PoSftnina platna v gotovini- Cena današnle Štev. 75 para
Posamezne Številke: Navadne Din —’7Sy ob nedeljah Din 1*—.
„TABOR* ixh«ja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*-—, za inozemstvo D 18' dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10* —, inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4,
> y}	a 'Vrt
EIS£ Naslov
k
Posamezne Številke
Navadne Din —’7St ob nedeljah Din 1*' __________
UREDNIŠTVO M o.h.j. v Umri' Jurfičov« «1 it 4, I. ul.
ftn?Fr,',. on “*«"«*• Št 276. UPRAVA s. nahaja y Jnr«iS«i ulici ut. 4, pritličje, dcano. Telo-
(on it 21. — SHS r-TtnnfrtčTui iv. 11.767.
račun štev.
Na naročila brez denarja ae at eaira. — Rokopisi S« ne vračajo.
Maribor, četrtek 18. septemba 1924.
Leto: V. — Številka: 213.
Ti
j h »TABOR« je najcenejši slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih	vse najvažnejše dogodke, ki jih drogi	raztegnejo
na do,Jfo ln širok0,
Rddllevci BEfi©B*aI© pokazati karte I
Konkretna	oblika	»sporazuma«	pred	vstopom Radičcvcev v vlado. — Davidovi v zagati. -	Pogajanja sc bodo vlekla	do oktobra. — Možnost,	da Radič vse
razbije.
Današnja konferenca pri ministrskem predsedniku se tedaj ne bavi zgolj s formalnim vstopom Radičevcev v vlado, temveč ima izredno kočljivo in odločilno nalogo, da določi podlago takozvane-ga »sporazuma«, ki ga sedanja vlada tolikanj naglasa. Konkretno to pomeni, da bodo Radičevci morali pokazati odprte karte, tembolj, ker se Tla vi d o vi cevi krogi zlasti izza sklepov Narodne obrane in po nezadovoljstvu, ki se pojavlja v Srbiji nad Radičem, dobro zavedajo, da bi si izkopali političen' grob, se ne bi Radičevcev pridobili za resen državno-prnvni kompromis.
Zdi se, da zadeva ne ho mogla biti rešena kar na eni seji zlasti ker zastopnika HRSS nista bila preveč pripravljena na tak načelen pomenek in se bosta najbrž morala vrniti v Zagreb k očetu Radiču, da ji rim da potrebne instrukcije. Verjetno je, da bo Radič celo reč še pre-vrgel. Vrhu tega bo vprašanje načelnega sporazuma s HRSS. ki bi na j pomenilo rešitev tzv. srbsko-hrvatskega vprašanja. pretresal še klub Davidovičevib demokratov, ki bo o tem1 takoj obvestil javnost. V poučenih krogih se zatrjuje, da bodo pogajanja trajala; tja do konca septembra in d«pred tem' časom.1 bržkone ne bo rekonstrukcije vlade z Radičevci. Če bo vse šlo gladko, kar pn; ni ravno sigurno, se bo vlada prve dni oktobra pre-osrtovala, med 5. in Ifl. oktobrom pa bi se imela po teh vesteh sestati Narodna skupščina.
BEOGRAD, 17. sept. Danes dopoldne sta so ministra Petrovič in Spaho vrnila iz Jagodine oziroma iz Bosne v Beograd. Takoj ob 9. uri se je Nastas Petrovič podal na nujno zahtevo ministrskega predsednika v Davidovieev urad, kamor so kmalu nato prisodi še ministri Marinkovič, Korošec, Spaho in Pe-čič teT delegati HRSS Maček in Preda-vec. Konferenca se je zavlekla čez ves do poldan in še v tem trenutku troje. Vsi e d tega se ni mogla vršiti na 10. uro sklicana seja demokratskega kluba, ki bi imel sklepati glede vstopa HRSS v vlado.
Današnji konferenci pri ministrskem predsedniku pripisujejo v političnih krogih velik pomen in dalekosežno važnost. S sklepom, da Radičevci vstopijo v vlado, so postala akutna tudi druga važna vprašanja, ki se tičejo na eni strani ožjega bloka, na drugi pa odnosov ožjega bloka s HRSS.
Radič je v nedeljo postavil tezo: Najprej izvedimo ožji program', potem naj bodo volitve im po volitvah se bomo končno sporazumeli. V vladnih krogih Pa so mnenja, da je treba že zdaj ob vstopu HRSS v vlado določiti konkretno oblike tega načelnega sporazuma. Pred-no ne bo dosežen sporazum' glede osnovnih linij — pravijo poučeni krosi — ne bo nihče v Beogradu mislil na nove volitve, ker bi to pomenilo skočiti v meglo in' meizvestnost kot se je danes izjavila neka zelo vplivna osebnost.
