GOSPODARSTVO Trgovina ♦ financa INDUSTRIJA ♦ OBRT KMETIJSTVO teto vii. št. 151/Jug. PETEK, 3. JULIJA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89 33 Doslej smo vsako lelo zabavljali, na bil čas za tržaški velesejem nerodno ^bran; to je čas najhujše vročine. Le-,®s smo si skoraj želeli otvoritve trža-^eSa sejma, da bi nam po mesecih praža in deževja prinesla toplote. Ze-se nam je res tudi izpolnila. Toda sdovanci gredo v svoji iskreni toplini a° nas vendar nekoliko predaleč. Svoj *6jem so zavlekli natančno po svojem Prvotnem načifltu za 3 dni in so tako Padu v čas tržaškega velesejma, če-®rav jim je rimska vlada naročila, naj BreVeč ne nagajajo občutljivim Tržača-nom. prav je torej imel gen. Winterton, Pnveljnik anglo-ameriške cone, ko je svojem otvoritvenem govoru ugoto-da tržaški velesejem pridobiva na Pomenu kljub težavam političnega znajta in nasprotnim gospodarskim stru-~ t?. ki se križajo prav na tem mestu, čžave politične narave so vsekakor u- Glede sejma nima gen. Winterton 'mč nobene besede. Njegov prednik in 'radi v Londonu in Washingtonu so jo odstopili Rimu. Ta ne določa samo da-uma otvoritve tržaškega velesejma, Posedo ima tudi glede drugih vsaj tako Važnih vprašanj. Prisotnost i/:alijanske-®a ministra pri otvoritvi ni morda ta-k° imenovani »akl kurtuazije«. Rimska y*ada odloča n pr. tudi glede višine kontingentov biiaga, ki ga posamezne "ržave lahko prodajo na velesejmu, ne p bi prišel v običajni kliring. Tako so ;udi letos v Rimu prenapeli lok, ko je sl0 za jugoslovanski kontingertt ter ontno popustili šele, ko je bila po-stavijena na kocko sama udeležba Ju-Sosiavije. Gen. Winterton je pozval Tržačane, pi si še bolj prizadevajo, da bi zagc-ovili gospodarski razmah mesta. Ame-lška pomoč namreč pojema, veliko auPanje pa ima gen. Winterton v po-italijanske vlade. Pomoč itaiijan-ke vlade v preteklosti je gen. VVinter-°n postavil na prvo mesto kot prispe-ek h gospodarskemu razmahu Trsta J*, tako napravil Američanom hudo ktivico. Samo v okviru Marshallovega D!ana so Američani nakazali Trstu °koli 4 niilijard lir. Ta denar so Trža-^anom podarili, medtem ko je italijan-pa vlada dolžna prispevati za vzdr^e-anje državnih tinanc Trsta v smislu ntirovne pogodbe. Poteg tega je Italija a nekaj milijard na leto dobila v svo-je roke kontrolo nad vsem tržaškim ®°sPodars.evom vštevši zunanjo trgovi-n°! S temi milijardami vzdržuje tudi *ebi zvesto uradništvo, kolonizira vso tržašk0 okolico, hkrati pa tudi poskr-da vse novo ladjevje, zgrajeno Trstu z Marshallovim kreditom in ae|otna z njeno pomočjo, lepo odpeilje-10 v Genovo. ^iti glede stališča italijanske vlade basproti tržaškemu velesejmu niso bi-e besede poveljnika anglo-ameriškega B°aročja povsem objektivne. Sama po-0riia anglo-ameriške uprave namreč šotaviljajo, da je bilo tržaško sejmi-** zgrajeno s krediti ZVU (ki je tudi knjižena na njem), medtem ko so *** zadevni krediti italijanske vlade 'stenkostni; v nekaterih proračunih 'b sploh ni bilo. Diplomatska skrom-l'°st poveljnika anglo-ameriškega pod-nasproti Rimu gotovo tu nima ‘Varne podlage, ker potiska lastne do-'"dre napore v ozadje. Značilen je bili poveljnikov poziv na rzaške industrijce in delavce, naj po-“* v°jijo svoj napor, da bi dosegli stvar-ne uspehe. Ta poziv je odraz smernic ®°spodarske politike ZVU, po katerih bi industrijski razvoj nadomestil Uzadovanje prometa v luki, ki ga zdaj .rzijo pokonci v glavnem izredne ame-dke pošiljke. Vsekakor je bogata in-Ustrija močno jamstvo za pristaniški "r°tnet v kateri koli luki, čada tržaška Mustrija dela se danes ne more svo-.“°a da ni preciziral, za kakšne »za--Ue« (barrtere) gre. ZLedaj se Melo, da so to carine. Odgovoriti bi n Moral na vprašanje, kdo je carine ja! ,vil? Kdo je vključil STO v itali-( nski carinski sistem? Inž. Sospisio M dobro ve, ka era vlada ovira ob-sf.«i Promet, se pravi gospodarske s ke Med Trstom in njegovim nepo-I “him naravnim zaledjem. Znano mu gotovo, da je pri ZVU italijan-i ' Iunkcionar, ki odloča o uvoznih in oznih dovoljenjih. roriUtl' župan Bartoli, ki bi v svoji na-kii n.0st.ni nestrpnosti najrajši postavil aJski zid v Fernečah, če bi se meja že ne dala premakniti do Postojne, je na sejmu trdil, da je Trst odprt vsem narodom. V resnici ne najde nikdo izmed posrednih ali neposrednih italijanskih predstavnikov poti iz protislovja, ki ga ustvarjajo dejanske gospodarske koristi Trsta in pollUiko italijanske vlade, ki gre za tem, da se Trst dokončno odtrga od tržaškega zaledja, čeprav se je ob tem zaledju razvil v svetovno luko in bi ločen od njega dokončno propadel. m po mu BOLEZEN DVEH ANGLEŠKIH DRŽAVNIKOV Zunanji minister Eden, ki je bil operiran na jetrih, se zdravi v ZDA. — Zdaj so londonski zdravniki svetovali predsedniku Churchillu, naj vsaj za 1 mesec opusti delo. POLOŽAJ V RIMU Novi vladi, ki jo sestavlja De Gaspe-ri napovedujejo ameriški listi kratko bodočnost. Mnenja so. da bo v jeseni nastopila nova kriza. De Gasperijeva večina ne bo trdna, že vodja monarhistov neapeljski župan in brodar Lauro je izjavil, da je mogoče, da bo za De Gasperija glasovalo nekaj njegovih ljudi. Pomoč liberalcev, republikancev in socialnih demokratov ne bo De Gasperija ohranila na površju..— De Ga-sneri se je vrnil iz Anglije, kjer so ga odlikovali s častnim doktoratom iz civilnega prava. Predstavnik rimskega zunanjega ministrstva je izjavil, da ni De Gasperi zbral dovolj glasov, ker niso zahodne države hotele obnoviti izjavo iz leta 1947, po kateri naj bi Svobodno ozemlje pripadlo Italiji. »ŽIVEL EGIPT!« Generala Naguiba, ki je pregnal egiptovskega kralja Faruka, je ljudska skupščina na trgu pred kraljevo palačo proglasila za prvega predsednika nove republike. Množica je prisegla zvestobo novemu predsedniku; prisego so čitali predstavniki mohamedanske, krščansko-kopske in židovske veroizpovedi. Tudi vojska je prisegla zvestobo novemu predsedniku. Namesto dosedanjega vzklika vojske »Živel kralj!« so uvedli vzklik »Živel Egipt!« DVOJNA SMRT NA ELEKTRIČNEM STOLU Dne 20. junija je bila v ameriški ječi Sing-Sing izvršena smrtna obsodba nad zakoncema Julijem in Ethelo Ro-senberg; usmrtili so ju na električnem stolu. Na smrt sta bila obsojena pod obtožbo vohunstva glede atomske bombe, in sicer 7. aprila 1951. V preiskovalnem zaporu sta bila že od 16. julija 1950. Prvič se je v ZDA zgodilo, da je bil nekdo obsojen na smrt zaradi vohunstva. Krivde nista priznala in nista spregovorila do konca, čeprav jima je bilo namignjeno, da bi ju pomilostili, ako bi izpregovorila. Zapuščata dva sina. Obsojenca sta bila židovskega plemena. PRVA NEMŠKA ODŠKODNINA IZRAELU Nemška vlada je odobrila 36 milijonov mark za izvoz nemškega blaga v Izrael na račun odškodnine, ki jo bo plačala . zaradi preganjanja Zidov v Hitlerjevih časih. Izrael bo prejel razne vrste barvnih kovin, jekla, industrijskih izdelkov, kakor usnja, papirja, mila, umetnih gnojil itd. Nov gospodarski kurz v sovjetski coni Ali obstaja zveza med zadnjimi hrupnimi dogodki v Berlinu in napovedjo novega gospodarskega in socialnega kurza v nemško-sovjetski coni, ni lahko ugotoviti. Politične izprememb/, kakor odhod prejšnjega vojaškega poveljnika in imenovanje političnega komisarja Semjonova, so nastopile že pred izbruhom nemirov v Berlinu. Vlada v Vzhodni Nemčiji je vsekakor naznačila nov kurz predvsem v svoji gospodarski politiki. Ako izjave vladnih predstavnikov in poročila za-hodnonemških listov strnemo, dobimo približno naslednjo sliko novega programa, ki naj bi se izvedel v Vzhodni Nemčiji: Revidiran bo celotni gospodarski načrt, katerega glavni namen je bila zgraditev težke industrije, ki naj podpre oboroževanje, in sicer v prid proizvodnje za potrošnjo. Ako naj bi sovjetska cona ostala v tesnem sklopu z vzhodnoevropskimi državami in Sovjetsko zvezo, bi zunanji načrt imel določen smisel. V zadnjem času pa krožijo vesti, da namerava Moskva nekoliko zrahljati gospodarsko povezanost med Vzhodno Nemčijo in vzhodnim blokom; seveda so to še vedno samo ugibanja. Sovjetske zavezniške države so gospodarsko organizirane in povezane po svojih delegatih v Svetu sa vzajemno gospodarsko pomoč, ki je nastal kot protiutež Marshallovemu planu. Po tem svetu je Moskva naročila svojim zaveznicam, naj pripomorejo k prehrani Vzhodne Nemčije. Tako bi se ustvarile znosnejše razmere v pogledu prehrane. To vprašanje naj bi bilo tudi na dnevnem redu zasedanja Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč v Varšavi. Nemška poročila pravijo, da se bo tega sestanka udeležil kot predstavnik vzhodnonemške vlade Bruno Leu-schner, načelnik državne planske komisije. V Vzhodni Nemčiji so že v teku prvi ukrepi, ki so v skladu z napovedjo novega gospodarskega kurza. Izdano je bilo napotilo, po katerem krajevna oblastna ne smejo več nadlegovati zasebne industrije; prepovedane so kakršnekoli represalije. Zasebna industrija naj dobi celo kredite, da bi lahko bolj razvijala svoje pobude. Popustila bo konkurenca državnih trgovskih podjetij proti zasebni trgovini. Zasebna trgovina na debelo bo lahko prevzela poslovanje tudi z novimi vrstami blaga. Tudi na deželi naj bi se čutil nov kurz. Zaplenjena premoženja in kmetije oblastva lahko vrnejo na željo bivših lastnikov. Nove zaplembe bodo vsekakor prepovedane. Treba je podpreti stanovanjsko akcijo. V ta namen naj se uporabi del kreditov — okoli 600 milijonov nemških mark — ki so bili poprej namenjeni za razširjenje težke industrije. Kot nenavaden ukrep navajajo zahod-nomenški listi prepoved odtegovanja električne energije zasebnim stanovanjem, da bi se ta lahko uporabila za preskrbo težke industrije. Prepovedano je bilo povišanje delovnih norm, kakor tudi železniških prevoznin. Predsednik vzhodnonemške vlade je izjavil, da bo z omejitvijo gradnje težke industrije in oboroževanja mogoče prehraniti dve milijardi nemških mark, ki jih bodo lahko investirali v druge namene. Denar, ki se bo prihranil z omejevanjem razvoja težke industrije, bodo uporabili predvsem za izpopolnitev proizvodnje potrošnega blaga. Splošno je preskrba prebivalstva v Vzhodni Nemčiji tako zaostala, da jo je mogoče zboljšati samo z naglim uvozom iz vzhodnih in zahodnih držav. Prav o tem vprašanju bodo razpravljali na bodočem sestanku Sveta za vzajemno pomoč v Varšavi. ZSSR PONUJA ANGLIJI VŽIGALICE »Agence France Presse« poroča iz Londona, da bi Sovjetska zveza rada razbila monopol vžigalic, ki ga ima angleška družba »British Match Corporation«. Ta družba je odvisna od švedske družbe za vžigalice. Sovjetska zveza je ponudila V. Britaniji veliko količino vžigalic v zameno za tkanine. O tem je govoril v poslanski zbornici laburist Swingler, ki je priporočil vladi, naj sprejme sovjetsko ponudbo. Odgovoril mu je predsednik Boarda of Tra-de, češ da ne more dati še podrobnih poročil o transakciji in da, ni že vnaprej zavzel negativnega stališča. DENAR Zaradi razvrednotenja piastre je francoska vlada povišala vojaškim civilnim nameščencem indokitajskih držav (Kambodže, Laosa in Vietnama) za 1/7 plače, da bi tako ohranila dosedanjo življenjsko raven, ki jo je na-rušilo razvednotenje piastre. Davek na tuji časopisni papir je bii v Zahodni Nemčiji povišan od 4 na 6%. Protest zahodnonemških založnikov listov, češ da nemške tovarne ne proizvajajo dovolj papirja, je bil zaman. Kaj zahteva ameriški kapital Razvoj ital. oospoilarslva v S lili Načrt De Gasparijevega izvedenca obsega sedaj večino italijanskih izvoznih artiklov. talijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je že izdalo navodila za izvajanje tega trgovinskega sporazuma. Med volilno agitacijo je De Gasperijeva vlada objavila v glavnih potezah petletni načrt za nadaljnjo obnovo italijanskega gospodarstva, ki ga je sestavil medministrski komite za obnovo (Comitato Interministeriale per la Ri-costruzione ~ GIR). Ni dvoma, da je bila objava načrta v zvezi z volilno propagando; na drugi iStrani je tudi vprašanje, kje bodo bodoče vlade nabavile ogromne kredite za investicije, ker je gotovo, da se bo ameriška pomoč skrčila. Kljub temu zasluži načrt pozornost, ker se. iz njega kažejo smernice bodočega razvoja italijanskega gospodarstva. Načrt je sestavil glavni tajnik CIR prof. Ferrari-Aggradi. Po načrtu naj bi se proizvodnja hi-droelektričnih central dvignila za 36%, in Sicer od 27,5 milijadre kwh v letu 1952 na 37,4 milijarde kwh v letu 1958, proizvodnja termoeleklričnih central naj bi poskočila kar za 400%, in sicer od 1,8 na 9 kwh; proizvodnja tekočega goriva bi se zvišala za 69,2%, in sicer od 6,5 na 11 milijonov ton in pridobivanje zemeljskega plina za 366,6, in sicer od 1,5 na 7 milijard kub. m. Načrt istremi za motorizacijo cestnega prometa; v ta namen naj bi omogočili moderni avtomobilski promet na 35.000 km cest. Tako bi se promet povečal za 30%. Zgradili naj bi 500.000 ton novih ladij in nova letališča ter zboljšali železniški promet; v promet bi postavili 50.000 novih električnih vozov. Razširila naj bi se tudi brzojavno in telefonsko omrežje. Argentinska bilanca zboljšana Prihod sovjetske delegacije V Buenos Aires je prispela številna delegacija Sovjetske zveze, ki jo> vodi sami ravnatelj oddelka v ministrstvu za zunanjo trgovino Seljkin, da bi zaključila trgovinska pogajanja,, ki so se pričela v Moskvi. Po argentinskih vesteh gre za trgovinsko izmenjavo v skupni vrednosti 150 milijonov dolarjev. Argentinci so prvotno računali, ob bo obseg te izmenjave širši in da bo dosegel vrednost kar 400 milijonov dolarjev. Argentina ima na zalogi veliko količino volne. Poleg tega bi v Sovjetsko zvezo izvažala kože, meso in sirar-ske izdelke; kupovala pa bi mineralno olje, premog in kmetijske stroje. Argentinska vlada si prizadeva, da bi pospešila zunanjo trgovino in dvignila izvoz, da bi tako izboljšala trgovinsko in plačilno bilanco. General Peron je v ta namen izkoristil tudi svoj nedavni obisk v Cileju. Računajo, da bo podpisan nov trgovinski dogovor, ko prispe v Buena3 Aires čilski predsednik Ibanez (9. julija). Argentina se pogaja tudi z Bolivijo za novo trgovinsko pogodbo. Boliviji bi dobavila pšenico, mokol in semensko olje, in sicer v zameno za petrolej, cin in razne druge kovine. Po skleniitvi trgovinskega dogovora z V. Britanijo in Brazilijo je prišla na vrsto pogodba z Japonsko, ki bo kupila 3 milijone stotov pšenice; pogajajo se samo še glede cen Trgovinska pogajanja z Nemčijo so še nekoliko v zastoju. Sporazuma ni bila mogoče doseči glede cen pa tudi ne glede kontingenta. Podatki o razvoju zunanje trgovine v prvih štirih mesecih tekočega leta kažejo na precejšnje izboljšanje trgovinske bilance. Bilanca je namreč aktivna, in sicer za 70,4 milijona pezov, medtem ko je bila v prvih štirih mesecih leta 1952 pasivna za 2059,2 milijona pezov. To zboljšanje je nastalo v prvi vrsti zaradi skrčenja uvoza in ne toliko zaradi povečanja izvoza. Posledice slabe letine se niso dale tako hitro odpraviti. V aprilu se je izvoz vsekakor povečal za 27% po množini in 9% po vrednosti v primeri z mesecem marcem V primeri z aprilom 1952 je bil po vrednosti kar za 