274. št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja Številka velja K 2*- V L ' ,s^tu, sreda 9« novem&ra 1921. Naročnina za kraljevino r SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K Letno 600 K. iglast: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUG0SLAV Se"menu vlade poverjenik za prosveto dr. Alaupovič in v imenu mesta občinski funkcijonar Petrik. Ob desetih dopoldne je bil otvorjen kongres v dvorani bivše zbornice. Kongres je otvor"! Predsednik udruženja Miliajl<> Jovič in Predstavil delegatom pokrajinskega namestnika Juraja Demetroviča, poverjenika za prosveto dr Alaupoviča, testnega komisarja dr. Petrika in Predsednika književniško - pedagoškega zbora dr. Cajkovca. Nato je pokra. 1‘nski namestnik v kratkem govoru Poudarjal potrebo delovanja v korist * eji narodnega edinst/a in poverjenik ar- Alaupovič potrebo po r.dstranitvi Vsega onega, kar nas razdvaja in s či-. er so nas tujci slabili. Predsednik se spomnil potem kralja Tetra, kate-g*u so vsi prisotni zaklicali »SlavaN -j^enil je tudi pokojnega Davorina ,rstenj>aka in vse one, ki so na polju .ave padli za edinstvo lomovine. So-nikSn° sprejet pridU-g predsed- *a> naj se pošljeta kralju in ministru Progveto pozdravni brzojavki. Za njim je govoril dr. Caknvec, nak?r se je konstituiral kongres z volitvami tajnikov in posameznih onborov. Takoj po konstituiranju je referiral Mi-hajlo Stanojevič o načrtu za. poduk na ljudskih šolah, ki se nameriva uvesti na naših šolah. Popoldne ob šestnajstih se je kongres nadaljeval. Zvečer bo v čast gostom v gledališčir slavnostna predstava. USPEHI IN NEUSPEHI NAŠEGA FINANČNEGA MINISTRA. Zagreb, 8. nov. »Obzor« poroča iz Beograda, da se povrne finančni minister dr. Kumanudi najbrže pojutrišnjem v Beograd. Dr. Kumanudi ni v Londonu nič končnoveljavnega sklenil, pač pa se je pogajal na povratku s francoskim konzorcijem v Parizu in z ameriškim konzorcijem, ki je stavil ponudbe glede posojila. Pogoji angleških konsorcijev so bili nesprejemljivi, ame-rikanski in francoski predlogi so pa mnogo boljši. USTAVLJEN ŽELEZNIŠKI PROMET. Budimpešta, 7. nov. Madžarski do pisni urad poroča iz Šopronja: Rav-natejstvo državnih železnic je včeraj ustavilo neposredni promet z Zapadno Madžarsko. Na progah Kisek-Šopronj-Kopcseny-2elezno, Ruszt - KOrment-Giissing (Nemško Novo mesto) ter po ostalih zapadno-madžarskih progah je promet z vlaki ukinjen. Na progi železnice Raab-Šopronj-Ebenfurt kakor tudi po južni železnici vozijo vlaki po voznem redu. IZVOZ KROMPIRJA NA MAD* ŽARSKEM. Budimpešta, 7. nov. Deželni senat za ljudsko prehrano je popolnoma prepovedal izvoz krompirja in postavil promet s sladkorjem pod stalno kontrolo. Z ozirom na ceno jajec v inozemstvu, je bilo izvozničarjem naročeno, naj prepuste notranji uporabi toliko količino jajec, ki presega raz-mersko številko 1:1. Dovoljen je uvoz masla. Senat je končno dovolil, da se sme za fabrikacijo salam uporabiti 50 tisoč svinj. SVOBODEN UVOZ V ROMUNIJO. Beograd, 8. nov. Romunska vlada je dovolila svoboden uvoz v Romunijo, Obenem je stopila v veljavo določba o novih carinskih tarifah, ki so zvišane na 200 do 500 odstotkov. Beograd, 8. nov. Danes so posetili delegati trgovinske zbornice v Beogradu namestnika finančnega ministra Križmana in so ga prosili, naj sprejme predloge trgovinske zbornice za sanacijo naše valute INTERPELACIJA DR. KOROŠCA RADI DEMOBILIZACIJE. Beograd, 8. nov. Poslanec dr. Korošec je interpeliral ministrskega predsednika Pašiča glede mobilizacije in zahteval, da se demobilizira, ker je mobilizacija nepotrebna in škoduje državnim financam. PROTI MORATORIJU. Ljubljana, 8. novembra. Gospodarske korporacije so imele danes dopoldne v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zborovanje, na katerem so sklenile odločno protestirati proti temu, da bi se uvedel moratorij v Jugoslaviji, ker bi to pomenilo usoden udarec za naše gospodarstvo in za našo valuto. Odločno protestirajo proti temu, da se zatvorijo borze, ker bi si na ta način kupčijski svet še teže mogel nabavljati potrebna denarna sredstva in bi se začela zakotna trgovina. Odločno protestirajo proti centralizaciji vsega deviznega prometa v Beogradu, ker bi se na ta način, kakor so pokazale že prejšnje izkušnje, toliko kakor onemogočilo hitro denarno poslovanje in obračunavanje. Sklenilo se je, da se pozovejo vse trgovske in obrtniške zbornice v Jugoslaviji k enakemu postopanju. ZAHTEVE ZAGREBŠKIH IGRALCEV PO POVIŠANJU PLAČ. Zagreb, 8. nov. (Izv.) Člani tukajšnjega Nar. gledališča zahtevajo vsled naraščajoče draginje povišanje plač, in sicer pri manjših plačah za 50 odstotkov, pri večjih pa za 20 odstokov. PRVI OFICIJELNI SPREJEM PRI KRALJU. Beograd, 8. nov. (Izv.) Jutri priredi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander ministrom in predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju obed. To je prvi svečani sprejem pri kralju po položitvi prisege. DEMOBILIZACIJA NA ČEŠKEM. Praga, 8. nov. Predsednik republike je danes odredil demobilizacijo vojske. Kot dan zač:tka demobiliza cije je določen io. november Uprava vojske namerava izvesti d^mobiliza 'ijo pred koncem novembra. Ob tej priliki ie predsednik izdal nnnadno povelje, kjer izraža svojo zadovoljnost zaradi tega, ker je bila vojaka v tako kratkem času pripravljeni in 1-ier ugotavlja, da je hitra koncentiadja oboroženih sil odločilno vplivala na ugodni razvoj dogodkov. ZVIŠANJE TELEFONSKIH PRISTOJBIN V AVSTRIJI. Dunaj, 8. nov. (Izv.) Finančno ministrstvo naznanja, da se s 1. januarjem 1922 telefonske pristojbine potrojijo. Pristojbine za uporabo telefona v lokalnem prometu bodo od tega dne znašale za prvo skupino 1&000 kron na leto, za drugo 36.000 in za tretjo (z neomejenim številom razgovorov) 90 tisoč kron. — Glavni odsek narodne skupščine, ki se sestane dne 10. t. m., se bo bavil s tem povišanjem telefonskih pristojbin. Naloga sedanje vlade. Naš notranjepolitični položaj se je v gotovem oziru znatno razčistil. Neposredno pred zasedanjem narodne slaipščine sta se vršila dva znamenita strankarska zbora, ki sta oba zavzela pomembna stališča k nadalj-nemu notranjemu razvoju države. V Beogradu je zborovala demokratska stranka, ki je začrtala smernice bodočega notranjega dela v smislu njene dosedanje politike. To se pravi, da se bo Vidovdanska ustava vsestransko uveljavila po dosedanji smeri demokratskega režima, neoziraje se na nevarnost, da se država in narod zaplete v dolgotrajno ustavno borbo, ki bo izločila večino naroda od vsakega sodelovanja v državni upravi in ustvarila nasprotovalno stališče velikih delov naše domovine proti narodnemu in državnemu edinstvu. Nič manj nepomirljivo stališče je zavzel lirvatski blok na zborovanjih v Zagrebu, ki so izcimila naravnost izzivalne državnopravne izjave in tudi nevarne politične nakane proti dosedanjemu državljanskemu sožitju jugoslovanskih pokrajin. Med drugim je nesrečni lirvatski blok zahteval sklicanje bivšega hrvatskega sabora, ki naj šele izreče državnopravno zvezo z Beogradom in Ljubljano, kakoršno bo izvolil sam prostovoljno proglasiti. Zaman bi bilo spuščati se v razgovor o pravni in politični nezmiselnosti, katero je lirvatski blok s tem izrekel. Naše mnenje je, da lirvatski blok namerno proglaša taka nepomirljiva stališča, ker slabšajo notranjepolitični položaj države in obenem čedalje večjo nujnost sporazuma centralne vlade s hrvatskimi pokrajinami. Jugoslovanska država obstoja že tri leta. Danes se nahaja njeno narodno gospodarstvo, državna uprava in finance v krizi, kakoršne doslej še ni doživela. Nikdar ni bila potreba notranjega sporazuma večja in na vse strani nujnejša, kakor danes, ko je naše denarstvo skoro propalo in se nahajamo v objemu katastrofalne ekonomske krize. Ako demokratska stranka kot taka zavzame stališče, ki je v direktnem nasprotju z realnimi zahtevami pametne in pomirljive notranje politike, tedaj ji tega kot stranki ne moremo zameriti. Drugo pa je državna vlada, ki bo prihodnje dni stopila pred našo narodno skupščino in bo imela opredeliti višje državne interese pri vodstvu notranje, gospodarske in zunanje politike, ki morajo biti utemeljeni izključno z nestrankarskimi potrebami državnega in narodnega edinstva. Te dni objavlja Obzor izvirna pojasnila k zborovanju hrvatskega bloka in ugotavlja, da z njegovimi izjavami ni bil prejudiciran skupni narodni parlament in skupno suvereno središče. Orijentacija hrvatskega bloka se giblje v okviru zajedničke države Srbov, Hrvatov in Slovencev ter opredeljuje samo pokrajinsko samoupravo. Naj si bo z izjavami hrvatskega bloka kakorkoli. Neodložljiv državni In narodni interes zahteva, da naša središnja vlada enkrat iz vladnega stolca pokliče poslance hrvatskega bloka na odkritosrčen razgovor, ki bo na nedvoumen način ugotovil, da so Hrvati za enotno državo in da je dosedanja politika hrvatskega bloka šla samo za obširno pokrajinsko samoupravo. Tako bi želeli na čelu vladne izjave, ki jo bo stari, preizkušeni državnik Pašič podal v narodni skupščini, zgodovinsko poslanico pomirljivosti in poziva na skupno delo v parlamentu. Strankarske strasti sicer narekujejo dosedanjo brezobzirno postopanje. Toda državni in narodni interes