo 8° C. Ustavljali se bodo na petih postajah, kjer jim bodo z diapozitivi, pravimi efekti in računalniško vodenimi stroji približali nekdanje in sedanje življenje in nevarnosti v notranjosti gore.
Že pred spustom v podzemlje si bodo obiskovalci imeli
možnost ogledati staro rudarsko orodje, svetilke, različno rudo ter zanimive minerale. Po obisku rova pa si bodo v bivši direkciji rudnika v Bad Blei-bergu lahko ogledali model celotnega gorskega masiva Dobrača z rudnimi žilami in drugimi zanimivostmi.
Poleg ogleda rudnika načrtujejo ob koncu letošnjega leta odpreti tudi poseben rov, ki ga bodo uporabljali v zdraviliščne namene. Poleg termalnega kopališča v Bad Bleibergu naj bi bila to še dodatna možnost.
Na osnovi te nove turistične ponudbe naj bi se razvila tudi širša gostinska infrastruktura, saj za tak naval obiskovalcev rudarski kraj še ni docela pripravljen.
V teku treh let naj bi bilo vse urejeno in turistični rudnik naj bi prinašal že prve dobičke.
Dodatni turistični center načrtuje BBT zgraditi blizu Pokloštra. V njem naj bi se ustavljali turisti, ki sicer le potujejo skozi Koroško, nekaj dni ostali in med drugim obiskali tudi novo zanimivost v Bad Bleibergu.
Vstopnina za obisk projekta „Terra mystica" znaša za odrasle 180 šil., za otroke je cena polovična.
Vinko Wieser
Vaški praznik v Šentjanžu
(nuha//evan)cy/. ^run/)	okolice. Strokovna žirija
petih izkušenih mož je v ano-Pomemben dogodek v pro- nimni oceni izbrala tri najbolj-gramu vaškega praznika pa je še. Izkazalo se je, da so bila tudi pokušnja mošta, saj jih pridelali Pep Inzko je društvenikom uspelo prido- (Ožbavt z Rut), Franc Hriber-biti k sodelovanju kar 41 proi- nik (Stani z Mač) in Miha zvajalcev mošta iz Šentjanža Gabriel (Tišler iz Šentjanža).
Na T;š/efyevem dvorišču /e b/7o res pr/jefno.	foto. v. Meser
/Va p/oščad; pred vhodom v podzemne naslaja gosbnsk; center z o tros-k/m /gnščem /n posebno ku//nančno ponudbo, /z-prad;7/ bodo namreč tn' pos/op/a, v kafenb bodo n ud;//' jed; ;n p/jače s Koroške, Fur/an;)e-Ju/;)'-ske kraj/ne <n S/oven;)'e. Sode/o vanje teh treh regf/j obstaja tud; na ravn; rud-n/šk/b reševa/cev ;'z Bad B/e/berpa, Bab/ja ;'n Mež/ce.
Tud/ s/cer sprejemajo ob/skova/ce v več y'ez;'k;'b, raz/apo podzemsk/b zan;'-m/vosf; /abko pos/ušajo v nemšč;'n;', ;ta/;janšč;n;', trancošč;'n; ;'n ang/ešč/n/. „Če bo potrebno" bodo morda uved/; tud; kak s/o-vansk; )ez;'k...
Vbod v podzemski svet je v rudn/škem pos/opju nad Budo/fov/m rovom
Pos/ovodja BBT d;p/. ;'nž. dr. Ado/f Sa/zmann je ponosno poudar/V, da za proje/rt n;so preje/; n;t; š;7;npa državne podpore.
		
		
t	:	*				
S fak/m; vagon; se ob/skova/c; voz/7o po rudn/šk/b rov/b		
V Rožeku so zaplesali in zapeti gostom
Kulturno društvo „Peter Markovič" iz Rožeka je v nedeljo v gostilni Woschitz na Muti priredilo koroški večer. Vabilu se je odzvalo veliko število nemških in italijanskih letoviščarjev, a opazili smo tudi domačine iz rožeške
občine in sosednjega Šentjakoba. Kot je to v svojem pozdravu podčrtala predsednica Gerti Valentinič, so take poletne prireditve namenjene predvsem gostom iz tujine, da med svojim bivanjem pri nas spoznajo tudi slovensko kultu-
ro. Pred polno dvorano so nastopili: mlajša tamburaška skupina iz Loč, ki jo vodi Terezija Gallob, folklorna skupina iz Železne Kaple, vokalni ansambel iz Šentpri-moža in Podhumški kvartet. Prireditev je potekala v zelo sproščenem - torej letnemu času primernem - vzdušju. Aleks Schuster (ki je „kriv", da Podhumška dekleta niso več dekleta, temveč kvartet), je publiko razvedril z odlomki izpod peresa koroškega pisatelja Rudniggerja in s slovenskimi zgodbicami. Tako je bilo na sporedu za vsakogar nekaj. Rožeški podžupan Pekastnig je počastil nekatere letoviščarje, ki so že desetič prišli na dopust v občino.
Zahvalil pa se je tudi slovenskemu kulturnemu društvu, ki je prireditev tako dobro izvedlo.
M/ajš; tamburaš; ;z Loč so navduš/7; /uus/e.	s/;/<a. nu/;u
„Modna deže/a" Koroška - tokrat v znamenju ohcetn/b ob/ek
Celovški sejem 1989
Na letošnjem Celovškem sejmu se prireditelji in raz-stavljalci prizadevajo, da bi ustregli vsem interesom. Temu ustrezna je široka ponudba, ki sega od predstavitve čiste energije preko solarnih kolektorjev (ODK), od skrbi za čisto okolje (Ke-lag) do najnovejših oblik pohištva ali gradbenih novosti vse tja do izbrane mode in kulinaričnih specialitet (jugoslovansko kuhinjo na primer v posebni restavraciji predstavlja družina Breznik).