55% višji. Kože so predstavljale 36% vsega izvoza kmetijskih proizvodov v aprilu. Argeniinsko žito zopet na svetovnem trgu. Zaradi silne suše je Argentina lansko leto izvozila samo 538.000 ton žita do 1. junija; letos se je v istem razdobju izvoz povzpel na 1 milijon ton. Dvignil se je zlasti izvoz pšenice (od 59.000 na 568.000 ton). Po načrtu naj bi regulirali reke Pad, Adižo, Reno, Arno., Tibero, Volturno, Calore in Garigliano. da bi preprečili nove poplave. Površina obdelovalne zemlje naj bi se povečala za 265.000 hektarov; pospešiti je treba pogozdovanje in dvigniti kmetijsko proizvodnjo za 15%, podpreti je treba zlasti pridelovanje pšenice, ki naj bi se povečala za 6 milijonov istotav; proizvodnja sladkorja naj bi se dvignila za 1 mil, stotov, mesa za 1,5 mil. stotov in mleka za 4 mil. hektolitrov. Traktorski parki za obdelovanje zemlje naj bi se dvignil za 70.000 enot. Potrošnja umetnih gnojil naj bi napredovala za 25%. Načrt postavlja velike naloge industrijskemu razvoju. Proizvodnja naj bi se dvignila kar za 40% Stremeti bo treba za znižanjem proizvodnih stroškov. Načrt predvideva naslednji razvoj posameznih panog: povečanje proizvodnje rudnikov za 5%, železarske in jeklarske industrije za 15%, kemične industrije za 60%, živilske industrije za 25% in proizvodnje mehaničnih delavnic za 35%. Letno naj bi zgradili po 700.000 novih stanovanjskih prostorov (lansko leto 750.000). Italijanski trgovinski odnosi Holandija. V Rimu je bil 1. junija parafiran nov trgovinski sporazum za dobo enega leta, t. j. do konca maja 1954. Sporazum' temelji na sistemu kli-ringa, ki je običajen z državami, ki so članice OEEC, in obsega običajne štiri kontingentne sezname: A (holandski uvoz italijanskega blaga, ki v območju holandskega goldinarja ni liberaliziran), B (italijanski uvoz neliberali-ziranega blaga holandskega izvora), C (obsega italijanske obveze, da bo dovoljen izvoz artiklov, katerih uvoz je na Holandskem liberaliziran), in D (z abraitno obvezo holandske vlade). Poudariti je treba, da je Holandska z 12, majem t. 1. povečala liberalizacijo na 92% vsega svojega uvoza, tako da MANJ VRST BLAGA — ZATO PA CENEJŠE V Zahodni Nemčiji je v teku propaganda za skrčenje vrst blaga in racionaliziranje industrijskih izdelkov, se pravi da bi se potrošniki morali zadovoljiti z manj vrstami izdelkov. Blago bi bilo tedaj cenejše, ker bi šla proizvodnja manjšega števila tipov bolj naglo od rok. Tako je daneis v uporabi nov tip telefonskega aparata, s katerim je zadovoljen prav tako' predsednik republike kakor zadnji vratar katerega koli podjetja. Samo nekaj številk, ki nam razgalijo drugo plat vprašanja: v Nemčiji izdelujejo 57.000 vrst kovčkov različne velikosti; razlikujejo se za 2 cm po dolžini in 2 cm po širini. Ko bi se potrošniki zadovoljili z manjšim številom vrst škatel za usnjarska mazila, bi prihranili 1700 ton pločevine na leto, kar predstavlja vrednost 1,3 milijona mark Charles E, Shaw, vodja čezmorskega oddelka ameriške petrolejske družbe »Standard Oil of New Jersey«, ki je vodil ameriško odposlanstvo ameriških podjetnikov na kongresu Mednarodne organizacije za delo v Ženevi, je izjavil, da sta okoli 2 milijardi dolarjev ameriškega kapitala pripravljeni za naložbe v tujini. Za naložbe v tujini postavlja ameriški kapital naslednje pogoje: 1. Jamstvo proti razlastitvi brez primerne odškodnine; 2. jamstvo, da ameriški kapital lahko konkurira domačemu pod enakimi pogoji; 3. dati mu je treba možnost, da lahko doseže vsaj enak dobiček kakor v ZDA; 4. nasproti ameriškemu kapitalu je treba ravnati lepo in omogočiti prenos dobička v ZDA; 5. pri podeljevanju uvoznih in izvoznih dovoljenj in dodeljevanju valut ne smel biti nikakšne diskriminacije; 6. Američ anom je treba dovoliti, da lahko pripeljejo s seboj lastno tehnično osebje; Nemški Marji prali turški Nemški brodarji proti turškim. Trgovinski stiki med Zahodno Nemčijo in Turčijo, so zeloi živahni. Nemci izvažajo. industrijske izdelke v zameno za kmetijske. V zadnjem, času je v teh odnosih nastopila nevarna motnja. Turška vlada namreč, zahteva, da se sme v Nemčiji nabavljeno blago prepeljati v Turčijo samo na turških ladjah. Nemški brodarji se temu ukrepu odločno upirajo. Čutijo se seveda prizadete. Lansko leto je samo v Carigradu pristalo 94 nemških ladij. V nevarnosti je torej precejšen zaslužek, z druge strani se v nemških lukah kopiči blago, namenjeno Turčiji, ker ni dovolj turških ladij, ki bi ga lahko odpeljale. Razstavo šivalnih strojev so odprli 18. junija v Stuttgartu. Nemška, italijanska, holandska in švicarska podjetja so razstavila 500 vrst raznih strojev. Zgovorne številke. Zahodna Nemčija je po vojni prejela iz ZDA 2,83 (torej skoraj tri) milijarde dolarjev na račun pomoči GAROA, Marshallovega načrta in MSA. Proizvodnja nemškega kmetijsiva seje od leta 1947 potrojila in je danes že za 12% večja kakor pred vojno, PETROLEJSKA LADJA 45.000 TON Iz Hamburga, poročajo, da bodo letos v Howaldt.ovih ladjedelnicah splovili ogromno petrolejsko ladjo s tonažo 45.000 ton. To bo največja petrolejska ladja na svetu. Dolga bo 220 m, gnale jo bodo parne turbine z zmogljivostjo 17.000 konjiških sil; plula bo z brzino 16,5 milj. Ladjo je naročila plovna družba, ki je last Argentinca grškega pokolenja A. Sokrate« Onassiisa. Bizerta - ameriški Gibraltar Na Sredozemskem morju je nastopila po drugi svetovni vojni velika sprememba v razmerju med pomorskimi silami. Danes ni več najmočnejša pomorska sila na Sredozemlju V. Britanija, temveč so na to mesto stopile Združene ameriške države. Po drugi svetovni vojni so razvrstili Američani po Sredozemskem morju svojo šesto mornarico, ki je močnejša od angleške na tem področju. Kljub temu je angleška mornarica (Royal Navy) ohranila drugo prednost, prednost namreč, da se lahko opira na lastna oporišča ob Gibraltarju, na Malti in na Cipru. Na drugi strani se je morala mornarica Združenih držav za- teči v tuja pristanišča. Ta pristanišča pa še ne predstavljajo pravih oporišč, kakršna zahtevajo ameriški vojaški izvedenci. O zaklonu pred atomskimi bombami in letalskimi napadi v teh 'improviziranih opofriišclh nji niti govora. Američani motrijo zlasti pristanišče v Bizerti, ki je v zalivu, v katerem bi lahk« spustilo sidra 80 vojnih ladij. Tu se dajo tudi namestiti na skritih mestih obrambni topovi, kakor tudi velika skladišča za oskrbo. Iz tega zaliva bi se dal napraviti pravi Gibraltar. V ta, namen so Američani nakazani Francozom že velike kredite. XVIII. S seboj sem imel priporočilno pismo ameriškega častnika iz Trsta, ki je v vojnem času služboval v Kazablanki. Naslovljeno je bilo na bogatega Arabca, zemljiškega posestnika v okolici mesta. Takoj po prihodu šem kljub nenavadni uri pohitel k njemu, saj so obiskovalcu, ki je prišel od tako daleč, vrata vedno odprta. Lepa palača v zelenem predmestju je bila bivališče bogatega Sahiba. Od tu je upravljal, oziroma sprejemal obilne dohodke, ki so mu jih prinašala njegova obširna zemljišča. Mimogrede mi je tudi priznal, da pretežni del teh sploh še ni videl. Sprejel ms je v enem tistih značilnih prostorov, ki so ponos arabskega doma. V steni proti zahodu so trije mogočni oboki vodili naravnost na vrt poln zelenja in cvetja, ki je bil ograjen z visokim zidom. Zleknjena na mehkih blazinah sva par ur razpravljala o njegovi zemlji, o mojem potovanju, o Francozih in o dogodkih v svetu. Samo o svoji družini ni omenil besede in razen mladega sluge, ki nama je večkrat pripravil kavo, nisem v tej razkošni palači opazil žive duše. Čudna se mi je zdela velika odkritosrčnost mojega gostitelja. Zdelo se mi je, da je hotel meni tujcu zaupati vse, kar je težilo njega in njegov narod. Vedel je, da potujem v daljni svet in bom tam o tem razpravljal. Svoje zanimivo pripovedovanje je v mojo največjo zadrego za par minut prekinil ob sončnem zahodu, ko je kleče pod srednjim obokom z globokimi pokloni pozdravljal svojega gospodarja. V intimnosti tega prostora sem že tedaj zaslutil, da bodo nekega dne v tej zemlji izbruhnili krvavi dogodki, ki so se štiri leta kasneje uresničili. Iz ust enega samega Marokanca sem ta ffo Ž I V U IU I U O V E N U E G A P O M O H i C A K A: večer zvedel za vse težave, s katerimi se ta narod bori za priznanje svojih pravic do svobode in neodvisnosti. Ta mož je prepotoval skoro ves svet in tam šele spoznal, v kakšnih razmerah pravzaprav živi njegov narod v primeri z ostalimi. KORAN NESPREMENLJIV Marokanci in na splošno vsi muslimani žive strogo po navodilih, zbranih v koranu. Ne tako kakor nekatere druge veroizpovedi v svetu, ki so po potrebi menjale svoje namene in pogosto popolnoma zatonile v pozabo, je koran ohranil od A do Z nespremenjeno vse, kar je bilo pred tisoči let zapisanega. Tako so tudi narodi, ki jim je bil kažipot, ohranili ves ta čas od roda do roda, iste šege in ista stremljenja ter — kar je najvažnejše — isto trdno zaupanje, da je njihova vera in njihova duševnost mogočnejša od ostalih. Njih morala je stvar skupnosti in ne posameznika. Je znak ponosa. Zaprti v svojem posebnem svetu motrijo razvoj tehnike in način življenja svojih »zaščitnikov« s posebnim cinizmom in ravnodušnostjo. V tem čudnem svetu je edino važno bitje moški, dočim je žena temu le zabava, za katero je moral odšteti drage denarce. Poleg zabavanja moža je njena dolžnost delo. Medtem ko se njen gospodar prepušča večnemu sanjarjenju, opravlja ona vsa dela v hiši in izven nje, pa tudi najtežja na polju. Več kot 5 milijonov takih suženj, ki so izključene od vsakega zunanjega družbenega življenja, je še danes v Maroku. Pravi tlačilci skoro polovice tega naroda so torej sami Marokanci. V te razmere se Francozi pač ne morejo mešati, vse je ostalo, kot je bilo že pred mnogimi stoletji. Vsaka sprememba v tem pogledu, bi se znala nekega dne obrniti v zlo reformatorju in tega se Francozi dobro zavedajo. ARABSKI SVET SE ZBIRA PROTI EVROPI Na migljaj mojega gostitelja je mladi sluga prinesel velik zavoj papirja. Ko ga je odvil, sem videl, da je to bil velik star zemljevid iz leta 1872. v nekakšni mešanici gnomonske in cilindrične projekcije. Predstavljal je Južno Evropo, Severno Afriko in dober del Azije. Bele lise, ki naj bi predstavljale Sredozemsko in Egejsko morje, so bile prav v sredini njega. Dočim so bile vse periferične dežele čudno spačene in stisnjene zaradi omenjenega sistema projekcije, so častno mesto na tem papirju zavzemale dežele korana. Prst v tem trenutku posebno ponosnega m resnega Sahiba je obstal tam nekje na snežnih pobočjih Himalaje in nato začel polzeti na tisoče in tisoče kilometrov daleč, dokler ni obstal na mali točki ob toplem Atlantskem oceanu, to je tam, kjer sva midva ta trenutek sedela. Samo pomembno me je pogledal in kot hipnotiziran sem bral njegove misli: »Na tem ogromnem splavu, ki ga oblivajo Mrtvo, Črno, Egejsko in Sredozemsko morje in se vanj zaganjata In- dijski ter Atlantski ocean, živijo moji bratje. Tu smo zaprti v našem svetu, prav ob vznožju Evrope; privezani na debele vrvi, za katere vztrajno vlečejo tvoji beli bratje. Mnogo teh vrvi je že popokalo in še več jih bo v bližnji bodočnosti. Nekatere bomo tudi sami prerezali. Mnogo nas je veslačev, nimamo pa izkušenega krmarja. Toda prišel bo dan . ■.« Zmotil naju je služabnik, ki nama je postregel že s sedmo čašico črne kave in ker je nad Kazablanko že vladala popolna tišina, sem se poslovil od mojega gostitelja. V glavi mi je brnelo od tolikega govorjenja, zato sem jo kar peš ubral proti središču mesta. Vsi ti marokanski problemi so še vedno težili moje misli, posebno pa se mi je zdela širokopotezna ideja mojega gostitelja o združitvi in osamosvojitvi. V kolikor sem do tedaj poznal pripadnike te vere, so se mi zdeli vse preveč fatalistično vdani v svojo usodo, da bi bili sposobni takih dejanj. Res, da so se tedaj odigravali veliki dogodki v Indiji in sta si ravno ta čas Libanon in Sirija priborile svojo svobodo, toda jokajočega Mo-sodeka tedaj še ni nihče spoznal in tudi general Naguib je tedaj mogoče samo mršil svojej košate obrvi, ko je v časopisih čital, da je Faruk v eni sami noči zakockal stokratno vrednost njegove mesečne plače. Moji koraki so močno odmevali po prazni ulici. Mesto je za raz'i\o od več* no žuborečega Tangerja Se davno spalo svoj miren sen. V evropskem središču na Plače de France so se sicer še culi zvoki jazza iz nekega nočnega zabavišča, toda malo naprej je Medina, arabsko predmestje, mirovalo v oni zna čilni tišini, ki na morju navadno naznanja nevihto. K. P. (se nadaljuje) 7. ne vlade ne sindikati se ne smejo pretirano vmešavati v vodstvo obratov. POTREBNE SO VEČJE INVESTICIJE Banka za mednarodno poravnavo naglasa! v svojem, poročilu za leto 1952, da je bilo lansko leto 1952 leto gospodarske utrditve skoraj za vse evropske države; da je nastopil preobrat v denarni politiki, in sicer od inflacije k deflaciji (od naraščanja denarnega obtoka k skrčenju), ne da bi industrija zaradi tega trpela. Toda treba je imeti na razpolago več denarja za investicije. Zaupanje v denar se ni še popolnoma vrnilo. Stremeti je treba za dosego zamenilnosti najrazličnejših vrst. denarja. nn nase i 11 aonje Od lemlijKed preds. Eisenhomja do trde tržaške resničnosti š Predsednik Združenih ameriških držav Dwigbl Eisenhower je v posebnem pismu zagotovil demokratičnemu poslancu Adamu Claytonu Povvellu, ki je črnec, da je njegov trden namen vselej se zavzemati za »duhovno in praktično enakopravnost vseh državljanov v ZDA«. Dodal je, da v ZDA ne sme biti državljanov druge vrste. To načelo bo osnova njegovi politiki nasproti drugim narodnostim. Predsednik ZDA je zavzel to stališče, ko je vrhovno ameriško sodišče z novo razlago že 80 lep. starega zakona razsodilo, da mora v vvashingtonskih restavracijah vladati popolna enakopravnost med belimi in črnci. V restavracijah, ki so v državni režiji, in tutji v mnog m drugih iij /je doslej črnci uživalli popolno enakopravnost; vendar jim v nekaterih resiavracijah v ameriški prestolnici niso hoteli streči. Združenje gostilničarjev je pozdravilo odločitev vrhovnega sodišša. Tudi v gledaliških in koncertnih dvoranah kakor pri vseh javnih prireditvah, h katerim črnci niso imeli doslej dostopa, je zavladala popolna enakopravnost, ne samo glede plemena, temveč tudi glede veroizpovedi. Ze ob svojem nastopu je predsednik Eisenhower poudaril, da je prod vsakemu plemenskemu razlikovanju v glavnem mestu ZDA, kjer se je diskriminacija na nekaterih področjih udejstvovanja uporno ohranila do zadnjega časa. Tega napredka v Združenih ameriških državah se moramo pač veseliti. Veseliti se ga moramo še posebno danes, ko so ZDA na višku svoje moči in odločilno vplivajo na gospodarski in politični razvoj v svetu. ZDA soodločajo tudi pri upravi Svobodnega tržaškega ozemlja, na katerem živi več narodov. Na Svobodnem tržaškem ozemlju se načelo narodnostne enakopravnosti ne izvaja. V črnce in belce nas ne morejo ločiti, pač pa nas ločijo po narodnosti: v privilegirane Italijane in zapostavljane Slovence, ozi-rome Hrvate in Srbe. Prvi imajo oblast v svojih rokah in ne vodijo samo javnih uradov, temveč itudi vsa večja podjetja, zlasti municipalizirana in podržavljena; prav iako imajo izključno besedo v stanovskih organizacijah, n. pr. v Trgovinski zbornici, dalje v bankah, plovnih družbah itd. Diskriminacija se nadaljuje po poti, ki jo je začrtala fašistična vladavina, Slovenci nimajo dostopa v javne službe, razen v šolah in na radiu. Pa tudi vstop v nekatere lokale jim prepovedujejo! Tako je znano, da je bilo v upravi hotela »Excelsior« zaukazano, da ne sme več dovolVti slovenskih plesnih prireditev v hotelskih prostorih. Tudi ZDA imajo pri Zavezniški vojaški upravi svojega političnega svetovalca, oziroma predstavnika zunanjega ministrstva (državnega departemen a). Upamo, da ta pridno obvešča VVashing-ton o razmerah v Trstu. Kakšna razlika med načeli predsednika Eisenho-werja in tržaško resničnostjo! lista Ni prvič, da je milanski »Mercato«, tedensko glasilo Združenja jestvinar-jev in trgovcev s kemičnimi proizvodi, priobčil oster politični članek. Zdaj gre za uvodnik pod naslovom »Trst brezvestnosti in cinizma^. Napisal ga je A. Costa-Carmagnola prav tako kakor bi ga napisal fašistični publicist za Mussolinijev »Popolo dTtalia«. In vendar živimo v letu 1953! Clankar napada Angleže, ki jih je zaslepila tudi v tržaški politiki maščevalnost; ta angleška maščevalnost je pognala Italijane iz Južne Afrike in z obale Rdečega morja. Pisec kliče na pomoč samega Eisenhozverja, ki naj temeljito prouči jadransko vprašanje in usodo Istre, ne samo cone B. Eisenho-wer mora zahtevati revizijo vse mirovne pogodbe z Italijo. Tito, »ki sesa milijarde dolarjev«, se oborožuje proti Italiji in lovi italijanske ribiške ladje po Jadranu. Toda Italijani, vsi Italijani, ne glede na strankarsko pripadnost, se dvigajo in svobodno kličejo: »Dokler se Istra — vsa Istra od Gorice do Reke in od Trsta do Pule — ne vrne Italiji, ki jo je osvobodila stoletnega avstroogrskega jarma z junaštvom svojih najboljših sinov, ne bo mogoč mir v Evropi; kajti Jadran in Italija ne moreta sodelovati v obrambo zahoda, dokler jih ogroža uzurpa-tor (Tito)...