List 33. f v t ' f - i * * 1 « v rp v • iecaj XLI¥. n j rtniške i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 *oid.. po posti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr.. za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 goid. 30 kr. za eetrt leta 1 gold.. pošiljane V Ljubljani 18. avgusta 1886. Obseg: Program delitve premij za govejo živino, ki bod Kako osat pokončavati tijskega ministerstva iz d Gospodarske izkušnj 11 avgusta t. 1., št. 9535/1217 v Kranji v ponedeljek 4. oktobra 1886 C. k r. kmetijska družba kranjska. Oblateno seno. Odlok vis. c. kr. kme vodstvom ljudskih šol, oziroma krajnim šolskim svetom o zadevi naročil na odpadke kuhane soli. ploh koristno in praktično spremenilo? Kaj naj bi se v naei dop Novičar Trgovinska in obrtna zbornica Poziv domovini pri ljudskem šolstvu Zemlj in odop obrazi Gospodarske stvari. liisterski predpisnik veleva tei * goved najmanje eno leto za pleme obdržal da bode premirano Program 6 junci (biki), ki so azstavo se pripuščaj do leta stari breje telice, ki so najmanj 2 leti stare molzne krave, ki so imele eno, dvoje, večem pet telet. Goved sme biti izvirnega Marijadvorskega, Mui delitve 9 • • premij za govejo živino 5 ali tri, štii ki bode v Kranji v ponedeljek 4. oktobra 1886 Slavno c. ki škega Belansko-Pincgavskega plemena in pa mešana ministerstvo kmetijstva je na pred- domača živina z zgorej imenovanimi 3 rodovi ali pa log c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovo- tudi z drugimi žlahnimi rodovi ali pa tudi čisto do liti ? da se v Kranji za gorenjsko stran napravi delitev mača živina. premij za govejo živino, in je v ta namen dovolilo potrebni denar Cilj in konec tej razstavi Da se živinorejci te sti in delitvi premij je : *ani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbujajo v napredek živinoreje in o njem podučijo ; da se r državni domače da se glede leta 1879. i svidi vspeh, ki se je vlasti s podpore dosihmal dosegel pr goveje živine; na postavo zoper govejo pripomočjo i reji naše eč goveje živine čija z domačo živino ne le doma edi in kugo od kup- 1 temuč tudi v vnanje dežele Pravico do premij v Ki Kranjskem imajo vsi živino- rejci okraja ljubljanskega, kranjskega, radoljškega in kamniške^ 2 azstavo pripeljana živina se postavi na „živinski trg" pod mestom. Do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima nje- gova živina hlapca ali deklo, ki živini streže 3 mora biti Živina, katora hoče premije deležna postati najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarj 9 9 ki jo azstavi. To mora spnčalom svojega županstva azstavnik dokazati s izbero M o ž j 9 katei bodo sodili premiranje živine, se po dotičnem predpisniku c. ki ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to do- ločenih 5. Kdor mom zavezati premijo dobil 9 mora s posebnim pis 9 da bode spolnil vse, kar imenovani mi tako-le Za izvirne rodove so odločene državne premije Premija za bike: 40 gold. ii. iii. iv. v. 11 n 77 n ii. 15 ii. 77 99 n 77 99 99 99 77 77 99 n 99 77 99 telice 99 krave 99 30 25 20 20 25 20 30 25 11 77 91 51 51 7• Skupaj 9 premij 235 gold Za lepo mešano živino in za domačo odločene državne premije tako-le: . premija za bike: 30 gold. živino so ii iii iv ii ii V 77 51 77 77 51 51 51 55 r> 77 77 51 77 77 telice 51 ii n krave 25 20 20 15 15 10 20 15 77 77 77 77 77 99 77 77 Skupaj premij 170 gold. Od centralnega odb6ra c. kr. kmetijske družbe k ran j ske. Ljubljani 16. avgusta 1886. TO* C V S Gustav grof Tliurn m. 7 predsednik. 9 Gustav Pire m. ^ tajnik. ... \\ '-v -f >. V**-vMC l "i -: iTV, * \ V • M »as .-r U * - r f /* \ ht ftTJi J />r N •v fm f ^ i * r -"J ^L V vr, vsi«- r ' v •> / 'A Oblateno seno. Če seno v redeli logo svojih redivnih in je dež zaporedoma pere ves prijetni duh dovolj gnati, vzraste, predno more osat novih izrastkov po v tem slučaju ga zatem sadež njivski zaduši Najvažnejši pomočki osat pokončati so naslednji: A'iva dobi okopavnih sadežev, ki se vrstoma ob izgubi 111 Seno je izluženo ter malo redivno in neokusno Ko bi samo takošno seno polagali, oslabi živina, Paziti je na krompirišče, da preveč osata ne požene zlasti' v prebavilih. Prikazni so take, da navadni člo- Sejati deteljo o pravem času in kolobaru tudi pomaga delujejo; ogršica z enakim obdelovanjem med vrstami vek misli na zapeko. Vsled tega izkoristuj slabo živina krmo, časih še zboli ali isto velja o dveletnih deteljiščih s travo pomešanih pogine Kjer ne vrstijo detelje v kolobar slame > okom prihaja se temu, če med krmo mešamo , krompirja in nekaj soli. Vse se tako krmskih astlin vmes sejati Za morajo časih nekaj pese meša, da so odpadki, ki od živine gredo, zmiraj mehki a ne redki, vodeni, pa vendar stradati ne sme daje se živinčetu vsaki dan 15 9 zimmo namenjene njive naj dobro ozelenijo, predno jih podorjemo. Strpa je treba hitreje ko mogoče 45 gramov Soli Letos je nišča jarinam odločena izprašiti. Ko so ozelenela, treba jih je zopet plitvo in pred setvijo globoko izorati, to pa še, predno zima travnike večkrat povodenj poplavila, kar je ti nastopi. Kdor plitvo oblatilo. Malo oblatenje ne škoduje veliko 9 posebno nelih njiv ponovi, ta bode plevela dobi tem globoko oranje ozele tedaj ne, če seno ni vsled dolgo stoječe vode izluženo Ce je seno oblateno in še izluženo tedaj pa je škod očistil svojo njivo in tudi osata ne bode več, zlasti mladega ne. Pri sejanji jarin stori se največ pregreškov, ki potem Ijiveje od samo izluženega. Časih je v obeh ozirih plev?1 PosPešujejo. Spomladi izpodbadajo v ziminah tako sprideno, da ni za polaganj Ker pa zblateno seno vendar polagajo, treba je misliti, kako bi se dala škoda zmanjšati. Pred vsem treba je blato odpravljati. To se doseže z naglim su- blato preveč sena se pogubi. Na- do 3 stan osat in pipljejo mladi; v jarinah pa se to ne sme goditi prerano, vendar natančno, vselej palce globoko. Marljivo pokončavati moramo tudi osat, nahajajoči šenjem na pekočem solncu in zatem se