zahteva v vprašanju notranje upravne raz-dhHtve spravo, ki bo dala državi notranji mir. Tu je končni izvor sedanjega kritičnega položaja. Vlada naj ga doume in poizkusi oficijelno rešiti. LJUDSKO GLASOVANJE V ŠOPRONJU. Dunaj, 8. nov. (Izv.) Avstrijska vlada je poslala veleposlaniški konferenci noto glede dogodkov v Šopronju. Na podlagi vesti, ki so jih prejela tukajšnja uradna mesta, so avstrijski vladni krogi dobili vtis, da so merodajna mesta v Parizu za avstrijsko stališče glede ljudskega glasovanja v Šopronju po vzorcu koroškega plebiscita. ČEHOSLOVAŠKA CERKEV. Praga, 8. nov. V včeraj v vestniku ministrstva za šolstvo in narodno kulturo objavljenem statutu češkoslovaške cerkve se v prvem členu določa pojem češkoslovaške cerkve takole: Češkoslovaško cerkev tvorijo Kristjani, ki priznavajo nauk Jezusa Kristusa po določbah prvih sedem občin cerkvenih kongresov in nicejsko - carigrajske veroizpovedi ter se ravnajo po tradicijah husitskega gibanja, ki povsem odgovarjajo duhu sedanje človeške kulture. SPOPADI MED KARABINJERJI IN KOMUNISTI. Reggio Neli’ Emilia, 8. nov. Med karabinerji in komunisti Je došlo do novih spopadov. En komunist je ustreljen, dva karabinjerja sta smrtno ranjena konference v Portorose sklicala v Rim konferenca nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije. STAVKA ŽELEZNIČARJEV V RIMU. Rim, 7. nov. V zr.ak protesta proti fašistovskim napadom so pričeli železničarji enourno protestno stavko. B©?xra »orolila. Zagreb, 8. nov. Devize: Dunaj 6.40—6.50, Belin 152—160, Budimpešta 36—37, Bukarešta 185, Italija 1600—1630. London 1430—1460, Newyork 379—380, Pariz 2726 do 2775, Praga 390—398, Švica 6850, Valute: ameriški dolarji 378—385, carski rublji 15—25, napoleondorl 1450, nemške marke 140—150, italijanske lire 1600—1610. Praga. Na današnji borzi je vedno padala vrednost nemške marke. Snoči je notirala še 33.50« danes je zgubila 10 točk in je notirala na koncu borze 26. Tudi druge vzhodne devize in valute so utrpele precejšnje zgube, zlasti balkanske devize. Beograd je zgubil 9, Sofija 6 in Zagreb 2 točki. Tudi izplačilo Budimpešta je bila zelo šibka. Nntirali so: Berlin 25 60, Beograd 83.50, Bukarešta 38.60, Zagreb 21.10. Varšava 3. 125, Curih 1787, Sofija 39.60, Dunaj 1.325. Dunaj. Na današnji privatni borzi je bila tendenca zelo trdna in cene toliko za valute in devize, kolikor za efekte so stalno naraščale. Kotirali so: dolarji 6100, marko 2010, češkoslovaške krone 6150, jugoslovanske krone 1550, madžarske krone 600, poljske marke 218, leji 28, lire 250, francoski franki 445, švicarski franki 1130, funti 23.700. Curih. Berlin 1.75, Newyork 536, London 21.11, Pariz 38.90, Milan 22.25, Praga 5.50, Budimpešta 0.55, Zagreb 1 35, Bukarešta 2.50, Varšava 0.19, Dunaj 0.19, avstrijske krone 012. AVSTR. DVOR. SVET. APETIRAN ZARADI FINANČNIH MANIPULACIJ. Dunaj, 8. nov. (Izv.) Danes je bil aretiran dvorni svetnik v finančnem ministrstvu I1agg, ker se je pri preiskavi dognalo, da je avstrijske rente, ki so se nahajale v inozemstvu, na nedovoljen način uvažal v Avstrijo in jih potem žigosal, nalo pa razpečaval po višjem tečaju kakor avstrijske rente. Škoda, ki jo je s tem povzročil avstrijski državi, znaša več sto milijonov' K. Lvov, 8. nov. (Izv.) Oddelki ukrajinskih vstašev pod poveljstvom polkovnika Szapcla so po večdnevnih bojih, v katerih so zlomili odpor 24. bolj-ševiške železne divizije, zavzele Vinico in s tem tudi železniško progo Žmerin-ka-Vinica. SANACIJA VALUTE. Beograd, 8. nov. Danes popoldne je imel ministrski svet sejo, ki je trajala od šestnajstih do dvajsetih in na kateri se je razpravljalo o sanaciji naše valute. Govorilo se je o silno strogih naredbah, ki bi absolutno morale povzročiti, da se zboljša valuta dinarja. O tem vprašanju se bo posvetoval ministrski svet tudi jutri in na prihodnjih sejah. Nadalje se je v zvezi z različnimi zunanje-političnimi vprašanji govorilo tudi o demobilizaciji »aše vojske, kar pa še ni bilo končnoveljavno sklenjeno. Vsekakor se bo izvršila demobilizacija polagoma in po tehničnih možnostih. IZPOPOLNITEV BOLGARSKE ♦VLADE. Beograd, 8. nov. (Izv.) Po vesteh iz Sofije je ministrski predsednik Stambolijski izpopolnil svoj kabinet. Na mesto umorjenega vojnega ministra Dirltrova je bil imenovan dosedanji državni pravdnik pri vrhovnem sodišču Janev. Listnico prometnega ministra prevzame podpredsednik sobranja Manilov. NOVA KONFERENCA V RIMU._______________________________________ Rim, 8. nov. Italijanska vlada deluje | I na t?, da bi se takoi oo objavi sklepov 1 NaroČaite JllgOSlaVUO I IŠŽe se pripraven hrall. Zbornica v Budimpešti je ukinila vladarske pravice Karla Habsburga in prestolonasledstvene pravice Habsburške rodovine. Na Madžarskem je sprejet tedaj zakon, ki onemogočuje Habsburžanom, bodisi Karlu IV. kot ostalim članom njegovega krvnega sorodstva povratek na prestol svetega Stefana. Da bi se to ne bilo zgodilo, ako bi odločale samo note iz Pariza ali Londona, o tem smo si precej na jasnem. Da se niso naše divizije kopičile na mejni črti, bogvedi, če bi se Karl tako neslavno vozil po plitvi Donavi in če bi madžarski parlament tako sklepal o njegovih kraljevskih pravicah; Iz govorov, ki' so Spremljali faz-prave in odločanje o detronizaciji, se je brez maske pokazalo madžarsko na-ziranje; Prikrivali niso ničesar, kar bi bilo navsezadnje tildi brezuspešno in nepotrebno. Poznamo dobro može, ki so na vladi v Pesti; s svojimi besedami se nam niti ne odkrivajo, niti ne zakrivdjo. Politična plast, ki vlada danes V Madžarski, je nespravljiva; ona nam ostane sovražnik, s tem je treba brezpogojno računati. Ali vrnimo se k detronizaciji sami. Kljub njeni uzakonitvi je ostala Madžarska kraljevina’. Ostala pa je tudi brez kralja. Samo po sebi se uriva vprašanje, kje so garancije, da se eventualno, ako se zaključi ugodna med-narddHd prilika, ne pokličejo znoVa Habsbutgovci na prestol. Ako se more skleniti zakonska določba proti temu, se lahko Seveda tudi spremeni iri razveljavi. Mi sami se zavedamo, da so zoper to možnost garancije le v «ialih divizijah. Velika ententa, ki se je bila pridružila naši zahtevi po detronizaciji, poskuša doseči onemogočenje te zle možnosti na drug način. Po eni strani naj se Karlu Habsburgu fizično onemogoči, vrniti se na Madžarsko. Zato se pretresa internacija na kolikor mogoče oddaljenem otoku, odkoder še hc prilete aeroplani v enem poletu do blažene zemlje madžarske. Ali bo to Madeira ali Assuncion ali Quanah?(ni ali morda celo Spitzbergi, kdo ve! Kot drugo sredstvo pride v poštev čisto pametna poteza, da se madžarski prestol čim hitreje — izpolni s kako drugo osebo, ki bi na ta način tvorila isto(akrt fizično oviro vrnitvi Karla. Ta fizična ovira bo tem izdatnejša, kolikor tesneje bo z njo zvezana tudi politična moč. S tem pa načnemo vprašanje, najkočljivejše pri vsej zadevi ¥— kdo naj postane madžarski kralj. Tisti, ki jim je na tem, da se res žapre Habsburgom povratek, morajo težiti za tem, da postane kralj madžarski osebnost, ki je dobro zasigurana v antihabsburških interesih. To more biti ali domačin ali pa zunanja osebnost. Imenuje se Horthy in imenujejo se italijanski, angleški in morda še kak drug kandidat. Kaj pomeni Hor-thyjeva kandidatura za nas, so povedali v drugi obliki že uvodoma. Kaj ‘pomeni za nas kak italijanski Grands-elgneur kot madžarski kralj, ni treba še posebej utemeljevati. Ako si poiščejo Madžari kralja na Angleškem, nam tudi ne bo v korist, prav tako ne, ko eventualna personalna unija t Ru-munijo. Res bi se s tem zagradila Habsburgom pot nazaj v Pešto, toda utrdile bi se tudi zveze proti nam. Vsekakor je z našega stališča zeieti kralja, ki bi izhajal iz krogov oziroma iz države, ki je proti nam čim najmanj zainteresirna. Tu pa je izbira kočljiva. Zahtevajte »JUGOSLAVIJO* Pred Washinston> sko konferenco. 1. Velika konferenca najvplivnejših državnikov svetovnih Velesil se prične lh novembra t. I. v Washingtoflu. Človeštvo je doživelo že toliko razočaranj nad raznimi mirovnimi in nemirovnimi konferencami, da bi bil najhujši pesimizem tudi sedaj skoraj upravičen. Ce bi se našel idealist, ki bi morda veroval, da pridemo do razorožitve, bo gotovo razočaran, kakor lahko s sigurnostjo trdimo, da ne pride v doglednem Času do resnega konflikta radi nasprotstev v Tihem Oceanu in v Vzhodni Aziji. Najpomembnejši uspeh te krinferefcce bo, da se jasnrijšfe poka-žejd smeri, v katerih sc bo gibala evropska in sploh vsa svetovna politika. S tega stališča je potrebno, da si natančnejše predočimo nagibe, ki so povzročili konferenco in spozndrho vprašanja, ki bodo odiččkld 0 fijeKefh poteku. Prvotno naj bi se udeležile konference samo Združene države, Velika Britanija in Japonska, da bi razpravljale o omejitvi oboroževanja na morju, pozneje pa se je razširil prograrri na razorožitev sploh ter Sta bili povabljeni tudi Francija in Italija in končno so sklenili, da naj se razpravlja tudi o Daljnjem Vzhodu s sodelovanjem Kitajske. idejno jd vstaia misel ha konferenco v Artgiijl iti sicer radi nevzdržnega razmerja med Anglijo in Japonsko, incijativo je pa prevzela Amerika, ki v lastnem interesu tudi želi jasnosti v tem razmerjtl ih jasno je, da Se bo predsed. Harding že z ozirom na prestiž Zdržehih držav trudil, da sc konferenca ne razide brez primernega uspeha. L. 1902 je sklenila Anglija z japonsko zvezo proti Rusiji radi skupnih interesov po načelu moderne diplomacije, da je vsako sredstvo dobro za uničenje neljubega soseda, kakor dela danes tudi Italija z nami. Oslabljcnje Rusije je bil edini celj, gospodarski interesi obeh držav glede Kitajske In Sibirije So se že takrat križali. Cilj Japonske je bil, da doseže vodstvo in nadvlado v Vzhodni Aziji, Angleški pa je bilo pri srcu da ohrani državice drugega reda, (Prav kakor sedaj v Srednji Evropi!) da V vsakem slučaju onemogoči Velesilo, ki bi Jahko postala nevarna njenemu svetovnemu položaju in gospodarski prioriteti. Japonsko - ruska vojna je v tem oziru jjretnalo stOrila. Rusija je bila sicer okrnjena v Vzhodni Aziji, toda obrnila se je v Perzijo. Japonska je bila sicer financijelno precej odvisria od Anglije, kar pa jo ni oviralo, da je hodila politično in gospodarsko, svoja pota. Nad japonsko ekspanzivnostjo se je Anglija vračunala, kar se je prikazalo kmalu po 1. 