« Ako že v gospodarskih listih naletiš na takšne razbrzdane izbruhe, potem, si ni težko misliti kako zastrupljajo italijansko javnost šele politični listi. Po tej poti seveda ne bomo prišli do poglobitve gospodarskega sodelovanja ob Jadranu, ki bi vsaj tako koristila italijanskemu kakor jugoslovanskemu gospodarstvu. Vidi se, da so jim dolarji že udarili v glavo .., VZPON NEMŠKE MARKE TEČAJ NEMŠKE MARKE iooi^/c. franka i' M D ŠVICI Pred petimi leti je bila v Nemčiji izvršena valutna preobrazba, vpeljana je bila nova »nemška marka« (DM — Deutsche Mark). Denarno preobrazbo so podprli Američani in Nemčiji nakazali ogromne vsote denarja. Ze prvo leto so Nemci prejeli 1 milijardo dolarjev; vsa podpora je dosegla skoraj 3 milijarde dolarjev. Tako so Nemci skoraj popolnoma obnovili svoje gospodarstvo. Industrijska proizvodnja se je poslej skoraj potrojila in omogočila zaposlitev 1,7 milijona novih delavcev. Zahodnonemška marka je danes vredna 5,40—6,40 vzhodnih mark. Naš črtež prikazuje vzpon nemške marke na borzi v Curihu od leta 1948, ko je bila izvedena denarna preobrazba. V Curihu je nemška marka dosegla že tečaj 99 švicarskih frankov za 100 nemških mark. USTALITEV LIRE Do 31. maja se je denarni obtok v Italiji znižal za 5655 milijonov lir m znaša 1.257.172,986.000 lir. V teku prvih mesecev tega leta se je obtok zmanjšal za 124.281 milijonov lir. Poročilo zavoda Bancn di Roma pripominja, da se je zaključila inflacijska doba v Italiji. GIBČNOST OBRESTNE MERE Banka za mednarodno poravnavo (Bazel) ugotavlja v svojem letnem poročilu za leto 1952 z; zadovoljstvom, da je obrestna mera v Zahodni Nemčiji in Holandiji, kjer so jo v letih 1950 in 1951 zvišali, v letu 1952 znižana Uspelo je povišanje obrestne mere v Franciji, pa tudi v Avstriji je imelo ugodne posledice. Mednarodna trgovina CENE LESA NA NEMŠKEM TRGU Iz Duesseldorfa poročajo, da so cene okroglega lesa na nemškem trgu v zadnjih dveh mesecih popustile za okoli 10-20%. Ponudba domačega okroglega lesa je večja. 60-70% sečnje mehkega lesa je bilo razprodane. Manj popuščajo cene rezanega mehkega lesa. Ponudba iz Avstrije narašča. Položaj za plasiranje avstrijskega lesa je po razvrednotenju šilinga ugodnejši. Zaradi tega je cena avstrijskega lesa popustila za okoli 5 mark pri kub. metru. LESNA RAZSTAVA NA KOHO-SKEM SEJMU Drugi »Koroški sejem« bo letos v Celovcu od 6. da 16. avgusta. Po vsej verjetnosti se bo sejma udeležila tudi Jugoslavija; rešeno še ni bilo vprašanje kontingenta. Zagotovljena je udeležba Italije in Zahodne Nemčije. Na sejmu nameravajo posvetiti posebno skrb lesni razstavi. Ta se bo delila v tri dele: prvi del priredi ministrstvo za trgovino in obnovo; na tem bot tudi razstava papirja. Drugo razstavo priredi Zavod za pospeševanje gospodarstva pri Trgovinski zbornici v Celovcu; na tej bo prikazana pravilna in racionalna ureditev prevoza in prenosa lesa. Tretjo posebno razstavo v okviru splošne lesne razstave priredi pod naslovom »Les v umetnosti in narodni kulturi« koroški deželni muzej. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci deležni naslednjih popustov: 25% na avstrijskih železnicah, 50% na jugoslovanskih in 10-35% na nemških; za prevoz blaga so avstrijske železnice dovolile 50% popusta. Jajca na nemškem trgu. Cena uvoženih jajc na nemškem trgu je nazadovala v primeri s cenami pred enim letom, in sicer od 22 na 19 pfenigov. Nemški trg prevzame danes več blaga kakor pred enim letom. V prvih mesecih tekočega leta je prevzel okoli 100 milijonov komadov več kakor v istem razdobju lanskega leta; v tem1 času so Nemci uvozili 75 milijonov jajc več kakor lansko leto. V času slabega vremena običajno nazaduje potrošnja jajc: v poletnih mesecih naraste, kakor naraste potrošnja sira, nazaduje pa potrošnja klobas in mesa. Ponudba holandskih inj danskih jajc je zelo velika, zaradi tega so cene v zadnjem času ostale1 neizpremenjene, čeprav nazaduje domača proizvodnja. Razvoj podjelja ..General Motors'1 Nemške tovarne »Opel«, ki so v sklopu ameriške skupine »General Motors«, so spravile na trg nov tip majhnega osebnega avtomobila (1,5 litra i. Danes proizvajajo okoli 280 takih avtomobilov na dan. Do konca leta bo proizvodnja dosegla 70.000 komadov. Proizvodnja prejšnjega tipa v vsem lanskem letu je znašala 88.000. Priobčujemo podatke o prodaji avtomobilov raznih znamk, ki so v sklopu »General Motors«, leta 1949, 1950 in 1952. Vauxhall jeklarske skupnosti in držav, ki niso v tej skupnosti, do načelnega sporazuma, po katerem se bo med njimi ustvaril jeklarski kartel, ki bo omogočal skupen nastop na izvoznem trgu z jeklom Ustanovilo naj bi se združenje tudi za razpečavanje jeklenih cevi, ki niso podvržene jeklarski skupnosti. PRIDELEK SLADKORNE PESE V AVSTRIJI Letos bo pridelek sladkorne pese v Avstriji obilen. Zasejana je bila manjša površina, in sicer 36.500 ha. Lanski pridelek ni zadostoval za kritje domače potrošnje. PREMOG V ITALIJI CENEJŠI Dne 1. julija je italijanska vlada znižala cene premoga in sicer ameriškega za 200 lir pri toni, istrskega (iz Rase) za 500 lir (cif jadranska pristanišča, za poljskega za 100 lir in nemških vrst od 50 do 650 lir pri toni. NEMŠKO PODJETJE GRADI TELEFONSKO CENTRALO V CARACASU Nemško podjetje »Siemens und Hal-ske« se je z venezuelsko vlado pogodilo glede gradnje telefonske centrale v Caracasu za znesek 100 milijonov nemških mark (okoli 32,8 milijona dolarjev). Pri izdelavi bo sodelovalo tudi švicarsko podjetje »Albisvverke«. Alkohol namesto bencina Francozi pridelajo mnogo vina; doma ga ne morejo vsega razpečati, pa tudi tujina omejuje potrošnjo. Kam z vinom? se vprašujejo francoski gospodarstveniki. Ze dolgo se bavijo z načrtom. da' bi alkohol, ki ga proizvajajo iz vina, uporabljali za pogon avtomobilov. Zadevno poročilo, ki je bilo predloženo Francoskemu gospodarstve-nemu svetu, se ne navdušuje za to rešitev in navaja: 1. Za uporabo alkohola bi bilo treba graditi posebne motorje, ki bi bili predragi. 2. Mešanica alkohola in bencina ni priporočljiva, ker se ne ohrani in jo je težko deliti. 3. Obnesla pa bi se mešanica bencina, alkohola in bencola; vendar bi bilo treba poučiti potrošnike o njenih lastnostih. 4. Priporočljivo je alkohol shraniti posebej in ga na avtomobilu tako namestiti, da bi ga lahko vozač spuščal ločeno v' motor po potrebi. Sele v motorju bi se mešal z drugim gorivom. KOLIKO STANE LADJA Prodajalci ameriških ladij tipa »Li-berty« so znižali cene za okoli 100.000 dolarjev. Tako stane danes rabljena »Liberty« okoli 475.000 dolarjev. Avstrija. Z izmenjavo not z dne 5. junija sta Italija in Avstrija podaljšali veljavnost dosedanjega trgovinskega sporazuma do konca junija 1954. Prihodnjo jesen se bo sestala v Rimu mešana ittalijanskoravstnijska komisija, da preuči stanje medsebojnih izmenjav in se sporazume o morebitnih spremembah in dodatkih k sedanjim kontingentom. ibdolni Opel 40.058 77.594 82.282 Holden (Avstral.) 7.725 25.177 31.945 ŠTIRIDNEVNA STAVKA AME-RIŠKIH MORNARJEV Tovarne v Kanadi 91.503 186.996 199.763 Po 4-dnevni stavki ameriških mornarjev v New Yorku so predstavnik' Tovarne v ZDA 2,672.894 2,829.490 2,234.39/ brodarjev pristali na zahteve mornarjev; plače jim bodo povišali, in sicer: ANGLEŠKI AVTOMOBILI CENEJŠI »Tniumph Motoi< Co'mpany« je znižala ceno limuzini »Renown« za 150'funtov šterlingov; avtomobil stane zdaj 775 funtov; k tej ceni je treba dodati 324 funtov kupnega davka (purchase tax). Tako stane limuzina skupno 1099 funtov šterlingov. PRIPRAVLJA SE JEKLARSKI KARTEL Iz Duesseldorfa poročajo, da je prišlo med predstavniki premogovne in mornarjem, kurjačem in vozačem za okoli 11 dolarjev. Mesečno bodo ti prejemali okoli 310 dolarjev. Plače glavnih kuharjev, mizarjev in električarjev bodo znašale okoli 485 dolarjev na mesec, ee pravi okoli 28 dolarjev več. (1 dolar velja okoli 640 lir). DOKLADA ZA OTROKE V NEMČIJI V Zahodni Nemčiji proučujejo načrt, po katerem bodo družine z več kakor tremi otroki prejemale od podjetij družinsko doklado v znesku 20 nemških mark okoli 2900 lir na mesec). Podpora bo prosta davka. Piran, 30. junija Leta 1935 je italijanska premogovna družba izsledila, da vsebujejo podzemeljske plasti okrog Sičovelj premog. Z vrtanjem so ugotovili, da se od nekdanje železniške postaje v Sičovljah v smeri proti nekdanjemu samostanu sv. Onofrija razteza v globini 240 do 270 metrov pod morsko gladino pri bližno poldrug kilomc)ter dolga žila premoga, ki utegne vsebovati od 3 do 7 milijonov ton črnega premoga. Ker se je izkazalo, da je ta premog boljše kakovosti kot raški, ker vsebuje manj žvepla in je visoko kaloričen (6000 do 7000 kalorij na kg), je bil novi rudnik po izvedbi potrebnih priprav leta 1937 slovesno odprt. Zaradi razmeroma velike globine rudnika, iz katerega je treba črpati velike količine vode, so bili proizvodni stroški precej visoki. Po drugi strani pa ima rudnik zaradi ;SVoje ugodne lege to prednost, da se iz njega pridobljeni premog lahko natovarja naravnost na XXIX noto — je v ital. pomorska prevoznina (brodarina) za najem dela ali vse ladje. Je lahko tarifska ali pogodbena. Računa se običajno za lahko blago po kub. metru, za težko po toni (1000 kg). nomadi — so pastirska plemena, brez s al-nega bivališča, običajno sz bavijo z ži. vinorejo, redko s poljedelstvom. So to večinoma borbena in osvojevalna plemena. N. so bili Arijci (pripadniki indoevropskih jezikov), danes še sibirski in stepski narodi srednje Azije. nomenklatura — je imenoslovje, imenik, označevanje imen. Linne (švedski botanik) je uvedel 1. 1835 binarno (dvojno) n., to je, da se vsaka žival ali rastlina označuje z dvema imenoma. Prvo ime pomeni rod (genus), drugo pa vrsto (spčcies) na pr. volk — canis lupus, lisica — canis vutpes ali konoplja — cannabis sativa. nominalizem — je nauk o narodmem gospodarstvu, po katerem vrednost nov. ca ne obstaja v njegovi materialni vrednosti, temveč v nominalni (imenovani) vrednosti, ki jo je določila država. nominalna vrednost — pomeni imensko vrednost označeno na denarju ali vrednostnih papirjih, za razliko od tečajne ali kovinske vrednosti. non olet (lat.) — »ne smrdi« (denar), tako je odgovoril Vespazijan tistim, ki so mu ugovarjali, da je vpeljal davek na javna stranišča. normiranje — je sporazum o enotnih merah (dimenzijah) industrijskih proiz. vodov. Na pr. Nemčija predpisuje označbo DIN (Deutsche Industrie-Nor-men): Din format papirja ima velikost 21X20 cm. nostrifikacija — pomeni postopek, s katerim se neka v tujini dosežena diplo. ma (spričevalo, matura, doktorat) izenači z istovrstno domačo, navadno z dopolnilnim izpitom. notifikacija — je obvestilo; v meničnem pravu obvestilo prednika, da menica ni plačana ali sprejeta (akceptirana). notiranje — je dnevno beleženje tečajev deviz, valut, efektov in blaga na borzah. novec — je kovani denar in je danes splošno priznano sredstvo za izmenjavo dobrin in merilo vrednosti. Na nižji kulturni stopnji: krzna, blago, sol, školjke, pri narodih višje kulturne stopnjz pa kovine: baker, srebro, zlato v surovem stanju ali v kovani obliki (zlitine zlata, srebra, niklja, bakra, aluminija). V vsaki državi ureja zakon kovanj? novcev, težino. obliko, zlitino itd. Denarno gospodarstvo plačuje z novci (denarjem). naturalno (naravno) zamenjuje dobrino za dobrino. Novčni nadomestki so bankovci, čeki, menice. novčanica — je bankovec t. j. neobrest-ijiva obveznica .emisijske banke (banke, ki je pooblaščena, da izdaja denar), s katero se obveže, da bo izplačala prinosniku vsoto zakonsko kovanega novca, označeno na samem bankovcu. Nov-čanice morajo imeti podlago (kritje) v srebru, zlatu in v drugih vrednostnih papirjih. numizmatika (od lat. numus — novec) — je nau^ o novcih kot zgodovinskih do kumentih. Ločimo dve smeri: deskriptivna n., ki se ifkvarja z zunanjostjo novca; zgodovinska n., ki proučuje novec kot zgodovinski vir v zvezi s celotno kulturno in gospodarsko preteklostjo. »GOSPODARSTVO44 Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugosjavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: AD1T 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enciga stolpca 40 lir, t* inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednic dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« -v r^risianisču Od 15. do 24. junija se je ladijski promet v pristanišču gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Carso« je priplula iz Carigrada z 806 t in odplula v Benetke prazna. »Esso Trieste« je pripeljala iz Baniasa 8480 t mineralnega olja in odplula v Bari prazna. »Africa« je prispela iz Capetovvna s 760 4 in) se vrnila s. 560 t blaga. »Esperia« je priplula iz Bejruta s 320 t in se vrnila natovorjena. »Giu-lia Galleano« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Katanijo. »Fran-cesca« je priplula iz Genove s 14 t blaga in se vrnila s 443 t. »Resi« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Solun s 125 t lesa. »Paolo Toscanelli« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Buenos Aires natovorjena. »Enri« je priplula iz Bejruta s 65 t in se vrnila natovorjena. »Persia« je priplula iz Bagnolia z 8341 jekla in odplula v Benetke s 16 t železnih šibk. »Aguglia« jel priplula iz Benetk prazna in odplula v Kalamato natovorjena. PRIPLULE SO: »Leme« iz Buenos Airesa s 714 t, »Humanitas« iz Norfolka z 10.140 t pre- moga, »Patrizia« iz Smirne prazna. »Christina Maria G.