prah se ob stezah, na sipah, kompostnih kupih itd kajti iztepe, mlatiti ne kaže --------7 ------x----7 auul-, ivo.ju sicer bode veter osatovo seme daleč na okrog raznašal % svetuje se, kakor je bilo uže zgoraj rečeno, mešati Gosp. G1 u spridenemu senu krompirja, pese, šrotanca in soli suho Seno dostikrat domu spravijo Tako seno rado plesnuj 9 ko Plesnoba še ni dovolj je tukaj ako je je mnogo, nevarne bolezni in časih smrt; najčešče pa je kakor strup ter vstopivši v truplo pouzr . kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 1. avgusta 1886. ok; da živina zvrže konjih fante. Dokazovali so nevarnost plesnobe s poskušnjami na Seunig Seji predseduje družbeni predsednik gospod grof Thurn, navzoči so pa gospod podpredsednik Jos. Fr. 9 111 9 katerim so plesnjivega kruha polagali 3 odborniki Goli, Kastelic, baron Konji so dobili koliko, napenjanje, neprebav- Gustav Pire. Lazzarini, Povše, Robič, \Vitschl ter tajnik Ijanje, napeto glavo itd. Ce pa so jim dali 6—8 funtov, morali so poginiti. Gospod predsednik grof Thurn, kateri prvikrat odkar je izvoljen, predseduje glavnemu odboru 9 7-------- r-o..................... J- — > --------to--------po- Sicer sem pa sam poskusil; da plesnjivo seno ne zdravi navzoče odbornike, izrazi svoje veselje o naj- škoduje vselej in kmalu, da bi bilo poznati. Vendar viši potrditvi njegove izvolitve predsednikom družbe velja takošna krma vsakako kot nevarno. Jako ples- ter pozivlje gg. odbornike, da naj v družbi ž njim de- njivo seno moramo pred polaganjem dobro pregledati lujejo na korist družbe oziroma kmetijstva cele dežele. m tepsti malo polagati. Treba je poprej dobro presušiti Gospod podpredsednik Jos. Fr. Seunig izrazi v 9 ^v^v^ivun j.j. j \-j a ^.J vavk/iv/ jl v^o uoi uj., vi ^"vljli uuuuuulit u \j o. jl1. u vj u u i g lClia/Jl v premetavati, čistiti. Jaz je polagam za tem imenu celega odbora gosp. predsedniku svoje zaupanje. na rajše le odraslej govedi, ki ni breja. Dolagam precej druge in zdrave klaje, vselej nekaj soli. Po poročilu tajnika Pirca sklene glavn^ odbor J5 Gosp. Gl." Kako osat pokončavati. Zastran osata velja povprek kakor staviti vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu primerni nasvet zarad oddaje štipendije enemu Kranjcu, ki hoče obiskavati živinozdravniško šolo na Dunaji. Glavni odbor sklene, posoditi na preddlog gospoda odbornika dr. M. pl. Wurzbacha 1700 gold. družbenega denarja, ki je naložen v ljubljanski hranilnici, o plevelih; nekemu ljubljanskemu hišnemu posestniku proti inta- »v^j«, pvrp^v, KJ ^A^V^IIIA, llCJVClll U 1J U Ulj čl 110 t^Giil U 11 močno se pomnoževa časih, a zopet časih zelo malo. bulaciji na njegovo hišo. Zoper osat (Carduus arvensis L.) pomaga zraven mo- Naznanje vzame glavni odbor vabilo hebskega ži- drega kolobarenja le nož in motika. Hladna spomlad vinorejskega društva k razstavi sladke, skipene krme. pospesuje osatu rast, čeravno sicer potrebuje mnogo Poziv c. kr. kupčijskega ministerstva, da naj toplote, kajti med tem, ko hladno vreme zadržuje rast družba izjavi svojo mnenje ob priliki ponovljenja kup čijske pogodbe Avstrije z laško in nemško državo kvišku poganja osat temveč korenov v zemlji. Ako tedaj mladi osat posekaš, opazoval bodeš kmalu, kako zaporedom mladi osati iz tal prodirajo. Močni koreni stvari. odda se v posvetovanje in poročanje odseku za splošne osatovi so časih 175 metra dolgi in neumorno poganjajo. Ce prav jih 7® metra pod zemljo prerežeš, po- Glavni odbor vzame na znanje dopis c. kr. kmetijskega ministerstva, vsled katerega je družbi dovo- UM 3. u / tf 1-------tf r-------7 L----J £> i/Vi T U* ^ f KJ1.VVA iv tv tVi. vj^ UJ J U1 LL LA K J L Uu ▼ V/ ženejo ostanki iz nova; vendar jim človek more do ljeno, stroške za popravo poslopja podkovske šole leta živega. Večkratno izbadanje, porezavanje s plugom 1885. postaviti v račun subvencije te šole za 1. 1886. jih sčasoma oslabi, da ne morejo rasti. Dobro dete- Tajnik Pire poroča, da vodstvo kranjske hranil- Ijišče očisti zemljo osata, ko bi ga poprej tudi veliko niče ni hotelo uslišati prošnje glavnega odbora za sub- na njivi bilo. Plevel sicer požene, pa se ne more na vencijo nameravani goveji razstavi v Bohinju. -------- ------ svetlem obrasti, nareja listkov, pa cvetja ne __1 _ 1 11 • • , ^ 1 • Napo- sled vsa rastlina onemoie; isto velja tudi o lucerni. župnik v Smledniku. Izpodbadati osat pa moramo mogoče pozno, da sadež Na novo je v družbo sprejet gospod Janez Novak \ Gospodarske izkušnje. Turšica, zobanje za konje. Parižka dražba za vožnjo z omnibusi, ki ima nad Prošnje za podporo vložiti je zadnji čas do 23 podpisanemu odboru avgusta t. 1 _ . _____r______________ . Prošnjam za podporo v namen zboljšanje njem turšice. Konji dobivali so, kedar so se počasi st0J?če&a vrta je pridjati priprost načrt vrta 10.000 konj, pričela je uže 1874. poskuse s ki j --—ui1 uv) cj17 oc jjuu na to krmo navadili, na dan po 3 kilogr. turšice kilogr. ovsa ter nekaj sena in slame kilogr. otrobov merilu 1:100 vrta iz različnih kultur f iz katerega je razviden sedanj Popisati je tudi način, katp • • . « 7 - uže ob-isan v stan ali pa korenja. Pri tej krmi bili so konji prav dobro re&a se učitelj pri obdelovanji vrta drži ejeni in so še nekoliko več delali kot poprej. Družba Prošnjam za podporo v namen ustanovitve je zaradi tega, ker je nekaj ovsa nadomestna s tur- 7.e?a šolskega vrta je pa dodati doka no šico 9 prihranila pri vsacem konju na leto 48 frank ki bode vrt imel da je učitelj Po skušnjah imenovane družbe je najbolje dati konjem šolsko tnarstvo oskrbi, zmožen praktično izvrševati strto turšico 9 m sicer se prav dobro sponese če se zrnje ob enem s storžem zdrobi. Zdrobljena turšica koj so primešani zdrobljeni storži, ima enako redilno vrednost, kot oves. konjih '/s ovsa nadomestiti tako zmesjo mogoče je pri Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Ljubljani 3. avgusta 1886. Jez y sovražnik čebel. Gustav grof Thurn m. p. predsednik. 