^D§tnma plačana t ffjhjvlntL, Leto LXIX. št. 80 LJubljana, torek 7. aprila 1936 Cena Din i.— lznaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — lnserau do 80 petit vrst a Din 2t do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12... za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN DPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. ft. Telefon: 31-22, 31-23, Sl-24, 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska, c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossrriaverjeva ulica 1. telefon AL 46; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon SL 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani 8t. 10.351. Kršitev senžermenske mirovne pogodbe Protest Male antante Mala antanta si pridržuje pravico v zaščito svojih interesov Beograd*, 7. aprila. AA. Avstrijski parlament jc izglasoval 1. aprila t. 1. zakon 0 splošni obvezni službi za javne svrhe z orožjem ali brez orožja, zakon, ki dejansko pomeni uvedbo splošne vojaške obveznosti v Avstriji in zato kršitev senžermenske mirovne pogodbe. Glede na to so danes ob petih popoldne diplomatski zastopniki držav Male antante ob istem času izročili avstrijski vladi identično protestno noto. Nota, ki jo je predal naš poslanik se glasi: »Po nalogu njegove vlade je poslaništvu kraljevine Jugoslavije east sporočiti avstrijski zvezni vladi: i. aprila je zvezni svet izglasoval zakon, ki izpreminja vojaške statute, določane za Avstrijo v petem delu sainlgermainske pogodbe. Ker se je izvršila enostranska odpoved tega dela senžermenske mirovne pogodbe, ponjeni ta i>prememba izrecno kršitev vojaških klavzul te pogodbe. V takšnih okoliščinah je kraljevska vlada kol podpisnica senžermenske mirovne pogodbe prisiljena energično protestirati zoper sprejetje omenjenega zakona. Fo drusi strani pa kot članica Društva narodov globoko obžaluje, da je Avstrija, ki je takisto članica DN, smatrala za potrebno, iti po poli. kakršno je svet Mi v podobnih okoliščinah svečano obsodil s svojo resolucijo z dne 17. aprla 19X5. K ral jei ska jugoslovenska vlada ne more v nobenem primeru d o \ o- 1 i t i, da si Avstrija jemlje pravico do enostranske akcije, ki pomeni zatajitev mednarodnih obveznosti. Zato si kraljevina Jugoslavija pridrži pravico, da se naknadno izreče zastran ukrepov, ki jih bo izdala za obrambo svojih interesov.« „ Avstrija se na protest Mate antante ne bo ozirala" Uradni komunike avstrijske vlade Dunaj, 7. aprila. AA. Snoči ob 20.30 je avstrijska vlada po Korbiroju objavila ta-le uradni komunike: Diplomatski zastopniki Češkoslovaške, Rumu nije in Jugoslavije so izročili danes skupno po eno identično verbalno noto naslednje vsebine: (Poročilo navaja besedilo note, nato nadaljuje). Zunanji minister je noto sprejel. Avstrijska vlada se na skupni korak Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije ne bo ozira It. Ko je izdala novi zakon, jc storila to po zrelem prevdarku in v zavesti, da ravna po svoji najboljši vesti v življenjskem interesu avstrijskega naroda in za zavarovanje obstoja avstrijske države. Prozorni manevri avstrijske diplo-mac&je po starih obrabljenih receptih Smešni poskusi razdelitve Male antante — Jugoslavijo bi radi prikazali kot vazala Nemčije proti uvedbi splošne vojaške obveza nosti v Avstriji le pod vplivom neke tuje države in pri tem skuša na svoj način tolmačiti jugosloicnsko politiko, kakor da bi ne Jugoslavija ne bila z enako doslednostjo postavila proti nemški prekrvitvi lokarnske pogodbe, le argumentacije so prodrle v manjši D u n a i. 7 aprila, o. Po stari pre: izkušeni formuli »dividc et impera< skušajo avstrijski listi pokazati na različen način neru/položenje> ki ga jc iz: zval avstrijski zakon o vojaški obveza nosti v češkoslovaški. Jugoslaviji m Rimamiji. Hkratu skušajo prepričati avstrijsko javnost, da je Jugosla\-iia na Dunaju do nadaljnjih korakov del evropskega tiska, v katerem se že pojavlja stara legenda o narodno^so* cialističnem vplivu na jugoslovensko zunanjo politiko. Poluradna »Reichpost« skuša pojasniti reakcijo, ki jc nastala v Jugoslaviji proti uvedbi splošne vojaške obvezno-sli v +\vstriji še z drugega vidika. Jugoslaviji in Rumuniji jc vsekakor na tcmy da preprečita, da bi se njeni so: sedi Madžarska in Bolgarija ob prvi priliki ne poslužili avstrijskega prece-denca. Uvedba splošne vojaške obveznosti v Avstriji, »da bi se tako ustvarili pogoji ne le za obrambo avstrijske notranje konsolidacije proti delovanju subverzivnih elementov, nego tudi za obrambo avstrijske suverenosti in avstrijskih meja proti eventualnemu zunanjemu napadu«, kakor formulira »Rcichspost«. ni razlog, pretesne akcije Male antante, nego jc ta naperjen na proti metodam take politike, ki je bila nekoč že dovolj iskreno obsojena po neki velesili, čim je bila opažena. »Glavni cilj avstrijske vlade je ohranU tev Avstrije«, je dejal v neki svoji izjavi pariškemu »Intransigeaniu« zunanji minister Bcrgcr Waldenegg, ki jc imel že takrat pripravljen tak načrt. Trenutek za tako »energično gesto f, tedaj ni bil primeren. Toda baš okoliščina z »energično gesto«, daje ar-strijskemu koraku njegov pravi značaj in kaže. da je ta korak vzniknil iz iste ideologije v, . . . ' . * . \ , V ,'. tujih interesov*, ki jo označuje stičen nemški korak, od katerega bi se avstrijska politika tako rada razliko* vata. Ne bo ostalo samo pri protestu! Bukarešta, 7. aprila. AA. V tukajšnjih političnih krogih pozaravljajo skupni ko. rak držav Male antante na Dunaju, ker vidijo v njrm nov dokaz solidarnosti Ma_ le antante. Usti v ovojih komentarjih posebno poudarjajo tisto stališče n"te, kjer države Male antante izjavljajo, da si pri. drže pravico, da sc naknadno izrečejo za. stran ukrepov, ki jih bodo izdale v obrambo svojih koristi. Listi na podlagi tega pričakujejo, da Mala antanta ne bo ostala pri platonskih ukrepih. „§mo za sporazum z toda kolonij ne damo!" Pomembna izjava angleške vlade v spodnji zbornici London. 7. aprila, z. V svojem govoru v spodnji zbornici se je Churchill dotaknil tudi kolonijalnih vprašanj. Izjavil je med drugim, da ne more tvti Govora o tem, da bi Nemčiji vrnili ozemlja pod mandatom, in sicer za to« ker je Nemčija za preganjanje drugih plemen. Ta izjava je žela dolgotrajno odobravanje zbornice. Nemčrji v nobenem primeru ne moremo vrniti teh oremelj. ker je samo Društvo narodov pristojno, da o tem odločal V imenu vlade je odgovoril finančni nr-nister Neville Chamber!ain_ ki je pri tej priliki med družini dejal, da n; nihče predložil britanski vladi, še manj pa da bi zahteval od nje. da se odpove kateri britanski kolon i j;. Ne verjamem, da bi bito sploh potrebno povedati, da takšna zahteva, tudi če bi se pojavila, ne bi prišla v razprava. Te besede Nevilla Ohambcrlaina je pozdravila zbornica z vihanv.m ploskanjem. Nato je fin. minister obrazložil pravni položaj držav, ki so pod britanskim mandatom in je naposled opozoril na nedavno tz-iavo kolonijskega ministra Thomasa, ki jc bil že svoječasno kategorično izjavvl, da se britanska vlada nc namerava odreči katerikoli britanski koloniji ali pokrajini, ki je pod britanskim mandatom. London, 7. aprila. AA. Snočnja debata v spodnji zbornic5, se je končala z izglasovanjem zaupnice vladi. Ka!dwinova vlada je dobila zaupnico s 361 glasovi proti 145 glasovom. Francoski predlogi za organizacijo miru: Ustanovi naj se mednarodna vojska? Konstruktivni predlogi Francije za nova jamstva miru v Evropi, ki naj se poveže z regionalnimi pakti Pariz. 7. aprila, z. Snočni »Pariš Soir« poroča, da omenja francoski odgovor tudi, naj se pri Društvu narodov oz. pod njegovim okrljem ustanovi mednarodna vojska. To vprašanje pa he bo podrobno razčlenje- no. Vzajemne pomoči naj bo deležna vsaka napadena država v zapadni ali vzhodni Evropi. Tudi Sovjetska Rus'ja je vključena ] v to pomoč. Frumcija se s tem vrača k po-vzajemni pomoči. Pakti tega načrta pa bo- do omejeni samo na Evropo, ker so zadnji dogodki pokazali, da je Društvo narodov le po imenu univerzalno, da pa sploh ni moglo intervenirati v Aziji, Ameriki in Afriki s kakšnim uspehom. Osnovno n-ačelo francoskega načrta pravi, da miru ni mogoče ustvariti s kolektivno silo izven Evrope. V okvir evropskega ozemlja spada sedaj tud\ Sovjetska Rusija, dočim Briandov načrt o evropski zajednici tega še ne omenja. Ker pa je Sovjets-ka Rusija postala članica Društva narodov in ker je s Francijo sklenila tudi posebno pogodbo, je to na mestu. Francoski načrt nato razčlenia Evropo na posamezne regionalne pakte m ugotavlja, kako naj posamezne države razumejo regionalne pakte o medsebojni pomoči, da bi mogle v primeru vojne nevarnosti v posebno, ogroženih krajih preprečil nevarnost vojne. ; skupščine na Bledu Beograd. 7. aprila, p. Na Bled je včeraj pnispel predsednik narodne skupščine Štefan Cirič s svojo soprogo. Kmalu po svojem prihodu se je sestal z min ;s trski m predsednikom dr. Milanom Stojadmovičem. Kuluk za občinske ceste Beograd, 7. aprila, p. Na osnovi pooblastila v finančnem zakonu je minister za gradnje z odobrenjem ministrskega sveta izdal uredbo, a katero so zopet uvaja kuluk za občinske ceste. V kolikor kuluk za banovinske ceste za preteklo leto ni bil izkoriščen, se lahko naknadno izkoristi za občinske ceste. Italijanske zmage v abesinshi tu£U w„Moja vojska ni premagana!44 Zanimiva izjava abesinskega cesarja, ki junaško bori na čelu svojih čet London. 7. aprila. AA. (Reuter) Zmagovite .'talijanske čete so po vesteh iz eritrej-skih virov nadaljevale prodiranje proti jugu. 20 km južno od Kvorama. so se spopadle z ostanki abesinske cesarke garde. Iz abesinskih virov sporočajo, da je cesar preuredil svojo gardo in d.i smatra, da Abc-sinc;, niso premagani. Rcutcrjcv poročevalec v Adis Abebi br/ojj\ da je abe-sinski cesar izjavil tole: čloja vojska rti premagana. Pripravljena je na odločilno bitko z napadalcem. Želimo miru, smo pa tudi razočarani, ker neprestano odlagajo izvedbo efektivnih sankcij, ki bi končale to surovo vojno. Ker mislim, da bo premagal naše hrabre čete, preden bo moglo Društvo naradov posredovati, izkorišča sovražnik najstrašne/še in najbolj barbarske vojne načine zoper nas, ki so v vseh civiliziranih deželah prepovedani. Italijansko letalstvo je napadlo neutrjena mesta, kakor n. pr. llarar. Porušili so cerk\'c in bolnišnice, razen tega pa so trpele tudi naše čete in mirno civilno prebivalstvo daleč od bojišča. Italijanski letalci se poslužujejo strupenih plinov, čeprav je Italija svečano obljubita, da jih nc bo uporabila. Morala naših čet in našega ljudstva je izvrstna. 