« iz New Yorka prazna, »Pescara« iz Benetk prazna, »Tenas« iz Barija s 430 t riža. »Barlet-ta« iz Carigrada s 120 t. »Citta di Mes-sina« iz Valence s 78 t, »Capo Manara« iz New Orleansa z 9300 t žita, »Gloria« iz Arsia s 555 t premoga. »Teresa Co-sulich« iz Kazablanke s 177 t in »Sporna« iz Capetowna s 657 t blaga. ODPLULE SO: Citta di Lecce« na Reko prazna, od koder se je vrnila, »Chiog-gia« v Messino natovorjena, »Messapia« v Larnako s 300 t, »Vincenzo« v Aleksandrijo z 2000 t amonijevega nitrata, »Sparta« v Cagliari prazna, »Loredan« v Iskenderun natovorjena in »Alfon-so Pellegrino« iz Carigrada natovorjena. GRŠKE LADJE »Plotarkis Blessas« je priplula iz Pireja z 244 ti in se vrnila s 340 t blaga, »Aristodemos« je priplula iz Kalamate z 850 t kroma, »Tinos« iz Stratorija z 2100 t pirita. »Maria« je odplula v Splil prazna. AMERIŠKE LADJE »Plymouth« je pripeljala iz Norfolka 10.133 t premoga in odplula v ZDA prazna. »Exton« je prispela iz Baltimora z 78 t in odplula v ZDA natovorjena. »Exilona« je priplula iz New Vorka s 315 t in odplula na Reko s preostalim blagom. ANGLEŠKA »Do-minio« je odplula v London prazna. »Miguel de Larrinaga« je priplula iz Longview z 9750 t žita. PANAMSKA »Norma« je pripeljala iz Tripolisa 10.235 t mineralnega olja in odplula v Meno el Ahmadi prazna; »Panos« je priplula iz Benetk prazna. HOLANDSKA »Gordias« je priplula iz Amsterdama prazna in odplula v Anvers natovorjena; »Strabo« je odplula v Amsterdam natovorjena. IZRAELSKA »Rimon« je priplula iz Hajfe prazna. EGIPTOVSKA »El Nil« je odplula v Aleksandrijo prazna. TURSKA »Arda-han« je odplula v Carigrad natovorjena. JUGOSLOVANSKE LADJE »Sarajevo« je priplula z Bližnjega vzhoda z 253 t bombaža in odplula na Reko. »Pula« je priplula iz Severne Evrope s 35 t blaga in odplula na Reko. »Makedonija« je priplula iz ZDA, izkrcala je 120 t in vkrcala 27 t blaga ter odplula na Reko. »Črna Gora« je priplula iz ZDA s 160 t blaga ter Odplula na Reko. Premogovnih v Sičovljah obnovljen Rudnih 250 m pod vodo ladje in odvaža po morju; zaradi prihranka na prevoznih stroških to znatno odtehta njegovo dražjo proizvodnjo. Predvojna proizvodnja novega rudnika je znašala povprečno po šest tisoč ton na mesec; v njem je bilo zaposlenih okrog 700 delavcev. Druga svetovna vojna pa je prizadela rudniku težak udarec. Zaradi občutno zmanjšane dobave električne energije so bili med vojno' primorani postopoma opuščati posamezne dele jame, ki jih je zalivala voda, dokler ni naposled ostala na suhemi samo glavna čr-palna postaja pod jaškom, ki je bila zaščitena pred vdorom vode z mogoč- Ko je pred približno tremi leti jugo-nimi vrati. V povojni zmedi pa je voda zalila še to postajo. Tako je bil od tedaj dalje rudnik popolnoma pod vodo in je postal neuporaben, slovanska uprava sklenila obnoviti rudnik, so se rudarski strokovnjaki znašli pred težko nalogo. Veliko laže je namreč odpreti nov rudnik kot pa obnoviti starega, ki je bil poplavljen do tako velike globine in ki ima povrh tega še tako velik dotok vode (okrog 12 kub. metrov na minuto). Jugoslovanska uprava pa se ni ustrašila vseh teh težav in finančnih žrtev. Pripravljalna dela so že toliko napredovala, da bo verjetno še v tem mesecu osvobojeno od vode dno jaška. Sele tedaj se bo lahko videlo in ugotovilo, v kakšnem stanju je rudnik. Ze v samem varnostnem stebru rudnika je verjetno nastala ogromna škoda, ker so med vojno, ko je bila ostala jama že zalita z vodo, kopali v njem premog, česar bi nikakor ne bili smeli delati. Ce pojde po sreči, bo obnovljeni rudnik prihodnji mesec že pričel obratovali. V začetku bo seveda proizvodnja bolj skromna, dokler ne bo obnov- ljena vsa jama in dokler ne bodo odprti novi revirji. Razen tega pa je treba obnoviti še separacijo, ki je nujno potrebna, ker je premog precej pomešan z jalovino (kamenjem). Ker se bo to zgodilo še v teku tega leta, je dano upanje, da se bo prebivalstvo cone B prihodnjo zimo ogrevalo že z lastnim kurivom. Ko pa bo rudnik popolnoma obnovljen, bo našlo v njem zaposlitev okrog 450 delavcev, gospodarstvo cone B pa bo pridobilo s tem nov izvozni artikel, ki mu bo verjetno donašal lepe dohodke. Obnovitev gospodarskih razstav. Gospodarski svet pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru namerava obnoviti gospodarske razstave, ki jih je gospodarstvo cone B že parkrat priredilo v zadnjih povojnih letih. Ker je pestrost kmetijskih pridelkov v coni B spomladi veliko večja kot jeseni, je bilo sklenjeno, naj bi se te razstave vršile spomladi, jeseni pa naj bi bilo vinske razstave. dr. B'. J. EGIPTOVSKI BOMBAŽ , ZA NEMŠKO JEKLO Kljub odporu, ki ga je izzval v Egiptu sklep nemške vlade, da izplača Izraelu 813 milijonov dolarjev odškodnine za preganjanje Židov v času Hitlerja, so se zdaj gospodarski odnosi med Zahodno Nemčijo in Egiptom zboljšali. V Bonnu pričakujejo prihod egiptovske delegacije, ki se bo pogajala za obnovitev trgovinskega sporazuma. V teku prvih štirih mesecev leta 1953 je Zah. Nemčija izvozila v Egipt za 44 milijonov mark blaga, medtem ko je v Egiptu kupila za 32,3 mil. mark blaga. Nem čija je Egiptu odobrila kredit 18,8 milijona mark. Egipt kupuje v Nemčiji predvsem železne in jeklene izdelke, prodaja pa bombaž. ifloumiija -1 m [j v x UVOZNA - IZVOZNA AGENCIJA £juMjcma BEETHOVNOVA ULICA ŠTEV. 14 TEL 23-915 BRZOJAVI: ..i/louenijaimpez" UVOZNO - IZVOZNO PODJETJE ..SLOVENIJA - ŠPORT" Ljubljana - Titova ul. 18 - Tel. 23 189/21-779 Gojimo vse vrste trgovskih poslov s športnimi rekviziti, telovadnim orodjem in hribolazkim ler turističnim priborom ♦ ♦ ♦ Stopite v poslovne zveze z našim podjetjem Obiščite tržaški velesejem in si oglejte jugoslovansko domačo obrt Prodajamo tepihe, narodne vezenine, idrijske, lepoglavske in paške čipke, žibgrana, znane bosanske in srbske co' pate, teramične in lesene izdelke z narodnimi motivi Ekspertno Temno Svetlo PIVO zopet na tržaškem velesejmu PIVOVARNA UNION JUGOSLAVIJA - LJUBLJANA Poslužujte se pri Vaših potovanjih v inozemstvo (Švica - Avstrija - Jugoslavija itd.) TURISTIČNE pisarne U. V. S. E. T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO TRIESTINO TRST, ulica Fabio Filii St. 5, tel. St. 55-t» Informacije ' hotelske rezervacije . turi' stične individualne in kolektivne vize Bali - Baini oMi Stroalni obročki Batni svornjaki za vse vtsle motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in poljedelskih strojev Pooblaščeni zastopnik: TUFANI dott. GIUSEPPE Trst — Ul. Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 EXPORT•IMPORT TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT TRADE MARK LJUBLJANA - MESTNI TRG ŠTEV. 23 VELETRGOVINA PREDMETOV DOMAČE IN UMETNE OBRTI: zobotrebci, industrijske čipke - Lesna galanterija in posoda: škafi, sita - različna nasadila - umetni kovaški predmeti ..KROPA” IZVAŽAMO VSAKO KOLIČINO: Prodaja na drobno v poslovalnicah v PORTOROŽU in SV. NIKOLAJU, v LJUBLJANI in na BLEDU Predstavnik za STO in sev. Italijo inž. Č0R ANDREJ, Trst, ul. B. Angelico št. B Za idrijske čipke in ročna dela DIDlC GIUSEPPE Trst, ul. Carducci 10, tel. 24-931 Po20't l Pos&b l Obiščite nas na tržaškem velesejmu. \ jugoslovanskem bufetu dobite pristne kranjske klobase in druge dobrote. - Vabi Agrotehnika - Ljubljana IMPORT Zadružno podjetje EXP0RT LJMLJilIM - Miklošičeva ul. št. 6 - UI HL.I1U IZVAŽAMO : vse poljedelske pridelke. Živo in zaklano živino vseh vrst konzervirane prekajene mesnine, menske divje zajce itd. - UVAŽAMO ; stroje in vse potrebščine za poljedelstvo Ple- POSTOJNA SLOVENIJA, JUGOSE A V I J A TELEFON ŠT. 48 Obrati: POSTOJNA - BELSKO - RAVNIK -KORITNICE - TRNOVO (Ilirska Bistrica) Proizvodi: Rezan les iglavcev in listavcev. zaboji vseh vrst. drva za izvoz ‘ijli: £! T Klil' r r Prevozi z lastnimi avtomobili - Naši proizvodi so namenjeni domačemu trgu in izvozu LIPA AJDOVŠČINA - SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA z obrati AJDOVŠČINA, VIPAVA in COL Tel. štev. 35 = Telegr. LIPA Proizvaja in prodala za aolraaje in ZUNANJI Kišfie: Razni les iglavcev vseh vrst, parjeno in neparjeno bukovino, kot tudi rezan les vseh ostalih listavcev. Izdelujemo vse vrste zabojev, kuhinjsko in sobno pohištvo, bukov parket, tesane trame, drva in celulozni les. IZVOZ VRŠIMO PREKO SLOVENIJALES LJURLJANA Tržaški velesejem napreduje Uradni predstavniki o nalogah sejma - Razgled po pai/ilijonih M. velesejma V soboto 27. junija je gen. Winter-0I}, Poveljnik anglo-ameriškega potl-r°čja svečano odprl letošnji tržaški Mednarodni, vzorčni velesejem ki je 1)0 vrsti peti. Otvoritveni svečanosti so prisostvo-*au diplomatski predstavniki številnih rzav, ki razstavljajo. Med predstavru-1 a^glo-ameriškega dela Zavezniške °jaške uprave sta bila tudi Mr. Duu-arn, načelnik urada za obveščanje jav-°sti (CIO) in polk. Sasison, načelnik iskovnega urada, ki je prevajal go-°J' Poveljnika anglo-amieriškega pod-focja iz angleščine v italijanščino. Med “Pijanskimi funkcionarji ZVIJ naj o-enimo glavnega ravnatelja za civil-e zadeve Vitellija; otvoritvi sta priso-s vovala tudi conski predsednik Mi-in tržaški župan Bartoli. Italijanko vlado je predstavljal minister za avna dela Aldisio. Močno je bila za-°Pana Jugoslavija. Poleg šefa jugo-ovanske gospodarske delegacije prof. ožeta Zemljaka in načelnika trgovin-^ ega oddelka te delegacije inž. Vrban-a so bili namestnik šefa delegacije °go Gorjan, član predsedstva zvezne ^govinske zbornice v Beogradu Milo-, Babič, predsednik trgovinske zbor-ochT Slovenije Stane Cunder, tajnik oora za zunanjo trgovino pri trgo-zbornici za Slovenijo dr. Ples. adalje gef delegacije zvezne trgovin-^ e zbornice Tone Polajnar in tajnik tdnZne trgovinslce zbornice Milan Ba- Govor preilseliia seimsko uprave S, Prf^seclnik sejmske uprave inž. V. ospisio je v uvodnih besedah pouida-1 važnost zemljepisne lege Trsta, ki “la močno privlačno silo. Dodal je, da J® gospodarski prospeh Trsta odvisen °d blaginje in miru v državah njegove-®a zaledja. Samo platonično! poudarja-Ms teh dejstev ne zadostuje, treba je. a ta osnova dejstva prevzamejo vse lste, ki so danes poklicani, da skrbijo a javno blaginjo. Poudaril je potrebo °vih pobud bodisi n.a področju indu-rije in trgovine. Tudi zakonodaja se Mora prilagojevati novim potrebam Tr-a, bodisi glede prometa, pristanišča ^anaega, tranzita in trgovinske izmenjave Ne smemo pozabiti, da ima Trst nogo prijateljev, toda ne manjka mu “! nasprotnikov, ki ga hočejo zadeti a gospodarskem področju tudi z nelojalno konkurenco. Govoril je nato o ornenu velesejma, ki je barometer tržaškega gospodarskega razvoja. V te-u Petih let velesejem stalno napredu--e .jn Pridobiva lastno oseonost. Na, tr-^aski velesejem prihaja vedno več raz-“lavijalcev iz zaledja kakor tudi iz čez-orskih dežel; s tem priznavajo po-en ugodne zemljepisne lege tržaške-ga Pristanišča, ki omogoča tesne go-■Modarske stike med zaledjem in čez-Morskimi deželami. ^ ^nž. Sospisio je tudi omenil znani -Por z upravo padovanskega sejma, ki 1 zaključila tega sejma v dogovorje-an* času. V tej zvezi je namignil na Znost izpodrivanja pomena tržaškega velesejma v tržaškem zaledju. Ze narava sama je tržaškemu velesejmu aodelila določene naloge, v katere s« n® bi smeli vtikati drugi sejmi. Iz Tr-®tav vodi pot v Evropo In čezmorsK" “žele. Tu se stikata dva sveta, tu le "“ati stikališče svetovnega gospodarstva. Gornik je omenil važno gospodar-^ 0 vlogo Trsta za ves Jadran. Ze aav-0 ie bil Trst gospodarska prestolnica Modnega Jadrana; s tržaškim trgom ja imelo stike tudi ljudstvo v Istri in , aimaiciji, ki si je nabavljalo svoje ^akdanje potrebščine na tržaškem trgu. ^ ^teje so danes 'akšne kakršne so, to-gbspodarsko življenje ne pozna me-kakor duhovno ne. Odprejo nžj se rata, odstranijo naj se nepotrebne za-Jce jn Trst naj zopet sprejme v Mašnem razumevanju vse tiste, ki se tUh6]0 °*:,ra^all nanj v imenu vzajem-sti j“rlsH. Njegovo pristanišče kori-lahko vsem, vrata so odprta vsem. ^ Govornik je nato omenil, kako glede “0Pa ustvarila razne skupnosti je ne na meje. Kakor se ustvarjajo raz- gospodarske skupnosti (premogovna in jeklarska ter kmetijska), tako 1 se lahko obnovila gospodarska enot-°st Julijske krajine kljub mejam; to M bil nu. prvi dokaz pomiritve ob Jadra- le ri;aš.ki župan Bartoli je poudaril, da tržaško pristanišče odprto vsem na- 0 om in dodal, da ni potreben za do-■ °P k Trstu nikakšen »koridor«. (Ni na kateri koridor je govornik T ..v: all “a sedanji »italijanski« od rzica do Trsta ali na »jugoslovanski«, 1 bi vodil v Zavije). t??DRAV ITALIJANSKEGA MiNISTRA v,y IJhenu italijanske vlade je pozdra-su zbrane minister Aldisio. Zahvalil 6 je gen. Wintertonu za njeno prlza-u vanje za njeno podporo tržaškemu velesejmu ter je tako na tem mestu svojega govora zavzel stališče priznanega predstavnika tržaških koristi, ki se zahvaljuje začasni vojaški vladi za njeno pomoč Trstu. Italijanski minister je torej govoril kot zakoniti predstavnik Trsta, kar je popolnoma na črti italijanske zunanje politike, ne pa pravnega položaja Trsta, oziroma Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo z mirovno pogodbo ločeno od Italije. V istem smislu je omenil tudi žrtve italijanskega državljana za gospodarski prospeh Trsta. Cen. Winfer!on o nalogah sejma V uvodu je gen. VVinterton poudaril, da je tretji velesejem, ki ga on otvarja. Veseli ga, da so se na sejmu zbrali predstavniki tolikih narodov. Mnogo držav se je letos prvič udeležilo tržaškega velesejma, tako Belgijski Kongo, Ekvador, Honduras, Indija, Indonezija, Pakistan, Salvador in Uganda. Zlasti predstavnikom teh držav velja njegov pozdrav, pa tudi želja, da bi se navezali z njimi trgovinski stiki. Govornik se je nato detaknii trgovinskega pomena iržaškea velesejma, na katerem razstavljajo svoje izdelke, kupci in prodajalci najrazličnejših dežel. Dodal je, da niso ne politične struje in politični nauki uspeli izločiti aii zamenjati osnovno funkcijo tržaškega trga ali njenega najbolj obširnega izraza: mednarodnega velesejma. To velja tudi glede tržaškega vefesejma, ki se kljub težavam poli|tične narave in nasprotnih gospodarskih struj stalno razvija in pridobiva na sujijem po- menu. Nujno je posrebno, da podvojimo naše napore, da bi zajamčili gospodarsko važnost in razvoj tega mesta. V preteklosti smo uživali plemenito gospodarsko podporo od italijanske vlade kakor tudi od Združenih držav. Ameriška pomoč zdaj pada iz nujnih raziogov, toda jaz imam zaupanje v stalno pomoč italijanske vlade, je izjavil govornik. Gen. Winterton je nato pozval tržaške industrijce in delavce, ki so toliko