Tefki boji ob boJ^arsko-Jusosiovanski
mala-
Vojaški politični ukrepi bolgarske vlade. — Komunisti hoteli izvršiti prevrat.
SOFT.TA, 17. sept. Povodom! notranjih bojev med člani macedonske revoluei-jonarne organizacije se je včeraj sestal ministrski svet in razpravljal,o poročilih, ki jih je vlada, dobila, iz Dž.umaic. Vlada je sklenila razne vojaške in politične tukrepe, da prepreči nadaljevanje prelivanje krvi in zatre že v kali prevratne poizkuse revolucijonarnih živ-ljev
Vzlic temu pa se vršijo v Gornji Džumiajl in pri Petriču blizu bolgarsko-
DŽEMIJETOVCT PREDLAGAJO
»menice«.
BEOGRAD, 17. septembra. Dopoldne je ministrski’ predsednik sprejel predsednika džemijetskega kluba Ferada bc-ge Drago, ki mu je izročil spomenico o
'A**;n*b Potrebah in željah džemijeta. Medtem so se džemijetovei zbrali v prostorih svojega kluba, da bi jim predsednik poročal o rezultatih posvetovanja z Davidovi čem. Ker pa je bil ministrski predsednik vsled konference z Radičev-skimi delegati ves dopoldan okupiran, bodo popoldne zopet čakali, kaj jim prinese Ferad beg Drago z vlnd-e-m predsedstva.
KONEC DIKTATURE NA 'ŠPANSKEM
Parlamentarna vlada, z generalom na čelu.
MADRID, IG. sept. Danes _je imel di-rektorij daljšo sejo pod kraljevim predsedstvom. Po seji je kralj sprejel generala \Vaylerja. Tej avdijenei pripisujejo poučeni politični krogi velik pomen. Zatrjuje se, da bo kralj takoj, ko se vrne dosedanji diktator Pri mo di Ki vera, poveril generalu Waylerju sestavo nove vlade. Ta vlada bo parlamentarna in se bo naslanjala na takozvano »pa tri-oticno desnico« parlamentu. Vanio bo do vstopile politične osebnosti, ki so
juigoslov. meje težki boji. Vlada je dala zasesti z vojaštvom jugoslov. in grško mojo, ker želi preprečiti, da bi se ti boji morebiti ne zanesli na sosedna tla.
V Sofiji se širijo najfantastienejše vesti. Pravijo, da je umorjen Čauleš in da so mrtvi tudi že mnogi pristaši Va-siljcva, in Atanasova. Tz drugega vira se je izvedelo, da so ti politiki prejeli iz Moskve veliko denarja in so hoteli vpri-zoriti komunističen prevrat.
znane izza prejšnjih vlad. Tako bi bila po enem letu končana diktatura Prime di Rivera.
TEŽKI BO.Ti OKROG TlFLISA. Turčija ostane nevtralna, koncentrirala Pa je čete oh meji.
NEVYORK, 16. septembra. »Chicago Tribune« poroča iz Trapeeunta. da se ob železniški progi Trapecnnt-Tiflis vršijo težki boji. Vstaši so pod poveljstvom gruzinskega generala Daniel-Enka baje že izolirali Ti Pii s. kjer so se doslej holj-ševiki krčevito držali. Turška vlada je napovedala popolno nevtralnost, vendar pa je na mejah osredotočila svojo čete.
ZMEDE IN BOJI NA KITAJSKEM.
Mongolski min. predsednik 11 m or j eri.
RHAttaHAT, 16. septembra. Približno 20 km. od mesta se vrše težki boji.
LONDON, 17. sept. Listi poročajo iz Tientsina, da je bil mongolski ministrski predsednik dr. Daran zavratno rimar jen. Umorili so ga bol jševiški atentatorji. ker holjševiki ne marajo neodvisne Mongolije in rajši podpirajo kitajsko politiko, ki gre za tem, da napra-V* jjT}ToTltrr>1!.ip kitajsko provinco.
_ MUKDEN. p;, septembra. Tschn-Lu-Tang je izdal proklamacijo, v kateri javlja, da je prevzel poveljstvo vseli čet v Mandžuriji,
_ HMELJ.
XVI. brzojavno tržno poročilo.
N ii r n b e r g, 16. sept. 1924. Prodanih 500 bal, plačuje se za srednje blago toliko, kot včeraj za prima 200—270 zl. M. za 50 kg.
BORZA.
CURTH, 17. septembra. (Izv. Predbor-za. Pariz 28.30, Beograd 7.40, London 23.69, Praga 15.85, Milan 23.25, Newyork 530.75, Dunaj 0.007475.