1'se drugačne italijanske vesti so navadna laž, ki naj vplivajo na člane sveta Društva narodov med pogajanji. Krepko smo prepričani, da Društvo narodov ne fv> dovolilo, da bi kolektivna varnost rut al a mrtva beseda in da ne bi upošte\>ato naie pravične stvari. Društvo narodo\' naj uvede efektivne sankcije proti napadalnim na. rodom. V drugom poročilu pravi Reuterjrv dopisnik i/ Ad;s Abebe. d«, je abesinstki cesar osebno sodeloval v bojih svoje garde, in da je osebno strelja-l iz trotnice drva dni. ne da bi bil sploh spal. Med veliko birJco. ki je trajala 3o ur, je b;l ahesinski car m ic po jx>razu srečno umakniL Izjavil jc da bo zdaj svojo gardo reorgani-. ziral. M<;ra'j. cesarske garde se ni premafca-na, čeprav je garda doživela hude izgube. V boju je padlo veliko število oficirjev. Garda pa je zadovoljna, da je sovražnitlcu prizadela ogromne vgvibe in izpo^ila svoje naloge. ■ ► • Italijani hočejo do skrajnosti izkoristiti svojo zmago v Abcsiniji Italijanski tisk napoveduje minimalne italijanske zahteve, ki pa presegajo vse dosedanje pred« loge. Rim, 7. aprila z »Tribima« priobčuie uvodnik senatorja Davan/attija o nvnirnal-nih italijanskih zalitev.ih za likvidacijo spora v Vzhodni Afriki Pisec smatra, da Italijani ne morejo skleniti miru pod pogoji, ki jih je svojčas predlagal odbor petih v Ženevi. M:r je mogoč samo pod pogoji, ki odgovarjajo stvarnosti italijanske zmage. Italija odločno odklanja vsako posredno ali neposredno vmeševame Društva narodov v rešitev tega spora. Predlogi odbora pet;h so neostvarljivi. prav tako jc treba odkloniti predloge, ki sta jih sestavila decembra Lavai in Hoare. Društvo narodov bi moralo pogledati stvarnosti v oči. I po-števati je treba okolnost, da se mnoga abe-sinskM plemena pokoravajo Italiji Sn da jo smatrajo za osvobodi tel jico. Zato Italija, v Abesiniji nima samo pravice, marveč tucfe dolžnosti. Velika Brtaniia pa naj vposte*** da že .sedaj smatraio v Sudanu, Kemiji in w. angleški Somaliji Italijo za pravo sosedo, ne pa Abesinijo. Italijani ie smatrajo Abesinijo za svojo kolonijo Asm ara, 7. aprila, z. Visoki kotniaar za Abesinijo maršal Badoglio je podpisal dekret o organizacij-* civilnega sodstva na afoe. sinskem ozemlju, ki so ga italijanske ceee zavzele. Dekret opozarja na tradicije domačinov, v kolikor ne nasprotujejo načelom civilizacije in javnega reda. Kumunističm izgredi v Pragi Praga, 7. aprila A A. (DNB). Praški listi poročajo, da so bili v notranjh predelih mesta in v mnogih predmestjih hudi spopadi med komumsti in redarji. Včeraj popoldne se je zbrala na Siškovem množica, ki je štela več sto komunistov, ter jc napadla redarje. Pri begu izgrednikov so vTg- li na tla neko ženo z oerrnkom. NWtor» are ye zbralo več tisoč komutiiatov v Medini mesta. Napadli so kordon redarstva, -o peu šli do občinskega poslopja. Rfidajssr^o smatra, da je pri izgredih sodelovaio do osem tisoč l.iudi. Vefrko atevfe nikov so axetfra.lL Vesel dogodek na^dvoru Beograd, 7. aprila. AA. Danes je W tale komun ke: Davi ob 6.30 je Xj. kr. Via. kneffinjft Oljra rodila v Bolom đvoru zdravo ženako dete. Porod jo potekel normalno. Dr. Lju. bornir ifidravfcovič. Iz sodne službe Beograd, 7. aprila, p. V višjo skupino so napredovali Stanko Moškon, starešina sre-skoga sodišča v Kozjem, Slavko Papež, starešina sreskega sodišča v Tržiču, dr. Valentin Benedikt, sodnik sresk^ga sodišča v Kranju, ter pisarniški oficial Anton Cr-mclj v Celju, Fran Bokalič v Kamniku, Fran Paradiž v Kočevju, Fran Cegovnik v Preval ju. Janez Žagar v Rogatcu, Fran Ferjančič v Prevalju, Anton Holc v Maribo ru, Josip Hebar v Novem mestu, Josip Pin-tar v Ptuju in Josip No vsak v Mariboru. Zopetna nvedba obveznega zdravniikega pregleda za ženine in neveste Beograd, 7. aprila.*p. Z odlokom ministra za socialno politiko se zopet uveljavljajo one določbe zakona o pobijanju spolnih bolezni, ki predvidevajo obvezni pregled ženinov in nevest pred sklenitvijo zakona. Brez zdravniškega spričevala se v bodoče mladi pari ne bodo smeli več poročiti. Te določbe so bile svoječasno razveljavljene, sedaj pa se znova uvajajo, v Tudi Dardanele pridejo na vrsto! London, 7. aprila. A A. (Reuter) Zunanja minister Eden je izjavil v apadn-ji zfoomnci med drugim- Čeprav ie ni prispelo nobeno uradno po ročilo turške vlade o ponovni utrdbi Da>r-danel, jc vendarle turški zunanji mrmater orne:,!', da žeH njegova vkda postaviti to vpra?*inje na dnevni veA v čtau, ti bo po njenem mnenju ugoden. Krvave volitve v Mehiki .Verico. 7. aprila. A A. fHavj*) fVi drVo-čitvi kandidatov /a devet senatorskih me*t so bili na več krajih hwd: izgredj. V Veaaa-eru7Ai je vojak na straži utrl svojega pol-kovnika. ker je smatral da se mn pribriaaie njegov nasprotnik. Todi v Corutni iti državi je bilo nekaj človeških žrtev. V Mort-tereju je med izgredi bilo 20 o*eb nmje-nih. Pri teh voHtvah bodo ženske prvrc glasovale. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA ~ ' (Devize z všteto premik> 28^/%) Amsterdam 2969.5« _ 2984.18, Berlin 1734.91 — 17ti8-78 Bruseli 729.04 —744-10, Curih 1424.22 - 1431.29 London 515.91 — 217.97, New York 4335.01 — 4371.32. Pariz 288.18 — 289.82. Prana 180.09 — 181.80. Avstrijski šiling v privatnem kliiingu 920 Stran 2 »SLOVENSKI NARODt. tarnk, T. aprila lttft. Stev. 80 DANjBS VOJKA PREMIERA ! S&Cocin in tza$en SAMO 2 DNI! Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 Roman »BAZKOLtNTKOV« v glavni vlogi KINO UNION Telefon 22—21 Krst domače operete „Pesem ljubezni44 Ljubko delo je vsesplošno ugajalo in želo mnogo priznanja Ljubljana. 7. aprila Vsak napor, da bi se osamosvojili, m o. ramo pozdraviti. Saj že davno vemo, da ni vse zlato, kar se sveti Ln da tuja ope_ reta čim dalje češće razočara naše priča, kovanje. Pavel šivic je s Prešmentano ljubeznijo« in Janko Gregrorc je s svojo ~Eriko« dokazal, da bi se mogla dobro uveljavljati na operetnem polju, ako bi začeto de!o nadaljevala, se pri tem izpopol. njevala in pridobivala rutino. Niti naj. tiglednejši operetni avtorji niso takoj po. stali zmagoviti mojstri in celo taki umetniki, kakršen je bil Johann Strauss, so napisali neuspehe, hitro pozabljene opere, te. Sam sem bil na dunajski premieri Straussovo sijajno uprizorjene operete >Jabuka** (Jabolka), ki je izginila čez noč. Čeprav je imel J^hann Strauss ta_ krat za seboj že dolgo vrsto po vsem sve. tu popu larmi operet in jih je po »Jabolkih« napisa.l šc mnogo. Tudi opereto mora skladatelj go.iti z xedno novo vnemo, a hbretist se mora tru_ diti, da ustvarja zares Učinkovito in pri_ srčno besedilo. Zakaj opereta, čeprav pre. z!rana in omalovaževana, je izredno težka naloga, ki se redkokdaj posreči • kadar pa skladateij in libretist zadeneta v črno, so srečni gledališki blagajniki, avtor .a pa ob-Sinstvo. Nele da so z operetami zaslužili težke milijone, tudi milijoni ljudi so se pnjetno zabavali in sproščeno nasmejali, razvedrili svoj^ mrke, v skrbeh okore'.e duše. Vedrine in radosti pa je ljudem bilo in je čedalje bolj potreba v čemernih Ča_ sin kriz in vsakovrstnih katastrof. Zato je prav, da se izkušamo kakor iru. gi narodi vsaj nekoliko emancipirati od večne nemške in madžarske operete in ustvariti iz lastne folklore v glasbi in dejanju tudi kaj samosvojega, domačega. Dalmatinec Josip Raha in Slovenec Maks SimončiČ sta napisala opereto v treh de_ janjih, ki se gode v Zagrebu, zagrebškem kabaretu >Harlekin« in v krasnem, tudi Slovencem ljubem obmorskem letovišču vSrebrnem«. Raba je komponiral z veliko rutino, pa tudi z vidno ljubeznijo na hrvatski in slo. venski folklori, v ritmu jazza in modnih plesov zgrajeno glasbo. "Dubrovniske ljud. ske pesmi in pa jugoslovansko kolo daje. jo vsi opereti zelo prijeten, zelo prikupen in res domačnost en značaj. Prav učinko. vite pesmi za sole. duete, tereete in zbor. pa dolgo vrsto efektnih ples<>v razen okusne predigre je podal Raha brez vsake na. pihnjenosti. s skromno zasedbo v orke. stru. toda vseskozi prisrčno, mestoma Ču_ tveno pestro v ritmiki in bogato v metodiki. Petja in plesa je celo preveč in le na korist urnejšega potekanja v dejanjih bo. ako to in ono črta in krajša. Rabovo pošteno in talentirano delo da_ leč presega Simončičevo. Sicer pa je pisal Tragikomedija Rožnikom Ljubljana, 7. aprila. Pod gozdom ob Cesti na Rožnik in Svet-čevi ulici, je ležala snoči ob mraku mlajša ženska in obupno jokala. Okrog nje se je kmalu zbrala velika množica ljudi. Mnogi so ji hoteli pomagati, a je pri najboljši volji niso mogli. Nihče ni vedel, ali gre za komedijo ali za tragedijo. Drama je pa imela svoj zaplet in, razplet. Ljudje so videli, da je ženska, lepo oblečena, stara okrog 25 let, prišla opotekajoč se po poti iz gozda, nakar se je zgrudila na travo tik ob cesti in začela glasno tožiti ter jokati. Od časa do Časa je tako tulila, da so se ljudje vprav prestrašili. Valjala se je in obupno otepala okrog sebe ter opletala z nogami. Kričala je: O, reSite me. rešite! O meje življenje! Pomagajte! Moja otroka! Jaz sem mati dveh otrok! Nihče ni vedel, kaj naj stori. Nekateri so svetovali, da bi naročili rešilni voz. Drugi so mislili, da je pijana, nekateri so pa sklepali, da ima histeričen napad. Vpraševali so jo, kaj ji jc in če ji je slabo, a niso mogli ničesar izvleči iz nje. Na pripombe, da je pijana, je pa odgovarjala razdraženo še s silnejšim jokom in kričala je: Nisem pijana, nisem! Soproga gledališkega igralca sem. Pustil me je. O, Milan! Ženske so bile še posebno sočutne in