9 ker Neki čebelar poroča v listu „Der schlesische Im-u, da je pred čebelnjakom opazoval ježa, ki je čakal na čebele ter jih hlastno žrl. Požrešni jež stal Kaz- panja ter tako postale žrtev Gustav Pire m tajnik. P- r je pred panjem ter skozi luknjico va-nj pihal dražene čebele hitele so Šolske stvari jezova Kaj naj se Odlok vis. c. kr. kmetijskega ministerstva šolstvu sploh naši domovini pri ljudskem koristno in menilo? praktično spre iz dne 11 a v »tis t a i št. 9535/1217, o zadevi naročil na odpadke kuhane soli Ker se zgodi v zadnjem času večkrat, da se zasebni špediterji ponujajo za posredovanje pri naročitvi odpadkov iz c. kr. salin, koji odpadki so namenjeni pediterji take naročitve tudi iz- Ljudska šola oni zavod, v katerem si osobito za gnoj i in ker ti na deželi večina prebivalcev vso svojo izomiko pridobiva. Ta zavod bode pa ljudstvu sploh še le takrat tudi v resnici koristil, keda tudi za svoj prihodnji poklic javno življenje izgojali in praktično se bodo v njem učenci okoliščinam primerno za nj pripravljali 9 podpisano ministerstvo častito družbo zato opo da naj na to dela, da se tako posredovanje v su kmetovalcev odstrani in solni odpadki ne dražijo na nepotrebni način. Častita družba naj opozori vrse, z a r j a inten tega pa dandanes po obstoječih šolskih naredbah še mamo in dokler pri teh naredbah ostane, tudi ne bom imeli. TT ni- Vsa sedanj kmetovalce koj dokazujejo pi te odpadke abij da se ±ciuijvj, utx J5C certifikati, do odpadkov, pošljejo naravnost nepraktična, preenostranska in zahtevam časa. ----------- v^v^^v/, uum UU U U UJ l/ šolska uprava glede poduka je zelo ker nikakor ne zadostuje duhu [ia oskrbništvo salin ali >kih državnih železnic. je vsa po eni in isti m naj bode še tako dobro pripravlj pa na glavno vodstvo avstrij Ob tej priliki tudi omenja podp od ministerstvo, sedaj naprej ne dobi nihče drug odpadkov od ena in ista hrana, ne prilega se vsakemu človeku, okrepča, a drugemu utegne pa celo škodovati ena in ista obleka ni in nikoli ne more biti vsakemu enega prav dobro suhane soli, kakor le kmetovalci in kmetijska društva prav in trgih imerna. Sedaj podučuje se sploh po mestih obrtnih krajih in na kmetih Na Dunaj v ljudski šoli po 11 avgusta 1886 C. kr. kmetijsko ministerstvo. enem in istem kopitu ne oziraje se na prihodnji poklic učeče se mladine. Druge razmere so med samimi kmeti na deželi in zopet druge po mestih, trgih krajih; poduk sam na sebi je pa povsod enak in obrtnijskih Poziv vodstvom ljudskih šol, oziroma kraj nim šolskim svetom. ne ugaja in ne zadostuj M e d ne enim in ne drugi kar pa mirni kmeti na dež Visoko c. kr kmetijsko ministerstvo dovolilo je sledno morali edino trgih in obrtnijskih krajih trgovska ljudsk m bit in le kmetij s ko-Ij udska, a v mestih a obrtni j sko n a na podlagi odloka iz dne 25. junija t. 1., št. 8361 jem t Do podporo šolskim vrtom na Kranjskem 300 gold v kojo v deželi ogromna večina se kmetskih starišev otroci katerih je svoto razdelil bode podpisani odbor vodstvom ljudskih pravljati prihodnji poklic s praktičnim podukom uže v ljudski šoli na svoj oziroma krajnim šolskim svetom, kater šol prošnji dokažejo potrebo podpor, jv ,c1ijui ,.n puupi sani odbor s tem poživlja. Dana podpora sme se po rabiti edino 1 ' * to je, ua »o uce uKOJiscine, Katere Docio je v svoji obdajale, od vseh strani temeljito spoznavati, da bodo dejanski pri da se uče okoliščine, katere bodo čemur jih podpi- umeli pri svojih delih in opravilih na polj,, tl< ia senožetih s primernim orodjem temeljito risati kega vrta, ter bode podpi za zboljšanje oziroma ustanovitev šol- lovaditi po travnikih in te zahteval )ore dokumentovan izkaz i odbor v svojem času o porabi prejete pod- da bodo potem brez posebne nesreče od truda svojega imeli tudi v žepih več tistega, kar se pod pal cem prijetno čuti in pa s čern po skledi »risati". Kakor tč, pripravljati bi morala tudi ljudska šola otroke obrt- * 260 nijsko-trgovskih starišev dejansko na njihovi prihodoii poklic. Ko bi se ljudsko šolstvo v povedanem smislu po mili domovini enkrat v pravi tir spravilo, še le potem bi ljudstvo od tega zavoda v resnici prave koristi imelo; dokler se pa to ne zgodi, ljudska šola na sploh tudi pravega in zaželenega sadu rodila in donašala ne bode, ga tudi roditi in donašati ne more. Praktičnim okoliščinam in stanovskim zahtevam primerno preosnovana in urejena ljudska šola bila bi se le pravi most, preko katerega bi učenci in učenke po dovršitvi taiste iz šolskega pa v javno življenje varno in z gotovostjo prehajati mogli. je gotovo dosta važna, da se skoraj v merodajnih krogih temeljito pretresati prične, v posledici pa praktično preosnuje in uredi. 2. „Cas je zlato", veli pregovor. Nove šolske naredbe so pa tudi za to skrbele, da se brez potrebe z nepomenljivimi pisarijami dosta dragega časa zapravlja, a poleg tega imajo pa tudi šolske občine kolikor toliko zavrženih gmotnih stroškov. V pojasnilo temu le sledeče: Krajni šolski sveti vezani so po postavi vsak mesec le po enkrat vzroke šolskim zamudam preiskovati ter v posledici za prizadete c. kr. okrajnim šolskim svetom kazenske nasvete staviti. Voditelji ljudskih šol morajo pa v strogem smislu postave krajnim šolskim svetom vsakih 15 dni „kazala šolskih zamud" vsakikrat v dveh primerkih podajati. Kako se to vjema? Ali ni to prava nesmisel? — Eden teh slučajev, oni v sredi vsakega meseca namreč, je popolnoma odveč, ker daje prvič šolskim voditeljstvom med letom dosta nepotrebnega in sitnega dela, šolskim občinam nekoliko stroškov za tiskovine (zamudnike), kateri bi se lahko prihranili, za koje se pa po celi deželi skoz celo šolsko leto uže pomenljiva svota prav zavrže; drugič pa prouzroča tudi krajnim in c. kr. okrajnim šolskim svetom pri izvrševanji dosta več zamudnega dela, ker je pregledovanje dveh mesečnih „zamudnikov" dosta težavneje in zamud-neje, nego bilo bi to le pri enem samem skupnem mesečnem zamudniku z enakim duplikatom vred. Ravno