1905. Japonska je čuvala svojo industrijo s carino, vpliv se je pokazal tudi v Koreji, Mandžuriji in celo po pokrajinah angleške interesne sfere. Takrat se je pričela Anglija bati Nemčije In je zato morala molčati napram Japohski. Angleški (dominijoni, zlasti Kanada, Avstralija in Indija so protestirali, a Japonska je subvencionirala svojo pomorsko trgovino, da je lahko hadkrilila angleške trgovske družbe. Politični in gospodarski ugled Anglije je rapidno padal in kar je najhuje, njen prestiž je prišel v neVarnost in v Indijo je pričela siliti panazijat-ska agitacija. (Dalje prihodnjič). M Ml- Trst, dne 4. novembra I921. Danes se slavi po vsej Italiji spomin neznanega vojaka. Na slavnost v Kopru, pod katero spada Portorosc, je bila povabljena tudi portoroška konferenca in se je temu vabilu odzvala. Udeležile so se slavnosti vse delegacije, izvzemši avstrijsko; za Jugoslavijo dr. Rybar in načelnik finančnega ministrstva Živkovič. Clanc konference, ki so prišli s Posebnim pa-robrodom, so sprejeli v Kopru na pomolu Vdjaškč ih civilne oblasti in nekoliko doihačega oBčihštVa. Sprejem je bil UljbdčH a brež posebiie toplote. Niti pri sprejemu, niti kashčjč ni bilo govorov. Po sltlžbi božji, pri kateri je bilo videti najvfeč vojakov in šolske mladine, so bili na glavnem trgu OROlu spfr-minSke plošče v čaSt padlim bbjevrtl-kom (med katerimi Nazaflo SaurO) obešeni venci. Od delegacij So vence poklonili italijanska, madžarska in poljska. Koprčani so pritčffi razkazovali svoje znamenitosti v Taccovi palači, sedaj muzej in v cerkvi, nakar so spremili konferenčne ndeležnike k parobrodu. V celem mestu ni bilo videti niti enega okoličanskega kmeta, niti kmetice: Koprčani so hoteli ostati med seboj in zato je izgledalo mesto precej prazno. Oglasili pa so se fašisti, katerih je prišlo kakih pet, šest na pomol k slovesu. Ko so delegati bili že prošli mimo njih, je epen starejši fašist zaklical: »Qua semo taliani e no sciavi!« (Toikaj smo Italijani in ne ščavi). Potem pa So se postavili na pomol zraven ladje in parkrat vzkliknili: »Viva Fiufne Italiana!« »Vogliamo Fiume italiana!« Ko so Frdncozi in Angleži izvedeli za pomen te otročje demonstracije, šo še nasmehnili in so občudovali laško kOltuf-o, ki se M tžk nš-čin javlja pred tujimi gosti. Po tem ju-naškefn nastopu so šli fašistovski heroji zadovoljno domu. Hiše za tokrat niso nobene zažgali: Gospodarstvo. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda. Na Ženevskem velikem semnju v prid centralnega dobrodelnega urada so fazni inozemski faktorji, njim na čelu dotični konzularni zastopniki, priredili tudi svoje oddelke, na katerih je razstavljeno tipično narodno blago dotlčne dežele. Prav odlično je zastopan na tem semnju tudi jugoslovahski oddelek, katerega sta priredila naš ta-mošhji generalni konzul g. Petrovič in njegrivd soproga. V tem oddelku so razstavljena dela v prvi vrsti naše jugoslovanske domače obrti. V to sVrho je g. Petrovič nedavno osebno interveniral v glavnih krajih Jugoslavije* posebno v Beogradu, Zagrebu, Sara-jevem in Ljubljani, da se naberejo izdelki naše jugoslovanske narodne in domače obrti, kakrir vezenine, narodne noše, majolike, preproge in slično. Za izvedbo tega namena se je posebno zavzelo »Kolo jugoslovenskih sester«, ki je nabralo potrebno blago za razstavo in ga dostavilo našemu generalnemu konzulu v Ženevi. Še preden se je otvoril jugoslovenski oddelek na ženevskem semnju, sta naš generalni konzul in njegova soproga priredila v svojih salonih razstavo teh izdelkbv, na katero sta povabila tudi časnikarje, katerim sta podala potrebne podatke in tolmačenja o naših domačih narodnih izdelkih. O tej razstavi piše n. pr »Journal de Geneve« med drugim: »Povodom tukajšnjega velikega semnja sta gospa in gospod Petrovič, generalni konzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, priredila v svojih salonih razstavo izdelkov in na-rodhih del, ki sta jih prejela Iz Jugoslavije. , • Ta razstava je jako zanimiva, ker naš seznanja predvsem z domačo obrtjo Srbov, Hrvatov Ih Slovencev. Jugoslovenski oddelek na semnju se bo posebno odlikoval vsled različnosti vezenin. Gospa Petrovičeva se je zelo potrudila za nabiranje razstavljenega blaga, pri čemer so jo beograjske, zagrebške in ljubljanske gospe požrtvovalno potrudile, da je ta prireditev v prid ženevskih ubožcev sijajno uspela. Občudovali smo bogat? in lepe srbske in hrvatske vezenine, posebno one s Kosovega, očarljive motive Čipkarskih izdelkov ljubljanske čipkarske šole, lepe narodne noše iz Slovenije, Stare Srbije in Makedonije, umetniške izdelke na usnju iz Hrvatske, lepe keramične proizvode iz Slovenije in domače lončarske Izdelke iz Srbije. Zlasti je treba omeniti intarzije v kovini in filigranske izdelke umetniških ateljejev v Sarajevem. Slednjič* je treba omeniti krasne preproge iz Pirota, proizvode stare srbske domače obrti, ki se odlikujejo po izvirnosti v svoji risbi in bogastvu barv«. Dobava lesenih zabojev. Uprava državnih monopolov v Beogradu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 2. decembra 1921 ofertalna licitacija glede dobave 76.800 komadov zabojev iz mehkega lesa. Predmetni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. -j- Prodaja bakrenega kamna. Okr. glavarstvo v Celju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se proda na ofertalni licitaciji ca 430 ton bakrenega kamna (Kupferstein) z vsebino približno 21 % čistega bakra, ležečega pri državni cinkarni v Celju ' dne 22. novembra 1921. Ofer-talne ponudbe, ki morajo biti v za-ivorenem kuvertu pod pečatom, opremljene z 20 dinarskim kolkom se bo sprejemalo imenovanega dne do IX. ure dopoldne v pisarni ravnateljstva Državne cinkarne. O ostalih dražbenih pogojih se interesenti lahko informirajo pri okrajnem glavarstvu v Celju, soba št. 7 med uradnimi urami. -j- Tvornica šampanjca. V Velikem Središtu pri Vršcu sta ustanovila gg. Hauzer, vinski trgovec v Vršcu in Švicar F. Forster tvornico šampanjca. Tvornica, bo proizvajala letno okrog 60.000 steklenic šampanjca. -f- Tovarna nogavic in pletenin d. d. v Tuzli. V Tuzli je osnovana tovarna nogavic in pletenin d. d., z delniško glavnico enega in pol milijona. 4* Pridobivanje petroleja v Češkoslovaški republiki je oddano ameriški družbi. Ministrski svet je odobril s Standart Oil Company dogovor, ki je bil tudi nčmudortia podpisan. Tu gre za 3oletno pogodbo, s katero je dobila ameriška družba Standart pravico pridobivati nafto v ozemlju češkoiovaške republike, izvzemši kbelske petrolejeve vrelce ter nekatere druge večje vire, Ustanovila se je družba s kapitalom 100 milijonov kron, od katerih bo 48 odstotkov v rokah imenovane družbe, a 52 % V državnih rokah. -f- Brezposelnost v Italiji. Po službenih italijanskih podatkih je matalo skupno število brezposelnih 1. sept. 470.542 oseb, izmed teh 370.336 inoš" kih in 100.006 žensk. Naivečja brezposelnost vlada v Lombardiji, v najin-dustrijalnejšem krdjU, kjer je brezposelnih 110.161; zatem v Benečiji 9J tisoč 761; Pijemontu 67.868; Emiliji 55.527; Torkani 48.284; Liguriji 27 tisoč 717; Siciliji 27.064; Puljiji 22 tisoč 4U- „ 4- Izvoz premoga iz češkoslovaške republike je znašal 1. 1920. vsega skupaj 43^5°/78 q. Od tega je šlo na Nemško 24,059.196, v Avstrijo 18 milijonov i 12.058, na Poljsko 77°&4?