Toda kaj bi bil Celovški sejem brez zabaviščnega parka, v katerem se podnevi poveselijo otroci, zvečer pa predvsem odrasli? Kljub temu pa je precej kritike prav na ta del sejma: cene so večinoma dejansko previsoke, tako da postaja obisk sejma
za veččlanske družine že pravi luksus. Poleg tega pa postaja sicer dobra zamisel prirediteljev - zvečer ni vstopnine - večkrat pravi bumerang, saj se letos kar vrstijo pretepi po sejemskih krčmah: kdor ob polnoči v mestu ne najde več odprte gostilne, pride pač dolivat na sejem...
Cetovški sejem '89
Restavracija
jugosiovanskih
speciaiitet
Pred pav/T/onom ORF se vsak dan vrsf//o nastop; ko-rošk/b zborov /n skup/n. Med n);m; je P/nko tMeser opaž// tud; kvartet Smrtnikovih bratov/z Že/ez-ne Kap/e, k; je tud; pr; tem nastopu v živo navduši/ pos/u-ša/ce ob sprejemnikih, še boi/ pa prisotne...
Kotmarn vas vztraja pn ločevanju otrok
Kot je znano, je kotmirški občinski svet lani na pritisk deželnih oblasti pristal na to, da v enem razredu postavijo ločitveno steno in tako pridobijo dodatni prostor za poučevanje po ločitvenem zakonu. Tedaj je glasoval proti le zastopnik EL Jože Wakou-nig. Med letom pa so nastali pedagoški problemi, ki jih deželni „strokovnjaki" nikakor niso hoteli priznati. Zdaj pa je moral celo župan Stru-ger ugotoviti, da je taka ureditev nevzdržna, občinski odborniki (spet le z izjemo Jožeta Wakouniga) pa so našli nov „izhod": Letos se bo
en razred moral preseliti v staro šolo. Ne glede na to, da bodo morali prostor v stari šoli za šolske namene šele ponovno usposobiti, ne glede na to, da bodo morali za prizadeto prosvetno društvo, ki je delovalo v teh prostorih, najti novo začasno rešitev, pa je dejstvo, da so se v Kotmari vasi odločili za tako rešitev, ki ohranja in zagotavlja ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih. Pa tudi z „izbo!jša-njem", ki ga obljubljajo za leto 1992, ko bo menda končan prizidek k novi šoli, se stanje ne bo spremenilo, saj slej ko prej zagovarjajo ločevanje...
Največ ap/avza je pože/ Franc/ K/emen/'ak.	s///<a. Mohar
Popoldan vižarjev
KPD ..Drava" v Žvabeku je že tretjič priredilo srečanje slovenskih vižarjev. Prireditveni prostor v Svetem mestu je bii za tako prireditev kot ustvarjen. Vižarji so prišli iz vseh krajev, najdaljšo pot pa je zagotovo imel gospod Mel-uher iz Rožeka. Samouki, ki pa so se kljub temu predstavili kot veliki umetniki na svojih glasbilih, pa so prišli tudi iz Slovenije.
Najbolj pa je navdušil najstarejši vižar Franci Kleme-
njak iz Leda, ki se je s pristnimi slovenskimi vižami in variacijami na cerkvene pesmi predstavil kar na treh glasbilih. Leneju Katzu in ostalim društvenikom iz Žva-beka je želeti, da bi tudi v prihodnje prirejali taka uspešna srečanja.
Koncert v Vrbi
Konce/*? ob oba// l/rbskega jezera s/a soob/zkova/a c/ruž/na L/poš (zgoraj) /n moš/o pevsk/ zbor SPD Jepa-Baško jezero (vod/ pa A/eš Scbusfe/j. Koncert je b/7 dobro obiskan.
Brez slovenske pesmi in folklore prikaz koroške kulture ne more biti popoln, brez teh elementov ne more biti harmonije, ki se jo tolikokrat omenja. Tako nekako je številne poslušalce in mimoidoče minulo soboto nagovoril Franci Černut, ki je v obeh jezikih povezoval kulturno prireditev Slovenskega prosvetnega društva „Drabos-njak" s Kostanj, namenjeno predvsem letoviščarjem v Vrbi.
Zanimivo je bilo slišati, kako so se z ritmi ansamblov pred kazinom in mednarodnim jezikovnim živžavom ob obali Vrbskega jezera ujemali in se razlikovali glasbeni prispevki moškega zbora SPD Jepa-Baško jezero, družine Lipuš in folklorne skupine SPD Trta. Priznanje za pripravo kulturnega večera gre nastopajočim, predsedniku društva Janezu Lesjaku in Slovenski prosvetni zvezi, ki je pomagala v organizacijskem smislu.
Gtobasnica: S!ovo od Jožka Hutterja
Pred /e<7/zcw; d/tt je v G/o-ba.srdc/ v .s/aro.s// <39 /e/ za vedno za/bn/7 oe/ znan/ nekdanji proje.sor na Zvezn/ g/7nnaz/j/ za .S/ovenee /n narodnjak proje.sor dr. Jožko 7/a//cr. Teden prej .so pokopa// njegovega kra/a Janeza /JuZ/erja.