zato neso redki slučaji, da pri izvršitvi kazni šolskim zamudam prisojenih tu in tam veliki nedostatki in pomote nastanejo, čemur se pa misleči človek prav nič čuditi ne more. Pri vsem tem se pa po nekaterih šolskih okrajih mile domovine od učiteljev šolskih voditeljev še vedno strogo zahteva, da morajo v povedanem obziru vsak mesec med šolskim letom brezpotrebno in na vse strani kvarljivo tlakp delati. Tudi v tem slučaju naj bi se šolska postava praktično spremenila tako, da bi se v prihodnja na vsaki šoli vsak mesec le po enkrat neopravičene > šolske zamude v »zamudnikih" ponovljene krajnim šolskim svetom podajale, s čemur bi se prihranilo dosta dragega časa, veliko nepotrebnega in zamudnega dela, a po drugi strani pa tudi dosta nepotrebnih stroškov za tiskovine, kar se sedaj brez vse koristi in brez vsakega pomena popolno zametuje. (Konec prihodnjič.) Trgovinska in obrtna zbornica (DaJje.) IX. Gospod zbornični svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Srednja Vas za dovoljenje dveh sejmov x živino iu blagom v vasi Kovlerji. Ker ima občina Srednja Vas uže dva sejma z živino in blagom, ker je v bližnjem mestu Kočevji na leto 9 sejmov z živino in blagom, v neprostranem sodnem okraji kočevskem pa 7 živinskih in 31 sejmov z živino in blagom, ni iz gospo« darstvenih ozirov nobene potrebe, naj bi se število sejmov pomnožilo. Z ozirom na to in ker so se opravičene občine tudi izrekle proti pomnožitvi sejmov, predlaga odsek: Slavna zbornica naj se izreče proti prošnji. Predlog se vsprejme. X. Gosp. zbornični svetnik J. Žitnik poroča o prošnjah dveh obrtnikov, naj bi smela obrt brez postavnih svedočeb nastopiti in samosvojno izvrševati, ker sta oba obrtnika dokazala, da sta uže delj časa samosvojno izvrševala in njijini prošnji podpirata tudi ok:\ glavarstvi, odsek z ozirom na trg. ministerstva ukaz z dne 14. januarja 1884., št. 4698, ex 1883 predlaga: Slavna zbornica naj izvoli predležeči prošnji pri vis. c. kr. deželni vladi priporočati. Predlog se vsprejme. XI. Gospod zbornični predsednik poroča o dopisu orijentalskega muzeja na Dunaji z dne 13. februarija 1886. 1. Dopis slove: Vprašanje o prestrojbi orijentalskega muzeja v splošen trgovinsk muzej je uže dalje časa vodstvo zavoda temeljito pretresovalo. Potrjen v tem prizadevanji bil je ravnateljski svet po splošnem propadanji trgovine, katero sili vse kulturne narode, misliti na to, kako bi se dala trgovini in prometu nova krepka pobuda. Iz tega vzroka je ravnateljski svet sklenil, s tem predmetom pobliže se baviti ter je ravnatelju naročil, naj predloži nasvete, kako bi se mogel izvesti označen načrt. Ti nasveti so se izrazili v programu, katerega je ravnateljski svet vsprejel in ga Nj. ces. visokost pre- vzvišeni gospod nadvojvoda Karol Ludovik, muzeja pokrovitelj, odobril. Z ozirom na visok pomen nameravanega čina za domačo obrtnijo in našo trgovino, izvolil je v ta namen prevzvišeni pokrovitelj sklicati enketo, katero bo slovesno otvoril Nj. cesarska visokost sam. Naloga te enkete ima biti, da ravnateljskemu svetu muzeja naznanja vse one želje, katere se prikazujejo v najbolj udeleženih krogih glede oživotvorenja trgovinskega muzeja. Podlaga tem posvetovanjem bode omenjeni program in se bodo tudi primerno uvaževala ona mnenja z ozirom na organizacijo bodočega zavoda in sredstva v prospeh trgovine z inozemstvom, katera nameravajo razširjenje in zboljšanje tega programa. Usoj amo se slavno predsedstvo trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani povabiti, da pošlje delegiranca k tej enketi, katera se slovesno otvori dne 25. februarija ob 11. uri dopoludne v sednici dolenje-avstrijske trgovinske in obrtne zbornice, I. Wipplingerstrasse št. 34. Gospod zbornični predsednik izjavi konečno, da se gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgartner kot poslanec zbornice udeleži te enkete. Predsednik je to uže naznanil orientalskemu muzeju. Zbornica vzela je to vest z živahnim odobravanjem v znanje. M XII. Gosp. zbornični predsednik Josip Kušar nadalje naznanja, da je g. zbornični svetnik Karol Luck-mann, kot odposlanec trgovinske zbornice, odpotoval k enketi, katera se je pričela dne 23. februarija 1886. ob 10. uri dopoludne na Dunaji. Tej enketi je namen, posvetovati se o državnoželezniškega sveta sklepu , katerega je sklenil v seji dne 26. oktobra 1885. 1., in kateri slove: - A m »Visoka vlada se naprosi, da dela na to, da se pri lokalnem in avstro-ogerskem prometu tarifi za moko ia žito tako uravnajo, da se odpravijo pritožbe raznih posestnikov mlinov; skliče naj se iz onih kronovin, kjer se vrši ta obrt, eniieta strokovnjakov, da se posvetuje o uravnavi tarifov z ozirom na uplivanje na mlinarsko 261 'obrt; leženih žel v to enketo naj se pokličejo tudi zastopniki ude- po šest dni in člani državnoželezniškega sveta u Seboj Zbornica vzame to naznanilo z velikim zadovoljstvom in kožo črncem temuujejo solnce. S tem prahom prinaša goste megle prahu ? vse zapr v • travo na znanje XIII. Gospod zbornični svetnik Fr. H poroča poper je r trga. Oči zabole, koža na obrazu iu na rokah začne tako, da se kar lomi kaj so storili trgovci z lesom na Dunaji zarad znižanja vožnih tarifov za les. Dne 1. februarija t. 1. bila je deputacija pri gospodu pokati. Zato si ondotni stanovniki žej roke in obraz rna z lojem, da se obvarujejo takih neprijetnosti Chamsin trgovinskem natel c. kr družbe, Packenvji, da mu razloži privil kako južno-železniške do konca junija se imenuje nek zelo neugoden vroč veter v Egiptu. Piha vsakega leta redoma od konca aprili oDrtniji v Kranj škoduj lesni Koroški in Štajerski s tem, da se strah Semoun (samum) vlada po saharski pustinji on je za gališki les za kilometer nastavil tarif kr za dol v / ---^ v, ^lata^latl u ixx j^ u. o cl 1 lej 1 j uu j vj trepet potnikom , ki se predrznejo spustiti na kranjski les pa 33 kr Dne 3. februarija pot preko onih samotnih t. 1 bila je deputacija pri gosp perja, kj kj slišati