ZAGGREB, 17. sept. Pariz 386.60-391.60 Švica 1361.25—1371.25, London '323.50— 326.50, Dunaj 0.10145-0.10385, Praga 217.25—220.25. Milan 315.15—318.45, New-york 71.80—72.80.
tri dni
iri gumijeve kroglice bodo pokazale, ali ima Maribor tako zavedno, disciplinirano in močno slovensko večino, kakor jo zahteva narodni interes tu na meji.
Odkar so se z razsulom' »ječe narodov« Avstro-Ogrske porušili tudi stebri, ki so nosili umetno stavbo mariborskega nemštva, se naš stari narodni nasprotnik smotreno pripravlja k odporu. Na videz se je prilagodil novim razmeram, nastopa s zmernimi gesli, apelira predvsem na lokalni patriotizem iii na gospodarske interese, vendar pa vsi vemo, da ima mariborska nemška manjšina druge naloge. Ona mora — kot radi priznavajo Nemci onkraj meje — bedeti ob Dravi, netiti nemški ogenj, zbirati in ojačevati nemške drobce v Sloveniji, na najbolj eksponiranem ozemlju Jugoslavije. Njena poglavitna, naloga je, da pred Nemci v Avstriji in v Nemčiji vzdrži fikcijo, da nemški teritorijalni interesi segajo tudi na slovenska tia.
Mi odločno odklanjamo vsako možnost, da bi se zopet obnovile umetne fasade mariborskega! nemštva.
Tembolj, ker vemo, s kakimi sredstvi se hočejo naši nemški someščani ojačiti! Njihova lista daje dovolj vpogleda v »skrivnosti« nemške politike v Mariboru. Zopet začenjajo pritezati k sebi gospodarsko šibke Slovence, ki so odvisni od nemškega kapitala — kapitala, ki živi in se veča izključno iz naših virov in ki je dobil v tej državi celo dovolj pogojev za razmah. Spet so se zatekli k Nemcem Slovenci, ki so bili svojčas vzgojeni v potujčevalnicah, ki so dobili boljše službe šele tedaj, ko so zatajili svoj narod; ljudje, ki so cela desetletja preživeli v mnenju, da je njihovo izdajstvo pošteno dejanje, znak višje kulture.
Z nemškutarji se hočejo Nemci številčno ojačiti, lokalno-gospodarska gesla naj pomagajo eksponentom vseriem-škjh interesov do moči in vpliva!
Zato proglašajo nedeljske volitve za nekak plebiscit.
Mi se ne bojimo plebiscita, ker vemo, da niti najbolj zagrizeni Nemci ne verujejo več v izpremembo mej. Slovenci pa no moremo in ne smemo trpeti, da bi se na meji vodila n e m šk o - r aoi o n al n a politika.
To ni le naš lokalni interes, to je interes vsega naroda in cele države. Tako kot Nemci na tihem pravijo, da gre v Mariboru za interese nemštva kot političnega faktorja.
Radi tega je nastal narodni blok, na tej podlagi smo upravičeni, zahtevati od vsakega Slovenca in Jugoslovana v Mariboru
brezpogojno narodno disciplino.
Radi tega si bomo lastili pravico, da javno ožigosamo tiste naše ljudi, ki bi se iz jalovih vzrokov odtegnili bitki z gumijevimi kroglicami.
Radi tega trdimo, da v tem trenutku tudi delavstvo spada v narodne vrste in da vsaka slabitev slovenskih vrst pomeni ojačenje nemške buržoazije, nemškega kapitala.
Radi tega bomo skrbno pazili na u-skoke, ki so Slovenci in se na zunaj tudi kažejo Slovence, na znotraj pa kot napol preparirani ponemčevalni izdelki poUnirajo Nemce.
Še trj dni h"' ~'o videli, kaj pomeni
za našo splošno narodno stvar slovenska večina v Mariboru.
Ali je zavedna, krepka, strnjena, uda* na najvišjim interesom domovine, — ali pa je razdvojena, brezbrižna, le brez prave narodne morale.
Verujemo v prvo in kličemo vscrffl Slovencem' in drugim1 Jugoslovanom v Mariboru;
Prihodnjo nedeljo Vas zahteva Harod za se! Izpolnite svojo dolžnost.
•
NOVI PREKLICI KANDIDATOV
NA LISTI »VITEZA« ZAGORSKI.
Blatnik Mihael. Požar AndTej, Malte! Konrad, Rubin Anton, Zelenko Jernej, Križanec Franc, Mihelič Antori, Logar Franc, Lorbek Ivan, Šalamun Ivan, Drosg Josip, Rover Viljem, Mraz Adami Mraz Ivan, Breže Valentin, Grossman Martin, Točaj Anton, Reki d Ahmet, Gupfleitner Ludvik. Srebre Peter. M astri a k Martin, Haas Franc, Pirš Blaž in Žibret Ivan’. »Vitez« Zagorski je ves iz sebe radi tega splošnega umika in je zaprosil policijsko oblast, da bi zadržala! dezerterje.