* na Madžarsko 99.346, v Jugoslavijo 60.646, na Rumunško 4L860, , v Svi* co pa 65.815 q. V istem čdfetl je ztta-šal uvoz 12,986.830 q; od te količini ga je prišlo približno 90 % It Nemčiji Obč. svet ljubllanski. Snočl ob 5. je otvoril župan t. L. Ptrič drugo sejo občinskega sveta. , imenoval je za verifikatorja svetnika, gg. Kremžarja ttj Kocjana. — Odšothi šo bili fe. podžupan RiRO Jug, ki je vpoklican v vojaško službo In pa svet. gg. Melik in Pirc. Nato je prebral žu-pan korištltillrarije odšekoV, kar smo že poročali. Za načelnike posameznih klubov so naznanjeni za JDS .dr. K. Triler, za SLS svet. Kremžttr, za NSS Svet. /. Tavčar IH za JSDS /. Kocmur. Zapisnik zadnje,šele je bil odobren. Sledilb Je cbsežnd pordčilo o špt8: jemti v domovinsko zvezo. Sprejetih je bilo bte? takse 1 i3 oseb obojega spola In različnih stanov, pfdti vplačanih takše 17 oseb, zagotovitev, vsptejema se je prlzhdta 24. Iflo-zemeem, ki so stalno v Ljubljani, odklonje* nih pa je bilo 5 prosilcev. — Pri volitvl v kuratdrtj v Mestni dekliški licej so zahtevali pristaši JDS da dol ■* štiri mesta. Predlog sVet. Brezhika, da S6 voli po ključu kakor v drugih odsekih je pro* pacif'1. Pri tem glasovanju so zahtevali pristaši Jbs tudi prbtigldšovattje Iri vprlzorill nato malo demonstracijo proti NSS. To postopanje pa je bilo z ozirom ha pravi dejanski položaj nesmiselno in popolnoma neupravičeno, kajti razmerje med strankpmi je, če prištejemo še žaštbpnlka vlade, ravnatelja ih zaštophika učiteljskega zbora polovično. Če se pa JDS boji klerikalne majori-zacije so v kuratoriju še trije glasovi NSS, tako, da je Število naprednih glasov io proti 3. Pri voiitvl je bilo oddanih 39 glasov In sicer po 20 glasov za kandidate NSS dr. Peterlin, Još. Ambrožič, SLS Jeglič, prof. Fabinc, Marija Remic in za JDS ga. dr. Tavčarjeva, prof. Breznik in Črnagoj. — Nato je bil sprejet soglastio račuriski sklep Mčšt-ne hranilnice za 1. 1920. Pri rdzbravi o dd-pisU magistrata o prispevku mestne občine za obrtno nadaljevalne šole ?e je vnela živalind debata, ki je izzvenela od Vseh strdnk v zahtevi, da mora občlra Hd Všftk način poskrbeti za to tako nuiho šoto. Spre* jet je bil končno predlog svet. Ambrožiča (NSS), da se skliče takoj raznih me- rodajnih institutov In faktorjev v Pvrhd dd-b '’e stroškov, pouk ha Soli pa se prične brezpogojno s 1. decembrom. Zato vprašanje se le tudi bsobito zavzel g. žtipah. — Učnetnu ošobju mešthejfa dekliškega liceja so se zenačile plače s plačami profesorjev V državni službi in so se ilm dovolile tudi nagrade za prekurno delo. — Poročevalec Kocmur je poročal nato b prošnji Zveze organizacij mestnih uslužbencev za enkratni nabavili prispevek in je predlagal za oženjene z otroci po 4000 K, oženjene brez otrok po 3000 K in za samce po 2000 K. — Prj tem je bilo stavljenih še več predlogov, m sicer da se dovdllid prispevki tudi tneštriluj vpokojencem in mestnim delavcem (predlagal Orehek) in pa užitninskim paznikom (predlog Dežmana). Pred glasovanjem le izjavil svet. Ivan Tavčhr (NSS) sledeče: Jasno je, da trii votiramo vsem maglstrat-nim uslužbencem potrebrie prispevke. Ker pk so v zadnjem času dobili mpglštratni uslužbenci nekaj živil In to na 10 mesečne obroke, se ti boje, da bi morali sedaj izplača« ves ta dblg. Predlagam torfcj, da se Jlth Izplača Usti nabavni prispevek brez ozira na omenjene obroke, ki so jih dolžni zg dobavljena Živila. — Predlog poročevalca Je bil sprejet z dotatkont g. Tavčarja, ostali predlogi pa se Izroče finančnemu odseku. Prošnjo prevoznika Turka za zvišanje odškodnine za mestne vožnje odstopa llnaiicm odsek gospodarskemu cdsekti. Nato so sledila poročila raznih dlrektorl-Jev. Potočila Je otvoril poročevalec SVet. Srebot o rač. sklepu 'In proračunu »Mestne klavnice«. — Pred glasovanjem se Je oglasil dr. Trlllet ter poudarjal sledeče: Navadno se sprejemajo taka potočila v HottnaP nih razmerah en bloc. Ker pa se Je V Sad* njem času očitalo naši stranki gospodarstvo Michčl Zevaco: „ NOSTRADAMUS." ŠTIRINANJSTO POGLAVJE. Železna četa dobi novince. I. Telesni stražniki. I Ako je čitatelj morda pozabil, da je Royal de Beaurevers napovedal Bouracanu, Strapafarju, Corpodibalu iti Trinque Trinquemaillu sestanek f»tl Mirti, si je zapomnila naša četvo-flca tem bolje; prvič zato, ker ni bilo zdravo preslišati Beaureverso-veja ukaza, in drugič, ker je pomenil sestanek pri Mirti vedno tudi pijanost In požrtijo. Ko so dični pajdaši privedli kralja 'domov, so jadrno vzeli podplate pod pazduho, vedoč, da jih ne čaka nič dobrega v bližini Louvra. Bili so bogati; v žepih so jim žvenketali cekini, ki so jih bili znesli iz Henrijeve mošnje. »Kaj ukrenemo s tem denarjem, prijatelji?« je vprašal Trinquemaille. Oa 11 zapljemo? Ali zajemo? Zaigramo? Naj II plačamo maše, da se odvežemo grehov?« Jeli so premišljati. Niti za hip jim $$ prišlo na um. da bi lehko shranili vsaj nekaj zlata za slabe čase. V žepih so jim žvenketali cekini. Treba jih je bilo zapraviti. Druge izbire niso poznali. Corpodibale je izjavil, da ve za prelesten kotiček, kjer najdejo dobro družbo in vse ostalo, kar pristoji spodobnemu človeku, ako se hoče veselo iznebiti pozemeljskega bogastva. Tovariši so zaupali Corpodibalu, zakaj bil je umna in dosledna glava, izbirčna v svojih apetitih. — Brez oklevanja so krenili za njim, »Zamo če po tofolj bijače!« je rekel večno žejni Bouracan. »In dovolj jedače!« je vzkliknil Trinquemaille, ki je bil zmerom l&Č6n »Pa kakšna dobro napolnjena kik-IJica!« je pripomnil Strapafar, prijatelj nežnega spola. * »Ma kč!« jih je zavrnil Corpodibale. »Tamo si najdeš montagne od paštet In gnjati, fiumi od vina in tutte le boginje z Olimpa, zraven pa igralce, ki čakajo con imnazienza, da bi se storili goljufati. Cesa še hočete, madonna santa?« Reči je treba, da je nekoliko pretiraval. Umazana luknja v Svobodnjaški ulici, kamor je zapeljal svoje pajdaše, je kaj narobe odgovarjala njegovemu peshiško vznešehemu opisu. Toda četvorica, ki I« predstav- ljala vseh sedem naglavnih grehov — razen skoposti, kateio je nadomeščala našim znancem njih pristna razbojniška zapravljivost — si je lehko štela v krepost vsaj to, da ji ni bilo težko ustreči. Bouracan je z navdušenjem žlampal Ušlo okoliško vino, ki so jim ga nahosill v škrbastih zelenih vrčih; Trinquemaille je hvalil opoprane klobasice, kakor bi bile bogve kakšno kraljevsko jelo; Strapafar se je zaklinjal, da svoj živ dan ni videl tako brhkih natakaric. Ko so se najedli In napili ter povaljali svoja grešna telesa v lazuzdanstvu, ki bi nam zmanjkalo besed, če bi ga hoteli opisati čitatelju, so zapazili pri sosednji mizi podobno družbo in so jo povabili na »partijo kock«, s trdim namenom, da jo sleko do golega. Toda častiti neznanci so žalibog metali kocke s še večjim mojstrstvom nego sam Trinquemaule, čeprav je bil kralj pariških sleparjev, kar že tiste čase ni pomenilo malo. In tako se je zgodilo, da je bila četvorica okrog petih zjutraj siromašnejša od prerokov v Svetem pismu ter se je vdana‘v božjo voljo stisnila v kot in zaspala. »Imamo vsaj lahko vest,« je zazehal Strapafar. »To tudi ni karsi-bodil« Ob devetih so se skopali na noge in jeli z veselim hudičevanjem prete-zaji dremave Ude. Suša v žepih jim je bila deveta skrb, saj so vedeli, da jih čaka pri Mirti Royal. Ošabno so zropotali na ulico, vihaje si ogromne brke in zavijaje se v raztrgane plašče, z levicami izzivalno oprtimi na ročnike neskončnih rapirjev. Marsikateri vrli meščan Je napravil širok ovinek, ko jih je srečal na ulici! Oblizujoč se že naprej ter izbiraje v duhu slastna jedila, ki so jih upali pogoltniti, in rUjna viita, s katerimi so si mislili nalivati predrta žrela, so dospeli v Periško utico. Še preden pa so zavili okrog vogala, jih je presenetila množica, ki se je zgrinjala z vseh strani in tiščala menda tja, kamor oni: k »Jegulji pod skalico«. Trinquemaille se je nemirno vzpel na svojih kratkih nogah, Strapafar si je zasenčil oči z roko, Bouracan je izrazil svoje začudenje v gromovitem »sagramentu«, Corpodibale se je spustil v tek . . . Ko so obstali na licu mesta, niso mogli verjeti svojim lastnim očem. Krčme ni bilo več! Požrtija in pijanost današnjega dne sta se razblinili kakor lepe, pre-.lepe sanje i . . . »Bog in bogme. sal sem raket. da si prihranimd par srebrtijakbVl« je zaječal Strapafar. »Ma ti sam ši ga stlačil ulttnio soldo v svoje putanel« Je krtkiiu Corpodibale. .. »Dovolj bi nam ostalo, da se nisi dal ti obriti pri kockal, prekleti Lahi« »O presveta Devica.« se je oglasu Trlnquemaille, »vedel sem, da nam zapije Bouracan vse do beliča!« »Sagrament! Dringaemaille je fse sašrl na glopazah!« Ko so si z medsebojnimi bami olajšali srce, jim i® pfislo na misel, da je najbolj pametno vprašati, kaj se je zgodilo, in preudariti, kako bi našli Beaurcversa. Trinque» maille, ki ga je delala njegova bogaboječa milobnost najpripravnejšega za kočljiva poslanstva, se je PriC4 ' žil trebušnemu in rde.eličnemu meščanu, ki je imel svoj izkuh nedaleč od Mirtine gostilne. Mož je bil videt vse rta lastne oči in je danes z onu-nim mahanjem in kričanjem Že sea-mič pričenjal svojo prvest. Ko se j« Trinquemaille izmotal 'z gruče njegovih poslušalcev, je bil bled kašo smrt- . a*. »Otroci — izgubljeni smo!« jei ae- jal tovarišel, trepetaje kakor šiba V°dl* (Dalje orlh*> Pod! vsako kritiko, osobito, da žaviačujeftio nr jye* ^er ^ BOIfifiO pfžglsda računov St iFam’ se ^voli Poseben odsek 4 ali ’ ^1 nai natančrio preiščejo vse »acuiie od 1. 1912 in naj poročajo o rezul-v m eni Pr‘hodnjih sej. Ta izjava je povzročila burno in živahno debato in je zanesla prvič politiko v mestno zbornico in Pfecej zakasnila gospodarsko deld. Dr. Stanovnik je povdarjal, da se mora zadeva prej Pregledati in preštudirati in Izreče upanje, “a bodo Člani večine popustili takrat, kadar il 20 redno gospodarstvo. Svet. Rup- J. ^ J® Poudarjal, da se je stranka JjaeJštVdvala v volilnih bojih sdmd gospodarsko in obžaluje, da se je zanesla v de-»ato politika In so padle besede, ki spadajo °a volilhi shod. Osobito izrazito je pojasnil stališče Narodno sotljallSlično stranke svet. IVan TaV-tar. ki je navajal: Govorilo se je o NSS in Padale so od nasprotne levice nekvalificirane besedo, ki jih moram odločno zavračati. 