Občinska ljudska knjižnica se duši
400 knjig shranjenih na privatni podstrehi
2e zdavnaj preskromni pro-stori bežigrajske ljudske knji-žnice nasproti Gospodarskega razstavišča postajajo iz me-seca v mesec manjši. Knjiž-nica letno nabavi 1.200 novih knjig, čepraiv bi si jih morala najmanj še enkrat toiiko (novitete), vendar nima karn z njimi. Da bd si pomagala za prvo silo, je &tiristo knjig vskladiščila na podstrešju prjvafenega stanovanja ...
Štiri tisoč rectoili obisko-valcev ljutteke knjižnice sd je lani izposodilo 85 tisoč knjjg, kar je nenonnailijo veliko. Vsaka kejdga se je torej obrnila štirikrat, naniesto da bd se dvakrat do trikrait, kot je običajno.
IJudska knjižnica Bežigrad vegetira na 74 lov. mebrih prostora,   ima   šest   zaposle-
nih, odprta pa je dopoldne in popoldne.
Govonice, da bo dobila sivoj prosifcor pod soncem skuipaj s Jcraijevno skuipnostjo Stadiom, so že zdavnaj zble-dele. Tudl vse druge variante, po teateriih naj bi si priborila ve6ji prostor s čitainico, po mitieinju upravnice Alemke Zuipan ne prihaja v pošte\% ker knjižnica laiiko služi svo-jemu mtneou samo v ceotru občtoe, skratka ob Titovi oesti. Varianta, po kateri naj bi v bližnji prihodnosti knjižnica dobila prostor med Podtnilščakavo ulico in šolo Vita Kraigherja, je potem-takem breapredinetna.
Kalektrv Ljudske knijiižnice Bežigrad je lani pomagal na novo preurediti vse osnovno-šolske   knjiandoe  za Bežigra-
dam, razen v Dolu (spremetn-ba sistema: iz mahaničinjega na vsebinskega, kar je prvl tovrstnd poseg v Slareniji). Sanx> na naših šolah so tako apravili v red 30.000 knjiig.
Proetore za novo ve&jo knjižnioo s čitainico b4 mo-rali nujno dobiti, saij občani stalno poviprašujejo za čas-nikl in revijami, kd so v zadmjem času prinesli po-memjtanejše in akbuatoe sestamke.
Na okroglih 42.000 BežS-grajčanov je apričo pomanj-kanja prostora v knjižnica komaj 4.000 stalnih hralcev oairoma mamg kot 10 od-stotkov vseh občanov (Jdjuib odslej urejenim šolskim knji-žniicam), kar je v primerjavl z evrapskim povprečjem izredno  malo.
Trenutno ljoidje naijfoolj povprašujejo po knjigi »Leta-lišče«, slej ko prej pa je še zmeraj naijbolj brana Sveti-nova »Ukana«. Zedo obduitno narašča tudd povpraševanje po poljudno — znanstvenih knjigah. Dobro četrtino ^-seh bralcev še zmeraj pred-stavlja mladina, kar dokaauje, da tiidi urejene šolske knjiiž-nice še niso odjpamogle po-vpraševanju.
Posebej žalostao je, da v knjižnici dan in noč gori luč, da se niti uslužbenci nimajo več kam usestii, kaj šele obiskovald.