KOMUNISTIČNA LISTA.
Preklic podpisa na komunistični listi! je dosegel Tvan Hauptman.
NEMŠKA LISTA.
Uradno sta bila črtana kandidata Franc Pergler, tovarnar in Alojz Riha, klepar, ker sta tuja. državljana in kot Nemca nimata ne aktivne in ne pasivne volilne pravice.
Mariborske vesti.
>iaiibor. 17. septembra 1924.
Protest	In-
feustrilcev Sire obrtnikov«
V znamenju volilnih ekscesov »gospodarsko« usmerjenih Nemcev.
Snoči se je vršilo v mali Gofzovi dvorani protestno zborovanje proti povišanju cen električnega toka. Sklicala ga ja tukajšnja Zveza industrijcev in pritegnila še obrtnike in hišne posestnike. Ker gre za važno gospodarsko vprašanje, je bilo pričakovati, da bodo debate strogo stvarne in v pravem' pomenu besede gospodarske. Potek zborovanja pa je pokazal nasprotno. Nemci so hoteli napraviti iz zborovanja volilni manever in so poslali »v ogenj« najnestrpriejšegS hujskača Glaserja.. ki mu je asistiral ključavničar Farič. Nemškim' zastopnikom oči vi dno ni šlo toliko za stvar, kolikor za agitacijo. Tu še trdijo, da jirii ni do politike, temveč do gospodarskega dela!
Vsled silno skrčenega prostora so moramo omejiti na prav kratko poročilo. Zborovanje je otvorH in vodil g. dr. Pipuš. Prvi je govoril g. Derwu-schek. Njegova izvajanja so bila stvarna. S stališča industritulcev je razložil kvarne posledice, ki jih ima povi« Sanje električnih cen za našo indust-iju®. Industrija je investirala za vpeljav# falskega toka težke svote. zdaj pa jo celo obrat 7, Disselovimi motorji stane veliko manj kot obrat s falsko elektriko. Zahteval je, da naj se cena električnega toka postavi na bazo ceri premoga in surovega olja.
V imenu obrtnikov je govoril zelo nestvarno g. Farič. Po navodilu gosp. Glaserja je predvsem kritiziral razmero pri mestnem električnem podjetju; menda se je hotel uriti za občinsknga svetnika. dasi zborovanje ni bilo Ulic,mn za takšne vaje. Ptvarno »e govoril g. V a-Ijak iri povdarjal. da vo opne elektr. toka v nepravičnem razmerju 7 drugimi cenami ter so od leta do lotu višje.
Potem se je oglasil k besedi g. Julij Glaser, ki se je v svojem govoru čisto vživel v vlogo volilnega agitatorja. Zahteval je, da naj se župana surovi pod disciplinarno preiskavo. Navzoči župan j‘e protestiral zoper tak način debate in je izjavil, da hr> zapustil zbo-o-mnle. če bodo govorniki žalili osebe. V imenu hišnih posestnikov je ^zprpo-rvul gosp. Kamenček, nakar se je oglasil k besedi še par tovornikov.
r' Nato' je župan! g. Grčar v 'daljšem govoru zagovarjal povišanje in pa sta-| lišče, ki: ga je zavzel mariborski mestni I svet. Pobijal je zlasti prigovore gosp. G kis er ja ter opozarjal na. to, da bi o po-j.višanjTi odločevalo razsodišče, če bi se 'občima ne sporazumela s falskim podjetjem. Razsodišče pa bi po vsej verjetnosti in po izjavah strokovnjakov odlo-jerlo v korist podjetju, tako da bi se cene 'povišale petkratno, dočim! so se sedaj [povišale le 3 do 3 K kratno. Povišanje se [je izvedlo na valutni podlagi, predlagamo približanje cenam premoga bi bilo še (Višje.
Končno je dal pojasnila še zastopnik elektrarne v Fali, nakar je bila sprejeta : resolucija, v kateri zastopniki mariborskih industrijcev, obrtnikov in hišnih j posestnikov protestirajo zoper enormno povišanje cen električnega toka.
Po skoraj triurni razpravi je bilo zborovanje okoli 11. ure zaključeno.
li-.