'Zlavljam, da se bd narodno socijalistična stranka dosledno ravnala po svojem pro-BraBiU. Nikdar NSS ne bo zatajila svojih načel v kulturnih, gospodarskih in socijaf* jv”.vprašanjih. Odločno zanikaih, da se je NSS Vijzala z& sodelovanje z današnjo večino tako daleč, da bi pri tem trpel stran-K n program. Stvorlli smo samo večino dela, W se posvetuje od vprašanja do vprašanja. 0 komunalni politiki In s tem Uravna tudi Svoje postopanje. Politični položaj je nanesel, da se danes NSS nahaja v tej večini gela. JDS Je s svojim nedostoinim vollinim Bojem povzročila, da Je popolnoma odbila NSS. Povdarjarh pa, da zapustimo takoj da* našnjo večino, kakor hitre ne bi mogli več delati v okviru našega programa. Nala stranka ni nikdar očitala bšebi bivšega župana ali podžupana nepoštenost. Odločno ]6 pa 6bš&jaia kot sdčljaMIčii& Stranka Sištern, ki je vladal dosedaj na fnestnem magistrata Pri tem pa konstatiram, da je mnogo gospodov, ki sede danes na levici, svojčas najhuje obsojalo mestno gospodarstvo. Danes nismo dali nobehega povoda Za razburjanja, še manj pa nimamo tudi nobenega povoda hvaliti prejšnje gospodarstvo. Popravljamo grehe prejšnjega gospodarstva in bomo tako tudi naprej delali. NSS ostane dosledna svo-iemu programu in se ne da motiti po nobenih hlijskarijah pri resnem In odgovornem komuflnlhem delu. Kar se tiče predloga svet. dr. Trillerja izjavljam, da je NSS neinteresi-rana na predlogu. Ta jasna Izjava je bila od vseli strank brez ugovora sprejeta. Svet. Kocmtlr je istotako zavračal koalicijo in je povedal prejšnjim gospodarjem marsikaj bridkih resnic. Opozoril je tudii da poznajo bivšega župana in vedo koliko je delal, svetoval pa je gotovim gospodom, da se mu ne obešajd sedaj tiS frak. Nato Je Izjavil dr. Triler: Ne gre mi v tem čas« za dobro ali slabe) gospodarstvo, gr6 ža pošteno ali nepošteno delo. Kremžar Je izjavil, da o poštenosti hi dvoma, gospodarstvo pa je bilo slabo in nesocijaino. Predlog dr/ Trillerja je preložil župan na prihodnjo sejo. — Nato so bili sprejeti razni rač. zaključki in proračuni * raznlrril predlogi, a katerih |>o= ročamo prihodnjič. -* Mneikn BraVske divizije. tSeiifcralnst skušnja za sinfeniČHl konccrt se vrši v četrtek 10. tp. pb 1.0. uri dopoldne v Unionski dvorani. Glasbeniki se k tej skušnji itijudno vabijo. == PbSreb ViS: rač. s ret. A. 2 a jat, ki Je paddl ket žrtev predvčerajšnjega umora na Poljanski cesti se vrši danes ob 3. pop. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k SV. Križu. = Dve novi lekarni. Pr o viz or Tmkoc-zyjeve lekarne g. mag. pharm, Fr. Kuralt je zaprosil za koncesijo nove lekarne ob Gosposvetski cesti, adjunkt PlCCdlijeve lekarne g. mag. pharm. Ivarl CarnelutU pa ža koncesijo lekarne v Cerknici. = Tat v železniškem Vagonu na ljub-Ijafiskent polju. Železničarju Francu Žima, Id Stanuje v žcleirtlšktJm VOZU fia vojaškem tirii pri smodnišnici na ijubljahskcm polju je ukradel neznan vlomilec iz zaprtega kovčka nekaj parila in črrjp listnico v skupni vrednosti okrog lMo K. ^ 7.l/tia s6 BUSH in tafoVi Iščejd gorke suknje. iz Štibelca hotela »Union« Je bil ukraden članu ©pet, gled. Jožefu Zormanu površnik in klobuk, s črnim trakom vredno 3000 Krom — Podobne tatvine sč v zadnjem časti jako riihoie Ifi je freba osoblfd V javnih lokalih jako paziti ha svoje stvari. — V večjih lokalih bi bilo res jako umestno, kot smo že enkrat omenili, da bi se uvedle domače garderobe, pbtent človek SSJ brez skrbi sedi V lokalu. = Resen opomin. Včeraj se je vršila pred dež. sodiščem mučpa razprava proti nekemu posestniku iz Vodmata, radi skrajno sirovžža in p&ftttjšljivtga postopanja tiapiram svojt 12 letni hčerki. p0 tajni obravnavi Je razglasil predsednik sodba: Radi pomanjkanja doka2ov Izreče sodišče obtožencu resen opomin. Obenem se izroče spiši pristoj-ne-rfiti ;0kra]nerhii sodlSčif, da ukrene Vse potrebno glede otroka in še obenem obvesti tudi policija glede nadzorstva obtoženca.- V slučaju ponovitve sledi najstrpžja kazen. = Težka aretacija. Dne 14. sept. po noči je fiašel stražnik v bližini Krekovega trga na pragu nekih vežnih vrat dremati pek. tičehca Franceta Perneta. Ko ga je prebudi) In vprašal kdo je, ga je Perne nahrulil, da ga to nič ne briga in ga odrinil bd sebe. Med tem je odprl Vrata in pobegnil v svojo spba, — Stražnik Je poklical pomoč in Šele štirim osebam se Je posrečilo, da so izvlekli Perneta izpod postelje, ga vklenili In spravili z največjo težavo na policijo. — Pome Je bil obsojen edino le z ozirom na to. da je bfl razburjen In uverjen, da Je aretacija, ker je bil že v sobi nepotrebna, samo na en teden zapora. — = Poročil se Je pevec Ljubljanskega Zvona g. V. Pešl s članico Imenovanega društva g. S. Franchetijevo, hčerko gosp. Engelberta Franketija. Bilo srečno! = Izgubila se Je 7. nov. črna listnica z okrog 4.000 K denarja, od Thalerjeve garaže na Glincah do Frančiškanskega mostu. Pošten najditelj naj ga odda na policiji. = Ponesrečena Amerikanca Janez Martinčič iz Ledeče vasi in njegov tovariš Godina, sedaj pri vojakili v Zagrebu, sta v mesecu februarju ponaredila dovoljenje pukov-ske komande v Celju v svrho Izdaje potnega lista v Ameriko. Policija v Ljubljani pa je odkrila poneverbo in preprečila potovanje. Obsojena sta bila pred tuk. deželnim sodiščem vsak na en mesec ječe. = Nesreča. V pondeljek zvečer je padel v Ljubljanico neki rezervist, k! je šel po Sv. Petra cesti. K sreči je takoj zaklical na pomoč, ki je tud! došla in ga rešila. Zgodilo se mu ni nič, pač pa je šla po vodi ena gamaša in klobuk. Doma Je od Novega mesta. Maribor. Mariborsko gledališče. V soboto se je vršila V Narodnem domu predsezonska otvoritvena predstava. Uprizoril se je Cehov »Striček Vanja«. Predstava je bila taka. d1 se je pri njeni oceni treba ogrniti s plaščem molčečnosti. Gotovo Je le to: Ako saj se smatra prva dolgo pričal ovana in menda tudi s primernim trudom pripravliena predstava kot merilo za glcasllško umetnost bodoče sezone, potem Je škoda vsakih na-dalirfh stroškov za naš dcmačl oder. Prišli smo tako daleč, da Je poialo naše v minulih dveh letih tako lepe nade vzbujajoče gledališče neokusna karikatura brez vsake resne umetnosti. Ako sl pa mislijo gotove osebe: »a preš’ nous de luge«, potem je treba povedati, da se potek mariborske gledališke umetnosti čuti žalitog že sedaj z njimi in tudi vsled njih. Menda Je to dovolj lasne .... Za zimsko dobo, t. J. do 31. marca prihodnjega leta so na tuka;SnJem okrožnem in okrajnem sodišču določene uradne ure od 8.—14. ure. Zemljiška knjiga bo odprta od 8.-15. ure, vložišče pa od 8.—13 ure. Ob nedeljah so za nujne posle uradne ure od 9.—12 ure, ob praznikih pa so uradne ure od 8.—12. ure. Tukajšnjemu urarju In draguljarju Karolu Ilgerju v Gosposki ulici je v zadnjem času zmanjkalo raznih vrednosti čez 13.000 kron. Poizvedovanja so dognala, da mu Je vse te predmete pokradel njegov 15 letni vajenec Otmar Dr. Dečka so zaprli. Ivan Kočevar, stanujoč v Vetrinjski ulici 24 Je neznan tat ukradel kolo, vredno Okrcg 2500 K. V nedeljo popoldne sje Je v Rušah ustrelil 28 letni oflcljafit tukajšnjega okrožnega sodišča Ivan Iskra. Kot vzrok se domneva neozdravljiva bolezen. Radi razžaljenja kralja obsojen na eno leto Ječe. Pred mariborskim okrožnim sodiščem Je bil dne 7. t. m. kaznovan Ivan Krajnc Iz ptujske okolice na eno leto Ječe In vse stroške. Zločin Je zakrivil povodom atentata na kralja Aleksandra, ko sl Je kupil m kolodvoru v Ptuju »Jugoslavijo«, čltal o atentatu ter Izjavil glasno: »Tega so že morali zdavno ubiti!« 'lakratn! ptujski upravnik »Jugoslavije« g. Mollslav Gajser Je Storil le svojo patrijotično dolžnost, ker je zločinca ovadil, zato bo vsakogar ovadil sodišču. ki bi mu očital ta pjtrljotlčnl čin. Za tako nezaslišano posurovelost našega ljudstva so odgovorni prikriti hujskači iz tabora bivših štajerčejancev, pa še neki drugi sloil. V bivši Avstriji bi slični zločinec bil takoj pod zemljo na ljubljanskem »Suhem bajerju«. Maksimalne cene. Občinsko sodišče za pobijanje draginje razglaša sledeče maksimalne cene goveje meso sprednji del od 16 do 24 K (po treh kagorijah), telečje meso, sprednji del 18 K, zadnji del 20 K, svinjsko meso 32 K, slanina 52—60 K (po debelosti), prekajena slanina 66 K, prekajeno svinjsko meso 46—52 K, mleko 8 K za liter, krompir 4 K za kg, čebul# 10 K, beli kruh 16 K, črni 13 K za kg. Velik vlom Je bil Izvršen v trgovino Ivana Barte. Vlomilci so odpeljali manufak-tumega blaga za 70.000 K. Večina blaga se Je dobila v Brestlncah pri Mariji Handl. Zaprli so AL Hal da, a tovariši *o pobegnili. Vlak povozil. Danes zjutraj so našli pri mali železniški pregraji v, Maedalenskejri predrti. truplo mladega moža, katerega Jfe povozil Vlak in fhu odtrg&l end roko ih fend nogo. Truplo prčtej Časa ležalo na onem meštui Identiteta mrliča še ni dognana in tudi ni znano, ali gre za nesrečo ali samomor. . Poroka. Dne 1. t. m. se Je potožil V Našavdu m&riborski trgovec g. Marko Ros-ner e