so ji hotele vsekakor pomagati. Grizla je nervozno travo in se neprestano valjala. Moški so jo skušali dvigniti, bila pa je tako mehka, da se jim je takoj izmuznila iz rok. Nekdo, ki jo je skušal dvigniti, je vprašal naravnost: Kje ste se pa tako napili? — Zopet je protestirala in se valjala po tleh. Iz sosedne hiše so ji prinesli vode, ki se je ni branila. Vprav moledovali so. naj jim pove, kaj naj store za njo. Dejala je, naj jo spravijo domov, toda ni hotela. povedati, kje je doma. Neki deček je dejal, da jo pozna in da stanuje na Drenovem griču. Vendar je niso mogli spraviti domov, ker je niso nosile noge. Medtem je nekdo telefoniral po rešilni avtomobil. Nihče ni vedel, kaj naj počno z nesrečnico. saj je trdila, da ni pijana in bolna tudi ni bila. Ko je prispel avtomobil je bila dramatičra napetost na višku. Reševalci so jo skušali dvigniti, kar se pa tudi njim ni posrečilo. Strokovnjaško so ugo- Simončič pn navodilih Rahovih ter storil vse, kar jc bilo v tem okviru mogoče. Me. stoma bi se lahko dialogi krajšali, kjer jim nedostaje humorja in duha. Dejanje pa je na šesterih različnih prizoriščih do. volj pisano in živahno ter bi z naglejčim tempom in z močnejšimi solisti brez dvoma lahko doseglo tudi močnejši uspeh kakor ga jc. Posebno priznanje gre gospodoma režiserju in koreografu Gotovimi in sceno, grafu ing. E. B'ranzu za iepo predstavo in krasne, celo duhovito efektne dekoracije. Slike v kabaretu, v baletni dvorani in v Srebrnem <>b dalmatinskem morju so res originalne in učinkovite. Tudi ljudske no. še so dvigale prijetno slikovitost. Kostu. mi baleta so elegantni in okusni. Glavno partijo Marice, nezakonske hčer. ke, ki išče po Zagrebu svojega očeta, a najde po krivdi raztresenega odvetnika trikrat napačnega in šele četrtič pravega, ki ga pa razburjena odkleni, so zaupali gdč. F. Cankarjevi, marljivi članici oper. nega zbora. Simpatični začetnici je bila vloga v pevskem igralskem in zlasti v go. vorilnem oziru seveda še pretežka nalo. ga, dasi ji je treba priznati iiasni iim lin ifr in samozivestnost. Operetne glavne vloge in osi dejanja zacetnioa niti ob najmočnejšem talentu ne more zmagovati tako, ka_ kor zahtevata avtorja. Kabaretno pevko Lolo je prav dobro igrala ga. španova, žela v zadnjem deja. nju za svoje petje poseben aplavz, spočetka pa ji je partija napisana prenizko. Pevski se je odlikoval g. Franci "kot glasbenic in imponiral z blestečimi višina_ mi. Presenetljivo elegantno in graciozno se je uveljavila ga. S. Japljeva kot koket. na hišna ter je za svojo igro, plesanje, govorjenje in tudi petje žela popoln uspeh. Nov talent, ki obeta še lep razvoj. Posebno prisrčna slika je bila z zakon, cema brez otrok, ki jo imata gg. Rakar. jeva in Zupan ter jo izvajata igralski odlično. Zopet, se je vrlo dobro obnese] g. Joško Rus kot trgovec Imre in prav ime. nitno podaja harlekma elegantno prožni bal etnik g. Frelih. G. Peček igra kajpak izvrstno konfuž. nega odvetnika, ki je kriv vse zmešnjave in pri tem izgubi ves srečen svojo Ksan-tipo, ki jo doživlja ga. P. škrjančeva. Tudi gdč. R. Brcarjeva je s Kato dokazala, da zna naravno govoriti in je dobr.. uporab, na ne le kot baletka. Balet se je vseskozi odlikoval in so žele solistke gg. Pavšič, Remškar, Japelj, Ska. la in Frelih zasluženo priznanje. G. J. Raha je sam dirigiral svoje delo z energijo in rutino. Bilo je dosti cvetja, a gledališče nezadovoljivo zasedeno. Nezaupanje d<- domačega dela pa je bilo to pot zgrešeno: Pesem ljubezni-." je vsesplošno ugajala in žela mnogo priznanja. Fr. G. tovili po vonju, da je nesrečnica res nekaj pila. Tedaj je pa tudi sama priznala, da se je napila na jezo, češ, da njen mož živi žc dve leti z drugo, ona pa ima dva otroka. Govorila je povsem pametno, vendar ni mogla sama v rešilni voz. Reševalci so ji očistili lase listja, nakar so jo prenesli z nosili v voz. Toda avtomobil ni krenil v bolnico. Tudi na policijo ne. Zapeljali so jo domov, v tako zvano cigansko četrt, zadaj za čadovo gostilno, številne ženske (in tudi mnogi moški) so pa odhajale s pozorišča zelo razburjene. Vsem se je nesrečnica zelo smilila, kljub nenavadnemu epilogu. Milostliva ni gospa Ljubljana, 7. aprila. Pri nas so še tako zaostali ljudje, da tega nc vedo. Gospe in milostive vendar ne moreš vreči v en koš ali v eno krilo! Gospa ni milostiva, milostiva pa ne gospa. Razlika je v pravem pomenu besede velikanska. Gospa spada v nižjo kasto, ki sploh nima Čuta časti in ni užaljena, če jo tituliramo z gospo. Milostiva pa je prepolna milosti in njena vzvišenost bi morala biti očitna slehernemu tepcu že na razdaljo več kilometrov. Toda še tem bolj žalostno je, da pri nas milostive ne znajo braniti svojega naslova, ki bi ga bilo treba vsekakor zaščititi, kakor je n. pr. zaščiten doktorski naslov. Vendar smo srečni, da lahko počastimo izjemo med našimi milost livarni. Stavimo vam jo v svttel zgled. (Oni dan si je dovolila sprejem pri direktorju železniške direkcije. Protestirala je pri njem z vsem zanosom in zavedajoč se svojega dostojanstva, ker jo je sprevodnik imenoval gospo. Pomislite, škandal, in kaj bi vam pravili! Predrznost, neotesanost, surovost, takšna sramota! Ali se je kaj takšnega že zgodilo pod milim nebom, da je kdo tako nesramno razžalil milostlivo? Pomislite vendar, da milostliva ni gospa! Kaj takšnega naša milostiva še ni doživela. In da to stori državni uslužbenec! Ta zgodovinski nastop naše milostlive je dosegel seveda popoln uspeh. Odslej bodo morali imeti vsi naši uradi posebne referate, kjer bodo referenti čast naših ^milostiv« aH milostlivih. Odvetniki se bodo lahko udejstvovali na plodonosnem polju v pravdah zaradi razžaljenja časti, kajti sle- herna milostiva, je dolžna tožiti vsakogar, ki je ne bo počastil z njenim oficijelnim naslovom. S tem pm nastopajo seveda hude komplikacije, ker mi, navadni smrtniki, ne vemo, kje se začne milostliva in kje konca gospa. Ciganskega konja spoznaš r dežju, ko začne spreminjati barvo, težko si je pa izbrati popoln kriterij za milostlivo. Slepci n. pr. nosijo napisne tablice z napisom: Slep! Ali bi se naše milostlive nc omislile tudi tablic z napisom Milostliva. ? Človek res ne ve, ali se milostliva spozna od zgoraj ali spodaj, ali ji naj gleda na zobe ali na lasuljo, ali bi pa naj proučil njen rodovnik, preden bi jo naslovil. Najlažje rešijo to vprašanje milostlive same in naj obve-ste javnost, kaj so ukrenile v zaščito svojega naslova, ali so si izbrale kolajne, tablice ali kakršnekoli znake, ki bodo opozarjali že od daleč, s kom imamo opravka. Litijske občinske zadeve Litija, 7. aprila. Gradbeni odbor za zgraditev novega mostu čez Savo med vas cama Sava pri Lati ji in Spodnji Log \e vzel SO.000 Din po sojila. Denar so rabili za dokončanj" gradbenih del. Posojilo bo vrnil v 3 letih sreski cestni odbor. V gradbeni f«nd pa bodo po. birali naslednjc prispevke: za dvovprežne vozove s konji ali voli po i Din. za eno-vprežne po 2 D n. od osebe po 50 par, od bicikla 1 Din, za avto 4 Din. od goveje živine po 1 Din, od drobnico pa 50 par. Ti prispevki veljajo za dvakratno pot pr?. ko mostu za tja in nazaj. Lat'j=-ko občino bo zastopal v pravdi z Ljudsko posojilni, eo v Ljubljani tukajšnji odvetnik g. Lu. do vik Ferdo: nasprotno stranko pa za. stopa g. dr. Mazak Ivan. Občinski odbor je nakaza; okrog; 2000 Din raznih podpor naš'm društvom. župan g. Laovic jo izčrpno poročal o novi električni napeljavi iz Kranjskih de. čelnih elektrarn. Pred prevratom Litija ni imela elektrike. Elektriko smo d«»biU šele leta 1D18. Sprva nam je dobavljala tok naša topimica. Ko je ta ustavila obrat, je občinski odbor upravljal top mišk.- elek. trarno sam. Zdaj dobivamo elektriko s Kunstl^rjevc žaere žc več let pa nam jc obljubljena velenjska elektrika. Naša ob. čina je izpolnila žc vse pogoja in jc že vso pogoje in jc zgradila za elektriko KDE poseben transformator v Gradcu pri Litiji. Velenjskega toka ni in zato so up:a. vičeno jezi vsa na-ša dclma. Vsa nesreča je v tem, ker ni denarja za napeljavo iz Cernuč. Kamniški „Liraši" so prepevali Kamnik. 7. aprila v soboto na spomladanskem koncertu v razprodani sokolski telovadnici pod vodstvom svojega zbrovodje g. Cirila Krerašaka, ki je previdno izbral točke sporeda iz naše moške zborovske literature. Koncert je otvorila popularna Foerster-jeva Gorenjcih iz opere Gorenjski slavček, ki je kar vžgala. Mirkova šumi potok, šumi'-- zahteva smisel za res ubrano, fino dinamično niansirano predvajanje in se je zboru dobro posrečila. D. Jenkova Kabilo je paradni kos vsakega moškega zbora, J. Pavčič je bil zastopan s prijetno >Tocoj je pa lep večer in dramatično ->Kmečko balado c v kateri se je z basovskim solom odlično uveljavil zborov ruski oktavist iz po-zabljenosti so rešili pok. A. Svetka mično skladbo ->Zaprta so njena okenca?: in prvi del sporeda je učinkovito zopet zaključil E. Adamičev moški zbor s Lucipeter bau«. V drugem delu je zanimal mehko občuteni A. Foersterjev ■>Večerni ave«, dokaj težka A. Grobmingova skladba :>Vetrič<3*. briljirala ie M. Tomčeva »Narodna«, sledile so šc posrečene prireditve narodnih izpod peresa E. Aadamiča in Fr. Marolta. — Zbor >X£rik* je svojo nalogo izvršil s tehnično rutino, z intonačno sigurnostjo, uvidevnim dinamičnim pre dna šan jem in je bil deležen odkritosrčnega in toplega priznanja poslušalcev. Med odmorom je 1: lepem uspehu čestital ;>Liri< odposlanec uprave Hubadove župe JS, g. skladatelj Zorko Prelovec, ki je prečital kratko, za radio namenjeno predavanje o stanju, delu in težkočah naših pevskih društev. — --Lira« si je pa s sobotnim koncertom vpletla v venec svojih združenih lavorik nov list, ki jo naj bodri tudi v prihodnje k nezmanj*a-nji požrtvovalnosti, k složnemu delu za pro-cvit naše pesmi. .5. t-. Pod vlak zaradi nesrečne ljubezni Karlovec, 6. aprila. V nedeljo zvečer je skočila v Karlovcu pod vlak Štefica Delalut, doma iz Crne, »rez Dravograd, stara 19 let. V Karlovec je prispela iz Zagreba in s kolodvora je odhitela takoj proti železniškemu