L p Tombola, tombola... Opozorili smo že, dia bo 5. oktobra na Glavnem trgu ‘velika tombola, ki jo bo priredil odsek !za zgradbo Sokolskega doma. Dobitki so jtafco draigooeni in vabljivi, da se bo vsaik [kesal, kdor no bo zastavil nekaj dinar-jjov v tej koristni igri za srečo. Vsaik, iifcdor si kupi srečke, ima enako izgledov, ijda bo dobil za par dinarjev n. pr. kompletno spalno sobo ali voz premoga. In jkoliko je že vredno, da ima človek do '5. oktobra tako lepe, rožnate upe! Če cenjeno čitaiteljice in čitatelji ge nisto kn-tPili srečk, takoj ponje! Dobe so pri tvrd-[ki Fr. Majer na Glavnem1 trgu. i iui! Opozorilo društvom itd. Kdor hoče objavili v uredniškem1 delu »Tabora« Ikaibo društveno vest. naj se najprej o1-.glasi pri upravi lista in plača določeno .‘pristojbino. Pristojbina iznaša: od 1 do ]20 besed 4 din., od 21 do 40 'besed 8 din., -od 41 do 60 besed 12 din., od 61 do 80 be-isod 16 din. od 81 do 100 besed 20 din. — jEVsled te ureditve prosi uredništvo, da naj se prinesitelji društvenih vesti vedno obračajo le na upravo lista.
iml Koneertna agentura. Na sestanku /zastopnikov tukajšnjih društev, ki je bil s noči v Narodnem domu, so bila odobre-;tna pravila Koncertne agenture, s čemer i je ta koristna naprava ozivotvorjena in ;jo le želeti, da bi se jo posluževala vsa [društva, ki prirejajo javna prireditve, jlz praktičnih ozirov je poslovanje kon-'fcertne agenture združeno z delokrogom (Uprave Narodnega gledališča, pa se je ,v vseh primerih obračati na gledališko [pisarno (telef. št. 382). Naš list bo* o prvi (priliki obelodanil pravila, da bodo o [koncertni agenturi zadostno poučena tu-jidi tista društva ki niso bila udeležena ima sinočnjem' sestanku, katera pa. se tulili morajo, prejkomogoče pridružiti, če ‘hočemo, da ibo koncertna agentura poslovala tako kot je treba.
| im) Zdravniško društvo v Mariboru ima (Prihodnjo odborovo sejo v petek, t. j. 19. jtm!. ob 6. uri zvečer y Kolodvorski restavraciji.
|[ tm Vpisovanje v mestno deško in de-klisko zavetišče se vrši v petek, soboto j in nedeljo, tj. 19., 20. in' 21. tm'. od 9.—-12. [ure v deških prostorih dnevnega zaveti-tščai v Razlagovi ulici. Vodstvo, ij ni Tujski promet v Mariboru. V noči Pod 16. na 17. trn. je prenočilo v maribor-/iskih hotelih oziromia gostilnah 70 tu jcev lin sicer: »Meran« 13, »Zamorec« 14, »Črni »orel« 11, Halbwidl 8, »Kosovo« 6, Pri grozdu 6, Zlati konj 6, Woch 3, Zokaly 3.
. m; Kolo jo bilo ukradeno na sodišču [Jožefu Kolariču, mizarju v Splavarski 'ulici, ko se je v pondeljek dne 15. trn.
; mudil po opravkih pri: ©'krajnem Sodi-; šču. Kolo je znamke Rampler in ima št.
[ 113598.
i m' Iz policijske kronike. Tekom! noči so bile aretirane 4 osebe in sicer 2 radi ■razgrajanja, 1 radi poškodovanja tuje
lastnine in 1 radi tajne prostitucije. Izmed prijav omenjamo: 2 manjši tatvini, po en zapor, 1 prestrogo pretepanje otroka, navijanje cen in pasji zapor ter 3 najdbe.
m Kurji tatovi. 'Alojzu V., železniške ntu nadzorniku v Mariboru, je nekdo včeraj med 16. in 17. uro izmaknil kuro in petelina — Tudi posestniku' Slave v Šobru v mariborski okolici je bilo ukradenih 9 kokoši.
m Surovež. Ivan S., viničar v Jareni-ni, je nesel svojemu gospodarju v Maribor jerhas breskev. Srečal ga je Ivan N., bivajoč v Mejni ulici in ga vprašal, ali so breskve na prodaj. Viničar je mirno odvrnil, da niso. To je surovega Ivana N. talko razjezilo, da je Ivanu T. pripeljal par zaušnic.
mi Konj, ki je najrajši v mestu. Mesar K. v Vetrinjski ulici je imel svoje konje nekje pri Slivnici na paši. Nekemu konju, ki je očividuo zadovoljen z mestnim' vrvenjem', niso nič preveč uga jale zelene trate in se je napotil v Maribor. Včeraj so ga prijeli na Tržaški cesti, ko je bil že blizu doma. Ker ni imel ničesar na sobi, ni nihče vedel, če-gov je. Lastnika izsleduje policija.