tiče, kjer vlada grozua tišina ugledati baronu Czediku, predsedniku državno-železniškega sveta tero samoun kedaj pa kedaj vznemiruje. Na dnu ob- in dne februarija pa pri nj. ekscelenci gosp. trg inskemu ministru baronu Pinotu dejal Zadnji je deputaciji zorja raste bolj pojavi se na jeden pot tajnovita črna pika bolj To 9 ki semoun, ki se približuje naj mu predloži svoje težnje pismeno, in sicer iu kate se predložijo te potom trgovinskih in obrtnih zbo Stavila dalje prošnja, naj bi se tarifi ne nastav- onem oceanu peska, ki se brezkonečno širi rega še ni pregledalo nobeno človeško oko, in težko da ga bode, nastajajo holmi fine sipe, ki se kot valovi ijali brez sporazumljenja z državnoželezniškim svetom Gosp. zbornični predsednik izreče zahvalo gospodu premikaj ter zasipajo vse, kar dosegajo vrho teh or- zborničnemu svetniku H za poročilo omenja da holmov se trgajo oblaki fine sipe, in besne naprej kansko silo, tako da potnika preje uduše, predno ga oni se je zbornica uže večkrat potezala in se bode še za znižane tarife. uže osodepolui valovi zagrnejo. Na tisočine potnikov konec vzvelo, na stotine jih trpi še vsakega leta. Za ka pisano je, da je nek pot po tere tempelj poslal Kambiz 50.000 vojnikov da osvoje iu požgo Zevsov Zemljepisni in narodopisni obrazi. prevroči veter razširja peščeno pustinjo saharsko proti atlantskemu oceanu in nilski doli Nabral Fr. J ar o sla v. tok Seuegal zasipa vele 36. suši razne reke na južnem pobočju at]ant- uže zasul v Vetrovi ob sredozemnem morju. Poznamo burjo, o kateri pregovor veli, da se v odvračaj Senju rodeva, na Reki da živi, in v Trstu da umira Spanjci vele svoji burji ;;gallego", in Francozi „mai \ Lionskega zaliva maistral skih gora, zmanjšuje zelenice, kakor sirski pustinji prerodovitno zelenico z mestom Palmi. Arabski pisatelji so bili vedno polni predsodko glede pustinje saharske, ter so ali tujce, opisovali z groznimi besedami vse ono nevedoma, samo da stral mnogim učenjakom, predno so ustanovili pa je dolgo belil glav ka nečo roko božj peklenščakov. četek kateri mu je vzrok. On j se tiče te pustinje. Harmatan so opisovali kot bes v svojem izviru, kot strupen dih vseh res je pa tudi to, da harmatan leden mu je po- ozdravi korenito mrzlične bolnike, da krepi one, ki so ali Pireneje ali Alpe, ki so polne snega ker se spušča z višin. tudi ker prehaja oslabeli zbog presilnega puščanja krvi silovit, šastne vročnice Ocean zakri da zapodi po Mik s peno v tajnovita nepristopna svoja Kar je na jadranskem morju jug, ali kakor ga še njedra nesrečne žrtve svojega besnila nazivajo naši primorci „širok", to je v lionskem zalivu ostavlja potnikom na ogled. Njeni okrajci a pustinj jih foehn", a na Španjskem „solano". Prihajata s pustinj saharske so posejani s kostmi nesrečnikov, ki se belijo na dolgo ob potu, in Kakor širok pri nas, a vzlasti na Siciliji, tako opozarjajo potnika, naj se čuva prinašata tudi onadva seboj ono vrsto zlovolje, inloha- smrt zajeti ker ga vsak hip more vosti, iztrošenosti slabosti v životu, katero narod Valovi morski po pnmorju imenuje „zaparino". Foehn prispevši na zmetavajo svoje žrtve na površje Alp ? raztopi več snega in ledu v enem dnevu kot na- kakor da se rogajo človeštvu, ki hoče, da nad njimi več potov pa velikodušnost, ki ga upro Da in čuti prvo zvokove nebrojnih studencih šum voda, ki začno žuboreti v se mogla pregledati srca vseh velikanov bi se ta srca mogla preiskati do najtanje žilice a Pustinja saharska, v kateri ni vode, ako izvzamemo Bog koliko mili ljudi z visokega padlo nizko, in ko- oaze ali zelenice ki so žive slike otokov na sinjem mladenških liko bi njih z nizkosti se vzdignilo na visoko. Kolik odvažnih sil so zakopale ledene tmine morju, m katera sestoji iz samega peska in fine sipe, severnega pola, koliko mladih in bujnih src je nehalo ona je najglavnejši izvir premenom vetrov na sredozem- nem morju in na obalah afrikanskih. Harmatan vznemiruje obale Gvineji, Sene6cillA m Senegambiji. On piha največ meseca decembra, januarja biti pod peskovitimi navali besneče saharske pustinje nji bo ! Euim in drugim zašlo je solnce, ko je življ vemu se le zarudela zora, in velikodušna podjetja in februarij ostala Sil akopa niegova ni velika, in piha navadno iz groba pozabljivosti Nikdo ne bode njih spomiua vzdig Ali tako je. Ljudstvo, ki napreduje, mora polagati kateri celo okoli klopi postaviti žrtve na žrtveuik prirode. 30.dečkov hajilu deklic avgusta je bila z venci na glavi pri prvem sv. ob in Gospod župnik so ta dan posebno lep, primeren govor starišem za krščansko Naši dopisi. Od sv. Vida nad Cirknico 14. avg. (Obrtnijske in šolske stvari. Zapravljiv ost ali prostovoljni davek.) Ker zunaj tukajšnje okolice ni posebno znano, kako se lesene žlice izdelujejo, naj se mi blagovoli o tej menj važni obrtniji nekoliKo omeniti. Da gre to delo hitro izpod rok. morajo biti pri njem štirje delavci, ki imajo vsak svoje posebno opravilo. Najprej se za to namenjen surov bukov ali javorov les po dolgosti žlic razžaga, potem se trklički po potrebi debelosti razkoljejo, da se zamorejo žlice izrezovati, in prvi delavec te razklane koščeke lesa z malo seKirico (žličarico) površno toliko obdela (obteše), da je uže žlici podobno. Drugi delavec jih z dolgim močnim nožem (obrezovnikom) s pritiskom palca na vrhu razun jamice uže precej na gladko obreže. Tretji delavec ima kriv strug, s katerim žlico dolbe. Četrti ima strgavnik ali gladež, to je majhen, kratek, širok nožiček, s katerim žlice še popolnoma ostrže in ogladi, kar uže tudi bolj odrasli otroci storiti zamorejo. Potem se morajo še dobro posušiti, da črne ali plesnjive ne postanejo, ker take prekupci škartirajo. Štirji delavci naredijo od tri do štiri sto žlic na dan, a vendar je le majhen zaslužek, ker se 1000 bukovih žlic komaj za gold. 30 kr. proda; kdor mora pa še les za to kupovati, se ve, je pa še toliko manj zaslužka. V zimskem njenost do šole napravili izrejo in nag- do starišev, njih