V torek s e je na g/oba ške/n pokopa/:JČM zkra/o /nnogo pr/ja/e/jev, znancev /n sorodnikov in Jožka /Jaf-/erja po.spren//7o na njegov/ zadnji pod. Od odpr/e/n grodn so po/eg predsednika do/naeega k/d/arnega dr//-siva Foi/a .S'r//ree///7:a spregovori// s/evdni predstavniki siovensk/7/ k///t;/ru/7/ in narodn/7/ organizac/j. Med nji/ni tudi proj*. Janko Messner, katerega pos/ovdne besede odjav/ja/no.
Dragi pokojni prijatelj profesor Jožko Hutter, spoštovani žalujoči rojaki in rojakinje, draga Svanjakova Marica, po tem otožnem sončnem dnevu sredi velikega srpana bo ostalo, ne samo tu v Globasnici, za teboj, moj spoštovani tovariš Jožko, to, kar pač za vsakomer ostane, če ostane: spomin.
Prvič sem te srečal v „Mla-dem Korotanu" in se opajal s tvojo spodbudno slovensko besedo, vso živo in slikovito. In iz nje rasel v temne čase kljukastega križa. Zato naj se ti danes javno zahvalim v imenu Društva slovenskih pisateljev v Avstriji.
Spomin, pravim.
Ta je lahko blag, lahko spoštljiv, lahko spodbuden, lahko grenak, lahko še kako drugačen. Lahko pa tudi nikakršen..
Meni si bil zmeraj vzor za spravljivost, za potrpežljivo
skromnost, skratka za tisto, s čimer mene nebo ni kaj prida obdarovalo. Dolga je bila tvoja življenjska pot in utrudljiva. Dolga predvsem tvoja profesorska koroška pot skozi nicino življenja... die im Schatten sieht man nicht, je dejal nemški pesnik, a tebe so dobro videli, le zamižali so, te izdali. Kaj potem, če je brez dela! Saj je samo koroški Slovenec!
To je bilo po prvi svetovni vojni.
Niso te na kolena!
Nič krajša ni bila in nič manj utrudljiva moja koroška pot za učiteljskim kruhom na tej zemlji. To je bilo po drugi svetovni vojni. Tedaj si kdaj pa kdaj prišel pogledat, kako mi gre. In me spodbujal, naj ne klecnem. Samo ne na kolena! si držal z menoj. Pa na tihem položil kak bankovec pod prazno skodelico kave na moji mizi.
Pozneje, ko sem bil prišel že do kruha v naši gimnaziji, sem v televizijski drami ..Vrnitev" postavil spomenik tebi in tvojim srčnim Globašanom - z Joza-nom Kuharjem.
Zadnjikrat sva si dala srečo ob odprtem grobu najinega skupnega prijatelja dr. Luka Sienčnika. Tedaj sem ti vesel dejal:
- Jožko, ti si še pa koj, da bi le takšen ostal!
In si mi odvrnil:
-	Keker bo, pa bo.
Jaz pa:
-	Keker bo in keder bo, dragi Jožko, lep bo za teboj -spomin.
In še to sem navrgel: če mi bo dano, da te preživim, bom to povedal pri tvojem grobu.
Nasmehnil si se in zamahnil... Zgodovinar Bogo Grafenauer je bil zraven. Tako. Pa naj bo tudi tebi rahla ta naša uboga slovenska zemlja. Tolikanj tlačena, ne samo od traktorskih koles.
prof. Janko Messner
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje
Hterarno nagrado za slovensko prozno besedilo
Pogoji za sodelovanje: avtor/ica mora biti bodisi rojen/a na Koroškem ali pa mora imeti vsaj deset let stalno bivališče na Koroškem.
Starost: Letnik 1954 in mlajši/a. Tema: po izbiri
Besedilo še ne sme biti objavljeno.
Rok: 31. avgust 1989
Tekste pošljite na Slovensko' prosvetno zvezo (Vida Obid), Tarviser StraBe 16, 9020 Celo-vec/Klagenfurt in ga označite s šifro. Obenem pošljite na isti naslov pismo z osebnimi podatki. ki naj vsebuje tudi šifro. Odprli ga bomo po odločitvi žirije. Žirija bo izbrala besedila za literarne nagrade in bo izbor pismeno utemeljila. Podelitev nagrad bo 23. septembra 1989 na X. srečanju pisateljev na Obirskem. Slovenska prosvetna zveza ima pravico, da prejeta besedila objavi.
Nagrade: 1. 15.000,2. 7.000 in 3. nag. 3.000 šiL
/pan Do/enc
Za dotar čtovečnosti
..Telefonirajtejim, prosim", sem rekel, ..uredite to stvar zame. Moram danes odpotovati na delo. Še postelje nimam več. Denarja tudi ne. Že teden dni postopam naokrog po VVinipegu."
„Ne bi nič pomagalo", seje branil uradnik. „Dela kratko-malo ni v Lynn Lakeu."
Sedet sem pred njim na kovček.
„Tako delajo", je glasno izrekel Rade. „Z ljudmi ravnajo kot z živino." Obrni) seje k uradniku za okencem in dvignil svoj glas: „Pa mu najdite kakršnokoli drugo delo!
Zato ste tukaj!"
Francka je zavreščala po slovensko: ..Kakšna anarhija! Kakšen svet!"