m' Živinski sejmi v Mariboru — zopet odprti. Mestni magistrat mariborski razglaša, da so živinski sejmi zopet odl-prti. Prvi živinski sejem: dne 23. sept. drugi dne 26. sept. tl. Živinski sejmi se vršijo redno vsak drugi in četrti torek v mesecu, svinjski sejmi pa vsaki petek, m' Srbohrvaščino pouču je prvovrsten Strokovnjak posamezne in v skupinih po Berlitzovi metodi tudi cirilico', čitan je in pisanje. Vpisovanje in pojasnila dnevno v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Kuti. Legat, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon' 106.
m »Sylet hvian Mervaii« groloksno-ekscentrični in moderni plesi, vsak dan v Klub-Baru.	2045
Vuzenica. Pretekla nedelja M. sekt. jo minila pri nas v znamenju lepega, za bližnji okoliš velevažnega slavja. Prostovoljno gasilno društvo v Vuzenici si je nabavilo motorno brizgalno, ki je bila ta dan slovesno blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Obred blagoi slovljenja in’ s temi zvezan slavnostni govor nam! je podal čast. g. dekan Pivec, ki je v izbranih besedah povdarjal pomen' dneva in (bodril gasilce k vstraj nosti za človekoljribno institucijo. Po blagoslovu se je vršila javna vaja, ki je pokazala novo brizgalno pri delu. Reči se mora, da je .stroj tip-top, da je pade, ki smo jih stavili vanj, skoro-da nadkrilil. Tem' večja hvala gre 'društvu, zlasti njega odboru, ki je napel vse strune, da je taiko hitro uresničil svoj projekt. Po vaji pa se je razvila zelo prijetna veselica, ki se je tudi to pot — kakor vedno — obnesla prav lepo. Hvala za lep uspeh gre vsem' sodelujočimi damam', ki so s svojim! požrtvovalnimi delovanjem v prid društvu pokazale, da vedo ceniti vzvišen1 namen organizacije, ki pozna le svoje geslo: Na pomoč bližnjemu! Pred vsemi pa gre hvala gosp e j Kresnike vi, ki je prevzela režijo veselice v svojo skrb in z okusnim' kinčanjem' in dobro založenimi šotori skrbela tako za lep pogled kakor za dobro jed in pijačo. Vrlim damam in vodstvu društva vso priznanje! — Zdravo!
Slovenska Bistrica. Aretiran je bil letovičar M., ki je po raznih tukajšnjih gostilnah delal dolgove, ne da bi jih plačal. — Slovenska Bistrica je že od začetka tega meseca v znamenju plesa; staro in mlado se v hotelu »Beograd« uči šimi, tango in’ fokstrot ter se pripravlja za zimsko sezono. V soboto zvečer iso preiskusili svoje znanje na plesu, ki ga je priredilo tukajšnje Olepševalno društvo v dvorani Okrajne hranilnice. —
soboto jc
hotelu »Beograia« s
Prejšnjo
priredila rodbina Vodušek—Hauser sodelovanjem' g. d rja. Jagodiča glasbeni večer, pri katerem' smo imeli zopet priliko občudovati llletnega Alfonza Vo duška, ki je vse poslušalce očaral s svo jo igro. Mladega umetnika čaka še lepa prihodu j ost, če bo tako napredoval, kakor jo dozdaj
uffbs ticos
Sp
: Službene objave MO. Na 50. seji dne 15. tm. ,io določil M O sledečo termine prvenstvenih tekom drugega razreda: 21. sept. v Ptuju ob 15. uri: SK Ptuj: SK Slovan, Račje. Sodnik g. Franki. Športno nadzorstvo g. Dr. Bučar, v Mariboru ob 10. uri: SK Merkur: SK Svoboda rta prostoru ISSK Maribora. Sodnik g. Franki. Športno nadzorstvo g. Bergant. 28, sept. v Mariboru na prostoru ISSK Maribora: ob 10 uri: SK Svoboda: SK Slovan, Rač' je. Sodnik g. Planinšek. Ob 15. uri: SK Mura, Murska Sobota: SK Merkur, sodnik g. Franki. Športno nadzorstvo cel dan g. Bergant. 5. okt. v Ptuju: SK Ptuj: SK Mura, Murska Sobota, ob 15 uri. Sodnik g. Franki. Športno nadzorstvo g, Dr. Bučar. 12. okt. v Murski Soboti: ob 15. uri: Silv Svoboda, Maribor : SK Mura. Sodnik g. Nemec. Športno nadzorstvo g. Legensteirt. V Mariboru na prostoru ISSK Maribora: ob 10 uri: SK' Mercur: SK Ptuj, Ptuj. Sodnik g. Šepec. Športno nadzorstvo g. Hofer. 19. okt. v Murski Soboti: ob 15 uri: SK Slovan Račje: SK Mura, Murska Sobota, sodnik g. Franki. Športno nadzorstvo se določi pozneje. 26. okt. v Mariboru na prostoru ISSK Maribora: ob 10 uri: S K Slovan, Račje: SK Mercur, Mari bor. Sodnik g. Franki. Obenem' se dviga zabrana igro nad igralci: VVagner (ISSK Maribor) ter Barlovič in Klipstater (oba SV Rapid) ter isti lahko takoj nastopajo i)ri prijateljskih kot pri prvenstvenih tekmah. — Tajnik. : ' "• ■■■■■■■(	*■
Odsek za pospeševanj* domače obrti Marib. slov, ženskega društva.