sprednikov in otrokom vzlasti ubogljivost čevali. Star lje do šole priporo so tudi opominjali, da naj pač nikoli o šoli zaničljivo ne govore, in svojim predpostavljenim selej spoštovanje skazujejo kar j priporočajo, ter da telje podp mogoče, pri podučevanju otrok pomagajo in uči a pri nasprotovanju bi le veliko pri škodovali in zavirali, kar se žalibog, vzlasti po hribih zelo godi. Kar eden zida, drugi podiraj Sploh povsod več ali manj zarad navadnih davkov, šolskih in občinskih stroškov ljudje pritožujejo, da dandanes ne morejo shajati. Večinoma to popolnoma resnično vendar pa pri marsikaterem prostovoljni davki zgoraj imenovane še daleč presegajo. Ako se namreč eden ali drugi preveč pijančevanj vda ter večkrat v letu po dva ali tri dni skup v krčmi sedi, in poleg preobilne pijače dinarj e v igri na kvarte po zgubi 10 do 20 ali še več golše skozi celo leto precej nabere veliko gospodarstvo zanemarja. Kedar je treba plačati, pride tožba in za njo rubež, katerega je zopet časa zgubi ustaviti treba. Vse to se morda po 4 do Gkrat ponavlj ej zopet kolikor toliko zapije. Tožbenih stro ter se škov se pa pri tacih neumnih okolščinah tudi dostikrat še enkrat toliko nabere, kakor je bilo pravega dolga, preteče, mora času, ko ni ravno druzega posebnega dela, vendar le eni precej pri tem zaslužijo, ker so izurjeni delavci; pri nekateri hiši jih pa celo po 30.000 do 40.000 zraven druzih opravil čez leto naredijo. Javorove žlice so pa zarad dražjega lesa in lepšega dela precej dražje, ter 12 žlic po 10 kr. prodajajo. Prodajo se večidel vse Konec vsega je, da kedar poslednji obrok vendar-le liska ali sivec iz hleva po nizki ceni. Ako je gozd pri hiši, mora pa ta trpeti. Marsikdo pride po takem zanikrnem in zapravljivem gospodarstvu celo ob vse posestvo, potem pa drugim toži: „Ti imaš; tebi je lahko\u Naj vsak po svojem stanu živi in marljivo dela ter po pameti svoje imetje vživa, bo pa z božjo pomočjo, ako ga kaka posebna nesreča ne zadene, uže shajal. Fr. Klinar. % Dobrova 11. avg. ( Vabilo k obhajanji 2oletnice naše.) deže, čebre, pinje, putrehe in banke, kar pa tudi naj- Večina gospodov jubilantov je za to, da se naša 251et> hitreje po trije ali štirje skupno izdelujejo, kjer je taka letnica tukaj na Dobrovi obhaja. Ker imajo pa nekteri družina pri hiši. Sicer, se ve, jih pa tudi vsak posamič dotičnih gospodov še do konca t. m. šolo, obhajala bode ali po dva izdelujeta. Ta posoda je tukaj s prvih rok se 251etnica UčiSci tllii aj na Dobrovi 2. septembra t. 1. tudi zelo po ceni, a vendar samo v zgoraj imenovani Dne 1. septembra popoludne pričakoval bode podpisani vasi, ki okoli 30 hiš šteje, zraven kmetijstva več ko gospode jubilante pri tržaškem in dunajskem poštnem 2000 gold. za-njo dobijo. Poleg druzega je uže dobra vlaku na kolodvoru južne železnice v Ljubljani. v Trst in od tam po širocem svetu naprej. sosedni robski fari, posebno v Krvavih pečeh, izdelujejo škafe, pomoč. Ob Od Tukajšnje šolsko leto se je 31. julija sklenilo, tam podali bodemo se potem in corpore preko Rožnika uri je bila sv. maša s zahvaljeno pesmijo, katere na Dobrovo, ob kateri priliki ogledali bodemo uzoruo se tudi precej odraslih ljudi vdeležilo. Po sv. maši c. kr. osrednjo državno drevesnico. je bila od obeh šolskih oddelkov kake dve uri skupna preskušnia, potem so se spravljene pisanke, risanke in zjutraj ob Dne 2. septembra bodemo imeli tukaj na Dobrovi f * /^v • • . . _ _ uri šolska naznanila razdelila; pridni, in kateri so redno šolo obiskovali, so se pohvalili in iz zlatih bukev brali, gospodov sobratov. sv. mašo z zahvaljeno pesmijo; po maši pa »male bilje" za mir in pokoj duš naših umrlih a drugi so se k večji pridnosti in rednejšemu obisko- Primerno kosilo preskrbelo bode se za vse vdele- vanju v prihodnjem šolskem letu opomnili. Za tem so se žence tukaj v gostilni^ pri „Mežnarji". Popoludne bode nekatere lepše pesmi zapele in s cesarsko himno se je pa izlet na prijazno Sujco k Dolinarji, kjer si bodemo leto zaključilo. Da bi bili pa zamogli nekatere pridne se z božjo pomočjo prav pošteno zabavali, šolarje, kakor kje drugod obdariti, pa tukaj nismo tako Razun gospodov jubilantov vabijo se prav vljudna srečni, ker nimamo takih šolskih prijateljev in dobrotni- tudi vsi oni gospodje, kateri bili so leta 1861. naši sokov, pa saj ni nikjer pisano, da bi se vse moralo za plačilo šolci, kakor: gospodje France Papler, Josip Volkov, storiti. Za vsakdanjo šolo je bilo to šolsko leto tukaj 234 France Vajšelj, Anton Stres, Ivan Benko in drugi; prav za šolo ugodnih otrok, ponavljavnih pa 63, ki so se zelo nas bode veselilo, ako nas bodo tudi še kateri drugi razun predpisanih predmetov se ve da tudi v kmetij- naši starejši in mlajši gospodje sobratje pri tem poča-stvu. posebno v sadjereji, podučevali. Od teh je vsak- stiti hoteli danjo šolo obiskovalo 174, in ponavljavno 57, toraj sku- Prosim pa ob enem vse tiste gospode, kateri se paj 231 šolskih otrok. Pri takem velikem številu bilo bodo naše 25letnice udeležili, da mi to izvolijo kolikor bi proti kje drugod, ki je morda komaj polovico toliko mogoče kmalu po dopisnicah naznaniti, da mi bode mo- otrok, pač potrebno, da se tudi dvorazrednica usta- novila, in toliko bolj še, ker je sedanja precej pre- goče, drugo potrebno o skupaj presrčni pozdrav! Na svidenje! pravem času preskrbeti. Vsem majhna soba, da morajo v veliki tesnobi sedeti in ne- M. Rant, 263 Ljubljane tiaja slovesno po vsi naši državi Cesarjev rojstni dan se danes ob gospod Ljubljani maševal Pevska veselica v Ptuju vršila se je jako si knezoškof Jakob v navzočosti mnogobroj- stom. S loven s k jajno vkljub zaprek, ki so se stavile nekaterim uega občinstva in dostojanstvenikov mogočnega, da še mnogo let ohrani ljublj prošnjo do Vsega pevsko društvo pokazalo je z cesarja našega \ Gospoda državnega poslanca Obrezo hoteli minuli teden telegrami v dunajskih listih in celo praška Politika" pokopati živega in pa volilcem notranjskih