mostu, da bi priAla tja še pred vlakom. Na mo_ stu je začela teči proti Mažuraničevi obali v strahu, da bi jo vlak ne prehitel. Na drugo stran mostu je prispela nekaj sekund pred vlakom, stopila je k zatvornici in čakala ozirajoč se nervozno na vse strani. Ko se je blžai vlak, je skočila k tračnicam. Policijski stražnik G sca k in železniški čuvaj Vodopič sta ji klicala, naj se umakne. V naslednjem hipu je privo. zil vlak in štefica je legia pred njim na tračnice. Redar in čuvaj je nista mogla zadržati, ker jc bila nevarnost, da pride, ta še sama pod vlak. Prva kolesa so ji odrezala noge, druga pa glavo, tako da je ležala glava na eni strani, trup pa na drugi strani tira. O samomoru je b?la obveščena policija Blizu razmesarjenega trupla so našli dve pisrn:, eno naslovljeno na trgovca Ivana Erdeljca . drugo pa na sresko sodišče, štefica pravi, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. S trgovcem je ime«* rht bavoo razmerje in zanosila z njtm Ker je ni več maral, je obupala in si končala življenje, štefica je slutila delj časa v Karlovcu, kjer se je tudi zaljubila v Erdeljca. Nedavno je potovala v Zagreb, od koder je prsila z namenom končati si živ. ljenje. Zaslišani Erdeijac pravi, da ni imel ljubavnega razmerja z stefico in da tudi ni vedel, da si hoče končati življe, nje. Pravi tudi. da ji ni nikoli obljubil ženitve in da tudi ni bila njegova ljub:-ca. b Maribora — Velikonočni trzni dan. Letošnji veli. konoeni trsni dan bo v četrtek 9. t. m. _ Znižajte stanovanjem najemnine! je bila parola dobro obiskanega nedeljskega občnega zbora Društva stanovanjskih na. jemnikov v Mariboru. Zborovanje, ki sL je vršilo v dvorani hotela Novi svet«, je vodil predsednik g. Tone Bajt. Tz p<-roč 1 funkcionarjev *e je izražala prizadevnost društva za zn-'žanje najemnih stanovanj in poslovnih lokalov Mnogi primeri, ki so j'h podali na občnem zboru, so nazorn" pokazali, kako pretirano visoke so stan". vanjsku najemnine zlasti malih, ponekod celo nezdravih stanovanj Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri zahtevajo uredi, tev tega perečega socialnega vprašanja. Pri volitvah je bil za predsednika ponov. no izvoljen g. Tone Bajt. — Gleda M*čo ho d revi zaradi koncerta Glasbene Matice v Mariboru zaprto. V Unionu bodo namreč ob 20. izvaja'i Verdijev Requiem r. pri katerem bodo sod«-*, iovali operni pevci iz Ljubljane, Z? groba in Maribora. — Vlom r Bpe%Mresn seftt. V no'": na nedeljek so se neizale Seni vlomilci vdrli v stanovanje nekega posestnika v ftnesovem selu pri Mariboru in pokradli mn^^o £o. t "vir. ^ in drnerooenosti Skoda irtaSa VSfl tisoč dinarjev Policija in /.aridarmerva sta šr vedno na delu O podrobnostih bo. mri še poročal'. — Prof Slupan 4ahov*ki prvak >lari. bera. T z naših dosedanjih poroči; o poteku turnirja za šahovsko prvenstvo Maribora je bil.- razvidno da sta pr o mesto zasedla gg. nrof. St'ipin in dr. IVppai. ki sta dosegla °rakn štev lo točk. Oba sta odigrala šc dve partiji, ki sta odločili pr_ vaka. Obakrat jc zmagal prof. Stupati ^n si tako priboril naslov prvaka mesta Ma. ribora. — Te i7i mm, v d -ki okol SHJ trafiki je pojavil 20d'r.ar^ki jvonarr.ier.i kovanec. Falzifikat ie ze!.. sabo Izdelan in *ra je po-icU^ zaplenila v svrho pre skave. — Posestniški hčerki Jožefi Perglezevi v Ra. dovanjo je Ivan D. zagnal opeko v g'avo in j1' prebil lobanjo. P.Skodba je .e-mrtno. np'arna Ranienka j?e zdravi v maribor-skl bolnici. — Soproga bančnega ravnate. Ija g. dr. Kovačcca je pri Sv. Križu nad Mariborom ustrelila krasnega divjega pe. telina. — Vedno ve< kole«. Pri marib- rski policiji je prijavljen;h 4350 ko'0s, S3 moto. ciklov. 223 osebnih in 69 tovornih avto. mc/bilov ter 94 izv<>ščkov. Zanimivo je. da je opažati vedno večji porast koles. — Naredba. Da se prepreči pijančevanje in izgredo vojaških rekruto.- ob prilL ki vpoklica v stalni kader, odr.-jam na podlagi čl. 66 in 67 zakona o notranii upravi, da se v dnevih od 17. do 26. aprila 1936 vojaškim obveznikom v Mariboru ne sme točiti in prodajati alkoholnih p _ jač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali na podlagi čl 69 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din oziroma ob neplačilu v danem r«ku z za_ porom od 1 do 10 dni. Naredba stopi v veljavo dne 17. aprila 1936. Predstojnik r-estne policije: dr. Trstenjak s. r. — Zanimivo prednvaaje. SK »Poljana« v Kranju vabi na predavanje o četrtih olimpijskih igrah v Ga—Pa s skloptieni. mi slikami, kl se vrši v torck 7. aprila ob 20. v gmnazij^-ki telovadnici Predavala bo gdč. Minca Rabičcvs, učiteljica iz Mojstrane. — TujMca prometno dru*^<»« Ima red, ni občni zbor v sredo 15. aprila ob 20. v dvorani h' tela Stara poŠta Interes v^a. kega Kranjčana je. da delo druStva po svojih možnostih podpre. — Struievo inkorporirano kronjnki fari. ClaJ»om dPrTieta *kofijskepa ordinari. jata je bila vas Struževo s 1. april.>m iz. loč?na iz župnije Naklo Ur priključena župniji Kranj. Ta priključitev »c je nt cvetno ncuc'jo iivršiia na slovesen način Z duhovščino in g abo na č-lu so struzev. čani skupno priš i dopoldne k maši v cer. kev. Mnenja .mv.o. da jo z inkornoracij*> Stru/.ovrga Struvvvčanom SSOSas BStfSAi no. karti vsa pota iz S": ; ■ ^ga vodijo le v Kranj. V t'-varnc. msa^ne. sol* in tudi v cerkev hodijo vsi Struževo ni v Kranj, in so bHe zvcs*» s farno | ,o v Naklem že sedaj prav rahle. Da jc Stru-ievo spadalo pod Na'^'o. kar t»r torijshvi prav nič ne ustreza potr« ham ;> ebi a!_ •tva. ie samo ostanek . I -tr>l^_ tij. ko So csskvesd knezi \cikrat prot? volji ljudstva dcloča pfinadno t vasi pod fare. Saj je nekoč Str>js>r/3 ipsilski p°d šmart.insko župnijo T-i neprilika jc seda i peprav -«na. Da pa j-' zc \ • |s£ v teku akc.ja oziroma ž naj b Btrttž*, vo tUdI politično, to se pravi pod kranj. sko obč.n pripada.o j pa itak SnsnOu KOLEDAR a I kalolirani: Kot- usne«: ior mar Rsdivoj DANAŠNJE PRIREDITVE Kii::i >f.i-iskanja. Izven. Cene od 14 T>in navzdol. Velika sobota II aprila- zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Torek. T. aprila: Pesem ljubezni. K^d A. Srtda. 8. aprila; Traviata. Gostuje tenorist Anton Dermota. Red Sreda. Veliki četrtek. 9. aprila: zaprto. Veliki petek. 10. aprila: zaprto. Velika sol>ota, 11. aprila: zaprto- Tenorist Anton Drniota. co«t v na m operi. Opozarjamo na izvedbo Verdijeve opere Traviata- z gospo Gjunalenac v glavni ženski vlojii. Alfreda Germonta bo Pel g. Drmota. Drm<4ta jc naš rojak, doma iz Krop**, gkoro ve« svoj glasbeni pouk je užival v Ljubljani, sedaj ga nadaljuje se dvr» leti na Dunaju. Vsi hvalijo njegov lep lirični tenor ki ie izvrstno šolan, ima pa tudi precej odrsko-igralske rutine, saj jc bil par let tudi član našega opernega zbora. Na gostovanje mladeua »dovenskec u pevca, ki stopa v svet, se prav Posebno opozarjamo. Predstava je za red Sredo. It Kranja — Popravek, v četrte!« smo na podlagi napačnih informacij poroča.i. da. je liotel >Novo poŠto« kupila Hranilnica in posojilnica. Izkazalo pa se je, da je bil nss dopisnik mist'ficiran in ta informacija ni bila točna ter da sploh ne odgovarja res_ niči. Res je namreč nasprotno, da je hotel »Nova pošta« Se vedno last ge. Jejrličeve in ni prodan. Ker nočemo nikomur delati krivce, s tem zadevno vest popravljamo. Iz policijske kronike J. i;l ',i.Hi'- 7. april,: v:cr;ij /jutraj ie v Sinki nsdlcgova pešsa nt ustavlja! avto:n< b.listc brivski m>jstcr Jakob S. Pri^l je stražnik in %A mir!, s ker je mo!«-ter la MpScj divjal. jc stra/ntk odpeljal s seboj. Jalujb k Sel na vide/ pohlevno poki« Mra/nka. a ktrainika tako moJno s pestjo p*> Bencin, os *c je la ^rudU. Ko je hotel stru/nik pobrati- je xpet plan:l uani ;n *J'e M i/tre/n . >\t hud slkoboiik ;n /ivCno u-ni^eii ter so i«u /e moral'' aeko£ oddati \ l>'a/-i*i eo. Po l 1);-: kMogrsin moke jc prodajal \Cc-raj popoldne po mestu ;:i v okol:c; 23 letni l*crdina*ul Toinš-: od ftt. Jurija pri C i rosup-ljeni. 7.\ zadevo s*.' je /anima1 i tttdi pol'-cija. ki je kmalu BgOt< m';*, odkod poceni moka. Totlt&iĆ jc namreč malo poprej« crd-pt\rir; vreće moke isprosi Jesinovc gostilne na Rud;i ku. Tuin-ič bo Z daj m< >topil svojo >csto ka/en. potem bo pa is* gnan iz Ljubljane. Včeraj dopoldne ic policija v Kersnikovi ulici tretirala tud I ■ /eta Z. ;/ Zgornje ker sc je ne- sramno in nemoralno vedel, da so >e /^rjža li ljudje. 1/ro-cn bo I .i;;>ču. SpomUuli so običajno ratvine koles na dnevnem redu. a letos se jc pojav:I ^pev. jilist. ki jc kradel lioiame in svefljkc I ko-les. Policija je domr.evaia. da utegne to biti M-letni Anton C... ki je Ic poprsje rad prakticiral to obrt. \aprav:la jc pri nicm hišno preiskavo in jc re> na'ete'.a na ceU> vrsto demontiranih k o Ionih IVCtiljk R : Vremenska na|K>ved. »H»roeila. — 13: Napoved časa. objava sporeda, o! ve stila —1>.(-: Kuske duhovne ptissi (ploiee). — 14; Vre-BI enako poročilo, bevsni tečaji- — i**- Ket;na ffim/bm (radijski c ke^teo. — 1^^<>: Poco-vor s |M>sMj^Hlri. — lt»: (CsSOVed ea>a. vre-mniska i'apovt-d. porodila, pbjsva >i«or<*di. Obvestila. — : Nar. ura. — C0: Bran . • z >v. pisma, nato pelje peslmOT (lj'.]l>lja*a- *k[ bcffoslnvei). — tnMh fnstrunissltilnJ dueti (kiavir: (fd*. eliti Onjeids lKMinon'.j: g. Dimitrije Kaškarov - Ji .in: p-snv in •h «\(Soiif»i»iieio: ga. Pranja PerneS Osjo bo\io 'j,, prof- Marjan Lise>%'Seš in radijski orkester). 2*2; Napoved časa. vremenska na|»oved, ;x>roč'la. objava srx>reda. Pelek. li SSSUs 18: \Vatfiier: Par.-ifa!. Sverar.a ^lasbt na drama — uvod in I. d<\ianje (prenos iz Zsgreba). — 19.30: Nar. ura. — 59..V); Branje iz sv. pisms. — 20- Prenos žalostink iz ljubljanske stolnice — SOJO: KnMSft radijskega orkestra. — 2J j Najx>ved vremenska napoved, poročila ol java sporeda- Ropa} domače blago! Štev. SO »SLOVENSKI NARODc, torek. 7. aprila 1936. CUlD 0 DNEVNE VESTI — Odlikovanje. Z redom sv. Save V. razreda sta bila odlikovana <_r2- Šegula Kudoit inspektor drž. žel. in Miiller Anton. vii. koutr. oba pri računovodstvu direkcije drž. žel. v Ljubljani. Čestitamo! — Promocija. Promoviran ie bil za doktorja vse«_ra zdravilstva v Beogradu tr. Ver-Efil Krasnih iz Trbovelj. Čestitamo! — Ali bodo prazniki deževni? Včeraj jo kazalo, da se bo vneme ponravilo kakor se navadno Po burji in marsikdo se je bal. da 1k> ponoči padla slana zlasti še. ker je bilo /v, čer precej mrzlo. Namestil tejia se Je Pa iK>oblačilo in zjutraj je začelo deževati. Barometer •> začel nacrlo padati In ue obeta se nam nič dobrega. Zato io u pravilna >krb, kakšna bo velika noč. kipijo vsi želimo lepo. Ho nedelje Se sicer lahko vreme še temeljito spremeni, toda nehote <$e moramo spomniti na napovedi o božiču, češ, da bo velika noč bela. In v resnici bi ii" bilo nič posebnega, če bi pričakali sneg. ker je precej hJadno in se še lahko sbJa-di. če bo nekaj časa tako cmeravo vreme Kliub vsemu pa nismo tako črnogledi ter pričakujemo, da se bo vreme popravilo 'lo praznikov. ■KINO SLOGA, tel. 27-30' Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 Ženin v nepriliki Renata Mail!er — Adolf Wohlbriiik Georg Aleksander, Adela Sandrock Burka, pri kateri se boste smejali 2 uri! — Kriza v lesni industriji Še vedno traja. Kriza v naši lesni industriji, ki so Jo povzročile sankcije. Še vedno tnaja. Po vseh naših lesnih obratih počivajo žage in nič več se ne oglaša pesem sekire v gozdu. Konferenca lesnih strokovnjakov, prizadetih interesentov in merodainili Činiteljev, ki se je vršila pned dvema mesecema v Ljubljani, ni rodila zaželjenega uspeha in je ostal položaj nespremenjen, kakor je bil. To je zlasti razvidno iz števila delavcev, ki so jih prijavila razna lesna podjetja Borzi dela v Ljubljani, ki je ostalo na isti visini-Kot za dela ima še vedno Prav Toliko delavcev v evidenci kakor jih je bilo v začetku krize v lesni industriji, približno 800. katerim mora izplačevati podpore. To seveda znatno obremenjuje njen proračun in bati se je da bo ostala jeseni brez sred-setv. že nekdaj »o lepe Slovenke slovele, ko Se perila od ;-Pirnatac niso imele. Sedaj pa, ko Še tega imajo, se lahko še bolj štemajo. M. Pirnat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 22, Poljanska cesta 1 (Peglczen). Telefon 36—57, 36—58. ZA VELIKO NOČ! VSI V ELITNI KINO MATICO kjer poje Jan Kiepura „Daj mi to noč44 — Strojevodje so zborovali. V hotelu -Bcllevue« je imel včeraj ljubljanski oblastni odbor udruženja strojevodij redno letno skupščino, ki jo je otvoril in vodil predsednik g. Klenibas, prisostvovali so ji pa poleg zastopnika vlade zastopniki oblastnih odborov iz vse države ter predsednik centralne uprave iz Beograda. L>rag"oIjub Jovanović, podpredsednik oblast_ nega odbora iz Sarajeva g. Oberdal, podpredsednik centralne uprave g. Randjelo_ vic, delegat iz Subotice g. Pujič, podpredsednik oblastnega odbora iz Zagreba g. soštarič itd. Predsednik je zborovalce in g<.ste prisrčno pozdravil, z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se pošlje uda. nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu Pavlu, pozdravne br. zojavke pa prometnemu ministru dr. Spanj, generalnemu direktorju dr. Štefanovi. Cu,, ministru dr. Korošcu, senatorju dr. Kramerju, železniškemu direktorju dr. Fa. rurju in načelniku strojnega oddelka ing. Fincu. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da tarejo težke razmere tudi strojevodje in da se tudi njihove že_ lje niso izpolnile. Izvoljen je bil po večini dosedanji odbor pod predsedstvom £. Klcmbasa. _ Obvestilo lesnim trgovcem inindustrij-rrm. Na mnogobrojna osebna tu pismena ter brzojavna vprašanja na podpisano»predsedstvo sporočamo našim članom, da je naša organizacija storila vse potrebne in nujne korake na merodainili mestih, da kraljevska vlada izpolni obljubo, dane lesnemu gospodarstvu na zboru 26. L ^93*J v Ljubljani. Toliko v pomirjen io. da bi nase članstvo, nahajajoče s.- v veliki gospodarski sliski. ne storilo kakih nepremišljenih korakov z nedogledu i mi posledicami, ko Ze še i i a k vse v toku. da s«1 dražbe in eks9-ktu-ije Proti lesnim ^n glavna^ skupščina Saveza dobrovoljcev. Na skupščini in na zaupnem sestanku delegatov; ki bo 23. t.m. popoldne, bosta zaslooala našo sresko organizacijo predsednik .Teras in prof. dr Turk. Za dobrovoljce, ki se udeleže kongresa, je dosegel Glavni odbor 73 odst. popusta n.i železnici« Te ugodnosti so deležni tudi družinski člani dobrovoljcev. znižana vožnja velja od 2*2. do 30. aprila. Vsi oni, ki se udeleže kongresa, naj se javijo lakoj sresfci organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Poljanski nasir* št. 12. da se jim prnvoča:-no preskrbi posebna objava, s ka- iero bodo imeli pravico do dizane vožnje- Ta objava stane 2 Din. Naša organizacija jim bo preskrbela tudi kongresni znak, ki stane 5 Din. Kongresni odbor ]c Izdal spominske razglednice s sliko blagopokojne ga Viteškega kralja Aleksandra t. ob priliki slovesne izročitve prapora našemu Savezu Dobile se bodo pri naši sreski organizaciji po 2 Din. Tovariši dobrovoljci ravnajte e*1 v zadevi kongresa po navodilih Okrožnice št- 3. ki smo jo vam dostavili. Nadaljnja vesli glede kongresa se bodo objavile. Pozivajo se dobrovoljci, da se v Plm večjem številu udeleže kongresa dobrovoljcev v Keogradu. i l ZA VELIKO NOC VSI V ELITNI KIXO MATICO kjer poje Jan Kiepura 99Daj mi to noč44 — Izplačevanje Pokojnin pred veliko nočjo. Društvo državnih upokoieucev za dravsko banovino v Ljubljani ie že prejšnji te-deH brzojavno zaprosilo g. finančnega ministra, da odredi pravočasno nakazilo potrebne dotacije za izplačilo pokojnin vsem državnim upokojencem pred prazniki. To Prošnjo je društvo dne reč drž. loterije v Beogradu »e je prifelo dane©. 30.000 Din je zadela srečka št. 1590 Morda je srečni dobitnik v Sloveniji? — Češkoslovaški Narodni dom v Zasrre-Ihi. V nedeljo je imela JC liua v Zagrebu občni zbor. na katerem ie češkoslovaški generalni konzul g. dr. Resi izrekel prisrčno zalivalo članstvu za delo na poiju kulturnega in gospodarskega sodelovanja obeh narodov. Vprašanje zgraditve češkoslovaškega Narodnega doma v Zagrebu je zdaj rešeno tako, da ie zelo verjetno, da bo proslavila liga svojo desetletnico j-od bratsko streho. — Služkinja vr^la novorojenčka t peč-Zagrebška policija je aretirala služkinjo Marico Valenčičevo, ki ie imela ljubavno razmerje z nekim fantom in ie porodila r.a stranišču nezakonskega otroka Reva se je tako bala posledic da se niti k zdravniku ni upala zateči. Videč, da ne bo mogla prikriti svoje nesreče, je vzela otrocicka, ga odnesla v klet, kjer je peč za centralu* kurjavo, tam ga je pa zavila v cunje, vrgla v peč in zakurila v nji. Potem se je pa vrnila domov in zaspala. Drugi dan j« y pa postalo slabo, začela je krvaveti in m >-rali so jo prepeljati na kliniko. Tam je moral priznati, kaj je storila. Otrocicka #o našli seveda že mrtvega, bil |e samo nekoliko opečen, ker v peči ni doh/o gor?.o. — Mariborčan aretiran t Šnbotiri. Subo-tiška policija je aretirala 10 letnega Antona Koresa iz Maribora, ki je baie ukradel svejemo bratu. lastniku avtolaksij« lO.COODin. da bi si ogledal Jugoslavijo. Do Stare Pasove se je pripeljal z vlakom^ naprej pa z avtom. Zapravil je že $.200 Din. čeprav je lil na potovanju šele nekaj dni. Fant *e tatvino Priznal in policija ga pošlje v Maribor, da mu še tan; izprašajo vest. — Mletni deček tožen na priznanje očetovstva. Pred «*re*kim sodiščem v Stonu se ie zagovarjal te dni 14 letni deček, ki naj bj imel ljubavno razmerje z 32 letnim dekletom ter ros ta I ote nezakonskega otroka. Če je to res, gre za najmlajšega očeta v naši državi. Obravnava je bila preložena, ker se hoče sodišče prepričati, ali je ona zapeljala njega ali on nio. Iz Ljubljane Zveza jugoslovensklh naprednih akademikih starešin v Ljubljani sporoča s.v<>. jim članom, da »e za danes napoveaani članski sestanek s predavanjem nar. po**!, dr. Mirka Došena ne more vrniti, ker ga policijska oblast ni dovolila. ★ — lj 827 prošenj za 40 «lniheiiih ssest Kakor znano, je nedavno Mestna uprava razpirala 40 službenih mest a dobodar-stvene paznike in nekaj pomožuih uradnikov. Poročali smo. da je bilo že pred razpisni vloženih magistratu okoli *2C00 prošenj za razne službe, v prvi vr*ti seveda za dohodapstveni urad. o kalerem je bilo znano, da bo razširil svoj delokrog. Od teb prošenj ni prišla nobena v Rofitev in se bodo na današnji seji občinskega sveta ljubljanskega obravnavale samo no razpisu vložene prošnje, ki jih je p« lilo Judi prav čedno število, namreč 827. će čepico rabiš, ali pa pa«, podveze, al' nogavice svilene, lahko oglasiš se pri nas, imamo prav nizke cene. M. Pirnat. Ljubljana, Sv. Petra cesta 22, Poljanska cesta 1 (Pcglezen). Telefon 36—57, 36-58. —I j Bo i niska blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev je imela snoči na mestnem magistratu občni zbor, ki ga je »»tvoril in vodil višji svetnik, narodni po_ slanec dr. Riko Fux. Blagajna izkazuje letos okrog 75.000 D n primanjkljaja, ki se more zaenkrat še kriti ?z rezerv prej_ šnjih let, v bodoče bo pa treba Še bolj štediti. Članov je bilo ob koncu lanskega leta 1584, med letom jih ip umr!o 25. Blagajna je skrbela za svojo. C!ane in njihove otroke, da so imeli od te prepotrebne so_ c'alne ustanove čim več koristi. Posebno pozornost je posvetila otrokom rahlega zdravja. V Kamni gorici pa priredi tudi letos dve ločeni počitniški koloniji za otro. ke svojih članov. Dosedaj je poslala na počitnice že 305 otrok. V bolnicah in zdravstvenih zavodih je b:i lani oskrbovan 201 zavarovanec. Odboru je bila soglasno iz_ rečena razrešnica Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Danes ob 4.. 7*£ in 9 Vi uri NAJVEČJA GLASBENA SEN Z ACM A SEZONE 21-24 Nelson Eddy FENOMENALNI BARITON in v opereti Jeanette Mm PRINCESA „INKOGNITO — lj >fo»t pri n-tjii Grndftštire ho kmalu popravljen. Zdaj delajo noč in dan. da bi čim prej odstranili nevarnost ter |*>pravi-li škodo. Temelj oi»ornika je že podbetoni-rao in most je /opet odprt ta vozni promet. Kcvo oporno lidovje se št* vedno potasi na-oiini io Beseda. Nasip za njim so demo od- kopab. da bi se nekoliko zmanjšal pritisk. Pokvarjenega, lazkopane^a in namiljenega ridovji menda ne bodo popravljali. *aj bi bs tudi ne mogli dovolj dou~o popraviti« Zdaj s*^ > i ti .