gdčno, Karolino Brechnerjevo, hčerko zdravnika dr. Brechnerja. Smrtna kosa. Včeraj zjlitraj Je umrl 58 letni mehanik v tukajšnji delavnici južne Železnice g. Tomaž Lesjak. Omejfna kupčija z mlekom. Ker se }e vršila na dohodih iž okolice v mesto v zadnjem času prav Živahna kupčija z mlekom, ki šo ga donašale kmetice v mesto, je pristojni Oblašt pod kačrilif) prepovedala kupovanje mleka od donašalcev na potu do trga. V zadevi uradniškega plesa, ki je povzročil toliko polemike lh nepotrebnega razburjenja, izjavlja sedaj tudi Društvp jugo* slovanskih državnih uslužbencev v Mariboru, da priredi uradniški ples člahstvo uradniške obednice in ne imenovano društvo. Vse razburjenje bi bilo izostalo, ako bi se bila reklama za to prireditev poverila sposobnejšim rokam. Celle. Prepoved alkohola je bila v dneh vojaških vpoklicev v veljavi tudi v mestu Celju 'in ne samo v okoliški občini, kakor smo poročali. Cvetlični dan Celj. ods. Sav. podr. SFD v Celju minulo nedeljtf le vkljub Slabemu vremenu dosegel lep uspeh. K popisovanju živine . in vprege na Glaziji v pondeljek zjutraj Je bilo prignane lepo število živine, konj lu pripeljanih raznih vozov. K zabavnemu večeru iBratstva« v Celju. O prireditvi smo že hakratko poročali. Dodatno še poročamo, da Je isto poSetll tudi starosta celjskih Slovencev g. dr. J os. Sernec. Pogrešali pa smo z malimi izjemami skdro vso ostalo celjsko Inteligenco, dasl-ravno Je bil čisti dohodek namenjen delavski knjižnici, "katera se ustanavlja. Kljub temu pa, da se nas je od stran! omenjenih tako-rekoč bojkotiralo, je uspeh veselice nad vse pričakovanje lep tako v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru. Izredno zabavo ste nudili Občinstvu Obe predstavi »Dnevnik« in »Damokl. meč,« posebno zadnja je zabavala občinstvo Izvanredno. Igralci gg. Dobovišek, Kresnik gdč. Neratova In vsi ostali so vloge rešili tako častno, da se je čulo samo pohvalno odobravanje. Razun nekaterih, so nastopili po večini skoro vsi igralci šele prvič na odru. Po predstavi se je razvila prosta zabava, s plesom, srečolovom Itd. — Tudi tamburaškl zbor »Bratstva« Je pokazal, kaj se da doseči s pridnim in vztrajnim delom. Da je zbor že po kratkem obstoju tako dovršen, je gotovo precejšnja zasluga g. Juga, kateri istega vodi. Želimo zopet kmalu enake priproste in res demokratske zabave kakor je bifa v nedeljo v Nar. domu. t Sodni nadsvetnlk v pok. Alojz Gregor/n. V nedeljo 6. tm. je nenadoma preminul v Celju v Vodnikovi ulici g. Alojzij Gregorin, sodni nadsvetnik v p. in odvetnik v Celju, zadet od srčne kapi. Rojen je bil 28. maja 1850 v Ljubljani, je služboval kot sodnik v Litiji, Krškem, pozneje v Celju, kjer je po mnogih zapostavljanjih pod avstrijskim režimom postal nadsvetnik. V pokoj je stopil leta 1910. Bil je vsikdar zaveden Slovenec. Njesjov sin dr. Alojz Gregorin Je okr. glavar v Črnomlju. Pogreb umrlega se Je vršil včeraj v torek pop. Naprodaj Je v mestnem gozdu večja množina smrekovega lesa. Interesentje naj vlože svoje pbnudbe do 10. nov. pri mestnem magistratu. OboževalciJ »Korlov«. Gostilničar Jos. Gorenjak Iz Zavodne pri Celju je v gostilni »Branibor« glasno zdihovat »unser Kaiser Karl«, za kar ga je policija odvedla. Nekateri trotoarjl po mestu so v tako slabem stanju, da ob deževju nastajajo naravnost cele mlake, po katerih mora človek gaziti. Ali bi ne mogel mestni magistrat, če ne gre z lepa, pa r energičnimi odredbami prisiliti dotične hišne posestnike, da spravijo hodnike ob svojih hišah že vendar enkrat v red. Nov kino se Je začasno naselil v dvorani hotela Skoberne. Volaški begunec. Od Tlmoškega art. puka v Celju je pobegnil redov Ivan Žlbert doma iz Rovišča pri Krškem . Ptuj. Na kak način Je Javni nameščenec v Ptuju suspendiran. Je to višek samopašnostl, ki sl jo dovoljuje naš dični dr. Plrkmaler. Dne 5. t. m. se je slavila v gostilni Zupančič Odhodnica nekega ptulskega JDS-arJa. Ob pol 24. url se »prizlba« iz gostilne dr. PIrkmaier v spremstvu ptujskega gerenta. Ket jim ni bilo še dovolj »krokanja« je pozval dr. P. slučajno pred gostilno se nahajajočega stražnika in mu zaukazal, naj se v njegovem imenu podaljša v kavarni »Evropa« zaključna ura do pol 1. Ta stražnik, ki Je ob 24. tiri končal svojo službo, ga Je vprašal v vljudnem tonu, kakor se pred tako velikim gospodom spodobi, če Je kaj lzvan-rednega, ker mora to Javiti svojemu predpostavljenemu ob predaji službe. Zaključno uro mora namreč dovoliti le pristojna oblast v Ljubljani, ne pa okoli polnoči slučajno za »lumpdnje« razpoložen dr. P, To nedolžno vprašanje je našega vodjo tako razburilo, da Je šel takoj na stražnico In tam ob polnoči »suspendiral« tega stražnika In zaukazal uvedbo dlsclpllnar. preiskave. Kaj se je leta pregrešil, nam ni mogoče, sl misliti. Morda Je krivo edino to; da ta vestni stražnik ni pristaš demokratov? V osvetljenje dr. Pirkmajerjevega paševanja naj bodi omenjeno še samo to, da Imsf dr. P. policijske organe Jaka »nd«. — Pred kratkim so bili prestavljeni brez vsakega povoda kar trije stražniki, ker slučajno niso trobili v JDSarsk! rdg. Eden ga Je celo prosi!, naj ga pusti na sedanjem mestu, ker ima kot begunec Izposojeno pohištvo In povrh tega še bolno ženo. Toda ta okrutnež ni prosečega niti pogledal, temveč mu obrnil hrbet In ga odslovil. Čudno Je to, da le ta gospod še na svdjem mestu In da ga pokrajinska vlada na vse pritožbe, ki so proti njemu še do danes ni suspendirala. — Drugi uradniki SO ža najmanjši prestopek takoj suspendirani, a on vkljub temu, da Ima toliko stvari na svoji vesti. ne. Najbrž Je on državljan druge vrste, kakor so tudi po ptujski metodi vsi aka-demično izobraženi. Za te namreč ne veljajo policijski predpisi. Javna tajnost je že, da se te vrste ljudi, če po n6či v »Bakovem« stanju rogovilijo, ne sme aretirati. Ce se kak stražnik drzne Samo rta kaj takega misliti, je še tisto minuto — magarl bilo to ob pol« noči suspendiran ln premeščen. V konknrz ]• prišel trgove« v Ptujski gori Fr. Urh. Kenkurznl komisar Je predstojnik ptujskega okraj, sodišča dr. A. Štuhec, Upravnik mase pa odvetnik dr. A. Horvat. Gledališke in glasba. Repertoar Narodnega gledališča a Drama. Sreda, 9. novembra — ftevlzor. fzven. Četrtek, 16. novembra — Komedija zmešnjav. IžVčH. Petek; 11. novembra — Revlior. D. Operi. Sreda, 0. nbVembCa — Boheme. E. Četrtek, 10. novembra — Rigoletto. 6. Petek, 11. novembra — Evangeljnlk. ©i Iz Črnomlja rfafn pišejo: V portdeljek zvečer je priredil oddelek moškega ibor* »Ljubljanskega Zvona« tu koncert v Laknerjevi dvorani. Udeležba zaradi zelo slabega vremena In za take prireditve nfcprl-meffla Izbira dneva ni bila tako velika kot Je bilo pričakovati. 12 pevcev, pa res Izvrstnih pevcev »Ljubljanskega Zvona« le pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapelo mnogo starih ln tudi novejših zborov. Oper. pevec g. Leopold Kovač pa Je prednašal nekaj samospevov In opernih arij s sijajnim n^pehortt Navzoči poslušalci so vsako njegovo, kot tudi vsako zborovo točko sprejeli z glasno pohvalo, V Črnomlju tega lepega večera ne bomo žlepa pozabili! Muzika dravske dlvlzite priredi v Celjtt v soboto 12. nov. pod vodstvom kapelnik* dr. Čerina veliki simfonični koncert s sledečim sporedom: Olinka, uvertura k operi Rusjan ln Ljudmila: Mendelsohn, vljoilhski koncert, Mozart, Jupiter simfonija. Bruck* ner, IV. simfonija. V nedeljo pa priredi v Tr» bovljah delavski koncert, na katerem se bo Izvajalo VVeberJevo uverturo k Oberonu, Dvorakovo slovansko rapsodijo, Adamičevo suito, Sarasatejeve španske plese. —*—'" i ' ' ■- • "" Tiflfti« Šport In turistika* Velika veselica kolesarske Ilirije se vri! na Martinovo nedeljo v Narodnem domu. Vrlim dirkačem, ki so vse leto vneto deltt-vali za razvoj našega športa se razdele nagrade. Poskrbljeno Je za nalboljšo zabavd in za ples, tako da bo vsakdo prišel na svoj račun. Sodeluje znani prvovrstni celoto! orkester Sokola I. pod osebnim vodstvom t Pahorja. Pridite vsi, ki sl hočete pripraviti prisrčni, smeha In zabave polni večer. • ..til Razne vesti« * Blamaža angleških zdravnikov, Mistcrijozna okostja, ki so bila jprel nekaj dnevi najdena v nekem gaju n* otoku Wight, prinesla so nekaterim odličnim angleškim zdravnikom veliko blamažo. Prvi jih je pregledoval dr. Bassano ter dognal, da se naliajajo ta okostja v zemlji k večjemu 20 do 30 let. Po mnenju zdravnikov Cokt, Gibson, Cowper pa datirajo te kosti še iz železne dobe. Med kostmi so namreč našli tudi nekaj železa. Dr. Bassano je bil torej postavljen na laž, vendar pa se mu je posrečilo, da je Jio temeljitih študijah dokazal resničnost svoje trditve. Železo med kostmi sestte ji iz škatlje bd sardin, katero so mimogrede pobrali pri izkopaVanju kosil. Vprašanje je, so li bili ti profesorji raztreseni, ali pa so njihovfe glavi — prazne. * Ni lagal. S svojim prijateljem duhovnikom sem bil na nekem shddtt. Poslušalcev je bilo veliko, snov aktualna, ^ govorniki izvrstni. Kadar p i poslušaš govornika, hočeš, da ga tudi gledaš. Dvorana, v kateri se je vršil shod, je bila navadna, ravna, parketi-rana, ki se more vporabiti za vse priložnosti. Pred nama je sedelo nekolikd gospa, ki pa menda niso dobro' iidele govornika. Zato so brez ozira na druge, za njimi sedeče poslušalce, stopili na stole. Vsak protest je fcil žaman. Slednjič je bilo mojemu prijatelju duhovniku le preveč, zato z brezobzirnirri glasom zavpije: »Ce bi vedele te-le gospe, da imajo velike luknje v svojih nogavicah, bi gotovo ne stale na stolih«. Kar naenkrat so gospe poskakale! raz svojih stolov, ter se lepo vsedle. »Kako si mogel,« vprašam prijatelja# »kot duhovnik javno lagati? Saj kakof sem jaz videl, niti ena gospa ni imela luknje v nogavicah.