storili v preteklosti, naj še bolj pritegnejo. Govornik je dalje omeni! sodobno o-premo tržaškega pristanišča in njego-vih čezmorskih zvez fzr pomen tržaškega pristanišča za mednarodno frgo-vinsko izmenjavo. Ko je končno proglasili za odprtega V. mednarodni tržaški velesejem, je izrazil upanje, da bo na njem prišlo do uspešnih zaključkov glede izmenjave blaga in uslug. jjObraz^ našega velesejma Naš velesejem se vedno bolj utrjuje kakor največji tržaški praznik in mi mu prav iskreno želimo, da se kot takšen dokončno uveljavi, čeprav ga pačijo že predobro znane napake. Tudi letos se je vodstvo te prireditve pošteno potrudilo, da bi jo vzdržalo pri življenju in jo kolikor mogoče spopol-nilo. To pa ni tako lahka naloga, kakor si marsikdo predstavlja in kakor bi tudi mi želeli. Gospodarski in politični položaj naše luke je namreč po smrti avstrijske monarhije poistal zelo kritičen. Močnih in tudi mogočnih sovražnikov imamo več kot preveč, zaščitnikov pa malo. Med temi smo sami Tržačani, katerim pa so zgodovinski dogodki povezali roke in noge. To so žalostne okolnosti, katere mara vodstvo tržaškega velesejma upoštevati in z njimi računati. Da kljub vsem tem oviram ni vrglo puške v koruzo., pač pa se pogumno dalje bori za obstanek tržaškega velesejma, zasluži pohvalo in spodbudo tudi naše javnosti, čeprav nam niso gospodje, ki sedijo v tem vodstvu, prav posebno naklonjeni. Inž. Sospisio, predsednik tržaškega velesejma, je sicer v svojem otvoritvenem govoru omenil, da je ta prireditev končno dobila svoj obraz, toda prav v tem. pogledu se na žalost ne moremo z njim popolnoma strinjati. Pod izrazom »svoj obraz« je treba namreč razumeti naloge, ki jih mora izvršiti tržaški velesejem. Ali naj bo čisto vzorčni velesejem, kakor so n. pr. milanski, zagrebški in dunajski, in za katero gospodarsko stroko, ali pa deloma to in deloma razstava v po.uk in zabavo občinstvu, ali pa slednjič nekaka velika mesitna »šagra« s prirejanjem n. pr. folklornih plesov (kakor na lanskem velesejmu) in drugih veselic. Glede na razne spremembe, ki jih je moral pretrpeti tržaški velesejem v kratki petletni, dobi svojega obstanka, pa je treba ugotoviti, da se ni njegov »obraz« še ustalil. Značilnosl letošnjega sejma Letošnja prireditev ima sledeče posebnosti: predvsem zanimiva nova ude-, leženca — Indija in Pakistan — medtem ko sta letos izostala dva lanska udeleženca, in sicer Grčija in Madžarska Poljedelski stroji so popolnoma izginili. Tudi drugih strojev in industrijskih produktov je malo. Industrijske države imajo svoje lastne velesejme za industrijske proizvode in pošiljajo svoje vzorce seveda le na tiste tuje velesejme, kjer upajo, da bodo kaj prodali, ne pa v Trst, kamor jim zapirajo pot italijanske zaščitne carine. Vzemimo en sam praktičen primer. Avstrijska tobačna industrija prodaja na letošnjem, velesejmu le tri ali štiri vrste cigaret. Povprašal sem prodajalko, zakaj ne prodaja tudi dobrih avstriskih smotk in slavnih dunajskih viržink. Odgovorila mi je vsa obupana, da deiajo pristojne oblasti podobne zapreke uvozu proizvodov, ki jim niso po volji. Tujim industrijam so torej vrata zaprta, italijanska industrija, kateri je ZVU na stežaj odprla tržaška vrata pri Devinu, pa je tudi letos pokazala svojo brezbrižnost za naš velesejem. GOSPODINJSKI ROBOTI PREDRAGI Zastopani so posebni industrijski izdelki, ki zanimajo današnje srednje sloje, kateri imajo premajhne dohodke, da bi si mogli privoščiti služkinje, prejšnjih liji, ko se je edino jugoslovanski oddelek odlikoval s svojo okusno in umetniško ureditvijo. Letos sta se mu v tem pogledu pridružila še dva sosedna oddelka, pakistanski in indijski. Jako lepa je tudi razstava domače obrti v zgornjem nadstropju lope D, prve po vstopu na desni. Obrtniška razstava je sploh zelo privlačna po lepoti svojih izdelkov. Praktične, ito je trgovinske važnosti pa so predvsem izdelki tržaških obrtnikov, ki nami kažejo, kako krasne stvari si lahko kupimo \l Trstu pri naših domačih obrtnikih. Ker pa so ti obrtniki večinoma neznani in raztreseni po vsem mestu, bi bilo potrebno, da se združijo v prodajno zadrugo in si najamejo lastne prostore, kjer bi občinstvu sltalno prodajali svoje izdelke. Tudi obrtniški izdelki iz Sicilije in drugih italijanski! dežel so zelo lepi, nekateri prav krasni, toda ti spadajo prej na razstavo kot na sejem, to. je nimajo take gsopodarske važnosti kakor tržaški. V pritličju tega paviljona (D) je omembe vredna obširna razstava, 'turškega bombaža, ki se je letos prvič pojavil na tržaškem velesejmu. Prireditelj turška zadruga »Taris«. Vzorci bombaža so prikazani tudi v pakistanskem oddelku. ENTE FIERA TKI ES TE TRŽAŠKI MEDNAHODNI VELESEJEM NOVA TRŽIŠČA PREKO TRSTA Oglejte si V. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM Članica Union des Foires Internatiormles 27 junij — 14 julij 1953 DRUGA MEDNARODNA RAZSTAVA KAVE DRUGA MEDNARODNA RAZSTAVA LESA Dnevno žrebanje nagrad za obiskovalce Informacije pri upravi Tržaškega Mednarodnega Velesejma Viole Ippodroma ŠE. 18 in pri vseh predstavnikih v Italiji in inozemstvu Popust na železniških, pomorskih in zračnih progah Jugoslavija se je čedno predstavila Raznovrstnost razstauljalnega blaga kuharice in sobarice ter plačevati perice in šivilje. To so šivalni stroji, stroji za vsrkavanje prahu in smeti ter likanje parketov, skoraj avtomatični lonci in kozice, mali električni hladilniki za domačo potrebo in drugo podobno. Zelo številno so zastopani mali električni pralni stroji, ki bodo po mestih kmalu popolnoma izpodrinili perice in podjetja za pranje perila. Neka tržaška trgovina je priredila za te pralne stroje zelo uspelo reklamo, ki vzbuja mnogo zanimanja in smeha, in sicer dve mehanični, zelo komični perici, ki z veliko muko in nevoljo, neprestano pereta (toda brez vode) dve, vedno isti rjuhi. Pred njima čepi na palici umetna papiga, ki (s pomočjo skritega gramofona) opozarja gledalce na neugodnosti ročnega pranja in proslavlja električne pralnice. Pri tej priložnosti naj bo omenjena še druga mehanična reklama »osebnost«, tako imenovani »robot« j' celuloida, ki jaha sam na rdečem avtomobilčku po mestu in dela propagando za velesejem. Navidezno se »robot« kar sam vozi po mestu, v resnici.pa ga vodi živ človek, ki mu sledi v primerni razdalji v drugem avtomobilu in po radiu upravlja radijsko sprejemno postajo v reklamnem avtomobilčku. To reklamno napravo so izdelali tržaški strokovnjaki po načrtu inž. De Vescovi, načelnika električnih naprav na velesejmu. Na malomeščanske odjemalce računa tudi vozna motorizacija, ki je zastopana z mnogošltevilnimi motorji in motoskuterji na prostem, ob strani lope A (prve lope na levi z glavnim, vhodom) in z zelo pičlim številom osebnih avtomobilov v podzemlju lope A. Značilno je dejstvo, da ni poslalu Fiat niti enega avta na letošnjo prireditev! V prvem nadstropju »Palače narodov« je posebna razstava kave. Na tej razstavljajo kavo glavni pridelovalci na svetu. O’ pripravah za to razstavo je »Gospodarstvo« poročalo v zadnji številki. Razstava kave nas spominja na čase, ko je v Trstu cvetela veletrgovina s kavo; ta trgovina je Tržačanom že skoraj ušla iz. rok. Barov imamo po mestu vedno več, zato pa manj prave Trgovine. V II. nadstropju pa je razstava obnove našega mesta. Namesto lanskih kopunov pečejo letos nemški Štajerci dunajske klobase. Kopuni so predragi, kuhane »dunajske« pa preveč navadna stvar in tako smo zraven mehaničnih peric in »robota« dobili letos še tretjo zanimivo novost: lažiklebasno pečenko. Uradno trdijo, da je na razstavi udeleženih 32 držav; vendar so neka ere države šibko zastopane; med temi je n. pr. Somalija (v podzemjlu zraven avtomobilov). Tu je razstavljenega za dobra dva kovčka blaga: par kož in nekaj okraskov iz slonove kosti. Kako je zastopana Grčija? V kotu pritličja steklene’ palače je za mizo navadno uradnik Grške trgovinske zbornice v Trsltu, ki daje zaželena pojasnila o Grčiji, Grki sploh ne razstavljajo blaga. Ptikupneiša zimaniost tazslave Sicer je letos dovolj zanimivosti, ki so vredne našega ogleda. Predvsem je ves Sejmski prostor letos zelo lepo urejen in okrašen: poti so uglajene in izčiščene, zelene gredice pred stekleno palačo in drugod dokončane in, s cvetlicami okrašene.Tudi razstava sama je letos mnogo lepša in prikupnejša od Jugoslavija je s svojimi oddelki eden glavnih stebrov letošnjega velesejma. Glavni oddelek je, kakor lani v pritličju steklene palače in se kakor navadno odlikuje po svoji okusni solidnosti. To mu najrazličnejši obiskovalci splošno priznavajo. Razstava je bila urejena po zamisli inž. Branka Simšiča. Zraven glavnega oddelka je, stisnjen pod stopnicami, oddelek za nadrobno prodajo izdelkov jugoslovanske domače obrti. Za prihodnje leto bo treba vsekakor preskrbeti dostojnejši prostor za ta oddelek. Tretji del jugoslovanske izložbe je v posebnem, dokaj prostranem in smotrno urejenem šiandu na prc-Siem, kjer se prodajajo kranjske klobase, raznovrstna vina, žganja, likerji in ljubljansko Union. pivo. Potrebno bi bilo postaviti pred štandom vsaj par klopi za goste. Razstava jugoslovanskega lesa pa je razmeščena deloma v lopi F in delomsi pred njo na prostem. V glavnem' oddelku se ob vhodu na levo vrstijo izdelki domače obrli: košare, vezenine, vaze, pirotske in perzijske preproge, makedonski liligran, nakit iz srebra, medeni mlinci in pribor za turško kavo in druga umetniško izdelana drobnarija. V" sredini je nekaj izdelkov ljubijo inskega Lhos troja, trije mogočni škripci in več manjših »zasunov« (zapor) za vodovode, maček za 10 t in drugo. Potem je vrsta raznobarvnih električnih kablov. Dalje okusno izdelani tiskarski izdelki, izdelki iz cementa, zagrebškega podjetja »Duimaeija-cement« popolnoma beli cement, marmorne plošče in vaze ter keramični proizvodi Jako lepe so na,rac inske, s:., sede iz kristalnega stekla, zraven so razstavljeni vzorci steklenih šip iz Pančeva. Zelot občudovani sa kožni izdelki iz Domžal, ljubljanske hlače in jope ia kože, kovčki in aktovke iz Nove Palanke in kože same, rumene in raznobarvne. Poželjivost vzbujajo dobri, okusno izdelani in zelo solidni naslanjači. Seveda je zastopan slavni štajerski hmelj iz Žalca. Potem sledijo kranjske klobase, šunke in drugo prekajeno meso, sir, jajca in surovo maslo, izdelki ljubljanske tobačne tovarne, med, vosek, raznovrstno žganje, likerji in slovenske vinske specialitete. Velik del v glavnem oddelku razstavljenih izdelkov domače obrti se prodaja že v omenjenem oddelku za pro- dajo na drobno, kjer se gnetejo odjemalci. Tudi v bifeju gre prodaja dobro od rok, posebno se gosti zanimajo za sočne kranjske klobase in neprekoslji-vo — vsaj na tržaškem velesejmu — ljubljansko pivo. Glede na vladajočo gospodarsko krizo pa skoraj ni mogoče pričakovati, da bi se pred jugoslovanskim bifejem ponovile predlanske ali lanske gneče. Ko je že govor o pivu in krizi, se človek nehote spomni, da se letos ni pojavilo češko pivo, sicer izvrstno ali predrago za naše žepe. Lesni oddelek. Ko si človek ogleduje jugoslovanski lesni oddelek, pade mu predvsem v oči solidnost in oksuna izdelava izdelkov, takoj nato pa se mora začuditi, kako da je mogoče tako navadne predmete, kakor so deske in tramovi tako lepo razvrstiti in združiti, da jih je piijeino gledati; v tem pogledu zaostaja avstrijski .lesni oddelek, ki je nameščen v istem prostoru. Prav tako važna za tržaški velesejem je avstrijska udeležba. Predno spregovorimo o njej, ki nam je že stara znanka, si moramo ogledati obe letošnji novosti Pakistan ip Indijo. Pakistanski oddelek je v stekleni palači prav tik jugoslovanskega. Indijska domača M prava umeinosl Pakistan ponuja v svojem oddelku sledeče izvozno blago: bombaž, juto in izdelke Iz jute, surovo volno, čaj, svojevrstno. drobno zrnato- sočivje,, laneno seme, surov tobak v listih in razne rude. Indija pa juto, V obeh oddelkih so občudovanja vredni izdelki domače obril. Sicer ni to niti pravi.izraz za te izdelke, ker to ni obrt in niso izdelki, ampak ?.o prave pravcate umetnine. Ljudske umetnine staiodavne indijske kul.ure, rnno. o, mnogo starejše od bahave zapadne kulture, ki se ne da niti daleč primerjati z globoko duševno indijsko kulturo. Ko gledaš te umetnine in pesniško navdahnjene obraze ljudi, ki so nam te umetnine prinesli pokazat, se ti dozdeva, kakor da si se v sanjah dvignil v popolnoma nov, do zdaj neznan svet poezije, dobrote, ljubezni in harmonije. Tedaj se ti povrne vera v boljšo bodočnost človeštva. Izgine ti obup iz srca, zastrupljenega od obeh svetovnih vojn, ki jih je upiizorila osu- rovela zapadno kulturna sebičnost. Seveda si je treba te umetnine in te žive obraze ogledati, ker z besedami se to ne da opisati. V avstrijskem paviljonu Ko stopiš iz teh dveh oddeiKov v bližnji avstrijski »bazar«, se ijommš kakor da bi te ledeno mrzla prna zbudila iz sladkih sanj in da si padel nazaj v oblast sebične zapadne kulture. Poezija se je razvila v črepinje in vse se zopet vrti in pleše okoli dobička. Nobenega reda ni ne harmonije. Turizem, mašni plašči, orodje za mehanika,. glasoviri, ženski nakiti poceni, žlice, vilice in noži, dežni plašči, svinčniki itd. vse eno poleg drugega kakor na vaškem sejmu. Razen lega je visoko razvita avstrijska industrija zelo slabo zastopana, kar se pa da razlagati iz že zgoraj omenjenih ovir, ki se delajo uvozu industrijskih izdelkov na Tržaško ozemlje. Zato pa tudi ni Zapadne Nemčije na letošnjem velesejmu razen posameznih raztresenih predmetov, ki so jih poslali tržaški oziroma italijanski zastopniki nemških tovarn, p. pr. dva moderna tiskarska stroja iz Heidelberga, v lopi B Tami je tudi aviomatični italijanski 'predilni stroj, ki prede okoli 70 niti naenkrat. V največji lopi (A) se odlikuje bogata izložba tržaške tvrdke SAFEM (nekdanji Greinitz) s celo vrsto emailiranih štedilnnikov od največjih za zavode do najmanjših za dom. Zraven teh so železne peči in druga podobna stanovanjska oprema. V .lopi A je tudi mnogo aparatov za kavo-ekspres, avtomatičnih tehtnic in rezalnih strojev za konservi-rano meso. Tudi nekaj bilijardov je tam. Na nasprotni Stranj (na desno od vhoda) imajo C.R.D.A. (Združeni jadranski zavodi) svojo posebno lopo. Tam so modeli treh v teh zavodih zgrajenih ladij, in sicer »Naire«, »Avstralije« in največje 32-tonske »Mirelle d’Amico« ter reliefni plan vseh treh ladjedelnic: tržaške, tržiške in pri sv. Roku. C.R.D.A. so zgradile od leta 1920 do 1952 632 ladij za 23 držav ,in sicer največ (11) za ZD A s skupno tonažo 100.877, in najmanj (samo 1) za Jugoslavijo (za 440 ton). Letošnja zanimivost v tem paviljonu sta dve ladijski spalni kabini, ena I. in druga II. razreda, v naravni velikosti s popolno opremo. pohištva so* nekoliko skrčili svojo udeležbo. Kaj naj pa rečemo o tvrdki Hribar, po kateri je letos zadišalo na »rutundi« pred stekleno palačo? Ako nas je hotel ta pojav spomniti le na pretežno ribiški značaj starodavnega Trsta, nimamo nič proti temu. Samo da ne bi bil to opomin za bodočnost, nam na žalost in Genovi v veselje. Da, na rutundi je točno posneta ribiška ladja, sicer brez dna, ker ni nevarnosti, da bi se potopila. In na tej ponarejeni ladji cvrejo in prodajajo pristne sezonske ribe; vina pa tudi ne manjka ne v ladji, ne okoli nje v raznih kioskih. Juho pa dobite v lopi švicarske tvrdke »Knorr« kar zastonj. Letošnja novost, in morda še najbolj praktična, so izredno mehke in prožne gumijeve žimnice in blazine, ki bodo morda, ako ne bodo' predragi izpodrinili s časom vse druge. Najdete jih v paviljonu za les, kjer je tudi obsežna razstava italijanske konoplje, surove in v izdelkih. Večji del te konoplje (2/3) se izvaža v inozemstvo, predvsem v Nemčijo in nekoliko manj v ZDA. V nedeljo zvečer je bilo še precej praznega, italijanskim tvrdkam določenega prostora, ker je vodstvo padovan-skega velesejma prekršilo dogovor, po katerem bi bilo moralo že 25. junija zapreti padovanski sejem. Tako niso mogle nekatere tvrdke pravočasno1 prenesti svojega blaga s padovanskega na tržaški velesejem. Ravnatelj padovanskega velesejma je to svoje postopanje opravičeval z izgovorom, da mora tudi Padova ščititi svoje interese in da itak tržaški velesejem pravzaprav niti ne spada v sestav italijanskih sejmov, ker se nahaja na STO, torej ne v Italiji! Taka je pač italijanska logika. Razslavg poliva Pohištvo se nahaja letos v dolgi, za les in lesne izdelke določeni lopi F. Letos ga je nekoliko manj kot lansko leto. Od Tržačanov je največ pohištva razstavil »Žerjal«, »Pangos« opremo za eno sobo, Grezar in Zadruga mizarjev tudi toliko. Tudi furlanski izdelovalci Italijanska vlada je dovolila drugim državam uvoz sledečih, za tržaški velesejem določenih množin blaga: ZDA v vrednosti 140.000 dolarjev; za kavo vsaki udeleženi državi 30.000 dolarjev, Jugoslaviji za 140 milijonov lir, Avstriji za 200 milijonov lir itd. Letošnji, tukaj opisani položaj in ves razvoj tržaškega velesejma nam dokazuje, da se ta periodična prireditev nikakor pe bo mogla izkristalizirati v pravi vzorčni velesejem' kakor so zagrebški, dunajski in drugi. Vsled tega ga je treba prilagoditi našim razmeram in ga urediti tako, da bo deloma vzorčni sejem, deloma pa razstava, letni sejem tržaških trgovcev in 14-dnevni tržaški praznik. Le na ta način bo znatno pomnožil svojo privlačno silo in postal tudi v finančnem pogledu aktiven. Vsekakor pa mu želimo vse najboljše! - od - TVRDKA SI JLA JOŽEF VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA Trst Ulica Rossetli 15 Telefon 951)1)1 BOR Koper (postaja) Tel. št. 95 — Telegr. I0BK0PER VELETRGOVINA Z LESOM, DRVMI in PREMOGOM Ima na zalogi vse vrste mehkega in trdega lesa. Smreko, bor, tesane jelove trame, hrast, jesen, brest. Parjeno in neparjeno bukovino. Vezane plošče iz parjene in neparjene bukovine ter lesonit. Vrši kvalitativna in kvantitativna posredovanja za mehki les v FWRJ za inozemstvo SLOVENI JA LES “ Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov LJUBLJANA (Jugoslavija) Titova 1 a/II - Poštni predal 74 MEHAK žagan les TRD ŽAGAN LES ZABOJI LESENE HIŠE PISARNIŠKO IN STANOVANJSKO POHIŠTVO STOLI IZ UPOGNJENEGA LESA LESNA GALANTERIJA IZVAŽAMO: CELULOZNI LES JAMSKI LES TESAN LES ŽELEZNIŠKI PRAGI DRVA ZA KURJAVO OGLJE LJUBLJANA (Jugoslavija) Titova 1 a/II - Poštni predal 74 Telegram: Slovenijales Ljubljana Telelon: 20563 FURNIR VEZANE PLOŠČE PANEL PLOŠČE LESO VINSKE PLOŠČE (LESONIT) PARKETI 'Šiatna UL. SETTEFONTANE ST. 62 TELEFON 90-475 RAZSTAVA POHIŠTVA z V' eriaf FILOBUSI 11-18-19 UL. SETTEFONTANE ST. 62 TELEFON 90-822 Ogled naših VZORCEV, IZDELKOV in CEN Vas bo prepričal, da ni enakih na našem ozemlju RAZSTAVA V ŠTIRIH NASTROPJTIT - Dvigalo na razpolago obiskovalcem OGLEJTE SI NASE TRGOVINE v : Ulica Carducci 19 RAZSTAVLJENIH 120 VZORCE V - URNIK : 8-12, 14-19.30 Contrada del Corso - Ulica S. Lazzaro štev. 1 (ex Zancbi) OGLEJTE *SI NAŠO ZALOGO IZREDNIH PRILOŽNOSTI - ULICA DEI FABBRI 8 - TELEFON 71-12 Telefon : 73-98 Telefon 78-38 J A V O R Tovarna vezanik plošč in furnirjev PIVKA - Slovenija, Jugoslavija Telefon : Pivka štev. 8 - rlelegr. JAVOR-Pivka Nudimo Vam 'bogato izbiro svojih izdelkov: VEZANE PLOŠČE: parjene bukovine, javorja, topole, hrasta itd. MIZARSKE PLOŠOE: topole, bukve, jelše. PLEMENITE FURNIRJE: orehova korenina, beli javor, javor rebraš, cvetlični jesen, olivni jesen, rujavi jesen, beli brest, hrast, hruška, češnja i. t. d. SLEPE FURNIRJE: topole, jelše, bukve. -REZAN LES : jelka v vseh dimenzijah, slavonski les, parjena in naravna bukovina, javor, jesen, brest, lipa, oreh, črešnja itd. EMBALAŽA : raznovrstne zaboje po naročilu, specijalna lahka embalaža za sadje in zelenjavo izdelana iz furnirjev v raznih oblikah (IBIŠČITE NAS in si UGLEJTE NAŠE ZALOGE v Pii/ki, Ilirska Bistrica in Prestranek €& (v» * Zaloga istrskih in vipavskih vin ter krnskega terana Skladišče in uradi: TIS ST, UDL,. DUEL TJRIOMFO ŠT. T 3E DL, DE DE O D^T Š T DE V. 3:3=<15 V'.'K — N J5. DD O DS'Dt DLT : T DE DL. ŠT. 41-173 ilhmmia Ulm L JUBL J AN A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20-182 20-171 BRZOJAV: VINEXP0RT Ljubljana lEvaSaismo atsaflsolfia vigs&v® Ibrištea asa isls-sl&a vaj&a. te*- ©rigfis&aSstia l&vaiS&i SžaJsa® sa® saloga g&®|©d!!£d‘= saefi® sorto® sžefiSlesaičiaa vaša® is ŠtaferslSe GIUSEPPE MASU MILANO VIA G. e C. VENINI, 81 (gia Via Settembrini, 147) Telefona N. 287-833 IMPORT - E X P O R T PltUTOVIHTJE in vseli vrst Izdelkov GOSTILNA FURLAN Repentabor št. 19 Telef. 820 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba HOTEL JELOVICA” BLED Sodobno urejene sobe z vsem komfortom. Restavracija na senčnati odprti terasi in vrt. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge pijače. V neposredni bližini jezera in kopališča Za prenotacije za skupine in posameznike obračajte se na upravo hotela, telefon št. 316. HOTEL S L A VIJ A OPATIJA Razpolagamo s popolnim komfortom prvorazrednega hotelskega obrata - Topla in hladna voda. -Vse sobe z balkoni. * 350 ležišč- Pred sezono in po sezoni dajemo popust Bufet TRGOVINA SADJA In ZELENJAVE na debelo ALKAIAI ALMRTO TRST - Ulica Valdirivo 16 - Tel, 23-6.09 MERKUR INDUSTRIJA TASNI NOVA PALANKA za svoje proizvode kožne galanterije traži zastupnika tfomašii TRST ULICA CASSA Dl RISPARMIO 3 TELEF. 3301 MACCHICUSCINETTI ed AEROPLANI S. p. A. Via Saffi 12 - VARESE (Italia) - Telefon 36-76 Mm* LliŽUJI sodaste oblike, dimenzije 670x980x195 za rotacijske stroje, za cementne mline. NAPRAVE tvrdke Mačehi Cuscinetti ed Aeroplani S. p. A. lahko zadovoljio odjemalce za vse vrste in dimenzije ležajev od 20 do 1300 mm zunanjega premera IMPEXPORT Trst, ulica Cesare Battisti št. 23-Tel. 44-208 UVAŽAMO : Gradbeni material in vsakovrsten les IZVAŽAMO : Tekstile, kolonialno blago in vsakovrstne stroje Velelrgovlna i I Zaloga Islisklh vin kol: relošk, malva zija, Gaikera Pinot Marini, Kabernet ild. ter Zganja in likerjev SILVIO SERIH Import ' Export T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 UUBUANA I/odnc turbini: vseh vrst in velikosti Hitlromuhansko nprcmn za hidroelektrarne Črpalke fli/igalne napravu Rcilnklnrjc Struji: za opremo rudnikov, metalurških podjetij, kemične industrije —- Ulitke iz sive jeklene in manganske litine gjjgps1 C U S C 1 N E T T I A S K E K E E O A H U L L I Utensileria - Strumenti di inisura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji VINICOLA TRIESIINA i a.uršič&d.pertot- Mm najboljših istrsi, vipavskih in domačih vin ter kraškepa terana T n:,, f ^ 2(j. je|Gjfll] GB-ji Ljubljana - Masarykova cesta štev. 17-21 TEL. CENTRALA : 20-060, 20-367 DIREKTNI TEL. DIREKTORJA ŠT. 22-256 TEI EPRINTER ŠT. 03-107 Mednarodna špedicija, izvoz, uvoz, transit, carinjenje, transportno zavarovan nje, vozninske rckianuicije, kvalitativni in kvantitativni prevzem blaga, transportne kalkulacije i. t. d. PODRUŽNICE: Jesenice, Maribor, Sežana - PREDSTAVNIŠTVA: Beoprad, Rijeka P?EPDREALVAVA MARIO KAROSERIJ BKMBIC ARTUR© BARVAN:IE RUSSIAA TAPECIRANJE TRSTJE. COLBGNA ŠT. 48 -TELEFON 52-32 [. LAGOMARSINO MACCMNE PEn IIEFICI - OFFICIN PISALNI IN RAČUNSKI SIH0JI - DELAVNO ZA POPBAVIIA UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE Slovenija - Avto LJUBLJANA Obvešča, da je odprlo v KOPRU, ulica Hijacinta Repiča štev. 2 (prostori bivše trgovine „Adria - Koper") NOVO POŠLO VA L N I C O V tej poslovalnici nudi razne avtomobilske dele, avtomobilski elektro material, splošni avtomaterial ter vse dimenzije domačih avtomobilskih gum proizvodnje »SAVA« - Kranj in »KOMBINAT« - Borovo, kot tudi uvožene gume znamke PIRELLI, MICHELIN in GOODYEAR S. A. F A BIHIIC A ACCUMULATORI Tel. 54670, 53938, 581556, 584920 P oslovalni ca: Viale Bligny,23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Principi D’Acaja 57 - Tel. 7.04.94 - Padova P.zza delta Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma -Viale Aventino N. 88/90/92 Tet. 59.36.97 59.95:22 - Napoti Via Ugo Foscoto N. 4 -Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Roma 146198 C. C. Napoli 139488 NAJBOLJŠA BATERIJA IZVOZ : stoke, konja, peradi, jaja i. t. d. vRSE „VAJDA=EXP0RT” - Zagreb „SLAV0NKA” - Osijek cementa i gradjevn. materijala, te UVOZ tetin, materijala za gradj. ind. ™S1 ..DALMACIJA CEMENT” - Zagreb PREDSTAVNIŠTVO U TRSTU, Via Cicerone 6/a Telefoni: 8136, 7725 koje obavlja poslove izvoza i uvoza druge robe iz N. R. Hrvatske (drv. ugljen, drv. uglj. prašina, drv. galanterija, mlin. proizvodi, stočna hrana, kolonijalna roba, razni tebnički materijal i drugo) AGENTE PER TR1ESTE E PR0VINC1A PREDSTAVNIK ZA TRST IN PODEŽELJE L0D0VIC0 SAKSIDA UUca Canal Piccolo 2 - Tel- 83-24 OFFICINE MECCANICHE Avtomatomatična naprava za rektifikacijo utorenih gredi in vreten zocca - Como (Gameilala) Italia Brzukoilni rektifikacijski struji |)U|iiilnouia na ki dravlični pogon za rame, mdorame in navpične površine z vrtljivim stebrom in dvema vrtljivima, prilagodljivima glavama z iihdelnvalnim pudrnčjem nd Fin(! dn 41100 milimetruv NEKATERE REFERENCE: Tovarna: LITOSTROJ, Ljubljana -Tvrdka: R0LLS R0ICE (Anglija) -Tvrdka: VVOlGHT AEROAHItlTICAt. 0IVIS10N C0HP., (ZDA) Tvrdka: GMUERALS MOTORS (ZDA) Tvrdka: CITROEN (Francija) - Tvrdka HOITMANS RALI. H E ARI NE C.o (Anglija) . Tvrdka: PEGARD (Belgija) Tvrdka: SAERER in OMEGA (Švica) Officine G. ZOCCA & C. - COMO - Tel. 87-30 SEDEŽ. TRST . ULICA PABIO PILZI S T. t a / I. . TELEFON ST. »I-OI vTDSPOD\RSKEGA ZDRUŽENJA Previdnost glede Poverjeniki nadzorstvenega urada Zavoda za socialno skrbstvo' v zadnjenj '■asu izvršujejo preglede pri obratih, ai zaposiujej0 delavce in uradnike, m ugotavljajo pravilnosti odnosno nepravilnosti izpolnjevanja dolžnosti obrata up Zavoda za socialno skrbstvo,!, j. ali Vse zaposleno osebje zavarovano: ali so vsi prejemki uslužbencev točno vneseni v plačilno knjigo; ali so v marčni knjigi uslužbencev vneseni vsi Potrebni podatki; ali so obrazci V.4 in V 5-7 v redu izpolnjeni in v roku pred- loženi Zavodu; ali so bili dolgovani Prispevki socialnega zavarovanja v roku nakazani in ali ima , delodajalec vse Potrebne dokumente, ki opravičujejo Izplačevanje družinskih doklad uslužbencem. Zlasti v pogledu zadnje obveznosti, '■ j- dokurnenti za izplačevanje družinskih doklad, poverjeniki ugotavljajo Pogoste nepravilnosti in pomanjkljivosti, Ker ima Zavod za socialno skrb- stvo pravico zahtevati povračilo vseh zneskov družinskih doklad, ki jih je delodajalec izplačal uslužbencem in za katere ni imel potrebnih dokumentov, Ue bo odveč, ako ponovno opozorimo elane na njih obveznosti v tem pogledu. Pravico do prejemanja družinskih °klad za ženo in otroke do 14. leta starosti (delavci) odnosno do 18. leta starosti (uradniki) ugotavlja delodaja-ec sam Za dokumentacijo se v ten Primerih; zahteva družinski list v dvojniku na posebnem obrazcu; prepis družinskega lista izroči delodajalec Zavodu- Za ženo se pa poleg družinskega 'sta zahteva še prošnja na obrazcu A.P. 54, m m,ora biti v vseh delih izpoi-n)en in s katerim uslužbenec pod kazensko odgovornostjo izjavlja, da njegova žena nima lastnih dohodkov od U0!3. ki presegajo 10.000 lir mesečno odnosno drugih dohodkov, ki presegajo t'ti.000 lir letno. Družinski list ne sme k'ti starejši od 2 let. Za otroke delav-cev od 14. do 18. leta starosti je potreben še notorični akt, s katerim se Potrjuje, da je otrok v breme uslužbencu in da nima lastnih dohodkov, ki Presegajo 7000 lir mesečno. Vse navedke dokumentov mora imeti delodajalce Pri sebi- ter jih dati poverjenikom Zavoda v pogled, če ti to zahtevajo. V drugih primerih, t. j. za družinske doklade staršem, otrokom iznad 18 let starosti, možu-invalidu pa ugotavlja Pravico do družinskih doklad Zavod za soc skrbstvo ter sme delodajalec 'zplačevati te družinske doklade le na osnovi posebnega dovoljenja Zavoda, ro dovoljenje si mora preskrbeti uslužbenec ter mora v ta namen vložiti Prošnjo na Zavod za soc. skrbstvo ter Jo opremiti s potrdili in dokumenti. so od primera do primera potrebni. V vsakem primeru je potreben družinski list. Za moža-invalida sta poleg 'ega potrebna še zdravniško spričevala ha obrazcu S.S.3 in notorični akt o njegovih dohodkih ter potrdilo okrajnega davčnega urada o obdavčljivih dohodih; za otroke iznad 18. leta s.arosti ®olfg družinskega lista še zdravniško spričevalo na obrazcu S.S.3, če je nesposoben za delo oziroma potrdilo .. obiskovanju šole ali univerze ter potrdilo okrajnega davčnega urada. Za starše mora prošnjo opremiti poleg družinskega lista še z notoričnim aktom o njihovih dohodkih, s potrdilom “krajnega davčnega urada o obdavčlji-Vem dohodku ter v primeru da niso dosegli 60 odno-sno 65 let starosti, še zdravniško spričevalo na obrazcu S.S.3. Dovoljenje za izplačevanje družinskih doklad zgoraj navedenim upravi-Cencem mora delodajalec čuvati pri sebi ter glavne podatke iz dovoljenja izpisati v matično knjigo uslužbencev. Družinske doklade izplačuje v tem pri-■heru delodajalec le za dobo, ki je na-Vedena v dovoljenju. Priporočamo članom-delodajalcem, da ponovno pregledajo vse dokumente Ca izplačevanje družinskih doklad svo-■hm uslužbencem- in da v primeru po-thanjkljivosti naročijo uslužbencem, da akoj predložijo- vse manjkajoče doku-thente odnosno obnovijo dokumente, ki s° že zapadli. Poslovni Koledar za julij Do 5. julija morajo proizvajalci sodavic, umetnih mineralnih vod in leda ter grosisti, ki se bavijo s prodajo sodavic, umetnih in naravnih mineral-hih vod, leda in svežih rib plačati da-'’’ek nal poslovni premet (IGE) za prodajo tega blaga prodajalcem na drob-n°- izvršene v mesecu juniju. Do 8. julija morajo delodajalci, ka-teiih obrati so podvrženi nezgodnemu zavarovanju, predložiti Zavodu za nezgodno zavarovanje izkaz mezd izpla-osložbencem v prvem polletju a53 in nakazati temu Zavodu zavaro-valno premijo za drugo polletje 1953. Do 10. julija morajo trgovci, po-Pravljalnice, trgovski zastopniki in Prodajni agenti za radio-električne a-Parate in material izločiti iz neveza-nega registra, predpisanega z ukazom st- 62-1950, vpisne pole s podatki pre- družinskih doklad . jemkov in izdatkov v juniju 1953 jih opremiti z žigom in podpisom tvrdke- in poslati koncesioniranemu zavodu za radijske oddaje s priporočenim pismom- s povratnim potrdilom. Do 10. julija morajo delodajalci predložiti Zavodu za socialno skrbstvo (INPS) izpolnjene obrazce V.4 in V 5-7 za mesec junij 1953 in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov, kot izhaja iz obrazca V 5-7. Do 20. julija morajo prizadeti obrati plačati registrskemu uradu obrok davka na promet z vrednostnimi papirji za prvo polletje 1953. Do 31. julija morajo imetniki radijskih sprejemnikov nakazali s poštno položnico takso in naročnino za drugo polletje 1953. Vsak petek. Najkasneje do petka vsakega tedna morajo industrijci, trgovci in imetniki obratov, ki so vpisani v sezname pridobninskega davka z dohodkom kategorije B) najmanj 200.000 lir in ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet (IGE) s tedenskim vplačevanjem- na poštno tekoči račun, poravnati ta davek za prodaje, izvršene v preteklem tednu. NOVE ZAKONSKE DOLOČBE V uradnih listih ZVU, ki so izšli v mesecu juniju 1953, so bile priobčene naslednje nove zakonske določbe; Ukaz št. 79 (21. 