selskih občin vsiliti druzega, pri zadnji volitvi propadlega poslanca. Širila se je namreč vest, da bo, ali: je uže gosp. Obreza odložil svoje poslanstvo z ozirom •na zdravje, ter da bo na njegovo mesto kandidiral in vrejenjem te veselice, kako prav razumeva in kako iZgie(ino zua lzvrševati svoj za Slovence velevažen se žalibog vendar bolj pomika proti na Kranjskem v Loškem Potoku prikazal pomen deželi Kolera celo naši sta se dva posamezna slučaj Enako se čuje, da se je v Vrabčah blizo vipavsko-primorske meje pripetil slučaj • • somnji Vsled tega prepovedavaj ea gotovo tudi izvolj 16 eb Trstu obolelo je od nedelj se po Notranjskem gosp Dolenc uuirie pa so 3 za kolero na ponedeljek našo radost smo se prepričali, da zdravj > z Ricmauov in s Komna z Izole naznanja se res bolehnega g. Obreze ni tako oslablj sililo da sicer c- ~ -- — — ua ui ga o i e r n. takemu koraku, temveč se nadejamo, da kmalu 18 oseb slučaj Jelenji na Hrvatskem obolel je za kolero zdravnik zoper kolero Od ponedeljka na torek obolelo je v Trstu St popolnem okreva vsaj sedaj Dalj umrlo pa jih j m in nas je zagotovil g. Obreza, da slučajev, s Poreča 1 kom Iz Izole naznanja se m je poslanst ni kel dložit Vrh so nam došli glasovi iz notranjskih volilnih kro n a- tega pa Tamburaši hrvatski so se jako ugodno kažejo, da si bodo je bode res treba, sami izbrali otranjski volilci pri novi volitvi ki če s svojimi koncerti v Ljubija na Gorenjskem peljali Po- bi se ozirali na svojega zaupnika ne da nost gospodov t.amburašev vsod prikipelo je prav mnogo občinstva poslušat jih vse je bilo navdušeno in občudovalo izurjenost in s*)ret race, katere ljubljanski dopisovalec Ljublj m nekaj grošev pošilja vnanjim listom Kar pri takem početji najodločnejše obsojamo hrvatski gosti včeraj drugi svoj koncert priredili so da take • V I • zmislj gobrojne prijatel je novice iznemirjajo rodbino in mno- Obreze pa častitelje velezaslužnega poslanca Cestitim prebivalcem deželnega stolnega mesta Ljubljane. Deželnega stolnega mesta Ljubljane občinski svet je za spomenik, ki se bode na poziv Njega ces in Celo zoperno pa je videti, kaKo dopisnik očividno ve doma, odstavlja velezasluženega poslanca z m drugemu ogrniti čez ramena da more takoj plajšč poslančev njegov v ime mestne obč > in na Ra pred posebno prijetna vest. da se klepoin današnjega lista dohaja nam ki se vsak dan podaj g osp. poslancu Obrezu za zadnj tri dni zd nekaj časa na zrak zopet kralj. Visočanstva gospoda nadvojvode Albrechta pokoi nemu maršalu in grofu Radeckemu postavil na Dunap določil petsto goldinarjev * ~ ročil mestnemu magistratu, da je v vseh domačih časnikih razpisati splošno nabiranje prilogov v isto svrho. „ - si rneitni magistrat vabiti ljubljansko stanovništvo, da se obilno Izvršuje ta sklep mestnega odbora usoja eč zavživ prav izdatno zboljšalo, primeroma iu moči se urno po vrača j udeleži tega nabiranja in radovolj za to patrijotično podjetje izroča priloge namenjene mestni blagajnici, ka se Gosp. deželni predsednik baron Wiukler vrnil čeraj povodom cesarjevega rojstnega dneva z Logatca nazaj v Ljubljano. Povodom rojstnega dneva daroval je gospod deželni predsednik 100 gld. za ljubljanske uboge, daljnih 100 gld. pa za tera ima nalog, da prejem vsacega daru potrdi in imena darovalcev z gesli vred cesarjevega ~ _ ~ < . ^ c^oii n.1 J3U lil (j I i siti da od časa do časa po novinah ki so morda pndejana ? gla ozirom na lagodnost 4 tukajšnje dobrodelne namene slavljenje cesarjevega rojstnega dneva Gotovo najblažje vredništvo tega časopi in jih izročati mestni blagaj t. občinstva pripravlj tudi si. prejemati darove Škofj Loki Imenovanje. Za c. kr. okrajnega sodnika v imenovan je okrajni sodnik mokronoški Od magistrata deželnega stolnega mest t mk i i ^ ^ 1 _______ a -t r\ t \ Ljublj avgusta 1886 rt Zupan: Grassell gosp dr. Škofi pa škofjeloškemu okraj Čestitamo gospodu sodniku Za c. kr. okrajnega sod m nika črnomaljskega imenovan je dosedanji sodnijski ad I. izkaz junkt v Ilirski Bisti gospod Pavel Juvančič o Dn Ustanovitev zadrug v logaškem davčnem okraji o. in 6. avgusta zborovali ste za davčni okraj lo gaski ustanovljeni obrtniški pra sklenila so se zadružna zadruD i elništv in določile zadružne doklad prostovoljnih prilogih izročenih ljubljanski mestni blagajnici za napravo spomenika maršalu Radeckemu na Dunaji. Mestna občina ljubljanska z geslom: „Deželno stolno izvolilo zadružno na- mest0 Vojvodine Kranjske svojemu bivšemu častnemu tem zboru zadružno načelništv za 1886. leto meščenu" gostilničarj sta bila izvoljena: 1 mesarjev, klav iz zadruge oOO gold. drobnice, trgovskih in prostih obrtov Josip Smole, gostilničar in lesotržec v Dolenjem Logatci; 2) iz zadruge rokodelskih in dopu- Zahvala. ščanih obrtov (izirnši gostilničarj Verbič, krojač v Gorenjem Logatci in mesarje) Povodom prevzvišenega ojstnega dne Njega Ve Nova podružnica c. kr. kmetijske družbe s se ličanstva presvitlega našega cesarja in kralja visokorodni gospod deželni glavar na Kranjskem dczem v Logatcu se ima ustanoviti. Zarad tega sklican - shod kmetovalcev na prihodnjo nedeljo, to je, na 22. m. popoludne v Dolenji Logatec. Pri shodu, kateri uri v šolskem poslopji v Dolenjem st grof Thurn-Valsass ooae popolud ob Logatc > tajnik Gustav Pire •zorujemo na ta shod stopal bode c. kr. kmetijsko družbo gospod Gospodarje logaškega okraja opo- mi je Gu- , , , — očiti dal pet- sto goldinarjev za tukajšnji mestni ubožni zaklad. L šojam si to velikodušno darilo javno oznanjati z izrazom najiskrenejše zahvale. ~ Ljubljani 17. avgusta 1886. Župan: Grasselli. t- 264 Zahvala. Proti tudi vojnemu ministru Boulanger-u porablja se nek njegev životopis, glede katerega nasprotniki Povodom rojstnega dne Njega ces. in kralj. Apo- njegovi trdijo, da ga je zato dal razširiti v veliko tisoč stolskega Veličanstva mi je preblagorodni gospod ces. iztisin, ker hoče „i gra ti Bo na p ar t e-a". Temu na- kr. deželni predsednik Andrej baron AVinkler