Na poslednjem občnem zboru Marib, slov. ženskega društva se je ustanovil poseben odsek za pospeševanje domačo ženske obrti. Na odborovi seji so bile v ta odsek izvoljene go.: Anica Ašičeva, Zlata Brišnikova, Jela Levstikova, Marija Majcenova, Ljubica Miladinovičev©.
Odsek ihta dvojno nalogo: 1". da pripomore članicam k domačemu zaslužku in 2. da prireja za članice poučne tečaje šivanja, umetnih ročnih del in drugih panog domače ženske obrti.
1. Domači zaslužek: Društvo 'bo’ sprejemalo naročilo za ročna dela, ter jih bo oddajalo članicam1, ki so vsled življenjskih razmer primorane sopridobi-vati. Delo se bo oddalo le članicam, ki dokažejo potrebno sposobljenost. Vzorce in' materija! preskrbi po dogovoru društvo ali naročnik.
2. Tečaji: Društvo’ prireja za! svoje članice tečaje, ki bodo nudili našim' ženami priliko učiti se Šivanja, krojenja, ročnih del etc. Zamišljeno je to tako, da se delo razdeli po skupinah ter prikroji njih prilikam', zahtevani in koristi. Tako bi bili medtedenski popoldanski tečaji za gospodinje, medtedenski večerni za uradnice, nedeljsko popoldanski za služkinje, medtedenski popoldanski za kmečka^dekleta mestne okolice etc. Za nizko ucni.no naj bo' dana našim ženam prilika naučiti se šivanja in' drugih reč-uid del, kar jim bo koristilo, naj so to že gospodinje ali ne.
S to dvojno nalogo pri pomaganj a k domačemu zaslužku in poučnih tečajev hoče podati naše društvo svojemu delu novo smer. Da so nam ta lepo osnovani načrt posreči, rabimo podpore občin-
stva’. Zato se obračamo zlasti na premožnejše sloje s prošnjo za naročila. Naša skrb bo, da bodo naročniki v vsakem pogledu zadovoljni.
Vse tozadevne informacije daje iz prijaznosti ga. Zlata Brišnikova, Slov. ul. 20.
Prosimo zlasti članice, ki 'se želijo u-deležiti katerega omenjenih kurzov, da se zglasijo pri g. Zlati Brišnik, da ima društvo že pri določbi tečajev nekako vpogled na splošne zahteve. Prvi tečaj bo tečaj za služkinje, ki se prične prihodnjo nedeljo, kar je objavljeno s posebno notico. Ostali tečaji se bodo vršili pozneje v skladu z željami članic ter prilikam možnosti društva;. — Mariborsko slov. žensko društvo.
Louis Conpcrns:	-	■,	s.
ZsIIgMitai esel.
v : ;	:	Roman.	(38)
Nenadoma se mi je zazdelo1, da med' listjem nekaj šušlja. Ozrl sem se tja in opazil, da se skozi grmovje plazijo neznani možje. Kaj storiti! Ali naj zari-gam? Alnaj razodenem', da sem Char-mides,začarani siniLysiasa izFpidauru-«a, ki je s Ohariso, hčerko Mcnedemusa, pobegnil iz gradu, ki se je podrl. Premišljal sem, da, bi to bilo najpametneje,; kar bi lahko v tem trenutku storil; toda' vnanjost mož je kazala, 'da so bili naj-brže tolovaji. In zares se je pokazalo, da so bili razbojniki, pa ne tisti gozdni divjaki, ki so me nekoč ukradli iz blevai revnih drvarjev, temveč jo bilo kakih dvajset do trideset visokih, močnih, do* zob oboroženih tolovajev vi širokih plaščih in z velikimi klobuki na glavi. —»[ Prav gotovo so se plazili po grmovju zbog tega, da so se lahkoi skrili, zakajj na cesti bi jih bil vsakdo opazil. Vzlid temh so klepetali in se smejali, ko da bij bili tu v grmovju doma. Bržkone je bil ta sadonosnik njihova posest. Ako bi se tem mložem' razodel, bi gotovo poiskali’ srebrnih vejic in bi proti odkupnini P°"i stal to, kar sem bil poprej. Proti odkup" nini bi bržkone pustili tudi Ohariso prostost. Te misli so mi Sekale v glavfi[ kot blisk; hkrati pa mi je v sreu' vstajala bojazen, da bi utegnili razbojniki' storiti kaj žalega lepi Ohatrisl. Naposled sem1 lahko razbral njihove pomenke:
»Nocoj torej!«	[_
»Da,« Je potrdil nekdo izmied njih, ki je bil njihov poglavar.