5.): Podaljšanje pogodb z davčnimi izterjevalci do 31. decembra 1953. Ukaz št. 80 (21. 5.): Predpisi o lovski sezoni. Ukaz št. 81 (26. 5.): Zvišanje sodno-pisarniških pristojbin — sprememba u-kaza št. 322/1948. Ukaz št. 82 (26. 5.): Začasni uvoz surove svile za podvajanje, zvijanje in barvanje. Ukaz št. 83 (26. 5.): Nova dovoljenja za začasni uvoz Ukaz št. 84 (5. 6.); Prejemki razsodnikov v sporih o pravici na odškodnino in o posledicah' pri delovnih nezgodah. Ukaz št. 85 (9. 6.): Obnovitev in uvedba novih dovoljeni za začasni uvoz. Ukaz št. 86 (12. 6.): Predpisi o lekarnah s stvarno pravico na trideset let. Ukaz št. 87 (17. 6.): Plačevanje božične nagrade delojemalcem najetim za čuvanje in snaženje hiš. Ukaz št. 88 (17. 6.): Proglasitev povečanja cestarske hiše pri km 130 + 267 železniškega odseka Devin-Timava predor pri križišču za nujno potrebno in neodložljivo. Evropska ljudska univerza. Tudi v Trstu je začela delovati Evropska ljudska univerza. Odprta je bila v dvorani Avditorija v prisotnosti predsednika Tulija Faraguna. Slavnostni govor je imel prof. R. Marini, ki je obsodil nacionalizem in poudaril potrebo po medsebojnem spoznavanju in zbliževanju evropskih narodov. Deset »Liberty« za Trst. Ameriški senator H. Alexander Smith je predlagal, naj bi Združene države izročile tržaški mornarici 10 tovornih ladij vrste »Liberty«. To bi nekaj hasnilo, ako bi te ladje ostale res Trstu in- bi jih ne odpeljali n. pr. v Genovo. 125 let tržaškega časopisa. Te dni je izšla v Trstu nova številka časopisa »L’Archeologo Triestino«, ki je pričelo izhajati leta 1828. Tako je1 doživela revija 125 let. Izhajanje je bilo večkrat prekinjeno. Zopet predsednik Združenja tržaških indusitrijcev. Na zadnji seji upravnega odbora Združenja industrijcev v Trstu je bil zopet izbran dr. Doria. no zanimanje Jugoslavije za Trst Ze v poročilu v sejmski prilogi smo navedli nekatera imena važnejših pomembnejših predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva, ki so obiskali tržaški sejem. Poleg teh je prispel v Trst tudi dr. Aleš Bebler, pomočnik zunanjega ministra v spremstvu §fvoje soproge. Dr. Bebler se je tudi udeležil sprejema, ki ga je priredil šef Jugoslovanske gospodarske delegacije prof. Zem-ijak v sredo v prostorih delegacije. Vabilu šefa delegacije se je odzvalo izredno mnogo tržaškega poslovnega sveta in predstavnikov tujih držav. Prišel je tudi gen. J. tVinterton, poveljnik anglo-ameriške cone. Iz Jugoslavije so prispeli v Trst še podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Vida Tomšičeva, novi sekretar za gospodarstvo LR Slovenije Marjan Tepina, podpredsednik izvršnega sveta dr. M. Brecelj, državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve Stanislav Kopčok, tajnik za gospodarstvo Hrvat-ske Marijan Cetinič itd. Tržaški velesejem je obiskalo tudi 26 študentov ekonomske fakultete v Ljubljani pod vodstvom 4 profesorjev. V Trst je prispel tudi predsednik zagrebškega velesejma dr. Snideršič in končno tudi svetnik državnega sekretariata LR Hrvatske Zlatarič. Uredništvo »Gospodarskega vestnika« v Ljubljani ie poslalo 2 člana svojega uredništva. Načelnik trgovinskega oddelka jugoslovanske gospodarske delegacije inž. Vrbanac je 1. julija priredil tiskovno konferenco v zvezi z udeležbo Jugoslavije na tržaškem velesejmu; o konferenci bomo poročali prihodnjič. Na sejmu razstavlja 35 jugoslovanskih podjetij, predvsem iz Slovenije in Hrvatske. Zakaj se zapoMjajo naši obrtniki? Tržaški velesejem vsako leto napreduje. Sejmski upravi se je posrečilo pridobiti nove udeležence, med drugimi zlasti Indijo in Pakistan. Predsednik sejmske uprave je tudi napovedal, da namerava uprava prihodnje leto razširiti sejmišče za 4999 kv. metrov. Spričo tega razmaha, ki seveda zahteva tudi povečanje tehničnih priprav in tako ustvarja zaslužek premnogim tržaškim obrtnikom, se slovenski obrtniki v Trstu (mizarji, električarji, inštalaterji, pleskarji, ključavničarji itd.) povsem upravčeno pritožujejo, da jih sejmska uprava ignorira. Ali nimajo tudi oni pravice do zaslužka? Mar se za tržaški sejem ne troši tudi denar iz javne blagajne? Edino v jugoslovanskem paviljonu najde zaslužka nekaj naših ijudi. Letos sta poleg tržaških obrtnikov sodelovala pri opremi jugoslovanskega paviljona tudi tržaška u-metnika prof. Černigoj in prof. Grom. Sejmska uprava bi lahko dala kaj zaslužiti tudi našim tiskarnam. Letos je prvič razširila prospekt o sejmu tudi v srbohrvaščini. Majhen napredek je tudi to, čeprav res majhen. Prospekt v srbohrvaščini je sicer namenjen jugoslovanskim podjetjem. Zakaj ne bi dali tiskati nekaterih propagandnih tiskovin tudi v slovenščini? Tako bi prišli laže v stik tudi s slovensko tržaško javnostjo. SEJEMSKA PRILOGA DUNAJSKEGA LISTA »Neue Wiener Tageszeitung« je tržaškemu velesejmu posvetil posebno prilogo. S članki sta prispevala tudi avstrijski trgovinski predstavnik v Trstu g. Pace in ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi. V tej številki lista naglasa predsednik Trgovinske zbornice v Gradcu dr. Roth potrebo po pospešitvi avstrijskih poslovnih zvez z Bližnjim vzhodom čez Trst in po Donavi. OKOLI 1200 RAZSTAVLJALCEV Na letošnjem velesejmu razstavlja okoli 1200 razstavljalcev s Tržaškega svobodnega ozemlja in iz tujine. Po uradnih spiskih je zastopanih kar 32 držav. Nekatere so samo bolj skromno, kakor n. pr. Grčija, ki jo predstavlja samo predstavnik Grške trgovinske zbornice v Trstu, ne da bi država sama kaj razstavljala. Kolektivne razstave so priredile: Jugoslavija, Avstrija, Indija in Pakistan. Tudi letos je uprava dala poseben poudarek razstavam kave in lesa. Med tujimi predstavniki naj omenimo zlasti dr. Schneiderja, ravnatelja Združenja nemških lesnih industrijcev, ki se je zanimal predvsem za lesno razstavo. F. RUP ENA SUCC. Soc. & tr. 1. comkio iniJHE. mmimi COMMISSIONI RmESENTANZE Trst, ul. Udine 15 -Tel. 86-48 Jetegr. RUPhNAFRAN Generalni zastopnik za Italijo istrskih premogokopov RAŠA in „lstra Import-Ekport" - Rijeka, les D. z o. j. Trst, ul. Pascali št. 13 Telefon št. 90=978 Smrekov les Trdi slavonski ies Slavonski parketi UVOZ - IZVOZ Ljubljana-Esport P. 0. BOS 328 Tel. 20 263, 20 333 LJUBLJANA IZVAŽA: mesne izdelke in konzerue, čreva, eterična olja, tobačne izdelke i. t. d. UVAŽA : prehrambene in kolonialne predmete i. t. d. Izkoristite izredno priliko za nabavo jugoslovanskih cigaret na velesejmu JAZBAR STANISLAV uvoz IZVOZ vseh vrst lesa za stavbeništvo in mizarstvo — Vezane plošče vseh vrst. TRST Urad in skladišče: Scalo legnami - Telefon Ai. MERI TRST Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plntoviiie ter vse vrste lesa TpIpci KAPI MOŠKE OBLEKE - HLAČE ŽENSKE OBLEKE NEPREMOČLJIVI PLAŠČI POLETNI IZDELKI PO NAJBOLJŠIH CENAH! TRSI, CORSO 1 - P.zia DELU BORSA IELEEF0N 20-043 Ivan Kerže TRST - TRG S. GIOVANNI ST. 1 - TELEFON 50-19 Gostilničarji,gospodinje, novoporočenci! Oglejte si v naši trgovini veliko izbiro vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog najboljših znamk Električni hladilniki in hladilniki na led - Naj-iepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetno izdelane ke-arnike, stekla in kristala. Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla VSE ZA BARE, GOSTILNE, DOM IN KUHINJO I Ihipoloianio i« »a nakup - PLAČILNE OLAJŠAVE SVILA ZA MLINE IN SITA TER SINTETIČNE ŽOGE ZA IGRO LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA IZVRŠUJE TAKOJŠNJE DOBAVE: GOVEJE ŽIVINE - GOVEJEGA MESA - ZAKLANIH TELET - KONJ ZA KLANJE - KONJ ZA DELO GOVEDO IN KONJI STALNO NA ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, ZAHTEVAJTE TOČNE PONUDBE OD: SLOVENIJA - ŽIVINOPROMET, LJUBLJANA DALMATINOVA 1/1. - POŠTNI PREDAL 222 - TELEFON 22-212 IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE LJUBLJANA - ČOPOVA ULICA 50 P. O. B. 83 Telefoni 23-301 23-302 23-303 Tekoči rač pri N. B. LJUBLJANA 604 - T - 82 IZVOZ: SVEŽE SADJE IN POVRTNINA, GOZDNI SADEŽI, CBOROVNICE IN SUHE G0BEJ, SUHO SADJE SADNI IZDELKI, KRMILA UVOZ: AGRUMI (LIMONE IN ORANŽE) ROZINE, SUHE SMOKVE IN OSTALO JUŽNO SADJE - KOLONIALNO BLAGO (KAVA, DAJ, RIŽ, KAKA0, POPER IN OSTALE ZAČIMBE) TELEFON št. 74,155 Izvažamo vsakovrstno sadje, zelenjavo, gozdne sadeže (malina, brinje), sveže in suhe gobe. Prvovrstne suhe sljive v embalaži po želji kupca. Predvsem pa priporočamo našo prvovrstno paradižnikovo mezgo polnjeno v dozah, tubah in sodih 1 9 COSAD 9 9 LJUBLJANA - PREČNA ULICA 4 TELEFON: 20-721 - TELECR. : COSAD, LJUBLJANA IZVAŽA; Suhe gohe, zdravilna zelišča — Izvrstne čajne mešanice iz domačih zdravilnih zelišč - Zeliščne mešanice za farmacevtsko, likersko, kozmetično in prehrambeno industrijo ter aromatična olja in esence UVAŽA; vse v stroko spadajoče blago SPLOŠNA TRGOVSKA 0.0. - KOPER S. A tomtl IN GENEOE - CAPODIA IMPORT- E X P O R T Zaslopmk za TRSI: I. ADAMIČ, ulica Valiivo 13 - Tel. 28-449 ffPARK HOTEL1' na Bledu Mednarodno znani hotei, ki leži tik ob pravljičnem Blejskem jezeru, nudi cenjenim gostom s svojim komfortom, priznano, izborno kuhinjo in odlično postrežbo prijeten oddih. Informacije in prenotacije za skupine in posameznike neposredno pri upravi hotela, telefon št. 338 in 248. 200 ležišč — Tekoča hladna in topla voda' — Kavarna — Bar v kazino — Lastne garaže in teniško igrišče. i DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd ), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo INTEREKPORT - TRST BREDA RUS MIKULETIČ 6. MILAN B3ELICA ŽIVKOVlC Pošiljamo samo kakovostno prvovrstno blago po nizkih cenah injamčimo za vsako pošiljko Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov Trst, Via Milano štev. Ikll. - el. 29-302 H d) H C N* Ni ft S) S) Ni & Ni Ni 4 0 v>( JN ds B 33 pa s s >3 33 rs s-l H3 33 3= a «3 ra M sr Osi o ca e-t- o g Sr 53 O 3 Q N 5" «3 n H i—i 0 0 3 Ui O U) en C/2 er s |SB £ TRŽNI PREGLED Tržaški trg TRST. Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava v dolarjih za 50 kg fob: Rio N. Y. 5 57,25; Rio N. Y. 3 59,75; Santos Superior 60; Santos Extra prime crivello 18 65; srednjeameriška, v dolarjih za 50 kg cif: Haiti naravna XXX 63; Salvador 64; Kostarika 70; arabska, v šilingih za cwt cif: Gimma 395; Moka Hodeidah 1 440; a-friška v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 370; indonezijska, v holandskih florintib za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 360. Cene za ocarinjeno blago v lirah od uvoznika do grosista za kg netto fco skladišče prodajalca: brazilska kava: Rio N. Y. 5 1275; Rio N. Y. 3 1295; Santos Superior 1370; Santos E. P crivello 18 1400; srednjeameriška: Haiti naravna 1380; Salvador 1450; Kostarika 1510; arabska: Gimma 1250; Moka Hodeidah I 1355; afriška: Uganda prana in prečiščena 1180; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1165. KAKAO TRST. Zadnje ponudbe kakava! z vira proizodnje so naslednje: Gold Coast good fermented, main crop proti izročitvi v juliju 282/6 šilinga za 50 kg, cif, proti izročitvi v novembru-januarju 245; Nigerian good fermented main crop proti izročitvi v novembru-januarju 242/6 šilinga za 50 kg cif; Superior Bahia proti izročitvi v juliju-septembru 260, Superior San Tome 21 escudov za 50 kg cif. SLADKOR TRST. Angleški sladkor kvotira 94,86 dolarja in 11/15/6 funta šterlinga za metrsko tono netto ponovno pretehtano blago cif Trst. Kubanski sladkor v količinah nad 500 ton stane 124-125 dolarjev tona cif Trst. Blago pripravljeno na trgu, angleškega izvora stane 126 funtov šterlingov fco vagon. Sladkor v prosti luki stane 86-88 lir kg fco vagon. POPER TRST. Kvotacije na viru proizvodnje: Muntok 1190-1195 šilingov za 50 kg cif prihod; Lampong črni 1040 šilingov; Malabar 1190 šilingov za 50 kg cif. CENE KOVIN NA TRŽAŠKEM TRGU V teku prve polovice meseca junija se je cena kovin (f.co odhodna točka v lirah za kg) sukala tako-le: med v ploščah 480 lir, v žici 465; cink v ploščah 255; baker v žici 500, v ploščah 580; svinec 480, v ploščah 235; cin 1.950; aluminij okoli 400. Italijanski trg Na italijanskih trgih s kmetijskimi pridelki je prejšnji teden nastopila precejšnja oživitev, ki pa je pozneje pričela popuščati. Grosisti so se precej preskrbeli z blagom. Cene so v glavnem stalne, pač pa je nastopilo povišanje pri koruzi, neoluščenem rižu in pri nekaterih vrstah sira; padla je cena klavni živini. Zaključene so bile še nekatere kupčije z novim žitom. Cene za mehko žito so bile v glavnem enake kakor konec junija 1952. Najnižjo ceno so zabeležili v Rovigu, in sicer 6.800-6.950 lir za stot. Splošno se je cena sukala nad 7.000 lir. Tudi cene trdega žita so bile skoraj enake kot preteklo leto v tem času. Nenadno nazadovanje cene pšeni-nice na severoameriških trgih ni vplivalo na potek cen v Italiji. S koruzo je bilo zaključenih malo kupčij, vendar je bila cena zelo čvrsta. Prav tako so bile čvrste cene rižu. Cena krmi se je zopet bolj učvrstila. S klavno živino je bila kupčija slaba; niti po prašičkih ni bilo posebnega povpraševanja. ŽITARICE Padova. Zaloge stare pšenice so popolnoma pošle. Za novo žito so v teku samo pogajanja, ne da bi prišlo do večjih zaključkov. Pogajajo se na osnovi 7.000- 7.400 za stot. Piacenza. Cena mehkega žita je poskočila približno za 50 lir pri finejših vrstah. Čvrsta je tudi cepa koruze, medtem ko popušča cena ovsa. Naslednje cene veljajo od pridelovalca do grosista, razen za riž, za katerega velja cena od grosista do detajlista: mehko žito pridelka 1952 I. 7.600-7.700 lir za stot, 11. 