Sklonil sem glavo v roke in misli so mi švigale na vse strani kot utopljencu, ki mu bo zdaj zdaj zmanjkalo zraka. Od nekod se je vame zapičila podoba Donave, umazane, rjave Donave,kjer sem na njenem spolzkem bregu, v dežju pomočenem, padel pod vrečo sladkorja iz Santa Marie, pod tisto lepljivo kepo stopetnajstkilske sladkobe, ki me je rezala v roke. Videl sem se, kako
vstajam, si popravljam tovor na plečih in stopam dalje na breg. Sto šilingov na dan, in delo je trajalo, dokler je tam stala ladja z rdečkastim sladkorjem iz Srednje Amerike. Tako rekoč stalno delo, saj je vendar trajalo polna dva dni.
Za Donavo sem se zazrl v livarno v enajsti četrti, v ognjene peči in črni prah, ki se je dvigal in padal pod nami in na nas, videl sem, kako se mi drobovje sipa iz telesa, ki ga iz mene vleče kot magnet težko železje, viseče na mojih rokah in kolenih.
Slišal sem oddaljeni glas:
„Nimam drugega delovnega mesta, pa če mi obrnete mizo."
Rade se ni dal odgnati.
..Govorite z drugimi v tej svoji poslovalnici. Poiščite nekaj ali pa zaprite ta svoj urad!"
Z drugega konca dvorane je prišel med nas uradnik, postaren človek poznih šestdesetih let. Prijazno se je
nasmehnil in resno rekel:
„Za ženske bi tačas še kaj našli, za moškega pa tja do aprila, maja - nemogoče."
Vstal sem in se postavil predenj.
..Poglejte, danes zjutraj ob desetih sem podpisal svojo delovno pogodbo. Za dolar petinsedemdeset na uro. V Lynn Lakeu. Zdaj - komaj nekaj ur kasneje - pa vsega tega ni več?"
„Da, zdaj vsega tega ni več", je odsekano odgovoril. ..Odvisni smo od podjetij; če ta odpovejo delo, ga pač ni in pika."
„Pa jih ne morete prisiliti, da se držijo svoje ponudbe?" ni odnehal Rade.
„Ne moremo", je namesto svojega šefa odgovoril moj znanec za okencem. Živčno je vlekel svojo cigareto. „Tr-žišče za delovno silo je prosto. Zakon ponudbe in povpraševanja velja."
Rade me je za roko potegni) k sebi.
„Bolje bo, da se vrnemo v priseljenski urad. S temi ljudmi se ni mogoče pogajati za prazen nič. Cisto po svoje delujejo. Meni v desetih letih niso našli niti enega samega posla. Državna birokracija, kaj si hočeš. Zapravljajo bogu čas in davkoplačevalcem denar. Požvižgajo se na tebe in na tvoje težave."
..Pohitimo, da prideš še do svoje postelje", me je nagovorila tudi Francka. „Pravi Divji zahod!"
Zgrabil sem svoj kovček in stopil za njima proti vratom. Oba uradnika sta za nami nekaj klicala. Nisem več poslušal, kaj pravita.
„Nič hudega", je rekel Rade na cesti. „Lynn Lake tudi še ni vsa Manitoba!" Francka je bita vsa bleda in preplašena.
..Mogoče pa je kar prav, da nisi dobil tega rudnika", je zatarnala. ..Poginil bi tam na severu!"
fJa/jc pr/7/od/zj/G
TV AVSTR) JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
9.05 Fredy; 10.30 Počitnice na kmetiji Immenhof; 14.14 Moški s šestimi leti; 15.30 Počitniški spored; 18.00 Mi; 18.30 Full House; 19.17Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Eurocops: Kamni spotike; 21.20 Pravnik Kreuzberg; 22.05 Pogledi s strani; 22.10 Trailer; 22.40 Bitka za planet opic; 0.05 Aktualno; 0.10 High Chaparral; 0.55 Poročila.
16.00	Tedaj; 16.05 Šport; 16.40 Pustolovščne Sherlocka Holmesa; 17.30 Čudežne podobe iz živalskega sveta; 18.00 Fredy; 18.30 VVuriitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Osmo svetovno čudo - Most v Broo-klynu; 21.20 Zadeva: Poljska; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 23.00 Umetnostni komadi; 1.45 Poročila.
16.30 Ponovitev nadaijevank; 18.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke: Nevarni zaliv, Karneval naTrinidadu; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.15 Svet nenavadnih sil Arthurja Clarkea; 20.50 Kriminalna zgodba; 22.00 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.05 Poletna noč: J. Clavell: Odlična hiša, Dvojna preiskava, am. film.
9.05 Fredy; 10.30 Pravnik Kreuzberg; 14.35 Tu sem - tu bom ostal; 16.00 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 7 dni sporeda na 2 kanalih; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Cirkuški festival v Parizu 1989; 23.15 Aktualno; 23.20 Ena preveč v haremu; 0.50 Poročila; 0.55 Ekslibris.
14.55 Tedaj; 15.00 Šport; 16.00 Planinsko življenje v teku leta; 17.00 Dediščina očetov; 18.00 Fredy; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Psycho; 22.00 Aktualno; 22.05 Kronski dragulj; 23.00 Šport; 0.50 Poročita; 0.55 Ekslibris.
17.05 Ponovitev nadaljevanke; 18.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke: črke in besede, igrica; Robin in Rozi: Babičin rojstni dan, Bendji, Zlatarjevo zlato; 19.30 Dnevnik; 20.30 Moški, ki mi je všeč, franc, film; 22.25 Dnevnik; 22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.50 Poletna noč: J. Clavell: Odlična hiša, Samo bedaki in konji.
20.8.