-uče i-reoej okrot; ne^rečn :*jia zidovja in bo Biends nekaj nastalo. Ljubljančanov je pa seveda še mnogo več na hrt >_u. kj Študirajo praktično tehniko in komentirajo dogodek zelo učeno. — lj Če ti tm»le ueiiar > kanal. V fteteft-I u igo v i ulici so imeli nedavno majhen do-fgodek, ki je bil pa veeno pršenj zaniui:v. Nekemu gospodu se je izmuznil 50 dinarski kovanec v jašek cestnega kanala, fitl Din je dandanes že denar, zato ^e «ji»-"tH»d Hi mogel sprijazniti z i/.oubo. Poklical j* delavca, ki je izčistil jašek, in še dva Po-streščka. ki sta prebrskala blato, da bi na^-la nesrečni kovanec Tako so bili za|>oin. če bolujete na Želodca ali črevesih, poslužite se preizkušenega naravnega zdravila. ROGAsKE .MINERALNE VODE » S T Y R I A « VRELCA. Vprašajte Vašega zdravnika! Reg. pod br. 3369 36 — lj Kopališče 0l"Zl) — najdene stvari. VeČkraf se zgodi da obiskovalci posaLijo \ kopališču kake predmete. Osebje, ki te predmet najde v kabinah, iib odda blagajni kopališča, kjer se hranijo 14 dni. Po preteke lega roka pa se odpošljejo upravi policije. Osebe, ki mislijo da so kak p~ed-met |k>zabile v kopališču OlZD. naj po njeni vprašajo pri blagajni kopališča, kjer na labko dobe jh> primernem lecitimiranju in opisu, odnosne dobe Informacije, če je bil predmet najden in kje se lahko dobi nazaj. trebno je. d« je vsak brgovec v posesti le tarife. 1 prava. —lj Zadruga »Doni učitelji«-* v Ljubljani vabi vse tovarišice na svoj občni zbor. ki se no vi-šiTna veliki četrtek dne 0. aprila Ll ob \). dopoldne na šentjakobski šoti v Ljubljani. Opozarlamn* na predavanje g. do-ko-sportnem dejanju zadnjih let bo drwi ob 2o. uri v dvorani l>elavske zbornire. Mo-uakovski alpinist 2. Martin Meier nam ho predaval o svojem vzi»oiiu preko severna stene <> andes Jorasses. Krasni posnetki Unio spremljali predavanje. Vstopnice so na razpolago v pisarni S 1*1 > še danes do 18. ure. nato od pol *30. ure dalje pred ▼hodom v dvorano in sicer sedeži po 10 l>in. stojišča po 5 Din. Planinci, pridite drevi v l>e!avsko zl>ornico da slišite o dejanju, ki je ob njeni prisluhni! ves planinski svet —lj Tenorist Anton Drniota priredi takoj po praznikih v okrilju GlaM>ene Ma. tiče \ijubljanske samostojni večer samo. spevov v FilharmoniCni dvorani. Na kla. viriu ga bo spremljal prof. Janko Ravnik Drmota končuje pravkar svoje študije na Dunaju in nam bo zapei dria skladat*, liev Lajovica. Ravnika in Sehuberta ter arije čajkovskega. Mozarta in Puecinija. Predprodaja vstopnic v Matični knjigam od srede dalje. Iz Celja t._- Zuiiaiije najemnin in hišni ps^entni- ki. Lani je mestna ol*čina znriala najemnine v svojih hišah in pozvala htftne sestnik*. da sledijo njenemu vzgledu. Nekateri hišni |>ose*tniki so se odzvali po» vu. v solh")to zvečer ;e izšel na obenwi zloru Društva hišnih posestnikov za C*h> in okolico aj»el na hišne posestnike, ki š<* niso znižali najemnine, da to storijo seda | glede na težki položa: nekaterih članov slasti državnih nameščencev. lTpamo. da ta a]»el ne lwi zaman C— šah. V nedeljo iH>poldne Je igran d■ nga garnitura Celjskega šahovskega kluba v mali dvorani Narodnega doma pwii»-leljsko tekmo z dijaško družino -Sloga* iri zmagala v razmerju b:4 —c l mrla jr v sol>oto v (Jajevi ulin II v starosti oŠ let posestnica i.'a. Silva Crdr,-rho\a. soproga upokojeiieva višjega revi-odoče v pisarni mestne klavnice Mestno poglavarstvo opozarja na lo vse trgovce in gostilničarje v bivši okoliški ot»čini. —c Mestno parno in kadnu kopališče j«» zaradi bliša joči h se velikonočnih pravnikov odprto od solate ves dan od 8. zjutraj da-IJs, — c Novo tovarniško po«lopj# gradi eni) ska lekslilna tvrdka Elka na Spodnji rt«- di nji. Pazite nn zaščitni znak! 1 SvJeHanje sv-^ kovina 8 DOMAČ, IZDELEK! MALI OGLASI ueseda 0.50 para, davek Dir 3.— , oeseda 1 Din, davek s Din. preklic: 4a pismene odgovore gieae malin oglasov je crebs pruoziD enamko. — Popustov ta male oglase ne Kako se odstranjujejo kurja očesa in omehčajo žulji ? Mnenje dr. L. CATRINA RAzno Beseda 00 par. davek S.* Dir, Najmanjši mesek 0 Din ŠPORTNE pumparice posebno lolfije in široke v ogromni izbi n\ ter vsa oblačila odlično izdelana dobite po Lrezkonkurentni ceni pri Preskerju. Sv. I*e-rrs cesta 14. BR PO ČOKOLADO lomljeno 'ti 8 Din, zmleti mak in ves lr'i-crI nadev za potice. NAMO^K-XO POLENOVKO vsi h Kova-čiču. Miklošičeva 32 1133 | KDOR je jedel našo ŠUNKO, pil vince, ve za odlično kvaliteto. KUHAMO BREZPLAČNO. Velika izbi« kra.«nih PIRrlOV in daril od l Din naprej. Ko-vačič. Miklošičeva. 32. Itf8 PRODAM Seseda 50 par. davek S.- Oto Najmanjši mesek 8 Oto SPALNICA, lepa oblika (inii lacija ptičji javor) psiha z ogle-lalom, prodam ^.a ^.200 Din. T. Bitenc, Gosposka ul. 10.. mizar. Mđla koničasta korenina kunega očesa pritiska na občutljive živce ter Vam taks Eovzroča grozne bolečine Zaman tratite čat. o režete z britvijo vrh kurjega oceea, aH pa v£a žj[ets z ostrimi tekočinami io oblagate z ublažujočimi obkladki. Rezanje kor* jega očesa je vedno nevarno Vedno alt v nevarnoati zastrupljenja krvi in celo tetanusa. Da s« za vedno rešite neznosnih kurjta očes, pomočite noge v vročo vodo. v kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodtlla, da je dobila videz mleka. Ta zdravilna kisikova ▼oda razkraja lojnate io mastne aoovi ter omehča trde io žulja ve plasti kota. Ta kopeli omehča kunja očesa v toliki meri, da pa lahke takoj šn brez bolečin odstranita t prsti s korenino vred. Žulje pa ostrulits • topesm dslosa noža. Saltratova kopelj odpravka vse bolečine ia boleča vnetja nog. Karji prenehajo rbadati, brazgotsse pa ca« SaHrat Rodell ve sredstvo, ki psi krvi, krapi sklepe in vrača sdrsvjs najsi. Sakrst Rodell se prodata v tek ah, drogerijah in parfumsrpsh. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsssk čitatelj tega Usta dobi hrecplaeaa rsdnnt no količino Saitrat Rodell a. Pišite ie danes. Ne pošiljajte denarja, fimlar: M. N e a m a n n. service 20-R Zagreb, Boškevičeva ul. 44. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD*, torek. 7. apr!H 1W6. Štev. 80 Sokol&tvo mlaifittska akademija Sokolsko društvo Jesenice je priredilo v nedeljo zvečer lepo mladinsko akademijo. Na sporedu so bili govori, glasbene, pevske is telovadne točke ter enodejanka >Zamorec«, ki je mladini zelo ugajala. Spored je otvori! Sokolić Stiaus z lepim nagovorom, nakar je mladinski orkester, ki ga je vodil mladi dirigent br. Cargo Engelbert zaigral več glasbenih točk, ki so izzvale viharne aklamacije občinstva. Mladinski pevski zbor je pod vodstvom pevovodje br. Razingerja ubrano zapel več narodnih in novejših pesmi, ki so občinstvu zelo ugajale. Da je bil spored čim pestrejši je moška in ženska deca izvajala razne telovadne točke in žela živahno odobravanje. Krepko se je odrezal tudi mladinski šramel, kvartet Sokolskega društva Koroška Bela-Ja-vornik, ki je zanosno odigral sokolsko koračnico in dodal še dve okrogli, ki so žele živahno odobravanje. Pester in dobro provedeni spored je dokazal, da je mladina pri Sokolu deležna vsestranske vzgoje. Osobito je prijetno iznenadil mladinski orkester, sestoječ iz ene deklice in 11 zalih fantičev, ki so svoj spored izvajali tako, da bi lahko zadovoljili tudi razvajeno publiko. Občinstva je bilo precej največ seveda dece in njih staršev, predvsem iz delavskih krogov, ki so bili z vzgojo, ki jo Sokol nudi mladini, zelo zadovoljni." Pogrešali pa smo marsikoga, ki se rad trka na nacijonalna prsi, ki bi z lahkoto plačal malenkostno vstopnino in s tem dal tistim, ki se noč in dan trudijo pri vzgoji dece s svojo navzočnostjo vsaj malenkostno priznanje. „Mamzelle Nitouche" na Jesenicah Agilno Sokolsko društvo na Jesenicah jc vpriizoriio znano opereto v 4 dejanjih -»Mamselle Nitouche« pod vodstvom g. Kleca in v režiji g. Klavore. balet jc na-študiral lj. Mcrla-k. Posebno važno jc pa to, da- je naStudiral skupinsko petje in pa soliste vodja operete KleO, čeprav razpolaga Sokolsko društvo s svojim pevovodjo, ki se jc pj iz nc/iuinh v/rokov na opereti m na Sokolske m pevskem zboru popolnoma dcsinterCvSiral. No, šlo je tudi brez njega. stMamseUe Nitouche« je stara opereta irancoske^j izvora z dokaj primitivno in harmonično im>t rumen tac* jo. vendar pa opereta dobro podana še danes povsod priljubljena. Po vda rit i jc treba, da je zahtevalo to delo mnogo požrtvovalnosti in truda vseh sodelujočih, uspeh jc bil prav dober, še boljši bi se pa lahko dosegel s pravilno razdelitvijo vlog. Grofa Chateau Gibus jc podal g. Lamp-reht prav dobro. Vidi se na njem. da je Tutiniran igralec, vajen gledaliških desk iz Trsta in Beograda. Želim, da bi se pokazal večkrat na sokcl^kem odru. Poručnika de Champlatrcauxs. je prikazoval g. Ilumer. Opaža se pri njem pomanjkanje pevske rut*nc in sigurnosti. Mogoče bi z pridnostjo dosegel boljši uspeh. Se je pa v splošnem potrudil in dal iz se-Ke najboljše. Gospa Pepca kot predsednica je bila izvrstna. Pta kaj bi šc Tekel. Steber sokofckeca odra. priljubljena pojava ki zna podajati resnično — preprecvalno. Naj nc bo huda. ako y priporočam malo več prijateljstva z libretom. Splošno je ugajal Celesten organist v osebi g. Črnska. S svojo i-gro in petjem nas je prav prijetno presenetil. Bi! je igralski in pevski prav deber ter vlogo rešil v vsesplošno zadovoljstvo. Zdi sc m*, da je celo glasovno pridobfl. Priporočal bi nekoliko več pažnje pri prehodnih nastopih. Denisa gdč. Mihelca jc pokazala izredno požrtvovalnost. Prav ljubko je odigrala in odpela, svojo vlogo. Žal. da n: prišla bolj do veljave ori nastop/h skupaj z Champla-treauxom. Manjkala je med njima enostn->st povezanost in razpoloženje. Prenrič.m sem-da bi svojo vlogo v boljšem kontaktu z partnerjem rešila bolje. Razpolaga s prijetnim četudi nekoliko šibkim glasom. Ostale vloge gled. ravnatelj g. Pog-ačnik-rež:ser g. Plajh. Corrna gdč. Tatjana so bile podane