« — »Kako da ne,i mi mirno reče prijatelj, »kako vendaf bi mogle gospe obuti nogavičk, ti bi iste ne imele lukenj?« — Res, ni la- ga1, v 4 * Zaročnikova oporoka. V Lowe- stoftu je neka deklica zapustila svojega zaročenca, ki je vsled tega i i obupa odšel kot vojak v Briisko. Iztočno Afriko, kjer je leta 1917 padel v boju. Pri njem je bila najdena oporoka, ki sl glasi: Ko bi bil bogat, ostavil bi ji dosmrtno rento. Bifa je divha, iskrena in mila deklicai in vkljub tefnu, da me iz nepoznanih razlogov ni marala, Upam da bo dobila dobrega moža, ki jo bo osrečil. Zapuščam ji vse kar imam iri io je 300 liver štetiingov. * Slavni japonski zdravnik dr. Š. Sato umrl. Kakor poroča »Japan Mred volitvami v konstituanto prosil in roli uradništvo, ■da na| ne hodi med pro-etarlat, ker tjakaj na spada, ker:, »Go-SDodJe uradniki, vi ste gospodje in zavedajte se tega!« da, da — Inteligenca po dr. Kukovčevem receptu sl pač ne bo s svojo puhloglavostjo pridobila zaupanja med prodom. To se svita polagoma tudi v Slavah pri »SI. Narodu«. — Delavska zbornica. Se pred kratkim se je mnogo pisalo o delavski zbor-“ cl, ki se Jo namerava otvoritl v LJublja-n*> Vse ljubljanske strokovne organizacije so Imele že parkrat seje in se zedinile RIcde imenovanja delavskih zastopnikov, "oteklo Je že več kot 14 dni odkar so strokovne organizacije volilu pri poverjeništvu za soc. skrbstvo kandidatne liste delavskih zastopnikov za delavsko zbornico. Od tega dne naprej se pa prav ničesar več ne sliši, kaj In kako Je z delavsko zbornico v Ljubljani. Začudeni se vprašamo lahko, če in kedaj bomo res dobili svojo Zbornico in kedaj bo začela ista z rednim delovanjem. Več delavcev. ~ Načelstvu narodno - socljalstlčne 1. an'!e T Ljubljrn! se tem potom najlep-VAh/oi ! • * se nelzobrazenec Izobrazil ter se tako 3 Izobražencem zenačll. Takšna Je naša P«nokraciJa, a ne simpazlramo s tistimi, 5*»erl imajo samo onega za pravega de« Parata, ki 2 njimi po gostilnah zapravlja-w zlati čas cele dneve in večere, k ■— Našim restavraterjem, krčmarjem « kavarnarjem. V kratkem Vas posetljo Odbornice »Kola Jugosl. sester« s prošnjo, J? Prevzamete v razprodajo svojim go-«om srečke. VI, ki ste bili vsikdar na “■jSstu, kadar Je šlo za rodoljubno in člo-J^koljubno delo. pokažite tudi sedaj, da Jnate ceniti trud naših »Kolašlc« ln ugodl-I*. njih prošnji ter se potrudite člmpreje £S*peCati srečke, kojlh glavni dobitek Je “•000 kron. Odbor »Kola jugosl. sester«. M — Služba okrožnega zdravnika za ®J*ravstveno okrožje Podčetrtek je razpi-J*ba do 1. decembra t. 1. Podrobnejši po-,0!i so razvidni v Uradnem listu št. 134. j — Kje je hranjen kovček? Jože Žnl-iz Zagorice pri Dobrem polju prosi ‘Jnega gostilničarja, pri katerem je Is* nil sv°l koVčeg v nedeljo, da mu '®Ra pošlje, na gorinavedenl naslov, ali poille 8VOi naslov. Stroški se po- — Umrl je na Gomilskem v Savinjski dolini nagle smrti 62 letni posestnik Anton Virant, dolgoletni župan in načelnik okr, šolskega sveta. — Izobrazba babic. Za letošnji babiškl učni tečaj na državni babiškl šoli v Ljubljani sc je priglasilo nad 100 prosilk, sprejeti pa jih Je bilo mogoče samo 40, ket ni dovolj prostora niti za internat niti za šolske sobe. Pri sprejemu se je oziralo v prvi vrsti na prosilke i i onih okrajnih glavar- . stev, kjer primanjkuje lzučertih babic. Pomanjkanje dobrih babic je posebno veliko v Prekmurju ln v brcžišliem okraju. Internat je nastavljen v nekdanji prisilnici ln lina prostora 'za 20 postelj. Večina učenk dobiva v internatu poleg brezplačnega stanovanja tudi brezplačno hrano. Ker Je upravičeno upanje, da preide azil na Stari poti kmalu v last Zdravstvenega odseka, bo mogoče prihodnje leto boljše preskrbeti za bolniški naraščaj. Tudi z ozirom na od-gojo dobrih, na modernem zavodu izučenih babic je nujno potrebno, da pride ljubljanski porodniški oddelek člmprej v zadostne, njegovim namenom odgovarjajoče prostore. — Trdovratni Ižanci. Leskovčevi In Javornikovi fantje Iz Studenca so že dolgo v prepiru. Dne 19,/VllI. sta nabila brata Leskovca Jožeta Javornikovega z bičem in pestmi. — Jože Javornik, ki je imel s sabc^ škaf s čevl in precej velik nož, je tekel na to z nožem na Leskovčevo dvorišče, kjer je naletel treljega brata Alojzija Leskovca. Nahrulil ga je In kot Izpovedo priče, napadel z nožem. Alojzij Leskovec pa je udaril Javornika z precej težko verigo In mu zlomil šesto rfebro. -— Ker se sodišče vsled precej trdovratnih prič v svrho vstvaritve celotne prave slike, ni moglo uveriti o hudodelstvu težke teiesne poškodbe, je obsodilo obtoženca samo radi prestopka zoper telesno varnost In prekoračenja silobrana na 14 dni zapora. Tudi mora Leskovec plačati Javorniku skupno 1146 kron za zdravila in bolečine. — Razne tatvine. Iz odprtega dvorišča posestnika V. OroszyJa na Vrhniki. Je ukrad.el neznanec kolo znamke »Styrla« Vredno 450 kron. — Posestniku Mih. Hafnerju v Pristavi Je ukradel njegov hlapec' Janez Čadež voz drv, jih peljal v Ljubljano, tam vse skupaj prodal In pobegnil. — Iz dvorišča Slovenske banke v Ljubljani. Je ukradel neznanec slugi Ant. Petrovčiču kolo znamke »Sty-ria«, vredno okrog 1500 kron. — V Pete-llnkl pri Blagovici je odpeljal navidez poznat neznanec posestniku Alojziju Podmll-šaku 2000 kron vredno kolo. — Tatvine. Tatica Iz navade Marija Boštjančič, ki le bila že devetkrat pred-kaznovana, je ukradla v ndčl od 3. ha 4. novembra letos gostaču Terbežarju z Velikega vrha 1400—1600 kron denaria. — Restavraterju Janku . Koscu v Vevčah Je bilo ukradeno perilo v vrednosti 1000 K. — Posestniku Matiji Babšu iz Stepanje vasi je bilo ukradenih 26, Mihi Bokavšku pa 21 zeljnatih glav. Ukradla Jih je leta 1895. rojena Alojzija Jančar, pri kateri so našli Še 28 ukradenih zeljnatih glav, ostale ie pa prodala In denar zapila. — Smrtno ponesrečen delavec. V Zagorju je čistil delavec Ivan Zerko malo rudniško lokomotivo, s katero prevažajo železniške vozove iz rudnika o& žel. tir In obratno. Med čiščenjem se mu je odprla parna zapora In para, ki je nenadoma bu-šlla lz kotla, ga Je tako opekla, da so pripeljali smrtno nevarno ranjenega v bolnico In Je prav malo upanja, da bi okreval. — Železniška nesreča. Na postaji Straža sta skočila v nedeljo med premikanjem dva tovorno voza lz tira. Izmed železničarjev se ni nlkdo ponesrečil; vzroka nesreče še niso ugotovili. Promet osebnih vlakov ni bil oviran. Ljubljana. ** Krajevna organizacija NSS za šentjakobski okraj vabi tov. somišljenike na važni sestanek v sredo 9. nov. ob 8. url, gostilna pri Lozarju soba na levo. Tudi drugih okrajev tov. dobrodošli! ** Kolo jugoslov. sester prosi za naslove revnih čitalnic v Sloveniji. —• Seja Izredna v Četrtek ob 5. url v društveni sobi. = Zobotehtnikl, ki so taji državljani bi morali po odredbi minfstrstva za narodno zdravje pri nas izgubiti koncesije, toda LMruženje zobotelmikov je storilo korake, da se postopanje ustavi. Ako bi se odredba Izvedla, bi v Ljubljani odpadla skoraj polovica zobotelmikov. 1 1 = Neutemeljene cene vina po gostilnah. Novo vino, pravzaprav še mošt se toči pd vseh ljubljanskih in okoliških gostilnah povprečno po 36 K, boljši pa tudi po 40 K. dasi se dobi po Štajerskem mošt po 18-24 K, le za Izredno dobro, sortirano blago se zahteva več. Gostilničarji se izgovarjajo na povišanje trošarine, a ta je zvišana le od 32 vin. na 1.70 K pri litru, torej bi se prodajna cena smela zvišati največ zp. ? K, dejansko pa se la zvišala od 4—4 K pri litru. REMEC €o„ tovarna npognlsnega nobišiva ZVEZNI TISKARNI V IJUBL3ANI. Društvo driavn!h računskih uradnikov za Slovenilo v Llublianl javlja tuino in pretresljivo vest, da je niegov mnogozaslužni, izredno marljivi predsednik in vsem na dražji tovariš blagorodni gospod Avguštin Zajc vladni računski nadsvetnlk zadet po morilčevi roki dne 7. t. m, nenadno preminul. Pogreb, ki so vrši v sredo dno 9. t. m. ob 8. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Kiištofu na pokopališče k sv. Križu, naj se gg. tovariši po možnosti udeleže. Društvo državnih računskih uradnikov za Slovenijo v Llublianl. si dovoljuje javiti, da je prejeia od Ministrstva financ dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami v smisiu novega pravilnika z dne'25=. septembra 1921, Naročila za nakup in prodajo izvršuje najkulantneje. V Ljubljani, meseca novembra 1921. Tiska »Zvczua tiskarna« v HubUanl* Drobil. * Polkovna zastava na dražbi, Francosko časopisje ima zopet novo senzacijo. Te dni je bila namreč prodana v Parizu na dražbi zastava 42. linijskega polka, ki je sodelovala v vseh bojih francoske armade počer.ši od 1. 