9.05 Svet otokov na kontinentu; 10.35 Obzornik; 14.10 Frankie in Johnny; 15.35 Otroški spored; 17.00 Velikih deset; 17.50 X-Large; 18.30 Full House; 19.15 Loto: žrebanje; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Cirkuška princesa; 22.10 Protekcija, komedija; 0.00 Šport; 0.30 Aktualno.
9.05 Kulturni obzornik; 9.55 Angel, hudič in demoni; 12.50 Literatura na ladji; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Fredy; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kraj dejanja; 21.45 Aktualno; 21.50 Moški z otroško tuko; 23.10 High Chaparral; 23.55 Poročila.
9.25 Otroška matineja: Živ žav, Nevarni zaliv; 10.45 Siniša Pavič: Boljše življenje; 11.25 Piknik v Rogaški Slatini; 13.00 Pesem Evrovizije '89; 16.00 M. Zinnerova: Zapisani šoli; 17.00 Dnevnik; 17.10 Urok, am. film; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Miodrag Karadžič: Djekna še ni umrla; 21.20 Zdravo.
21.8.
9.05 Fredy; 10.30 Skrivnosti Malam-pura; 14.05 Jonyjevo čudežno orožje; 15.30 Počitniški spored;
18.00	Mi; 18.30 Ful! House; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Umazanija; 23.50 High Cha-parrat; 0.35 Aktualno.
16.40 Tedaj; 17.30 Lindenstrasse;
18.00	Fredy; 18.30 VVuriitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kulturni žurnal; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Težišče „Evropa" - v 12 nadaljevanjih; 22.35 Sigmund Freud: Analiza; 23.20 Voyagerjeva zadnja postaja; 0.05 Aktualno.
16.00 Ponovitev nadaljevank; 17.30 Zrcalo tedna; 18.10 Spored za otroke: Radovedni Taček: časopis; Legende sveta, 1/3; 19.00 Risanka; 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine; 19.30 Dnevnik; 20.05 S. Parnicky: O moških, ženskah in otrocih; 21.45 Dnevnik; 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.10 Poletna noč: J. Clavell: Odlična hiša.
RADIO KOROŠKA
Dober
Dojenček povzroči zmešnjavo
Nedeija, 20. 8.1989. TV A2 - V tej izvrstni francoski komediji iz teta 1986 iahko uživate ob problemih, ki nastanejo iz ljubezenskega trikotnika dveh žensk in moškega, v katerega sta obe zaljubljeni. Erič, katerega igra francoski komik mlajše generacije Stephane Duchemin, pa se seveda ne more odločiti za eno ali drugo, ker si želi otroka od obeh. Zapleti brez konca in kraja vas bodo presenetili in privedli do edinstvenega zaključka.
Osmi čudež. .
Petek, 18. 8. 1989, TV A2, 20.15 Ogromen objekt iz železnih vrvi in kamna so odprli leta 1883. Pri gradnji je umrlo 20 ljudi, zidali so ga 14 let: most v Brook-lynu, ki ga imenujejo osmo svetovno čudo, stal pa je 15 milijonov dolarjev, torej skoraj 180 milijonov šilingov.
Zadnja postaja
Ponedeljek, 21.	8.
1989, TV A2, 23.20 -
24. avgusta 1989 bo ameriška vesoljska sonda Voyager II letela mimo planeta Neptun. Prvič bomo lahko videli posnetke njegove površine, ki jih bodo posredovale kamere. Toda to bo tudi zadnja postaja Voyagerja.
Užitek: Trinidadski karnevai
Petek, 18.8. 1989, TV LJ 1,18.40 - Lahko boste uživali ob plesih, ki jih vsako leto plešejo na karnevalu v Trinidadu. To proslavljanje privabi na tisoče obiskovalcev z vsega sveta.
18.10-19.00
Spored za 20. 8.1989, ob 13.00, TV A2
Petek, 18.8.
Iz kulturnega življenja: Slovenske počitnice v Novem mestu
Sobota, 19.8.
Duhovni nagovor (dekan P. Kassl) Voščila D. Urschitz)
Nedelja, 20.8.
..Turizem in dvojezičnost v koroški javnosti" (M. Grotschnig)
*	Romanje treh dežel na Brezje
*	Galerija Rožek
*	H. Blažej razstavlja v Mohorjevi
*	Mladi v Železni Kapli so uprizorili
Ponedeljek, 21.8.
M. Miškulnik: Telefon-zvočna slika v narečju
pravljico „Bedak Pavlek"
Laver - pijača za vroče dni Nogometna tekma: Dobrla vas - Bilčovs
Ustrahovanje po Hitchcocku
Sobota, 19. 8. 1989,
TV A2 - Nepreračunljiv Norman Bates (An-thony Perkins) je lastnik, motela, v katerem se je zgodil umor. Sestri umorjene skuša pomagati pri iskanju resnice o ziočinu. Kakšno vlogo ima pri vsem tem?
Datum	Kraj	PR)RED!TVE	Prireditelj
Petek 18.8. 20.00	farna cerkev.	KONCERT VOKALNEGA ANSAMBLA Šentjakob v Rožu ..KOZAKOV Z VOLGE" Vstopnina: odrasti 120 ši!.. šotarji/študentje 60 ši).;		Katotiška prosveta Šentjakob
Sobota 19.8. 20.30	pri Kreuzvvirtu, Podjerberk	VAŠČAN! POJO DOMAČE LJUDSKE PESM! Sodetuje: ansambet Harmonija.	