prav dobro. Loriot vojak g. Vis ter ie vzbujal salve smeha. Če bi Loriot, pijanosti nc pretiraval, pa bi še boljše odrezal. Pohvalno je omeniti tudi nastopajoče častnike, gojenke in gledaPšike igralke. Zbor gojenk jc zelo ugajal, razpolaga z dobrimi soprani. Tudi častniki so se odrezali prav dobro — pa tudi dobre nahod ne vratarice ne smem prezreti. Predstava dela čast sokolskomu odru na Jesenicah. Lahko bi nas večkrat presenetit s kako slično predstavo, kajti toliko dobrega in sposobnega materijala kot ga Imate je treba izkoristita. Opereta se bo ponovila na velikonočni ponedeljek ob pol treh popoldne. Končno naj še omenim, da je orkester pod vodstvom g. Kleca rešil nalogo nadvse častno. Sokolsko društvo jc lahko ponosno na svoje godbenike in mlademu dirigentu moram izreci na tem mestu vse priznanje. M. S. „Roksi" na odru viikega Sokola Kot zaključek letošnje gledališke sezone je vprizoril marljivi sokolski gledališki oder izredno zabavno veseloigro Barrv Gonersa »Roksi« v režiji br. Rudija Marinčiča. Ob tej priliki je proslavila, naša požrtvovalna sokolska delavka in igrailka sestra Binca Thaler jeva 15 letnico oderskega udejstvo-vanja v naslovni vlogi. Občinstvo se je odzvalo vabi hi gledališkega odra v lepem števcu, vendar pa smo pričakovali še večjo udeležbo. Veseloigra je vzbudila pri občinstvu veselo razpoloženje in so bili igralci in igralko deležni v nekaterih prizorih aplavzov pri odprtem odru. Zlasti v Tli. dejanju sc ni moglo občinstvo vzdržati, da ne bi dalo duška navdušenju z dolgotrajnim ploskanjem. Režijo jc imel v spretnih rokah br. Rudi Marrnč'č, ki se je res potrudil in nam nudil užitek, kakršnega že dolgo nismo doživeli na Viču. Posamezni igralci in igralke so 6ledil; režiserjevim navodilom v vsakem pogledu in so kot taki postavili like, kakor so bili zamišljeni. Roksi Har-ringtonova, j ub Man tke sestre Bince Thatcr-jeve, ie bila podana z vso dovršenostjo, kakor smo jo navajeni od sestre Bince. Bi'la jc ljubka, prijaznega vedenja, zlasti ie ugajal njen odkrit značaj. Njena lepa izgovarjava, skrbna maska in okusna toaleta so močno dvignili njen nastop, zato občmstvo ni štedilo s priznanjem. Kadarkoli se je pojavila na odru, je primcsla seboj živahnost in veselost, zlasti prisotnost njenega očeta ji je vedno razjasirla obraz. Po prvem dejanju sc je zbrala gledališka družina na odru, kjer jo je pozdravil in čestital sestri Binci Tlalerjevi starosta br. Pavle Borštnik, ki jc v svojem lepem govoru omenil veliko ljubezen jubMantkc do dramske umetnosti, kateri se posveča že dolgih 15 let. Iskreno ji jc čestitai tudi v imenu društvene uprave ter ji izročil darilo — krasen srebrn pokal s primeru:m posvetilom- od sester in bratov pa jc sprejela številne šopke svežih cvetk. Ganjena od solz se je zahvaljevala med dolgotrajnimi ovacijami gledalcev. Samega sebe je prekosil to pot br. Janez Grdina v vlogi \VilPma Harrinotona. ki je svojo vlogo podal tako naravno, kakor jo nismo pričakovali. Izredno posrečena maska, odločen in samozavesten nastop, lepa izgovarjava in mimika so podali lep in močan lik. Prve smo imeli priliko videti na sokol-skem odru talentirano in mnogo obetajočo s. Mcrčunovo, ki jc svojo vlogo gospe Har-ringtonove podala vseskozi naravno. Maska je bila za njeno starost nekoliko premočna, kar pa je v naslednjih dejanjih popravila. Vlogo, sprva odločne žene in matere je podala samozavestno, dočim jc bila v zadnjem dejanju napram svojemu možu ponižna in vdana, kar je seveda vzbujalo pri gledalcih salve smeha. Dobro sc jc postavila tudi Gracc Harringtonova, s. ller-manove. ki je pokazala od svojega zadnjega nastopa velik napredek. Tako v maski, izgovarjavi in kretnjah je bila prav dobra: močno pa so dvignile njen nastop tudi okusne toalete. Mary Baxter, s. Slamičeve jc b:la sicer manjša vendar pa dobro podana vloga. Mimo jubilantlkc s. Thalerjeve ^e imel dominantno vlogo Tonnv Andcrson, br. Rudija Marinčiča, mladega in idealnega geometra, ki se zaljubi v lepo Roksi in io skuša pridob:ti za svojo ženo. kar se mu p^> prizadevanju njenega očeta tudi posreči. Br. Marinčič se je v svojo vlogo popolnoma vživel in nam jo podal tako živo in odlično, da zasluži vse priznanje. Prav posrečen jc bil nastop BMJ Caldwella, br. Marjana \V'illenparta. ki se je prav tako izvrstno odrezal v 6voji zelo hvaležni vlogi. Tudi Francis Patnick O-Flahertv, odvetnik, br. Toneta Trpina jc bH zelo posreren in podan naravno, zlasr je ugajala posrečena maska. Scenarija »n razsvetljava na odru sta b:ii prav dobri- kar je z.jsl'jga režiserja br. Marinčiča. med udmor; pa je zabaval občinstvo sokolski ja/z. Sokolskcmu odru na Viču. vsem njegovan delavcem posebno pa jubi-lantk* sestri Binci Tfesierjevi iskreno čestitamo in samo želimo, da bi šel sokolski oder po tej poti naprej za povzdigo prelepe dramske umetnosti. —at— Kronanje kralja Edvarda VIII. Angleški kralj Eduard VIII. bo kronan v prvi polovici maja. dan pa še ni določen. Zanimivo je, da so določili kronanje s posebnim ozirom na londonske drevorede. V drugi polovici maja bo namreč že vse drevje v zelenju in zato bi radovedneži ne mogli z drevja opazovati slavnostnega sprevoda ob kronar.ju. Pri takih svečanostih bi se nikje. na svetu nc ozirali na radovedneže. Angleži so pa vseskozi kavalirji in hočejo ustreči tudi z: atom. Kronanje k'aija Jurija jo bilo proti koncu junija. toda U krat drevje londonskih urt-voredov še ni bilo veliko in košato. Londonska trgovci hotelirji, renta vrate rji so se pa neprestane obračali na vlado, naj kronanje kralja Bduarcfa VIII. pospeši in vlada za to prošnjo ni ostala gluha. Motoriracija železnic Kako uspeva ■.;<♦• motorizirajo železniški promet v Franci li jc razvidno iz tega, da so spravili lani v promet JO novih tipov motornih vozil na tračnicah in da sc jc dvignilo njih število na 500. Zato ima Francija že toliko izkušenj v motori/ac i ji železniškega prometa m ve. kje in k-ako ga je treba motorizirati. Brzovlaki so bili v Franciji na dolgih progah slabo zasedeni. Zato jih hitro nadomesti:jejo / motornimi vlaki. Na drugih progah služijo motorni vlaki da zapolnijo z njimi vrzeli med navadnimi vlaki. Na nekaterih progah pa vozijo motorizirani vlaki na večjih razdaljah med večjimi mesti brez vmesnih postaj. S tem se mnogo pridobi na času. Pot med Parizom in Tro u v H lom prevozi motorni vlak poleti v dveh ur-ih. čeprav je dolga 221 km. Motorni vlak namreč lahko vozi tudi 156 km na uro in lahko torej tekmuje z avtomobili in celo z letali. Kar se tiče kalkulacije, jc treba računati s tem. da vzdrži motorni voz največ 12 let. Kljub temu se je pa dobro obnese!, ker prihranimo mnogo na hitrosti in voznini tako« da je v splošnem ceneje voziti se z motornimi kakor z normalnimi vlaki. Šc zanimivejše bodo izkušnje z najnovejšimi motornimi vozovi. Ti so zgrajeni ;z lahke /litine in opremljeni / močnimi Dieslovimi motorji z aerodinamično karoserijo. Tak motorni voz doseže hitrost do 180 km na uro tako. da bi človek skoraj mislil, da potuje z letalom, kajti vožnja v njem je izredno prijetna in udobna. Najbolj umazano sovjetsko mesto Buli*ra, nekdaj sloveče orientalsko mesto, polno nr menitosti, je zdaj silno zanemarjeno Mc;>ti> Buhara jc dobilo nedvomno prvo nagrado v tekmi nesnaue ;n nereda »p:še nek angleški list. To jc najbolj umazano mesto v sovjetski Rusiji. Njegova nesnaga jc že prastarega izvora, nakupičena skozi dolga stoletja. Po ulicah se širi ne/nosen smrad tako, da bi človek roćsLM, da v tem mestu ni mogoče živeti. Kamor se obrneš, povsod nesnaga in prah. neznosen prah- da ti kar sapo zapira. Na glavnem trgu stoji veliko korito kalne vode, kamor lahko vr/e vsak kar hoče, odpadke, ogorke cigaret Oi cigar. To je edinstven bazen svoje vrste. Na mestu čiste vode in ribe v nji. kakor je to navada v drugih mestih, jc poln smeti in gnijočih odpadkov v nečisti močvirski vodi, pokriti s prahom. Najbolj čudno pa vpliva na tujca tablica z napisom, da je v tem koritu pranje ;n kopanje prepovedano. To umazano korito je obenem vodnjak, 'z katerega črpa vodo vse nvesto. Ozke ulice, značilne za ori j en ta! sk a mesta, so tudi polne odpadkov, imilc melone leže povsod in kužijo zrak. Vse mesto je prav za prav trg, toda zanemarjen, nesnažen in smrdljiv. Sredi mesta pečejo meso na ražnju in na stotine otrok s kožnim' izpuščaji berači po ulicah. Verne pomočnice v prenašanju nalezljivih bolezni so muhe. Veodsr nik.icr na >vetu m tolik i muh. kakor v Bunari. Ne samo i'viLs. celo !;n i pokrije roj muh. cim si-apijo v „.i Cievpodarska uprava in^sta M I neuda sploh e.e /mer', v svojem iruental-kem fatalizmu s«, nr dii morti. /i.nn- do« mača cbrt. N\i'a hi kffSSOC PVf neoje« in roko tkani svileni pL'->J- \>c t>> p'i!ag""tvi i/ginia z oekdnj sSoveccgfl tr_i - tori h? govcev s svilo stoje pra/m !/.<: 1 tudi krasni umetni^k* srebrni izdclk* dom i • ■•hrti. ki so š!i prej zelo d« bn> \ dtaSf P *■ tudi organizacij*, ki jc ie bila |v>\e-ri^n^ zaečite narodnih spomenikov, je izginil a Palača zadnjega buhur-kejM emira ri'padi. Sobane so polne psjčevin, prahu in ne«is* gc. Kiparski okrask' sten. delo najslavnejših perzijskih umetnikov, odpadajo. Sni boli je pa urrčen roircm. ta največja pri vlačnost Kuhare v dobrih star h ^sih. V tem pestrr> poslikanem dehi palače jc =.