7.500-7.600 lir. Koruza domača pridelka 1952 I. 6.850-6.950, dl. 6.500-6.000; oves domači pridelek 1952 5.000-5.200. Pšenična moka I. 8.750-8.800. Vrste 0 9.000- 9.100, vrste 00 9.600-9.800. Koruzna moka 7.700-7.900, otrobi 4.200-4.500. Riž Vialone 14.800-15.000; Arborio 16.500-16.700; Maratelli P.6 12.800 do 15.000; RB 14.000-14.200. VINO Milan. Poročila o letošnjem razvoju pridelka so neugodna zaradi prepogostega dežja. Iz Piemonta poročajo, da so cene' vina čvrste. Navadno rdeče namizno vino gre po 7.800-8.000 lir, Barbera boljše vrste 8.000-8.500 lir za hektoliter v kleti pri proizvajalcu, in sicer za zaključke v višini najmanj 25 hektolitrov. V Piemontu se letošnji pridelek ne razvija ugodno zaradi prepogostega deževja. Verona. Vinske cene so čvrste. Bela vina Soave 10,5-11,5 stop. 600-650 lir za stop. stot f.co odhodna postaja. Bardoli-no in Valpolicella 10,5-12 stop. 580-620, Caberpet 9-10 stop. 6.500-7.000 lir za hi, furlansko 6.500-6.600, Raboso 6.200-6.400, Merlot 6.500-6.600, Clinton I. 5.300-5.500, II 4.600-4.800; belo Oolli Euganei 9.300 do 9.500, idem moškat 11-12.000, črno Verona 10-12 stop. 7.500-7.700 lir za hi, Valpolicella 7.600-7.800, Bardolino 7.600 do 7.800, belo Soave 7.500-7.600. ŽIVINA Mantova. Klavna živina: voli I. 270 do 290, II. 220-240; krave I. 220-240, II. 170-190; junci I. 240-260, II. 220-240; telički 50-70 kg 330-370, 70-90 kg 370-430, nad 90 kg 430-450; prašiči debeli 100-130 kg 270 lir, 130-160 kg 280, 160-200 kg 285, suhi prašiči 30-50 kg 290, 50-70 kg 270, prašički za rejo 18-20 kg 5.000 lir komad. KOZE Reggio Emilia. Za kg osoljenih kož z repom f.co grosist: voli do 40 kg 275 do 290, nad 40 kg 265-275; biki do 40 kg 245-255, nad 40 kg 220-230; teleta 3-6 kg 820-840, 6-8 kg 780-800, 8-12 kg 630-640, 12-20 kg 480-490, 20-26 kg 380-390; teleta do 30 kg (z glavo in parklji) 305-315; konji 200-210; mezgi 150-160; osli 120 do 130; ovni surove kože 270-280, suhe kože 680-700; zajci (suhe kože) 180-200 lir kg; jagnjeta 400-500 lir za kožo. PERUTNINA Milan. Race žive 500-550 lir kg; zajci živi 380-400, mrtvi s kožo 480-500, mrtvi brez kože 480-570; kokoši žive 600 do 650, kokoši žive inozemske 550-600, mrtve 750-850, mrtve inozemske zmrznjene 500-550; gosi žive 400-1.300; golobi živi 700-750, mrtvi 850-950; piščanci živi 925-975. JAJCA Milan. Na milanskem trgu se suka cena jajc na debelo (brez davka) takole: sveža, domača I. 27,25-27,75, navadna 25,75-26; tuja 23-26. Blaga je dovolj na trgu. Piacenza. Cena svežih jajc za 100 komadov 2.600-2.650. Zaradi novih komplikacij v zvezi s sklenitvijo premirja v Koreji se je tudi na mednarodnem trgm s surovinami pojavila precejšnja negotovost. Vlade so spllošno glede preskrbe s surovinami kljub morebitnim mednarodnim komplikacijam razpoložene optimistično. Državna kontrola nad trgovino s surovinami popušča tako v Angliji kakor tudi v Ameriki. V Britaniji bodo odpravili ministrstvo za dobavo surovin. Značilno je tudi, daj je bila zunanja trgovina z aluminijem prepuščena zopet zasebni podjetnosti. V ZDA bodo odpravili mednarodno konferenco za surovine, ki ima svoj sedež v Washingtonu. ŽITARICE Cena žita v Chicagu je v tednu do 26. junija zopet nazadovala izpod 2 dolarjev za biišel. se pravi izpod ravni, na kateri sloni mednarodni žitni sporazum (2,05 dolarja za bušel). Do tega novega padca je prišlo zaradi ugodnih poročil o letošnjem žitnem pridelku po svetu. Nasprotno je cena koruze napredovala od 151 3/8 na 154 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. VLAKNA Cena bombaža starega pridelka je v New Yorku zelo popustila, padla je od 34,20 na 34 istotinke dolarja za funt v tednu do 26. junija. V Aleksandriji je bila borza zaradi proglasitve republike zaprta. Ostale so v veljavi stare cene za karnak good 62,06 talarja za kan-tar in ašmuni 52,43 talarja. Cena volni je v New Yorku zdrknila od 144,2 na 137,5 stotinke dolarja za funt. Mednarodno tajništvo za volno je namreč priobčilo poročilo o rekordni strizi v Avstraliji, ki bo vrgla 1240 milijonov funtov, se pravi okoli 200 milijonov funtov več kakor v prejšnji sezoni. V drugih državah, ki proizvajajo volno, bo striža za okoli 6% več vrgla kakor v sezoni 1951-52. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku ostala neizpremenjena pri 3,55 proti takojšnji izročitvi in 3,55 proti izročitvi v juliju. Cene kave so ostale neizpreme-njene. Ugodno je vplivala izjava brazilskega ministra, da kruzeiro ne bo razvrednoten. Kakao je zabeležil lahno napredovanje od 30,60 na 31 stotinke dolarja proti takojšnji izročitvi. KAVČUK Cena kavčuka nekoliko popušča: V New Yorku od 24 na 23,50 stotinke dolarja za funt, v Londonu od 19 7/8 na 19 1/2 penija za funt. Predstavniški dom je pripravil zakon o izročitvi državnih tovarn sintetičnega kavčuka zasebni industriji. To bi se zgodilo 1. junija 1954. Gre za odstopitev 28 tovarn. POVRTNINA Cene pa debelo v lirah za kg: česen 180-200 lir, rdeča pesa 35-50, cvetača domača 25-30, čebula 45-50, fižol v stročju 120-150; razne vrste salat 30-250; pov krompir 35-45, grah 70-100; paradižniki 150-170; limone 140-150. MLEČNI IZDELKI Milan. Cene za kg f.co sirarna: lombardsko maslo iz smetane 700-720, emi-lijsko maslo iz smetane 670-680; čajno maslo 800-810; emilijski sir proizv. 1951 960-990, proizv. 1952 750-800; sir krajevne proizvodnje 480-500; sbrinz 440-460; emmenthal 490-530, provolone 450-490; gorgonzola 230-240; italico 380-400; ta-leggio 240-260. OLJE Firenze. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 460-465, do največ 1,50 kisi. 450-460 ,do največ 2,50 kisi. 440-450, dvakrat rafinirano »A« 445-470, »B« 405 do 410; semensko olje navadno 340-345; olje iz zemeljskih lešnikov 380-385. KRMA Mantova. Cene so se ustalile okoli naslednjih kvotacij: majsko seno 31-32.000 lir zo stot, detelja 2.800-2.900, slama 800 do 900 lir za stot. GRADBENI MATERIAL Ferrara. Cene gradbenega materiala naraščajo. Opeka na roke 13-13.500 lir za 1.000, na stroj 12-12.500 za 1.000; kor-ci 16-17.000 lir za 1.000. VRVI Rovigo. Cene vrvi so čvrsrte. Vrvica iz Sisala v klopcih 1 in 2 kg 300-310 lir za kg, iz konoplje 400-410. KOVINE Na newyorški borzi ni bilo glede barvnih kovin posebnih izprememb; cena cina je popustila od 88,75 na 86,37 stotinke dolarja za funt, cena svinca je v New Yorku ostala neizpremenjena pri 13,50, napredovala pa je cena elek-trolitičnega bakra od 28,25 na 28,30. Živo srebro je popustilo, cena se suka od 193 do 195 dolarjev za steklenico. V Londonu je cin izgubil 20 funtov šterlingov pri toni; tako se njegova cena približuje ceni pred izbruhom korejske vojne, ki se je sukala okoli 600 funtov za tono. Cin stane v Parizu 706 frankov za kg vrste Detroit Banka, v Singapuru 340 7/8 dolarja za 50 kg. Cene v Zahodni Nemčiji (v DM za 100 kg): elektrolitični baker 27. junija 301,00—311,50, svinec v kablih 108,5— 109,5 in aluminij 251—260. KOŽE V NEW YORKU Cena se suka okoli 17,5 stotinke dolarja za funt, cene so splošno šibkejše. POPER Cena črnega popra je bila v New Yorku 26. junija 1,32 dolarja za funt in cena belega 1,34 dolarja za funt. NAD 20 MILIJARD ZA FRANCOSKE PREMOGOVNIKE Uprava francoskih premogovnikov »Charbonnages de France« je objavila, da je razpisano posojilo vrglo 20.440 milijonov frankov. Z denarjem bodo še bolj modernizirali premogovnike, katerih proizvodnost se je v zadnjih petih letih, dvignila za 46%. Predsednik družbe Audibert je omenil, da je proizvodnost nemškega rudarja padla za 24% v primeri z letom 1938, medtem ko je proizvodnost francoskega rudarja padla samo za 16%. Pred vojno je rudar v Porurju nakopal 700 kg premoga na dan več kakor francoski delavec, danes pa samo 34 kg več. Uprava rudnikov bi rada znižala cene premoga. Francoski premog je najcenejši v sklopu Premogovne skupnosti. Danes znašajo finančni stroški za pridobitev 1 tone premoga 278 frankov, v porurskih rudnikih pa samo 70 frankov. Nemci niso zadovoljni s Turško pšenico. Posebno odposlanstvo nemških izvedencev potuje po Turčiji, da bi proučilo turški trg in turško proizvodnjo. Turki so ponudili Nemcem 700.000 ton pšenice in 100.000 ton rži ter 200.000 ton ječmena. Nemci bi lahko kupili 100 do 200 tisoč ton pšenice. Neki nemški gospodarski list trdi, da je turška pšenica za 20% dražja kakor pšenica iz ZDA in da ni posebno dobra. Med pošiljkami turške pšenice, ki jo je kupila Italija, je precejšen odstotek degeneriranega žita. — MEDNARODNA TRZISCA == CHICAGO 3/VI. 16/VI 30/VI Pšenica (stot. dol. za bušel)............. 204.V* 193V< 190i/4 Koruza „ „ „ ........................ I55.i/, ISO8* 154i/, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)................ 30.__ 30 — 30,— Cin „ „ „ ..................... 96 — 92.50 90.75 Svinec „ „ ........................ 13.25 13.5o 13.30 Cink „ „ ........................ 11.— 11.— 11. Aluminij „ „ ........................ 20.50 20.50 20.50 Nikelj „ „ „ .................... 60.— 60.— 60. Bombaž „ „ „ ..................... 3430 34.16 34.15 z., srebro dol. za steklenico ............ 198.- 196,— 194.- LONDON Cin (f. šter. za d. tono)................. _ 677 667i/, cink „ ................!!!!!!!! 72 707, 727/ Svinec „ ................................ 84 h« 88. V« 901/, SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)........ 208.20 208.10 210. VALUTE V MILANU 17. VI 1. VIL Min. Maks. Funt šterling 6.875 6.825 6.825 6.875 Napoleon 5.800 5.700 5.700 5.800 Dojar 680 634 634 640 Francoski frank 154 156 153 156 Švicarski frank 149,25 148 148 149,25 Funt št. papir 1.690 1.680 1.680 1.690 Avstrijski šiling 24,50 24,50 — — Zlato 758 753 753 764 BANKOVCI V CURIHU 30. junija 1953 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,26% Anglija (1 f.št.) 11,46 Holand. (100 fi.) 109,50 Francija (199 fr.) 1,05 Svedsea (100 kr.) 75,50 Italija (100 Ur) 0,67% Izrael (1. f.št.) 1,50 Avstrija (100 š.) 16,35 Španija (100 pez.) 9,83 Cehoslov. (100 kr.) — Argent. (100 pez.) 17,- Nemč. (100 DM) 98,75 Egipt (1 f.št.) 9,50 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 17. VI. 1. VII. Min. Maks. Južna železnica 1.576 1.678 1.560 1.678 Splošne zavarov. 11.870 11.900 11.575 11.900 Assicuratrlce 3.600 3.600 — — Riun. Adr. Sic. 5.190 5.200 5.175 5.200 Jerolimič 4.940 4.940 — — »Istra-Trst« 830 827 827 830 »Lošinj« 8.000 8.000 — — Martinolič 4.500 4.500 — — Prem uda 7.750 7.750 — —- Tripkovič 10.400 10.400 — — Openski tramvaj 1.525 1.525 — — Terni 205 211 201 211 ILVA 250 264 250 264 Zdr. jadr. ladjedel. 535 530 530 535 Ampelea 800 800 — — Arrigoni 1.000 1.000 — — IZVOZNO - UVOZNO P0DUZECE „ISTRA“ IMP0RTEXP0RT RIJ E RA -RAHE RONČARA 44/IV. Pošt. prot. 35, telefon: 38-09, 24 15, 22-58, 33-18, 33-14 Telegrami: ISTRAIMPEK, Rijeka IZVAŽAMO; vse vrste rezanih in tesanih hlodov, drva. oglje kot vse ostale proizvode lesne industrije in lesne galanterije. UVAŽAMO : avtomobile, kamione, avtobuse kot tudi vsa ostala motorna vozila in njihove rezervne dele; cevi, spojnice, armature, ladijske motorje, popoln pribor za opremo vodovodnih in sesalnih napeljav, kable, električne agregate in generatorje, medicinske aparate in električne aparate za gostinstvo. PREDSTAVNIŠTVA: Zagreb, Trg Žrtava fašizma št. 3 - Trst, Tvrdka R.upena & Co., ulica Udine 15 - Generalni zastopnik za Italijo in STO SUDEXPORT E. JOSIPOVlC IMPORT - EXPORT TRST - UL. MAZZINI ŠT. 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328 Izvršujemo Vse posle trgovinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle Pošiljamo DARILNE PAKETE z vsakovrstnimi predmeti. - Za Kitro in točno dobavo obračajte se na nas Prevzemamo zastopstva poslovnih interesov TVRDKA 0 S T A Al 0 V L J e » A LETA 1883 j€tii€*nhvlt TRST - Barkovlje - TRIESTE - Barcola - telefon 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov. Izdelke svetovno poznane kvalitete : AVTOMOBILE - AVTOBUSE - TROLEJBUSE -KAMIJ0NE - AVTOCISTERNE IN DROGA SPE-CIJALNA VOZILA — POMORSKE DIESEL MOTORJE - AVIJONSKE MOTORJE - ELERTR0-AGREGATE VSAR0VSTNE REZERVNE DELE NUDI PRODAJNI DRAD ZA JUGOSLAVIJO “ARAUTO,, TOMAŽIČ & POŽAR TRST TELEFON: 72 74 - BRZ.: ARAUTO UL. GALATTI 24 - POST BOX 245 (tlaj&aiHi pti plačilu I »TRANS - TRST' t, z o,, TRST — ULICA DELLA BORSA 1 - TELEF. 88 27 31-906 95-880 BRZOJAVNI NASLOV: “TRANSTRI,, - TRST Lesna trgovina s Izvot. vseh industrijskih proizvodov, kmetijskih strojev in naprav za motorizacijo in mehanizacijo poljedelstva in gozdarstva / Nudi specialne plačilne oogoje in proučuje vsako možnost trgovinskih izmenjav z inozemstvom 99G ondrand" TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 71-57 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE Z POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVINE, KONJEV, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali IZVRŠUJTE VSE POSLE tranzitne trgovine - prodaje na debelo - pomorskih dobav - uvoza - izvoza - in kompenzacij po podjetjih S.C.LE. & “TRANS0RIENT,, TRST ■ UL. MACCHIAVELLI1 - TELEF. 61-02 61-32 TELEGRAMI: “S0ELB,, - TRIESTE Trgovina z lesom 'na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496 Bogata Izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! G. M. HOMU & FIGLIO UVOZ - IZVOZ ra.UTOTIXE in IZDELKOV Trst, Ulica I. delta Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Oddaja avlomobilov v najem za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC Tret, Ul. Timeus št. A - Tel. 90-296 v uradu - Tel. 33-113 doma CENE UGODNE! CENE UGODNE | MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI nudi I Dpske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in parke te najugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 24 F. SPADA RO SPEDITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠT 2 - TEL. 57-t. IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA -TEL.96-8-47 S C A L O LEGNAMI —PROSECCO PONTEBBA POŠTNI PREDAL 184 VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 TELEGR.: SPADSPEDIT Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa TU ]Rl M. ]□) : TRST CLICil CU1SPI ŠTEV. M - TELEEUN 93-502 S IK 1L, a JU> ][ Š <5 JE : KLICA D ELLE Nil LIZI E ŠT. 17-19 TEL. 96-510 UVOZ IZVOZ KOOPERATIVA-S L OVENI] A ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6/0. P. P. 75 ©dUtoptaj® iim vse vrst® imega im tesanega l©sa5 žel®2mi§Ii@ p^ag®!, Ihrastev® d©g@9 dfvaj, ®gl|® iffk ©^tal® gcD®dsa® BOSCH - MARECCI - MERCEDES Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST — Ul. COKOIUEO, št. »9 - Tel. 34-955 S. P. A. L. C. A. IZKORIŠČANJE POLJEDELSKIH PROIZVODOV, LESA, PREMOGA IN SLIČNO UVOZ IZVOZ TRSI = Uradi Ulica B. Cellini 2 • Tel. 78-67 (Izven urulka 90-0551 Skladišče: Dl. F. Gioia 15 (SILOS) - Telef. 88-54 Podjetje: MARSANG0 01 ČAMPO S. MARTINO (Padova) Telef. 5 PODRUŽNICE: PADOVA: Via Paolo Sarti 10 - Telef. 30-277 VENEZIA: Cannaregio 3614/3618 - Telef. 30-667 GOSTILNA USSARG, ^ filifrlil Ivcu* TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 Edino tricikel BENELLI za ekonomično izkoriščanje poslov! Zastopnik za Trst in podeželje: CIANI cav. ANTONIO & FIGLIO Trst - Trieste - Via della Tesa k - Tel. 96-1 Ift PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN P3934. pila . nudimo plačilne nmfp.vz Priporoča no PRAČEK MARTIN Skedenj - ULICA Dl SERVOLA 124 MESNICE SKUPINE LOIGO GUIDO Najboljše meso vseh vrst dobite v Trstu v sledečih mesnicah: CATTARUZZA SILVIO VENUI1I ROMANO ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTI 24 Telefon 23-770 Tel Jon 68-17 BIGO! ERMINIO ULICA GENOVA 15 Telefon 23-760 LOIGO GUIDO ULICA UDINE 59 Telefon 55-06