Sreda 23.8. 20.00	Katotiški dom prosvete. Tinje	KONCERT: SONAHNA ALOJZA SREBOTNJAKA Nastopa: Michae) Grube (viotina), Erican Saydam (piano)	Sodalitas
Sobota 26.8. 19.00	gaierija Rožek	GERNOT RAGGER BERE !Z SVOJ!H DEL Od 15. do 20. ure bo navzoč umetnik in itustrator Kari Vouk.	Gaierija
EKSKURZ!JE, !ZLET!
Kmečko-gospodarske zadruge vabijo na ekskurzijo na KMETIJSKI SEJEM V GORNJI RADGONI, v sredo. 23. 8. 1989 (..Dan zadružnikov Slovenije ") Informacije in prijave: blagovni oddelek zadružne zveze (tel.. 0 463/262118) in pri krajevnih zadrugah OdhodiBrnca (pred zadrugo) 5.00: Šentjakob (pred zadrugo) 5.15: Šentjanž (pred zadrugo) 5.30; Dovje (križišče Rožanske ceste in Kotmirške ceste) 5.45: Celovec (pred križiščem celovške južne obvoznice in ceste iz Žrelca) 5.50; Dobrla vas (podjetje Sienčnik) 6.15; gostišče Juenna 6.25; Šmihel (pred zadrugo) 6.30; Pliberk (pred zadrugo) 6.40.
Avstrijsko-jugoslovansko društvo vabi na dvodnevni izlet na TRIGLAV, v soboto 26.8. in v nedeljo 27.8. 1969. Prispevek 550 šilingov vključuje prevoz z avtobusom, vodiča, prenočišče v Triglavskem domu. Prijave na poštni preda! 221,9021 Celovec, ali po telefonu 0 463/536-30593. Odhod ob 5.00 izpred kolodvora v Beljaku, ob 5.30 z avtobusne postaje v Celovcu.
Potovanje na Ptuj 28. septembra do t. oktobra
Avstrijsko-jugoslovansko društvo vabi na obisk najstarejšega mesta Slovenije. Tridnevni obisk Ptuja in okolice bo od 26.9. do 1.10.
Udeleženci si bodo ogledali grad in mestni muzej (ki vsebuje znamenitosti iz časa, ko je bi! Ptuj rimska utrdba), gotsko proštijo. Ptujsko goro in obiskali zdravilišče Ptujske toplice.
Cena za tri prenočitve s potnim penzionom, pokušnjo vina v Ormožu, vstopnino v topiicah in prevoz znaša skupaj 1.600 šilingov.
Prijave sprejema AJD (VVerner Press)) tel.: 0 463/536-30593.
Prijavite se najkasneje do 15. septembra.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 16.8.1989
	dobite (šii.)		piačate (šii.)
za 1 ameriški dotar	$	13,40	14,00
za 1 angieški funt	E	20,95	22,15
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ital. iir	Lit	0,95	1,00
za 100 dinarjev	DiN	0,04	0,07
za 100 švic. frankov	sfr	806,00	826,00
za 100 hoiand. guidnov Hft		615,50	631,50
za 100 nemških mark	DM	694,90	711,90
Posredujeta: Posojiinica-Bank L—Zveza-Bank, Celovec
RAZSTAVE
Cetovec
-	Kulturna taberna Pri Joklnu: Grafika iz Azerbeidžana. -Galerie 61 (do 24.8.): SPECTRUM 89 (prodajna razstava del umetnikov prostora Alpe-Jadran); razstava je odprta: od pon. do čet. od 10. do 12. in od 15. do 17. ure, ob pet. od 10. do 13. ure.
Dom umetnikov: ..Začetek moderne" do 9. 9. - Galerija Mohorjeva: ..Koroški motivi", prva samostojna razstava naivnega slikarja Helmuta Blažeja iz Pliberka.
Rožek
-	Gaierija Rožek - Poietna razstava do 27.8. (Hoke, Caro-line, Gradischnig, Schramme!, Staudacher. Vouk...). Razstava je odprta od torka do nedelje od 16. do 20. ure).
Veiikovec
-	Zentraisparkasse und Kommerziaibank (Zvveigstelle Volkermarkt): (do vključno danes) - G. Hesch, akvareli, oljnate slike, mešana tehnika, dizajn na blagu.
Ljubtjana
-Moderna gaierija (Tomšičeva 14): (do30. sept.): 18. mednarodni grafični bienale. (Odprto: od tor. do sob. od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
Rj:RR3
4?
13 20 28 30 31 45
Joker:	472312
32. ko!o:
nobena šestica
2 petici z dodatno štev........ 1,681.370.-
187 petič ......................... 26.973.-
1 joker .........................2,214.591.-
HX 211	112	11X
58 x dvanajstič ................. 45.867.-
1374xenajstica .................... 986.-
Stave spet nihče ni ugani).
SLOVENSKI
VESTNIK
izdajateij in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. tel. (0 463)51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c.8/ll,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugostavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šiiingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Pn/a zmaga SAK - V podjunskem derbiju je tokrat zmagaia Kapia
Zmaga Kap!e
V derbiju med Železno Kaplo in Selami so zmagali Kapelčani. Selani so v prvih dvajsetih minutah vneto napadali in v 16. minuti imeli največjo priložnost za vodstvo. Po prostem strelu Urbana je Užnik zadel prečko. Selani so vodili samo po številu kotov. Preobrat v igri je nastal v 35. minuti, ko je Jenschatz izigral selsko obrambo z novim gol-manom Fuchsom vred in zadel prazen gol. Če-
prav Kapelčani niso najbolje kombinirali, je sel-ska igra razpadla in tik pred odmorom bi spet skoraj prišlo do podobne situacije, a jo je Jug rešil na liniji. V drugem delu tekme so se kar vrstile možnosti za Kapel-čane, zadela pa sta še Kock in Wichar. Urban je po eni uri moral iz igre zaradi nategnjene kite, na nasprotni strani pa je vstopil Fera, tako da je Železna Kaplaprevlado-valavsedo konca tekme.
Po ze/o borbeni tekmi so zas/uženo siavi/i Kapei-čani (na /e vi stik/). (Vajboi/ši Se/an je biMhim Oraže (povsem na desni)	s/%;. Mo/iar
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
Naj hitrejša
Peter Wro!ich in Thomas Pasti sta avstrijska prvaka v vožnji dvojic na kronometer v mladinski kategoriji! Na prvenstvu v Zgornji Avstriji sta za prvo mesto med 28 dvojicami za 29 km dolgo progo potrebovala 38 minut in 35,4 sekunde.
Šah v Ločah
Na 5. odprtem mednarodnem šahovskem turnirju Bekštanja/IBS vodi po šestih kolih mariborski FM Mohr (2460 eloTočk) s 5,5 točke pred Miranovi-čem iz Sombora in najboljšim Korošcem Egonom Reichman-nom. S štirimi točkami jim sledi Jurij Deisinger (2162) od Pošte. Lojz Gallob (1907) je do zdaj zbral 2,5 točke,
Ramšak je odtočit
Prva zmaga za SAK
Ramšak, ki letos trenira pliberško moštvo, igra pa za Šmihel, je že v svoji prvi tekmi odlično podal žogo, ki jo je Močilnik prevzel v zraku in zatresel mrežo v Pokrčah. Šmihel je tekmo odločil v svojo korist predvsem zato, ker je obramba na majhnem igrišču dobro delovala. Pokrčani pa so imeli dosti opraviti s tem, da so pokrivali Ramšaka.
Pravi polom so tokrat doživeli Globašani na domačem igrišču. Zgle-
da, da je v 1. razredu-D rezultat 6:1 v modi. Tako je namreč prejšnji-krat izgubila Železna Kapla, tokrat pa so Metlovčani z enakim številom golov namahali Globašane. Galicija je tesno podlegla Grebinju z 2:3, a doma sta bila poražena tudi Labot (proti Velikovcu) in Šinča vas (proti Pod-krnosu). In še vest iz 1. razreda-C: Kotmirčani so v Wolfnitzu zmagali s 3:1 in so po dveh kolih s štirimi točkami na tretjem mestu.
SAK je končno zaigral kot smo to vajeni. Vseh devetdeset minut je pritiskal na vrata moštva iz Irschna. O tem priča vsaj pet stoodstotnih možnosti, ki so jih imeli Hanser, Lusch-nik in Galo. V teku dveh minut pa sta zadela Velik iz enajstmetrovke in Marjan Sadjak. V golu je prvič branil Milan Oraže, tako da je na polju lahko igral legionar Mladen Joviče-vič.
Zamenjave v moštvu so se dobro ob-
nesle, kajti kljub na videz tesnemu rezultatu je SAK jasno diktiral tekmo.
V Pliberku pa je moštvo iz Brež moralo nastopiti na „novem" starem igrišču, kjer se je Wolbl izkazal za pravega mojstra žoge, saj je poskrbel za dva gola, enega je dosegel kar iz središčnega kroga! WAC je zaustavil Borovlje, kljub temu pa Maver skupaj z Wol-blom vodi na lestvici strelcev s tremi goli.
Poletna
odbojka
6. odbojkarski turnir v Dobu je privabil ekipe iz vse Avstrije, Italije, Jugoslavije in Nemčije. Med klubskimi moštvi (12 ekip) je bila najboljša Mislinja I (Slovenija). Sedmo mesto celovškega prvoligaša Hypo VBK kaže, kako močan je bil turnir. V amaterski skupini (18 ekip) so zmagali Schaumschlagerji iz Nižje Avstrije pred Viledo iz Maribora.
TERM!N!
NOGOMET
Sobota, )9. S. t989: Gre
binj - Železna Kapia (17.30), Dobria vas - Bil-čovs (18), Bad St. Lcon-hard - Ruda (18), Lic-benfeis - Žitara vas (17.30), Licnz - Piibcrk (17.30), Brcic - Trg (17), Vctrinj-Žrelec (17.30). Nedelja, 20. 8.: Borovlje -SAK (17.30), Klopinj -WAC (17.15), Šmihel -Galicija (17), Podkrnos -Globasnica (17), Sele -Labot (17.).
ŠAH
Sobota, 19. 8.: IBS-opcn v Ločah, zadnje kolo (9).
Koroška !iga H Spodnja )iga-vzhod H Spodnja tiga-zahod H 1. razred D
1	Trg
2	WAC
3.	Pliberk
4.	Šentvid
5.	SAK
7* VS V/Bet jak
8.	Wictersdorf
9.	Klopinj
10.	Licnz
11.	Breie
12.	Wolfsberg
13.	Molita!
14.	Irschen
2 2 0 0 4:0 4	!. Žrelec	2 2 0 0 ]2:2 4		1. Sachsenburg	2 2 0 0 6:0 4	1. Metiova	2 2 0 0 8:2 4
2 2 0 0 4:t 4		2 2 0 0	3:1 4	2. Trebinje	2 2 0 0 4:2 4	2. Velikovec	2 2 0 0 7:1 4
2 t t 0 6:3 3	3. ASV Celovec	2 110	2:0 3		2 ] ] 0 5:) 3	3. Grebinj	2 2 0 0 6:2 4
2 ) ) 0 2:0 3	4. ASK Celovec	2 10 1	4:4 2		2 t t 0 3:) 3		2 1 1 0 5:4 3
2 ] t 0 2:[ 3		2 0 2 0	3:3 2		2 t t 0 4:2 3		2 1 0 1 5:3 2
2 t 0 t S:2 2	6. Ruda	2 10 1	2:2 2		2 ] 0 t 9:6 2	6. Reichenfets	2 1 0 ! 4:4 2
2 ! 0 i 3:) 2	7. Treibach	2 10 1	1:1 2		2 ! 0 [ 5:3 2	7. Labot	2 ! 0 1 3:3 2
2 ! 0 ) 3:5 2	8. Sl. Leonhard	2 0 2 0	1:1 2	8. Vernberk	2 t 0 ) 2:2 2	8. Šmihel	2 1 0 1 2:2 2
2 0 t ] 2:4 t	9. Bilčovs	2 0 2 0	0:0 2		2 ] 0 ! 2:3 2	9. Pokrče	2 1 0 ! 2:2 2
2 0 1 ] t:3 t	10. Mostič	2 10 1	1:8 2	10. Roiek	2 0 ] t 2:3 t	10. Železna Kapla	2 ! 0 1 4:6 2
2 0 t t 2:5 t	11. Vetrinj	2 0 1 1	1:2 !		2 0 [ t i:2 t		2 0 1 1 3:7 1
2 0 )] 2:5 1	12. Žitara vas	2 0 11	0:1 1	12. Brnca	2 0 ) ] 4:8 t	12 Galicija	2 0 0 2 3:5 0
2 0 ) 1 ):4 )	13. Dobrta vas	2 0 11	2:4 1		2 0 0 2 0:3 0		2 0 0 2 1:5 0
2 0 0 2 t:4 0	14. Frantschaeh	2 0 0 2	4:7 0	14. Radenthein	2 0 0 2 0:9 0	14. Sele	2 0 0 2 0:6 0
NOGOMETNO OGLEDALO
SAK-trschen	2:1 (0:0)
ASV-igrišče, 400 gtedatcev, sodnik Ruch (dober); postava SAK: Oraže; F. Sadjak, Štern, L. Sadjak, Čertov (25. Luschnik); Veiik, Jovičevič (67. Blajs), Gaio, Kreutz; M. Sadjak, Hanser. Goti za SAK: Vetik (56., enajstmetrovka), M. Sadjak (58.).
Ptiberk - Breže	4:1 (1:1)
Ptiberk, 400 gtedatcev, sodnik Aichhotzer (dober); postava Ptiberka: Maček; Krauster, Liesnig, Ter čič, Lopinsky; Dtopst, Wuntschek (75. Warasch), Wotbt; Škof, Hutter, Pachoinig (80. Urnik). Gote za Ptiberk: Dtopst (16., 83.), W6]bt (50., 57.). Ostati rezuitati: Wietersdorf - Ktopinj 3:1, FC Šentvid - Rapid Lienz 2:0, Trg - ATSV Wo)fsberg 3:0, WAC - ATUS Borovtje 2:1, Motttat - VSV/ Betjak 0:3.
Bitčovs - St. Leonhard	0:0 (0:0)
Potok. 250 giedateev, sodnik Krontechner (povprečen); postava Bitčovsa: Woschitz; Wieser. Partt, Schtemitz, Schettander; Hobet, Ogris, W. Kuess, Kartovčan; Hart) (86. Schaunig), J. Kuess.
Šentandraž - Dobrta vas	2:2 (2:0)
Šentandraž, 100 gtedatcev, sodnik Obwurzer (negotov); postava Dobrte vasi: Novak; Lesjak. Appe, Karet, Mišic; Pasterk, Wegscheider, Vugrinec; Marin, Prosen. Gorenšek. Gota za Dobrto vas: Prosen (63.). Appe (89 ). Ostati rezuttati: Žitara vas - ASV Cetovec 0:0, Treibach - Liebenfets 0:1, ASK Cetovec - Frantschaeh 3:2, Žretec - Mostič 8:0, Ruda - Vetrinj 2:1.
Železna Kapla - Sele	3:0 (1:0)
Dobrta vas, 100 gtedatcev, sodnik Wieser (brez napak): postava Zetezna Kapte: Warch; Lipusch, Kaschnig (68. Fera). Orasche. Kock; Preschern, Sporn, Germadnik; VVichar, Kuchar, Jenschatz. Postava Setanov: Fuchs; Oraže, Mak, Jug, Užnik (80. Pristovnik), Kutmež; P. Čertov, F. Čertov, Ahim Oraže; Štern, Urban (61. At. Mak). Goti za Žetezno Kapto: Jenschatz (35 ), Kock (57 ), Wichar (63.).
Pokrče - Šmihel	0:1 (0:0)
Pokrče, 100 gtedatcev, sodnik Sivec (povprečen); postava Smiheta: Leitgeb; Andrej, Djurič, K Berchtotd, Krauster; Ramšak, Btažej, Maček; Gotautschnik, Močitnik, Buchwatd (70. Marko). Got za Šmihet: Močitnik (75.). Ostati rezuttati: Gtobasnica - Mettova t :6, Reichenfets - Šentpavet 2:3, Gaticija - Grebinj 2:3, Labot - Vetikovec 0: t, Sinča vas - Podkrnos 0:1.