*h- novalo 75 rmiroalTi lakonskih Sen hi mti ■ go nezakonduh. Dragoceni relief- hi Lra skulpture razpadajo. km;:lu bod > o«fjli r še žalostn; ostanki. Stropi so \ ^ rs-zf) ka da curlja vodi skoz:. Ogromna škoda je za 7<*odo\~ino. toda v Ruhari to nfkogsjr ne zanima. -Ponoči delaj, podnevi spi Poslanec in pisatelj Emilio Gutiore G*-mero jc bil v Španiji znan na eni strani po svoji visoki starosti, na dni£i pa tudi po svojevrstnih nazorih o življenju. Bilo mu je že 93 let, ko jc te dni umrl in čeprav je bil zagrizen republikanec^ jo bil ves čas v »tikih s kraljevskim dvorom. Spremljal je tudi prednika zadnjega španskega kralja Alfonza XIU. na njegovem potovanju v Italijo. Kot pisatolj jc bil.so-trudnik mnogih revij. Izdal je več publikacij in ko je postala njegova pisava zaradi visoke pisateljeve starosti težko čitljiva. ?e je naučil pisati na stroj. Zanimiv je bil tudi njegov delovni čas. Gamero je delal navadno ponoči. Zvečer je bil v kavarni, ponoči se je vrnil domov, kjer je pisal do jutra, zjutraj jc pa legel k počitku in spal zopet do večna, ko je bilo treba iti v kavarno. Zatrjeval je. da je noč zelo prikladna za delo, dan pa za spanje, a ljudje so to obrnili, kar ps ni dobro. Visoka starost, ki jo j" dočakal Ga-mero priča, da je imel mož prav. saj je bil do konca življenja duševno izredno čil. ps rodi telesno krepak. Iz Ptuja — Nevaren požar v Gerečji vasi pri Ptuju. To dni je «»koli ,"». nre zjutraj nenadoma izbruhnil ogenj na gospodarskesi peslepjn posestnika Ko/mana Štefana v (lorečji vasi. Poslopje je bilo hipoma v plamenih ter ga je ogenj uničil do tal. kljub temu da je bilo zidano in i opeko krito. Zgorelo je tudi *?(KX> kg sena in 1000 ku' rep*' !or vso gospodarsko orodjf in več kur. Zaradi vetra pa se je ogenj raisfril še na sosednji poslopje posestnika Knjsersbergerji Janez*, ki jc tudi deloma pogorelo m §e mora posestnik zahvaliti le domačim gasilcem, ki so bili takoj na mesta, da so preprečili še večjo škodo. Cms po#es$nika sta oškodovana za Din 40.000. -. najbolj je sv n eda prizadet Rozman. Kako je oL'cnj nastal, se ne ve in se vodi Se preiskava. — Ptujske občinske zadeve. V prt''k se je vršila redna javna seja občmfrkega sveta pod predsedstvom g. dr. Rf-mn Alojzija, ki je predvsem poročd. da ima zagotovilo od finančnega ministra, da s<- V» proračun limfne občine za leto 1966/37 v celoti odobril i malenkostnimi i/.premembami. — Občinski svet je nadalje sklenil, da se odda Dijaški dom. ki era je dosedaj vzdrževala mestna občina po posebnem kuratoriju. v najem minoritakemu konventn v Ptuju 7.1 dobo 15 let. Ker je j>otre'»no izvršiti več .•'daptacij. se prvi dve leti ne plača nobena najemnina, za ostala lota no bo plaofral občini Din .l.non.— letne najemnin**. Rezi trgovrem se je pavšalirala uvnrnina. lele ničarska zadn^pra pa sp oprosti ino/nin-M^itni svet je isfotako sklpnil. da -r ■:*-.'<., onim n:*jomnikom v mestnih hi?ah, ! i in brezplačno razsvetljavo, gotov Ma] toka. presežek pa ltodo morali tami j.l.o v — Zolt07dravniku dr. Rreneiru Vinku prepusti stavbna parcela v Panonski uli« i r izmeri ."»00 m- za rrno l>in 10. - 1 sji Posestniku in vrtnarju pa ae odda v nsjpi•■ 1 joh 7emljf na mestni pript.ivi 7< vrt na i stvo za dobo treh let proti letni najemnini prvo leto Din 1000. -. ostali dve let i p< p< Din 1.500.--r. V požarno pregledi.o k.,. za pregled hiš so bili dnlo<'eni m. K Unpi Križan, flarar in Hrnia. - TVtn-k.i upi ■ je odobrila, da se sme l* leto 1033. 10.^1 S: lf>f?F>. ta leto lfOM pa je najemnina znižala od Din -_?|0. tvi Din 100.— letno. Potrdili »o se, tudi sklepi abol nega svet« — Zagonetna smrt. Poseptnik in pi>arno vodja g. Splmaver Jurij iz Plararj«av j*» do nes zjutraj našel na pragu uvojpfa hleva mrtvo svojo ir> |e| »»taro doki«. Bobi An.. Na glavi za le-rim tiBesoan \r im^la velik krvne podplutbe, m katera m« ne v*, ali izhajajo o I udarca s topem pred metom, ali pa je dohila ts podplutbe pri >Ssdm n*» Hs Vsekakor -r smri pridne dekl. sHn t* CTonetna in 1"» *ele podnn kf»mis.ija do-jn.^l« pravi T7r«»k. Orožniki \-odiio afroga | jokavo. Strelska družina v Ptuju bo imeli 1^ t. m. ob 0. uri dopnldne v «sprtdnn ifraeiiai Narodneira dom^ svoj redni obrtni t Istega dne. r.opoldne ob H. nri pa ir. otvn rifev itrel?ke .sezone na letnem >trr-liw*u pri Bahoseka« Nesreča na žagi Litija. 7 apr !a Poleg litijskega kolodvora stoji ?-*z* industrijca g. Samse Borisa Pf| Cirka. larki je us'nžben dola'.'^' \ epa nt Ivan it. Št. Jurja, po domače fjoaeto\ ir W Ivan zaverovan v svoje delo, pa Je imHa vmes svoje prste zla BSodi C rkalarka je z vso silo sunila od sami hoi odžaga i -ga lesa. V močnem zamahu je priletel lea v prsa Gosetovemu Ivam Hesrseaj I denič se jc zgrudil in zaklioal na potno*. K ranjencu n poklicali 7.dravniXa. ki |S odredi takojšen prevoz v Ijub'j"'. too ral, nico. Louise Kenee de Keroual; Roman Te»ta je kar strmela. Plakala je od veselja in bila je vsa navdušena, da sem znala tako spretno raz vneti vonvodovo srce. Vojvoda jc zatrjeval, da ne najde besed, da bi opisal radost in srečo, ki mu jo ic prinesla njegova angelska ljubica, kakor me je jel nazivati. Toda bližala se je noč, kočijaž je Čakal in treba je bilo ločiti se. Znova mi jc odkril svo-io ljubezen in vroče hrepenenie, da bi me kmalu zopei: videl. Naslednjega dne je začela teta razmišljati o nevarnih posledicah neobrzdane stras>ti smelega moža, ki v svojih Tju-bavnih pustolovščinah ni poznal nobene zapreke. Zdelo se ji ie pametno in oeio potrebno poiskati zavetišče pred ne-vmto, kj se }e nama bližala, zateči sc pod zaščito vx>jvodin>je, či-je krepost in dobroftljivost je nama jamčila, da bova na varnem. Baš sva razmišljali o tem, ko so sc začuli na dvorišču težki koraki. Prišel ie veflk, sedem čevljev visok hajduk z zavihanimi brki in dolgo sabljo. Težkih korakov je vstopil, zamrmral nekaj besed v hrvaščini in mi izročil dve pismi. Potem se je pa obrnil, podrl nekaj stolov, obtičal za hip med prenizkimi in preozkimi vrati, končno se je pa le prerinil skozi nje in odšel. Ko sva si opomogli od strahu, sva se smeje spogledali in odprli pismi. V kuverti, naslovljeni name, sem našla krasno ogrlico iz biserov in drobnih demanto-v. Toda še boli me jc zanimal listek, priložen bogatemu darilu. Vsa razburjena sem ga vzela v roke. Solze so mi zalile oči, da nekaj časa sploh nisem mogla citati. Slednjič sem prečkala te-le nežne in zame tako nove besede o ljubezni, ki so se mi vtisnite globoko v srce: • »Angel moj. roka mi drhti, ko Vam pišem. Bojim se, da ne bom imel moči, da bi opisal vročo ljubezen, ki me razjeda, odkar sem Vas zagledal. V Vaših rokah ie moja usoda, odločajte o moja blaženosti ali o moji obsodbi. Vaš suženj čaka na izrek Vaših božanskih ust, ki napravijo iz njega najsrečnejšega ali pa pomilovanja najbolj vrednega Človeka. Ce mi nočete odgovoriti v nežnem pismu, po katerem tako hrepenim, dovo-•Htc vsaj svoji svetovalki, da mi napiše nekaj prijaznih besed. Zbogom, čudo prirode, zbogom, najdražja ljub!ca! Vaš ljubček, hočem reči čestilec Vojvoda dc B.« To pismo mi jc zmešalo glavo, v mojem srcu so vzklila čustva ljubezni in strahu, hrepenenja m nemira, divje radosni in mračne melanholije. Moja teta jc bila še bolj v zadregi, kaj naj odgovori na nuno vojvodovo prošnjo, da bi podpirala ali pa vsaj ne prekrižala načrtov ljubčka, k; se je hotel za vse živlicuje navezati na svojo angdsko ljubico. Svečano je obljubljal, da bo zagotovil srečo in blagostanje eni in drugi, še predno bu moral na vladarjevo povelje v boj proti sovragim. Toda Dorivalova se ni zmenila za te obliube in opozorila jo je, kako previdno je treba presojali lepe besede dvorjana, čigar ljubezen je kakor kresnica, ki zažari in tako; zopet ugasne. Pripomnila je, da mladi plemiči radi zapeljujejo lepe mešeanke. potem jih pa puščajo v sramoti. S strogim glasom je dejala, da nama nalagata previdnost in čast dolžnost, ki jo morava i/;>cln:evati. Izjavila ie. da se bo obrnila ni vojvodin o s prošnjo, naj me vzame pod svojo zaščito. Končno me je prisilna, da sem vrnila vojvodi njegovo darilo in ji obljubila, da bom v svojem vedenju in besedah tako previdna, skromna in hladna, d3 bo moral ta drzni priatelj ženskega I spola opustiti svoje zasledovanie in svoje naklepe. Te svarilne besede n\< pa n;so prepričale, temveč samo užalostile in razjezile. Toda morala sem se premam ivar. kakor da se radevol.-e uklonim in storim vse. kar raj je svetovati tota. Vse to ie bilo pa v popolnem nasprotju z mojim veselim značajem in nagnjenjem k ljubezni. Teta jc šla k svojemu cil u tak, > pre-vdno. da je vo vodinia. ko me je spoznala, lakoj v začetku izrazila obžalovanje, da Se nisva že pre1' obrnil; na nfm Zelo seai y bila všeč ki obljubila ie. da bo poskrbela, dn pridem Čim prej k n';. IV. LJUBAVNE SPLETKE IN POZNO OBŽALOVANJE Jasno in razumljivo .e. da strastni ..u-bimec ni zamudil nob&sega dne. da b: ne prišel v hram bo.-.ot'. kakor jc naziva* najin dom. motil in vabit e V svoje naročje — rabin: n egove lastite besede. Moja teta je bila tako premetena al: bolje rečeno tako spretna, da me je č sto sknla. ko je prišel in mu ni dovolila govoriti i menoj na samem Vojvodi e pa menda slut.il, kaj se pripravlja megovj ljubezni in zato so bih n.egovi vohuni moji teti sta-no za petami. Zvedel je. da hodi zgodaj zjutraj z doma. Takoj je izrabil to priliko in ko me je naše) samo. me |e jel izpra-^evan <» \ -cm. k ar i tikalo naju dveh. Povedala sem mu, kar jc h'>rel vedeti in odkrjtu sem priznala, da ga rjobtmi leda; me je >el rotiti naj m '. m s.mir, na to, kako b' rnoghi fibn pre cemo^UO u/ivaM sladkosti živK-n,.'. \>a\ trenutek je nama tem dragocenejši, je de it ker moram na kraljevo povelje lako; odpo* rovao ko; pmcl.in\ brodos-ja, p »Manega na Kreto v pomoč Benečanom pi t. I ur« k ni. Ce bo treba, hinite b< ie/ci in odS9* dite svoj odhod k vojvodini sa tri dni-Ta čas mi tjQ /ad .s nvil. da pripravna vse potrebno za odhod. Zaupajte se brei strahu ljubeasu m vekompj nova srečna. Te prepričevalne in v ognju izgov>:r,e-nc besede ml oho dafe ra/amšliani o t /. kili posledicah tako tveganega kor.*k.». i «1 me je i drlitečo Dok . me \ r £e poliibil in odšel m da b počakal, da se vrne moja teta. Nt prasu m ie k priporočil, na ničesar ne Izdani in na; se V polni meri /ai.estin ;iaiv Zda' sc dolgo ne bova videla, toda sam , /at > BC, da se ne izdava. Po nicgHj\em v uiiodu ne ic peči vest in /drava pamet mi ic očitali, da. sem storila usodno napako. Cutfla sem. da sem /ukrivila «;rd i nehvaležnosi d ) svoje tete in vojvodin e. Toda ljubezen me jc že preveč tesno oklepala, da bi moda na/ai. /jčeia Orejnje Josip gupnnftie. — Za »Naredno OsKarno« Fran Jvsersek. — Za upravo in tnaeratni dej Usta Oton Chnstol. — V« v Ljubljani.