»Menedemusova vila.«
»Obkoliti jo!«
»Da. In odnesti njegovo hčer!«
Skočil sem kvišku, talko semi bil presenečen. Posnel sem, da tolovaji še tte
vedo, kaj se je nocoj zgodilo z Menede-' inusovo vilo. Videl.sem!, dal jih je najbolj mikala lepa Gharis, ki jo j© nesrečno naključje pripeljalo uprav vaji-' hhvo naročje. Spoznail sem', da 'je napodi čila zadnja ura. Zdaj je bil vsak tremi-' tek dragocen.
»Cha1—i!«	rt
In dotaknil sem se svoje zaročenkozi drhtečim’ gobcem'.	<-
Predramila se je ih rrte Hotela objeti Brž seml ji dal znamenje, da naj mi ta-, koj sede na hrbet. Prav ko so se v sado-' nosniku pojavili tolovaji, seml-z njo na[ hrbtu dirjal nazaj k' reki.
Možje so se najprej prestrašili in ob'-| stali. Celo tem divjimi ljudem se je zdel! osel z lepo doVojko na hrbtu v tem sa*! niotnem kraju čudna, božanska prika-| zen. Nemara so se spomnili na gozdno' nimifo, ki jezdi k reki, ozaljšana s cvetlicami in ožarjena s solnčnimi žarki1. Dotlej semi jaz dirjal na vso moč. Cha-rls ni niti slutila, kakšna nevarnost je žugala obema, zato je veselo vzklikala in S(> zabavala z mojim dirjanjem. Že sem mislil, da sva rešena, kar so se z nasprotno Strani pojavili drugi tolovaji.  	"k' (Dalje prih.)
fflila izsilila.
(Hlgljonična brivnica, Vjeko slav Gjurin, JuriifieTa ulica 9, se radi prvovrstne postrežbe ▼sem priporoča. Dijaki pri stri-tsnju imajo znatni popust.
1911 18-5
DUak se sprejme na stanovanje in brano. Kje, pove uprava.
Krojači in krojačlce 1 Razpošiljam kroje (muiitre) po meri in poljubnih modelih za dame in gospode. Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaStvo. Ljubljana, KriževniSka ulica It. 2/1.	2044	3-1
Šolske torbe, nahrbtniki in jermeni za knjige priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	1944	10—9
»Solzna dolina".
2043
Dijak ali dijakinja se sprejme na stanovanje in hrano. Vprašati ▼ upravnižtvo. 2042
Vinograd v bližini LimbuSa na prodaj s trgatvijo ali brez nje. Naslov pove uprava „Tabera*.
2028 3—2
Sodi se bodo prodajali v soboto na Glavnem trgu. 2046 2-1
Zobobola
ne pozna kdor neguje zobe z
„ITO“
za posarenassilke |
za strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih) enostavnem, dvostavnem in ameriškem knjigodstvu z bilanco, korespondenco in registraturo.
Začetek dnevno.
Traja S do 6 mesecev.
Metoda Kovač:
samo praktično, temeljito, lahko umljivo. 2041
k © v a č
MARi&on, Krekovo ul. 6
J:
Vsaka gospodinja
je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki R, Požar Maribor, Gosposka ul. 4 Ulm na verjamate, poskusite!
lirika, al’že toš
da je dobil
A. VICEL, MARIBOR fflwmi trg SL S emniBrr.no težko povedo mamko BGoliath“ in lažje vrste, Snttfeo-ulovaSkeja proizvoda, pločevinasto in IHo povodu, porcelanasto, krmanlnasito in »toklcno robo najboljt« vw.la, Ta* knooje pri njen; zato hiti, da ne‘ mt-814	mudiš.	40—4
Napolitanke
Adria narezki
Keksi
Bonboni
čokolada
Malinovec
vsaka množina najceneje v glavni zalogi
lavama Misv
Maribor, Stolna u!. 4.
pmijska io Haifc Slajs Isr deZslis d Alke
na debelo nudi po najnižji ceni
Miloš Oset, Maribor
Glavni trg 1619
Vremenski preroki.
Ce z ledom ti streho razbil je Matija, pa v Račju opeko ti nudi Zofija.
Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opeko tl v RaČju si urno naroči.
V
Ce Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v Račju opeke si vzeme.
lu tuluhtift Kon-naiapft ffgNMMi*. Glavjai ia ougovorui urednik;	Špindler.	—	Tisfc*«	•-i	d. d.