1792 za časa revolucije, direkto-rija, prvega in drugega cesarstva, druge in tretje republike. Kako je li mogla ta narodna svetinja, simbol stare slave, priti na dražbo, vpraševalo je nervozno francosko časopisje. In spretni francoski reporterji so odkrili tudi to tajnost. Polkovnik Husson, ki je pred vojno zadnji zapovedoval temu polku, je volil pred svojo smrtjo vse svoje uniforme in druge spomine svojemu staremu slugi. Starček je vestno čuval Zapuščino svojega gospoda, dokler ni pred meseci umri. Njegovi dediči pa niso imeli smisla za stare relikvije, temveč sklenili so, dedščino prodati na 'dražbi. Tako je prišel tudi ta slavni prapor na boben. * Karijera reporterjeva. Pred kratkim je umrl v Londonu v 56 letu starosti Kenedy Jor.es, ki je v družbi 7. Northeliffejem uvedel v angleško žur-nalistiko karakterično smer hitrega izkoriščanja novic. Kenedy Jones, Northeliffejcv prvi glavni urednik in ravnatelj podjetja in poznejši njegov soudeležnik, je bil sin revnih staršev, ki so ga poslali v trgovsko šolo v ;Giasgowu. Kot dijak je živel v velikem pomanjkanju, pa tudi pozneje,"'kot so-trudnik, podeželskih listov je životaril v vedni revščini, seleč se zdaj sem. zdaj tja, dokler ga naposled ni zanesla usoda v London. Tu je po prav kratkem času zaslovel kot izvrsten reporter. On je prvi začel delati po principu: vsako novico prinesti hitro in jo jo ob- javiti v zanimivi obliki. Tako je zbudil pozornost največjega londonskega časnikarja Alfreda Harmswortha, poznejšega Lorda Northeliffeja. Leta 1896 je osnoval z Northeliffejem prvi jutranji list iz katerega se je pozneje razvil svetovni žurnal »Daily Mail«. Ta list s svojo milijonsko naklado je v kratkem času postal največ čitani angleški časopis, ki si je pridobil ogromno število naročnikov posebno med bursko vojno, ko je prinašal popularna vojna izvestja in začel strastno zastopati imperijalistične težnje. »Dailv Mail« je postal iz malega lokalnega lističa, s pomočjo reklame dobrih reporterjev in okusnega prinašanja senzacij sloveč evropski časopis z največjo naklado 3 milijone iztisov. Ke-nedy Jones je moral še le 40 let star, po zdravniškem nasvetu opustiti žur-nalistično karijero. Bil je izvoljen narodnim poslancem in preživel svoja zadnja leta na svojem velikem posestvu. * Kdo je domačin? Neki hrvaški list poroča: Pred tremi dnevi sem se vozil v reškem tramvaju. Za manoj je bilo tudi nekaj naših žen iz najbližje oklice Reke. Italijanski kondukter pride v vagon in zahteva od njih ne samo da plačajo vozni listek, nego da tudi pokažejo legitimacijo. »La legitima-zione? La legitimazione,« vpraša Italijan mlado Primorko. Ona ga ostro pogleda: »Kaj, ti hočeš od mene legitimacijo? Ti od mene? Jaz sem tu na Reki domača, ti si se pa priklatil semkaj! Ti pokaži, kje imaš legitimacijo, ker si tujec!« * Dan Adamovega rojstva. Iz med številnih stoletnic se je vredno spomniti še ene, katero je iznašel neki ameriški učenjak, dr. Legfoot. On je, ne vemo po katerih podatkih, izračunal, da se je naš Adam rodil 28. oktobra pred 5.925 leti in je živel 969 let. * Japonski delegati v smrtni nevarnosti. Japonska ladja »Kashima Maru«, ki je prevažala japonske delegate, bi bila skoraj postala žrtev strašnega viharja kakoršnjega sc sam kapetan te ladje v tridesetih letih svojega mornariškega življenja ne spominja. Japonski delegati za Washingtonsko konferenco s princom Tokugarvam na čelu, so se komaj umaknili smrti. * Zrakaplovi za puSilce. Kdor se i>očc voziti z zrakoplovom, ne sme pu-šiti. To je do sedaj držalo. Ker pa se privatni zračni promet vedno bolj razvija in potovanje v zraku traja po več ur, je neka ameriška firma za zračni promet dala izgotoviti posebne gondole »za pušilce«. Cela kabina: pod, strop, zidovi in pohištvo je sestavljeno iz negorljive tvarine. Sedaj bodo zrakoplovci zamogli s cigareto v ustih plavati nad zemljo in prežimo puhati dim nanjo. * Preiskavanje Olimpa. Dva švicarska inženirja, ki sta zaposlena pri miriistrstvu javnih del v Atenah, sta bila za časa dopusta na vrhu Olimpa ter sta preiskala vse vrhunce Olimpa, ki so bili doslej zelo malo poznani. Inženirja sta dosegla vrh, zvan »Jupitrov prestol«, kjer sta ugotovila točno višino Olimpa, ki doslej še ni bila poznana. Tudi sta napravila točno geografsko karto te glasovite, pa tako malo poznane gore. * Kako se sdravi zamot črev, V neki holandski vasi so se nekemu bogatemu kmetu zamotala čreva. Zdravnik je ugotovil, da je bolezen nevarna in da mora kmet v bližnje mesto na operacijo. Poslali so po avtomobil in kmet se je vozil s silno brzino v mesto, da si reši življenje. Ko pSr je dospel v mestno bolnico, so zdravniki ugotovili, da je operacija nepotrebna, ker je kmet popolnoma zdrav. Silna hitra vožnja, ki je stresaia kmetovo telo. je spravila čreva spet v normalen položaj. Proda se: MOBILJE, OBLEKE IN RAZNEGA ORODJA se proda. Poljanska cesta, banka št 11. NOV PISALNI STROJ »ADLER« model št. 7 sc proda po zelo nizki ceni. Poizve se v uprav, tega lista. PISALNA MIZA iz trdega lesa, jako dobro ohranjena, pripravna za vsako pisarno, se ceno proda. Naslov v upravi. Kupi se: 7 VINSKIH DOBRO OHRANJENIH HRASTOVIH SODOV od 50 do 100 hi se kupi. Ponudbe pod »Sodi« na upravo lista. 2251. GOZD smrekov, večjo parcelo, mlad ali zaraščen se za v last takoj kupi. Ponudbe pod »LEP GOZD« na upravo lista. 2250. Službe: PRODAJALEC aianžer izložb za manufakturno, kratko in modno blago, zmožen nemškega, srbohrvaškega, italijanskega in nemškega jezika, išče takojšnjo trajno nameščenje. Cenjene ponudbe pod »SPOSOBEN« na uredništvo. 2254. IZKUŠEN KOVAČ išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava lista. VISOKOŠOLEC želi dajati inštrukcije pri boljši rodbini. Ponudbe na upr. pod »Inštruktor«. 2241. SPREJME SE TAKOJ MLAD, BRIVSKI POMOČNIK plača dobra. Več se izve pri poštnem uradu na Muti ob Dravi. 22489 M&zno: VDOVA IŠČE DRUZABNICp pošteno Slovenko od 30 do 35 let staro, kot pomoč v trgovini z mešanim blagom. D® tudi v najem proti prevzetju še notri nahs* j oče ga blaga. Naslov pove podružnica »Jugoslavije« v Celju. 2252. DRUŽABNIKA Z 100.000 DIN. za izvrstno vpeljano trgovino , s čevlji no drobno in na debelo v Beogradu iščem za takoj. Cenjene, ponudbe pod »BEOGRAD« na uredništvo »Jugoslavije« 2253. DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI prevzema po svojih članih prevažanje t>0* hlštva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz in oprem, glasovirjev, železnih blagajn in vsa v to področje spadajoča dela po najnižjih cenah. 1227 Mnogo časa in denarja si prihranite ako takoj naročite „Expr@s“ kotno računarico. »Ekspres" je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. »Ekspres" je najcenejša računska tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri Vež lesnih strokovnih delavcev stoiarjev, strugarjev, mizarjev in parketnega preddelavca, ki je vajen vseh parketnih strojev sprejme v trajno delo podpišeta tovarna. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izkazih. — Pismene in ustmene prijave'opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na: REMEC €o„ tovarna upognjenega poliva Duplica p. Kamniku. Tona usn 9 nočnega čuvala popolnoma veščega v stroki in kateri je že več let v tej stroki deloval. Z mezdo je v zvezi prosto stanovanje. Oferte na: ALEKSA PODVINCA, tovarna usnja, Radeče pri Zidanemmostu. Tehnična in elektrotehnična pisarna LOUIS PATZ & Co. Wien VII, Klrchengasse 43. elektromotorji, dynamo, ventilatorji, rnaterijal za instalacije, žarnice, obločnice, stroji za obdelovanje, lesa in kovin, Zahtevalte tehnična mnenja, vsaki eas in brezplačno, katera se radevolje oddajajo. Zastopniki se iščejo! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da ostane trgovina Avgust Agnola na Dunajski cesti 11 radi preselitve v lastno hišo na Dunajsko cesto 10, od 8. t. m. do preklica za promet s strankami zaprta. Steklarska delavnica ostane še nadalje odprta. Uhod v delavnico in pisarno na dvorišču. Zopetna otvoritev se po časopisih objavi. LOZAR & BIZJAK LJUBLJANA, Sv. Petra j*. „ »g . na]fine|ša tu- In Inoicmsko nulcno za obleke, S^riPOrOClillitfii suknje, površnike, iokete Itd., vsake vrste l*so-tovlienih oblek, raglanov, zimskih sukani, površnikov za gospode in dečke, najmod. klobuke, čepice, samoveznice, nepremočljiva dežne plašče Itd. Izdelava oblek po meri in najnovejšem kroju** Stremljenje po zadovoljivi vsalcesa p. n. odjemalca v polni meri. fi Konkurenčne cenel <&0T Konkurenčne cenel •* Anglo-Avstrijska banka Po sklepu 57 redne gener. skupščine, ki se je vršila dne 31. oktobra, se bo dividendni kupon pro 1920, t. j. kupon štev. 27. akcijske številke 1-833.334 s štiriindvajset nem. avstrijskih kron i od 2. novembra t. 1. naprej sprejemal pri blagajnah Anglo -Avstrijske banke v Wien-u in pri podružnicah v Mariboru, kakor tudi pri blagajnah njenih podružnic in ekspozitur. Wlen, 31. oktobra 1921. Ansio- Avstrijska banka. : ® @ e eHTO«m e i™™«* e Za leto 1922 Žepna koledarja Za leto 1922 v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in $x4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroča naj se direktno pri Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani, Wo!fova ulica štev.1. prvovrsten kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista Dobava samo v vagonih. Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.