iz- sproti proglaša 55 Agence Havas" pisanje, v katerem po ročiti dal dve sto goldinarjev, od katerih je 100 gl. roča, da je vojni minister izdajatelja životopisa dal po-namenjenih ljubljanskim ubožčekom po 25 gold. pa zvati po sodnijskih poslih, naj prodajo ustavi. Vrh tesa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici za otroke, varoval- je Boulanger pozval policijo, naj seže po brošuri. niči malih otrok, deškemu sirotišču in dekliškemu pod vodstvom gospe grofinje Sofije Auerspergove stoječemu na Dunaj. Poslanik na Dnnaji, Decrais, odpeljal se je včeraj sirotišču. Izročujoč te zneske njihovemu blagemu namenu potom javnosti izrekam najudanejšo zahvalo za patri- jotično darilo, naklonjeno ubožčekom stolnega našega mesta. Angleška škem parlamentu prečital Jutri se bo v novoizvoljenem angle- prestolni govor > ki po Ljubljani 17. avgusta 1886. l**1! ■ I J SI . I ."IrS^iLi menja program delovanja nove, konservativne vlade. Zbor je sicer uže zbran blizo 14 dni, pa dosedanje delovanje njegovo bilo je samo formalno, obilni preostajoč Zupan: Grasselli. čas pa se porabil za govore političnih strank v Novičar iz domačih in tujih dežel. parlamentu in zunaj parlamenta. Videti je, da se je vlada s pomočjo svojih pristašev nadejala, da za sedaj ne bo treba irskeg Dunaja. Sklep druzega dela Janski-Edels i vprašanja v jedru pretresavati in da se bo med pretrganjem zborovanja do novega leta uže našlo sredstvo, dogovor z od- heimove dogodbe pomenja cesarjevo ročno pismo do ogerskega ministerskega predsednika Tisze. Cesarjevo cepljenimi liberalci, po katerem splošna večina v parlamentu. se vladi zagotovila pismo omenja z obžalovanjem zadnjih dogodeb na Oger Pa ta nada vladina se očividno podira vsled zad- sLem, po katerih bi se mogle kaliti dobre razmere med in pa najnovejših dogodeb v Ulsterskem okraj vojno in tamošnjim prebivalstvom. tretjem ^avku izreka cesar, da duh skupne vojne, katero obsega vse narode države, ne sme biti drugi kot oni njenega najvišjega vojnega gospoda, ker je v tem gotovo najbolje poroštvo, da bo tudi v prihodnje v tem duiiu vela zavest tekmovajočega prizadevanja zvestega spolnovanja dolžnosti, ta dolžnost vojne pa obsega enako brambo države na zunaj, kakor tudi — proč od vsakega njih Irske anglikanskih protestantov oprostenja Irske in pristaši sedanje konservativne vlade katoliki pa so naravno-navdušeni pristaši Gladstonovih predlogov, po katerih se imajo irski katoliki oprostiti biva poleg katoličanov tudi veliko števila so nasprotniki Anglikani vsega anglikanskega pritiska B elfa s t Ulsterskega, začeli so takoj po mestu irske grofije Antrim, okraj Gladstonovih političnega strankarskega gibanja v vzdržavanji reda katoliki predlogov Anglikani demonstrirati zoper nje, ker so pa v notranjem, v brambi postav in tedaj tudi postavno obstoječih ustavnih naredeb. Ko cesar konečno Tiszu nalaga dolžnost, naj posebno pazi na te dogodbe, ako treba, skrbi, da se ljudstvo poduči, protipostavnosti pa z vso ojstrostjo kaznujejo sklicaje se na polno zaupanje va-nj in njegovo domoljubje. Poljskim listom se z Dunaja naznanja, da se ima državni zbor zopet sniti dne 21. septembra. Ogerska. — V Budapeštu ima se obhajati 2001et- odločno za-nje, vnel se kmalu hud razpor s kateri je pred nekaj tedni dorastel do pravih, politično-verskih bojev v tem mestu. Takrat je vlada vmes se°:la veliko vojno močjo in je z orožjem nala bojevalce Pa zadnje dni ponovili so se v Belfastu taki boji v veči meri, ker so jih je vdeležilo več tisoč ljucli, ki so drug na druzega streljali ure poredoma Pri takem boju, uže pravi vojski, bilo je na vsaki strani več mrtvih in mnogo rala vojna z veliko silo razgnati boj jenih in konečno je mo Opozicija porabila bo te dogodbe v parlamentu niča, odkar si je cesarska vojna zopet prisvojila Budim- in zoper vlado ter ji bo očitala da sko trdnjavo. Uradni in poluradni ogerski listi prizade- bojem v Belfastu in da se ona dala povod zelo skazala nezmožna vajo si dokazati, kako složno je takrat postopalo oger- zabraniti zadnjo ponovitev bojev, akoravno ji je moralo sko ljudstvo b cesarsko vojno, in s tem skušajo pokriti biti znano po zadnjih dogodbah, da se pripravljajo in s grdo pustoto, katero je zapustil zadnje mesece umetno tega sklepalo se bo sploh da napravljen upor zoper skupno državno vojno. Dunajski vladi prijazni listi pripomorejo po vsi moči edanja vlada sploh ni zmožna, stalni mir vpeljati med Anglaško in Irsko te Ju/ UliUJUUl '1U/U1 I JjU^Ul IJOtl l 1 |/V ULJ VJ JL v^J \J KJ T Ol 1X1 kj tV^Cl OlCllluL/Cl » da bi potem te svečanosti dejansko pokrile one črne predstoječi adre stališča borila se bode opozicija zoper vlado pri razpravi in tako bo na dnev red maroge. In gotovo se bo vse to dalo doseči, samo spravila irsko vprašanj one roge, katere je pri tej priliki pokazal Tisza, se ne nič ni pripravlj takoj sedaj ko vlada še ceo za rešitev sile kočij vp bodo pokrile nič več, ako tudi še nekaj časa ostane na in ko še nima podlage, na kateri bi si mogla zagotoviti krmilu Ogerske do časa, ko bode temeljit prevrat mogoč. večino v zbornici Francoska. Diplomatična vojska Francoske z Vatikanom zarad Kitajske še ni dognana, o tem oziru se piše » Pol. Corr." s u Pariza: Ako bo dokonečni sklep Vatikanov glede vprašanja zarad diplomatičnega zastopstva na Kitajskem za Francosko neugodno, se bode nazaj pozval francoski poslanik pri Vatikanu in dalje se bodo stroški za to poslanstvo iz budgeta izpustili. Vrh tega se je bati, da bi se v tem slučaju od strani Žitna cena v Ljubljani 11. avgusta 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 34 kr. banaške 7 gold. 35 kr. turšice 4 go]d. 87 kr. soršice 6 gold^ 45 kr. rži 4 gold. 87 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. mnegobrojnih poslancev sprožilo vprašanje poklica kon- Prosa 5 g°ld- 87 kr- — ajde 4 gold. 39 kr. — ovsa 2 gold. kordata. 92 kr. Krompir 4 gold. 87 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani