I
l
Številka 226.
Trst. v petek 17. avgusta 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja vsaki dan
lol tt itfl£i:sn m pranim pd 5. iri, cd poiedelitUt ob p. tri ziim). r'Offimične £tc\llte se prori»jf.jo po 3 nvć (6 stotink) * atcogih lolrakarnah v Tr«tu in okolici, Ljubljani, Gorici, ' rarnu, Petru, Sežiini. Nabrežini, St. Luciji, Tolminu.
Ajdovščini, Postojni. Dornbergu, Solkanu itd.
'Vte oglasov »e računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke :1. mm >; za trgovinske in obrtne oglase po 30 stot. ; ra osmrtnice. zabvale. poslanice, oglase denarnih zavodov ; o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-iaijna vrsta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa jo 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave idinost— Plačuje ne izključno le upravi „Edinosti".

Glasilt političnega društva „Edinost"
za Primorsko.
V edinosti Je moči
Varoimiia znaša
sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na
naročbe brez dopoalane naročnine ae uprava ne wzir» Vri dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovans
pisma se se sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo linta.
UREDNIŠTVO: ml. Gforglo Galattl 18. (Narodni 4oin). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna komor ij« lista „Edinost" v Tretu, ulica Giorgio Galatti St. 18.
Poitno-hranllnlčni račun it. S41.652.
1X57. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK

„Italijanski kompromis. '
H.
Vsakdo je sprevidel, <la je predlagaui kornpro-mi* absolutna politična
potreba... v trajno korist JugoslovanskL
Dr. Iv. Šu<tter£i£
v „Slovencu1* <lne 8. nnjuHta l'.Htfl.
^ »oi>pod dr. Ivan Susteršič je priobčil pod gornjim naslovom v „Slovencu* od 8. avgusta t. 1. članek, v katerem brani in celo hvali z Italijani sklenjeni kompromis.
Rekli smo že, da ta izvajanja dra. Šu--ter>iča ne .smemo pustiti brez odgovora, in >-icer v prvo zato ne, ker ta izvajanja niso stvarno utemeljena, v drugo pa zato ne, ker ne moremo dopuščati dr. Susteršičeve interpretacije našega dosedanjega navideznega mirovanja.
])r. Susteršič se sklicuje na soglasnost oklepa „Slovanske zveze" in posebno še na navzočnost primorskih poslancev dr. D. Tri-najstića. dra. Gregorčiča in prof. Spinčića, katera dva poslednja da sta kompromis izrecno priporočala.
Dr. Susteršič se sklicuje na navzočnost tira. Trinajstima. Po našem mnenju pa ta ar-^r:;u.ent nikakor ne podpira trditev dra. Šu-vteršiča, ker — v kolikor srno mi informirani — je bila stvar, ko je imenovani po-frianec prišel na Dunaj — principijelno dovršena in niti misliti ni bilo več na kako spremembo.
Italijanski kompromis je delo vlade, podam,«! Krama ia, Italija«.'.,.	„Oi-----—i—
zveze*, ali resničneje rečeno: nje pred-v e d n i k a d r a. Ivana S u s t e r š i č a, kar izhaja iz dejstva, da ta gospod v svojem članku izrecno prevzema „z mirno ve-stjoa in „prekinjen od potrebe in koristi tega kompromisa" vso odgovornost za ta klubov sklep, kakor t udi za vso kompromisno akcijo, „pri koji je on od vsega početka aktivno s o -'i e 1 o v a l."4
Dr. Susteršič se sklicuje nadalje na za-ovoljnost primorskih Slovanov, katera da izhaja iz mirovanja istih. Naj se dr. Susteršič ne prenagli ! Nam se zdi, da je on ali velik optimist, ali pa da so njegove informacije iako pomanjkljive. Na vsaki način si on krivo tolmači to primorsko mirovanje, — ki ;e najlepši dokaz političnega takta, discipline in tiste premišljenosti, ki se nikdar ne prenagli.
Nasprotno: resnica je, da je v Trstu, ko se je doznalo o dogovorjenem kompromisu, zavladalo skrajno ogorčenje — toliko,
da se je odbor političnega društva „Edinost" čutil prisiljenega, da je razne parlamentarne ; faktorje — in posebno dra. Šusteršiča — brzojavno obvestil, da se ta kompromis siua-■ tra tu kakor izdajstvo na slovanski ! s t v a r i! In slično kakor v Trstu, je bilo j tudi in še posebno v Istri ; kajti tam je —; kakor vemo iz najboljšega vira — vest o kompromisu provzročila pravo konsternacijo, toliko med širšimi narodnimi vrstami, kolikor tudi v v o d i t e 1 j n i h krogih!
Tudi na dru. Susteršiču se uresničuje znana kastavska: što se babi htilo, to se
I	V	7
: babi snilo. Ali ne — dr. Susteršič ni tako i naj i ven, ampak je hotel pretvezno našo zado-j voljnost z italijanskim kompromisom spretno . izkoristiti v svojo obrambo pred koroškimi napadi.
Nu, v kolikor se tiče po dru. Susteršiču zatrjevane ugodnosti italijanskega kompromisa za primorske Slovane, in sosebno, kar se tiče tozadevnega dokazovanja g. doktorja — o tem prihodnjič!
Carinski spor med Avstiijo in Srbijo.
Dunajski listi — sosebno oni, ki so v stikih z našim ministerstvom za vnanje stvari — hočejo vedeti, da srbsko ministerstvo Pa-sić neprestano išče novih stikov, da bi zopet pričelo pogajanja z Avstrijo za sklep trgovinske pogodbe. Sploh da je Pasić na stališču. da pogajanja so bila le prekinjena in ne zaustavljena. Pa tudi razpoloženje v deželi
da sili na to. da bi se ponaiania zono* ^ * > čela, ker ]e iskanje uruzni efcsportnin trzisc
ostalo povsem brezvspešno.
Nam se zdi, da so to, kar predstavljajo dunajski listi kakor gotove stvari, po velikem delu le — želje! V tem mnenju nas pod-kreplja neka vest iz Belegagrada, ki pravi, da se odpirajo dobre nade za izvoz Srbije. Neka beligrajska tvrika je v pogajanju z neko tovarno za konserve v Kodanju za dobavo 1000 prašičev na teden. Dalje je italijanska vlada baje dovolila uvažanje žive srbske rogate živine v Italijo. In tudi Nemčija da hoče razširiti svoje trgovinske odno-šaje s Srbijo.
Vse to zveni seveda malce drugače, nego pa popolno gospodarsko osamljenje Srbije, kakor je zatrjajo dunajski listi. Naj le gledajo na Dunaju, da bodo toliko časa Srbijo gospodarski osamljali, dokler ne bodo imeli tamkaj politično nič več opraviti. Nemčija in Italija iščeta gospodarskih stikov & Srbijo in tako se utegne zgoditi naši Avstriji, da je njeni politični zaveznici tudi poli-
tično u b i j e t i v Srbiji in na vsem Balkanu!
Nekdaj se je dunajska balkanska politika -- kar se je tikalo specijalno Srbije — opirala vsaj na kupljenega Milana ; na koga se pa danes opira v Srbiji ? ! Na svojega di-plomatičnega zastopnika in pa k večemu na kakega srbskega političnega — hochsta-plerja !
Dogodki na Balkanu. Protigrško gibanje v Bolgariji.
Iz Sofije poročajo : Grškega škofa Vasilija iz Anhiala, o katerem se je govorilo, da je bil ranjen v lastni palači, so našli živega ter so ga po nalogu sodnijskih oblastnij are-tovali. Dolže ga, da je hujskal Grke, naj streljajo na Bolgare. Doslej so našli 15 tru-jpel Bolgarov, ki so bili ubiti v boju. Mnogo j Bolgarov je tudi zgorelo.
V diplomatičnih krogih carigrajskili ob-žaljujejo, da se protigrško gibanje v Bolgariji razširja in boje se represalij od strani grških band v Makedoniji.
Demonstracije v Atenah.
Kakor javljajo iz Aten, je bila v sredo tamkaj velika protestna demonstracija proti preganjanju Grkov v Bolgariji. Velika množica ljudstva je tiho korakala po ulicah. Pro-dajalnice so bile zaprte, in na njih je bilo zapisano : Radi narodne žalosti.
Dogodki na Ruskem.
Važna odkritja v Moskvi.
iŽBjUjVr" aiT&CnSj no veje preiskave v Moskvi spravile na dan zelo važne rezultate. Policija je naletela na veliko tovarno bomb; našla je poleg tega več meterskih stotov dinamita in smodnika, dva topa, ogromno zalogo orožja in streljiva, načrte trdnjav, ter popolno listo vseh terorističnih organizacij. Potem so prišli oblastnij i v roko tudi važni spisi takozvane „Vojaške zveze", iz katerih je razvidno, da obstoja razsežna vojaška zarota^ v katero je zapleteno mnogo častnikov. Zagotovlja se, da bo aretovanili mnogo in tudi- odličnih oseb.
Drobne politične vesti.
Vojvoda d' A v a r n a odstopi. Iz Rima se potrjuje vest, da odstopi v kratkem vojvoda d' A varna, italijanski poslanik na Dunaju.
Italija hoče zmanjšati svojo vojsko? Londonska „Tribune"* poroča iz Rima, da namerava italijanska vlada v novembru predložiti zbornici, da se vojska zmanjša od 12 na 8 zborov.
Domače vesti.
Ć6. gg. odborniki pol. dra-štva „Edinost" so vabljeni na važno sejo, ki bo v soboto 18. t. m. ob 3. uri popoludne v pisarni dr. Gregorina in dr. Slavika.
Ne — tako nismo menili! Iz trgovskih krogov nam pišejo pod tem naslovom : Ze po izidu zadnjih volitev v zadrugi trgovcev z jestvinami je jasno, da so členi te zadruge po dobri polovici Slovenci. In to ne morda samo kaki tudi-Slovenci po rojstvu, ampak večinoma možje, ki se zavedajo svoje slovenske narodnosti in zahtevajo svoje pravice v jezikovnem pogledu tudi v tej zadrugi. Ti slovenski trgovci so v rečeni zadrugi izbojevali že mnogo bitk za popolno jednako-pravnost našega jezika v poslovanju zadruge. Tudi zadnje volitve so se vršile v znamenju tega boja. Zvesti svojemu stališču in svojemu pravu so naši trgovci odločno odklanjali dolžni prispevek, ker jim je zadruga pošiljala laške pobotnice. Izjavili so, da ne plačajo, dokler ne bodo dobivali slovenskih pobotnic. Niti grožnje, niti prošnje niso mogle premakniti naših trgovcev. Slednjič je magistrat uvel eksekucijo v iztirjanje teh prispevkov. Prizadeti trgovci so uložili proti eksekuciji pritožbo na namestništvo, ki je imela ta vspeh, da je bila magistratova eksekucija ustavljena do rešitve pritožbe. Od tedaj je afera mirovala. Zdaj pa je oživela zopet. Ali ne morda po rešitvi pritožbe,
ampak po drugi... tinesi. Na pritožbo še ni
, ~ .	.	načinom, tla
bi se naftna i* w»cwt**»	'
ostane ovca cela, a da bo volk vendar sit,
načinom, po katerem njej ne bo treba izdajati slovenskih pobotnic, a da pride vendar do zaželjenih prispevkov. Ne briga nas, kdo je šel tu zadrugi na roko, ampak takt je, da sedaj mesto zadruge same „C. k. namestni-štveni svetovalec v Trstu ' tirja večkrat ome- , njene prispevke zadrugi in žuga našim trgovcem z e k s e k u c i j a m i. Fakt stoji torej, kričeč fakt, da organi istega na-mestništva, ki je ustavilo eksekucijo do rešitve pritožbe, sedaj žugajo z eksekucijo, ne da bi bilo namestništvo rešito pritožbo!!
Ne govorimo tu o krivici, ki se godi našim trgovcem od strani zadruge. Ampak vprašamo se : kje je ostala resnost ? Je-li resna taka uprava, ki se ne meni ni za svoje obljube, ni za svoje lastne odločbe in nalaga svojim organom, da postopajo v nasprotju z njenimi odredbami? Da — tu se neliuje resnost. A državna uprava, ki hi resna, je — smešna!
P O P LIS T E K.
Na poti k ciljem.
St. Vilinski.
III.
Dije časa so odločevali, naj bi-li vzeli voz, ali hodili. Slednjič so se odločili za zadnje, ker je bil trg k večemu tri četrt ure oddaljen od Podkraja.
Nad krajino je bila lepa noč.
Hodili so nekaj časa po cesti, potem pa ► > zavili na stransko- stezo. Gosto grmovje je fctalo ob straneh in skozi veje so silili v drobnih krogih lunini žarki na tla. Od trga
so se slišali pritajeno glasovi godbe, v--eli dunajski valčki , in petje pijanih fiiatov...
Poljanšek in Vera sta hodila prva. Za njima nadučitelj in soproga. Dalje zadej pa je slišal oduren smeh Zagaznika, ki je -premijal učiteljico.
Drobna roka Veriaa se je oklepala Po-l.unškove, klobuk njen se je dotikal njego-v« ga ramena ko je stopala ob njem s tihimi koraki...
'Poljanšek ni vedel, kako mu je. Navda-
jali sta ga neka brezskrbnost in apatija, objel bi bil dekle, da bi jej prišle solze v oči... Vera je molčala. Le tu in tam sta spregovorila par tihih besed, potem pa zopet molk.
In nevede sta hodila hitreje nego drugi j in se oddaljila od njih. Sla sta čez malo i brv. pod katero se je svetil potoček, in po-| tem prišla na širšo pot. Krog in krog gr-, movje, da je bil»> skoraj popolnoma temno,: in nekje v bližini jo zaprhutala nočna ptica j in odletela daleč proč, ko je začula njune j stopinje.
„Ah, gospod Poljanšek. počakaj va.....
mene je skoraj strah !** je dejala Verica in se stisnila k Poljanšku.
„Ne boj se, Verica, ljubica... I" je govoril Poljanšek jecljaje in jej ovil roko krog vratu.
„Ah... pustite me
„Vera... ljubica moja... jaz te ljubim !" je šepetal Poljanšek in v istem hipu pritisnil je svoji vroči ustnici na njeni.
Za hip se je stresla, potem pa je bila mirna, kakor mrtev, brezčuten kip. In Poljanšek se je zopet dotaknil njenih ustnic.... A ona je slonela ob njem hladna... brezčutna...
Poljanšku je bilo, kakor bi se vzbudil
iz omotice, ko je začul za seboj korake ostalih.
„Vera!... Daj mi tiste ciklamne, ki jih imaš v roki!" je zašepetal.
In ona mu jih je dala...
„Hitela sta !"* se je smejal Zagaznik hudobno, ko je došel z učiteljico.
In zopet so stopali skupaj naprej po stezi proti Podkraju. Vera je pustila Poljan-škovo roko in stopala sta molče zraven drugih.
Nadučitelj je bil izredno vesel in je ; zmiraj ponavljal: „...da, da... Ko smo bili mi 1 še mladi Zagaznik in učittljica pa sta : stopala pred njimi tesno drug ob drugem....
Dospevši v Podkraj so se ločili. Poljan-> šek je šepnil Veri ob slovesu na uho : ! „Lahko noč, ljubica Ona pa je molčala.
Potem je odšel domov. Čudno mu je
i bilo v duši kakor še nikdar prej. Veselost in
, apatija, čudna mešanica, sta ga navdajala...
Bilo mu je kakor človeku, ki je prišel poln pričakovanja v veliko, ponosno dvorano, a odhaja mrzel in brezčuten, ker se ga ni
mogla dotakniti hladna, nepristopna lepota.... j
i *
* *
Vesel teden je pošel. Poljanšek je zopet; hodil po cvetnih poteh, okoli njega je pla-!
vala ljubezen brez pogleda v bodočnost. Vse predsodke, vsa tista neumna, neumljiva čustva je iztiral iz svoje duše, samo ljubil je in bodočnost ni gledal. Oemu ?... Človek živi le trenutek in kar je v bodočnosti mu ostane zakrito, če ugiblje ali ne... Čemu torej ugibati ?...
V nedeljo popoludne je šel obiskat Zdenčarja. Z lahkoto je stopal ob potoku in mir, plavajoči naokrog, ga je n -vda;; : .•: mehkim tihim čustvom. Le daleč doli, neiije v dolini, so zvonili zvonovi...
Že oddaleč je ugledal Zdenčarja pred žago. Pozdravil ga je in opazil z začudje-njem neko prikrito žalost na njegovem obličju.
„Tako veselo pismo si mi pisal — a vidim, da si še vedno otožen !** mu je dejal.
„Kaj hočeš ?.... Mati mi je umrla... Pred štirinajstimi dnevi smo jo pokopali I'1 je odgovoril Zdenčar.
„Saj je bila reva dolgo bolna!...4
„Da, da... A vendar so mi toži po njej, saj je bila inati!J je odgovarjal Zdenčar in . odpiral vrata v stanovanje.
Ponudil je Poljanšku stol in tudi sam je sel. Dlje časa sta molčala oba.
[(Pride še.)
Stran H.
»EDINOST« štev. 226
V petek, dne 17. avgusta 1906
Ne, slavni rc. k. namestništveni svetovalec" ! Tako se nismo zmenili, da boš ( ti eksekuciral. ker nam zadruga noče dati pobotnic v našem jeziku ! Se svojo pritožbo nismo mislili na to, da boš ti eksekutivno vlekel iz naših žepov dolg, ki ga - itak hoćemo plačati! S svojo pritožbo nismo namero-rali, da boš ti. slavni „c. k. namestništveni svetovalec", dajal p o t u h o v n j e n e m na-cijonalnem fanatizmu in jo od-vezaval od nje dolžnosti, da s volim slovenskim zadružnikom daja
v
slovenske pobotnice!!
Ne, tako se nismo zmenili! Z „Opome-nico" „c. k. namestništvenega svetovalca" ni zadoščeno pravici našega jezika v — naši zadrugi! Od te zahtevamo svoje pravo in potem bomo plačevali svoje prispevke tudi brez eksekucije ! !
Slovenskim trgovcem z jestvinami itd., ki imajo sitnost s rkonsorcijema radi jezika in katerim je rnamestniški svetovalec" pisal opomin, da naj plačajo členarino in bolniško blagajno, naznanjamo, da je bila dne Iti. t. m. j (včeraj) deputacija trgovcev na namestniškem j svetovalstvu radi te zadeve, kier so se jim pobrali opomini in se jim je naznanilo, da na-mestniško svetovalstvo ni bilo obveščeno o tem. da je namestništvo svoječasno vstavilo eksekucijsko postopanje proti onim, ki nočejo plačati konsorciju in sicer do onega časa, do-; kler ne bo rešen rekurz. (Bolje rečeno re- | kurzi, kajti jih je več in leži eden na trg. mi- \ nisterstvu že od leta 1902). Radi tega naj j trgovci ne plačajo nič omenjenemu konsorci- j ju, dokler ne dobimo obvestila o rešitvi. Vsako j uradno obvestilo, ali, kar se sploh izve o ta-j kili zadevah, naj se naznani našemu trg. dra-; štvu, da se potem posvetuje o stvari. Ako nas zakon pozna, kadar je treba plačevati, naj nas pozna tudi takrat, kadar je treba pravice deliti : s ponižnostjo in potrpežljivostjo pa se ne d o s e z a nič! ('asi klečeplaztva pa naj tudi pri nas enkrat nehajo ! Saj smo mi ravno to- j liko vredni državljani, kakor drugi! Torej ?
Razpisana je služba kancelista v XI. j činovnem razredu pri c. kr. okraineui sodišču ! v Buzetu.
i
Umrl je v sredo v Goric: upokojeni
gimnazijski profesor, šolski svetnik Karol
Compare, v starosti 57 let. Pokojnik je bil „.i i«t>	do svojega upokojenja profesor
matematike in rizike na tukajšnji državi i i
gimnaziji.
Posnemajmo primorske Slovence!
Pod tem naslovom piše rNotranjeca: Bliža se zopet I«, avgust, dan proslave cesarjevega rojenega dne. Kakor vsako leto. tako se bo gotovo tudi letos trudila vlada, da pokažemo na ta dan mi Slovenci zelo sključen in ponižen hrbet in se topimo v morju črno-rume-uega domovinstva. Zdi se nam umestno, da opozorimo ob tej priliki rojake na primorske Slovence. Ob otvoritvi bohinjske železnice so se namreč leti izkazali zavedne in neustrašene može. Kakor znano, je vlada na vsak način hotela pomesti z našim narodom in ob otvoritvi celo prepovedati naše trobojnice. Kakor en mož se je dvignil naš ves narod. Uoričani so razobesili ob železniški progi na tisoče slovenskih zastav in pokazali vladi, da se na naših tleli ne damo kar tako ugnati, tržaški Slovenci pa sploh niso razobesili zastav in zaničujoče prezrli otvoritveni vlak. v katerem se je peljal sam prestolonaslednik. In kaj smo dosegli, da smo \ladi pokazali svoj ponos, svojo zavednost in ;.obe V K e š p e k t! Ako bi ponižno klonili tilnik in zlezli pod klop. bi nas vlada še bolj zaničevala in prezirala. Zato pa naj f; i postal dan otvoritve bohinjske železnice za vse Slovence z g o d o v i n s k i dan, praznik narodnega p r o b u j e n j a. Bolj in bolj naj izginevajo iz naših hiš vladne zastave, bolj in bolj naj naša srca postajajo hladna napram vladnim krogom in kakor oni nas prezirajo, tako storimo tudi mi njim, kajti skozi desetletja že gromadi vlada našemu narodu v imenu cesarja najneznosnejše krivice.
Škandal na postaji Štanjel-Kobdilj. Bil sem na slavnostni veselici v Kobdilju minulo nedeljo, dne 12. t. in. Ves vesel in radosten sem gledal narodno probujenje in z radostnim srcem sem se vračal v veliki družbi vsakovrstnih ljudi na kolodvor, da se odpeljemo domov. Vlak je prisopihal ob 8. uri in klic se je začul: Sant D a n i e 1-K o b d j e 1! Seveda slovenskega ni treba in še to, kar je sprevodnik zakričal, bi ne bilo kmalo možno razumeti. Kaj pa je Kobdjel ? Videl sem. da imam brezobzirnega človeka pred seboj s katerim ne bo z lepa postopati. — In res
nisem se motih Kar tebi nič, meni nič je pričel kričati v trdi germanščini ; rSchuell aufateigen" se ie drlo to nemško sinče. Ko smo videli, da so vsi vagoni natlačeni, smo kar krenili v II. razred. Kar je priletel in nas jel poditi spet v svojej ljubi germanščini: „Steigen sie ab und gehen in andere AVa-gone". To je ponavljal in kričal, da je bilo kai. rNe umejem !a sem mu hladnokrvno odgovoril : rNe umeje nihče !;i sem mu dalje odgovarjal ali vse zastonj, on je le svojo trobil. Ali sedaj je bilo tudi meni dovolj ! „Kaj res ne razumete slovenskega, kaj ne veste, kje ste in katero ljudstvo biva todi in posebno še danes, ko je sam narodnjak zbran v Štanjelu? In tega tudi ne veste, da morate in ste dolžni govoriti sloven9ke ? In če se pripeti kaka nesreča ali nered, na čegar račun se bo pisalo to ? Edino na vaš. ker vas ljudstvo ne umeje lu Tedaj še le so se |odprle temu kapricioznemu možu tudi slovenska usta in je začel govovoriti kakor da je Slovenec !! Na to pa jaz : rTo je že največa nesramnost škandal da se nas hoče siliti celo na naših lastnih tleh, da naj — ne govorimo svojega slovenskega jezika ! To je sramota ! In če ne veste kje ste bodi vam povedano, da ste na Krasu in da je tu slovensko ljudstvo doma !"
Vse je ploskalo in se smejalo, ko je zrlo ta prizor. Sram ga je menda bilo in odkuril jo je... mi smo pa še zapeli na vlaku. | da smo s tem dali duška svojemu ogorčenju radi narodnega izzivanja od strani takih državnih organov.
Drug podoben prizor sem doživel na po-! staji Dutovlje-Skopo. Prosil sem list do po-i staje Rihenbcrk. Jaz po slovensko, uradnik 1 pa po nemško ! Prosim list do Rihenberka" sem ponavljal. Riiienberk mu ni Šel v glavo in še le čez dolgo se je zavel in rekel: rBis Reifenberg". rNe", sem pripomnil: „Ne bis Reifenberg, ampak do Rihenberka.
Iz tega vidite, božji ljudje, kaj se vse i dogaja po naših kraških tleh. S tem sem I hotel pokazati, da se ne smemo r.klanjati ! pred vsako mokro frasko. posebno pa pred | takimi ne. ki morajo in so dolžni izvršiti to.
j kar narod zahteva.
Za*o kličem vsemu slovenskemu ljudstvu:
i zahtevajte povsodi, kjer-koli boste hodili po 1 rodni tlavancki zemlji v uradih na železnici i in kjer si že bodi, edino le slovensko pa če : tudi slučajno znate tudi druge jezike! Prvi | naj vam pa bo vedno edino le ljubljeni rnate-| rini jezik !! !	Kraški sin.
Od Sv. Lucije. Velika vročina je prov-; zročila da dohaja k nam obilo letoviščar-j „'v, posebno Lahov iz Trsta in Gorice, ki se čutijo pri nas bolj domače od naših ljudi, j Tako zvana naša „inteligenca" jim pač nudi : vsega s čemer jih le more razveseliti in za-; bavati : krogle, igra in kramlja ž njimi'v bla-1 ženi tujščini. Med Nemci in Italijani nahajajo izvestne naše gospice in gospodje prijetne zabave, med svojimi pa se — dolgočasijo! i Ali ta naša gospoda ve to, da je tujcem le i za stafažo in da so ti ž njimi prijazni le | dotlej, dokler jih rabijo, ali celo izkoriščajo na ta ali oni način ? Odišli gospodje železniški ; inženerji so nam to glasno in jasno pokazali.
Z gradnjo nove dovozne ceste od Sv. j Lucije na postajo gre tako slabo, da je narav-: nost škandal. Cement za podzidanje si izpo-j sojujejo kjer le možno po privatnih hišah. Ali koliko izdaja to? Naroča se ga brzojavno, toda tvrdke nočejo poslati če ni denarja. Nevolja med delavci radi nizkih dnin je od dne do dne veča. „Finančni minister" je neizprosen in bati se je, da prideta slana in sneg, ko ceste le še ne bo; kalabrežke lastovke- jo popihajo in črnogorski preluknjeni havelok, tudi ne bo vztrajal! Kompetentne oblastnije se ne ganejo ! Občine, ali boste spale ve tudi ? !
Pravijo, da je št. 13. nesrečno število, ali Orzan iz Gorice ne veruje tega! On je kjub temu dne 13. t. in. otvoril svojo veliko i zalogo kolonijalnega blaga. Kako pač znajo ti ljudje porabiti kraj in moment, da si kupi-čijo kapitala, prihajajočega iz žuljev revnega I našega ljudstva ! Ze prvi dan se je pokazalo po uslužbencih, kako „prijazen mož" je Orzan Slovencem, in še posebej domačinom Sv. Lucijanoiu !
Žalostno in sramotno je. da se daje tujcem v najem najpripravnejše prostore za ba-gatelno najemščino v s\rho, da si ti napravil aj o kapitale pred našimi očmi in z našim denarjem.
Žalostno je. da si ne upajo našinci združeno ustvariti jednake zaloge ! Pa še je čas. Le dobre volje, eneržije in med sobnega zau-
panja več. pa pojde. Pokažite, da Slovenec ni tujec na lastnih tleh, ampak svoj gospod !
Osebni in tovorni promet na naši postaji raste rapidno. Sedanje število želez, osobja na postaji absolutno ne bo zadoščalo kljubu vsemu požrtvovalnemu in neumornemu trudu občespoštovanega g. postajenačelnika Kelca. Pač neobhodno potrebno bi bilo. da bi c. k. želez, ravnateljstvo doposlalo vsaj še eno uradniško moč.
Za danes toliko, |drugič kaj bolj zanimivega.
Angležka eskadra. Kakor se govori, dospe danes v naše pristanišče divizija an-gležke srednjezemske eskadre.
Starinske najdbe. Blizo Alture pri Puli so te dni našli človeško okostje in nekaj predmetov, ki so vsi iz starih dob. Odpravi i so jih v pulski muzej.
Uporaba tobaka. V teni letu je iz-j redno porasla uporaba tobaka ter je samo, meseca julija prinesla 4 milijone kron več; nego druga leta.
Slovenski reservistl v Ameriki. Ki letošnjim orožnim vajam deželnih brambovcev j na Kranjskem je bilo poklicanih baje 1700| reservistov, prišlo jih je pa samo 700. Vsi; j drugi so v Ameriki.
Dohodki južne železnice so zaostali i !v dobi od 1. do 10. avgusta za več nego, i 100.000 Iv za dohodki lanskega leta v isti poslovni dobi. To so posledice konkurence nove planinske železnice.
Izlet in veselica na Krasu. (Dopis.) Kakor znano sta imeli društvi „Zarja" iz jRojana in „Tamburaši" od sv. Ivana, s sode-! lovanjem društva „Dom" z Velikega Repna i in tamošnjega društva „Slovan- minulo ne-jdeljo izlet in veselico v Kobdilju pri Štanjelu, j Ni še bilo poludne, ko so naši ,.Zarjaši" od-! korakali iz Rojana z zastavo na Opčino. i Nekateri so že v jutru zapustili naš Rojan, j da si ogledajo novo krasoto naše slovenske j dežele. Dospevši na Opčine so se nekoliko ! odpočili, in potem korakali počasi skoz vas ! proti novemu kolodvoru. Mnogo Tržačanovje j čakalo tu na vlak, da jih popelje v Kobdilj. j In res čuditi sem se moral, da so tu Trža-čani prihajali v tolikem številu vzlic temu, da je bilo tega dne več slavnosti in veselic. Ali,
! kakor je /.u navticla a^dsj nn tioiri iclcsnici,
' da zahajajo in odhajajo vlaki z veliko za-i mudo, istotako smo morali tudi mi na vlak, ki bi bil iineli priti ob 1*50. čakati do 2. ure i 10 m. Je pač še mnogo nereda v novi želez-i niči, posebno pri blagajnah.
Kakor rečeno vlak je prisopihal na Op-i čino s točno — zamudo.
Veselo so nas pozdravili „Tamburaši" sv. i Ivana, s katerimi smo skupno oddrdrali proti : Kobdilju. Na vsaki štaciji je bilo polno ljud-
•	stva. posebno pa v Velikem Tabru. Tu je stala cela množica in med njo je vihrala tro-bojnica društva -Dom". Pozdravili so nas z
j velikim navdušenjem in se nam pridružili, Se bolj krasen pogled je bil. ko smo dospeli v ! Štanjel-Kobdilj. Veselo je zaigrala godba rNa-prej !", ko smo stopali z voza. In glej : za ' nami se je udrla cela truma in se nam pri-j družila. Ob izhodu nas je prisrčno pozdravil | g. učitelj iz Kobdilja. Zgovorno besedo je po-: vdarjal namen današnjega dne in je završi! z ; besedami: „Kličem Vam, dragi bratje od mor-
•	ske obali „dobro došli". — Na to so zado-neli glasni živio-klici.
Predsednik „Zarje" se je zahvalil v ime-; mi navzočih društev in sklenil svoj govor z besedami : rNisino se naui-jali. da nas naši bratje na Krasu tako radostno vsprejmo. Hvala vam na tem ! Bog vas živi!" Zopet so doneli klici in godba je zaigrala veselo koračnico. Kmalu na to je pridrdral drugi vlak iz Gorice, za tem tretji iz Trsta, in ljudstva se je nabralo, da sami domačini ne pomnijo takega dneva.	(Zvršetek pride.)
Utonil je v sredo v Soči 2< »-letni Fran Petrovčič iz Gorice. Sel je pri Sočinem mostu kopat konja, ki ga je jahal. Mej kopanjem je padel s konja in ker ni znal plavati, je utonil.
Vreme. Po skoraj treh tednih hude vročine smo imeli včeraj opoludne vendar neko-! liko dežja. Celo pred poludne od ranega jutra ■ je bilo nenavadno vroče. Malo pred poludne se je pa vlila med bliskanjem in grmenjem huda ploha, ki je trajala kake tri četrt ure. Okolu 2. ure popoludne je pa začel padati zopet dež. ki je trajal kake pol ure.
Na deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru so obhajali v soboto že v novem poslopju zaključek šolskega leta. Bilo je začetkom leta 54 učenčev, od teh 37 Slo-
vencev in 17 Nemcev. Koncem leta jih je bilo 49, Kakor razvidno, obiskujejo naši fantje prav pridno to šolo, — na kateri se vse poučuje nemški. Tem glasnejši mora biti naš opomin na dež. odbor : da izpolni naloženo mu nalogo in ustanovi slovensko kmetijsko šolo za Spod. Štajersko v najkrajšem času.
Romarji v Palestino. Včeraj ob 7. h pol uri zjutraj je s posebnim vlakom dospelo 500 romarjev iz Niže- in Gornje-Avstrijskega in Tirolskega, ki so namenjeni v Palestino. Romarji so ob 9, in pol uri predpolu-
dne na parniku „'Tirol" odpotovali v Jafo.
*
* *
Romanca Terezija Appolonio. doma i? Cortina d' Ampezzo na Tirolskem je bila v ulici della Stazione okradena. Neznan žepni tat jej je ukral iz žepa mošnjiček, v katere je imela 15 kron denarja.
Kakor znano priredi ..Slovenska ml -! dina" v nedeljo veselico na Frdeniču v s-. Ivanu.
Nočemo se poslužiti velikobesedne reklame, ali pa vabiti občinstvo morda celo verzi kakor nekdaj Sirene Odiseja v svojo srt -dino —. ker smo prepričani, da občinstvu tako najbolj ustrežemo: ..Preskrbljeno ie za priprosto. naravno, neprisiljeno zabavo v sem n •
tem vrtu na planem".
Kdor se rad naslaja na nežnem zvok
tamburice, ali kogar petje veseli, kdor ra i modre govore posluša, ali rad ..Doktorja
jedno uro" vidi, dobro došel!
Začetek ob 5. uri popoludne. Ples l i trajal do polunoči. Na svidenje: vsem !
Aretovan je bil predsinočnjim 36-let . ! težak Aleksander Z., stanujoči v ulici Torri-j celli, in sicer radi tega. ker je v restavraci i I Hacker iz neke omare ukral dve sreb: i I karafi. tri r.ože in držalo za zobotrebce.
Kam je šel ? Lucijan Kovačič, lastnik nekega prenočišča v ulici t avazzeni, je prijavil včeraj na policiji, da je pobegnil z njego-! vega prenočišča 32-letni kavarnar Josip R. ! doma iz Pule. Povedal je, da je kavarnar prenočeval pri njem od 1. junija. Odhajaj e ie pa iz kovčeka nekega mornarja ukral nek.j obleke.
Okraden na izletu. Gospod Fran P. -
keseh je nrišel z Dunaja na izlet v Tr>\ i — ... Predsinočnjim je pa zaspai na cest!, in su r
i na obrežju ilel Sale. Ko se je okolu 4. ^re ■ zjutraj zbudil, je pa zapazil, da mu je moj ; spanjem neznan tat ukral listnico, v kateri i je imel 4" kron denarja; a ne !e to: tat i i
! je ukral tudi uro in verižico.
= - ■ -
SLoldlar ia -srnino Dane*: Iaberat, o ».v ;Davarad; Majda. -- Jutri: Helena. omarica; f,<£ i mir: Bran V»ava. — Temperatura vC^ra;: ob 2. t J popoludne 2»>-5' Oel^ius. — Vreme: nej Mov'ia)
Drusn/ene uesii in zabaue
r Vojaško veteransko podporno dr~-1 štvo~ priredi v nedeljo dne 19. t. m. izk-i v I Rihemberk. Vlak odide ob 6. uri 40 mir. t zjutraj in ne ob 10. uri, kakor je bilo Ki" \ ljeno. Voznina tja in nazaj stane if kroni j stotink.
uCL Bratje Sokoli!
| iBtfŽS?^ Poživljamo vse one člene netelo-vadce, ki se vdeležijo vsesokolskep ZHTm izleta v Zagreb v kroju dne 2. in 3, sept., da pridejo danes ob 8. i.
-	pol uri zvečer k redovnim vajam.
j Ob jednem prosimo, da nam dopošlje nem -
j doma vsak člen, ki se vdeleži izleta v Zagrel'
po 2 K za legitimacijo, t. za prosto st. -
novanje, prosti vstop v sokolsko razstavo
prosti vstop k vsem prireditvam, izvzemši g'.
Idališke predstave. f ;eni. ki reflektujejo i
splošni sokolski banket dne 3. sept.. kak :
tudi oni členi, ki žele prisostvovati slavnostni
i gledališki predstavi, naj blagovolijo naznar/.'i ! i •jsedež ali stojišče].
Oglasiti se je pri vratarju „Narodi.^' 1 doina<; in to v teku ti n e v a. Odbor se i : bo oziral na one. ki bi se pozneje ogiasiii.
__^ Na zdar!
Podružnica družbe sv. Cirila in Me-| todija za gornjeradgonski okraj. ( V pojasnilo.) V izkazu za upravno :\eto 1905. bo med nedelu joči m i podružnicami druž i sv. Cirila in Metodija tudi g o r n j e r a <!
g o n s k a. To pa vsled neljube pomote. | občnem zboru dne 10. septembra pri Kapeli j je bil podpisani izvoljen predsednikom po družnice ter je istega dne prejel G3 K 30 s:, kakor donesek petrovske, kapelske in neg'-ske župnije za leto 11*05. Vsprejelo se ; da se pri sv. Juriju nabiranje nadaljuje. Is* tsko da ni odposlati že nabrane svote 03 h 30 st.. marveč je isto naložiti na obresti, iJ i
V petek, dne 17. avgusta 19C6
»EDINOST« št. 226.
Stran IH
se odpošlje pozneje skupno. Podpisani, kakor istočasni blagajnik za jurjevško župnijo je z ozirom na ropomnjo" v koledarju za leto 1906. št. 99: „ Izkazi (namreč za leto 1904.) so tako natisnjeni, kakor so bili objavljeni vodstvu do 30. septembra 1905." — odlagal z nabiranjem meneč, da je do 30. septembra 1906. še vedno čas. Nabiranje je hotel izvršiti po odbornicali Dekliške zveze". Le to je bilo treba prej preosnovati, kar se je dovršilo še le sušča t. 1. Nabiranje samo je bilo dovršeno do 14. junija t. 1. s svoto 217 K 55 st. Družbeno vodstvo v Ljubljani pa z dopisoma od dne 11. in 15. junija t. 1. kratko malo odklonilo vsprejeti nabrano svoto med prispevke za leto 1905. Podružnica torej ni spala, ampak prepočasna je bila vsled pomote !
Sv. Jurij ob Ščavnici. dne 14. avgusta 1906.
Frančišek S k u b i c, podružnični predsednik.
Darovi.
Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu" v Trstu je daroval gosp. Jakob Klemene za zastavo 2 K; g. Fran Trošt od sv. Marije .Magdalene zgornje 1 K m "'sto vstopnine, ker se ni udeležil slavnosti razvitja zastave. Srčna hvala !
Na veselici pevskega društva ..Zvon" na Opčinah so preplačali sledeči gg. vstopnino: J. Urbančič, N. N. po 5 K. F. Me-kinda K 1.60. župnik Slavec 20 st., V. Fer-; luga 40 st. Lenček 2 K. Darovateljem se
izreka tem potom srčna hvala.
_
Razne vesti.
*	Hotel je umreti na vsaki način!
Novinec 37. pešpolka v Velikem Varadinu,: po imenu Kristan, je sklenil umreti na vsak n:ičin. Najprej si je prerezal žilo na desni roki, toda rešili so ga še o pravem času. Dan pozneje je skočil iz druzega nadstropja vojašnice in je pal ravno na polkovnika, ki je šel tam spodaj. Polkovniku se ni zgodilo ; ričesar, Kristan si je pa zlomil nogo in bil, šc drugače poškodovan.
*	Nov dnevnik v Zagrebu. Dne 1. oktobra prične izhajati v Zagrebu nov dnev-i ik, ki se bo tiskal v hrvatsko-kmetski tiskarni, ki se na novo ustanovi. List bo izdava! Stjepan Radič. Sedaj izhaja v Zagrebu že pet dnevnikov na hrvatskem jeziku.	1
*	V poletju zmrznil. Neverojetno je da bi mogel kdo v* tej dobi neznosne letne' vročine — zmrzniti. A vendar se je tak slu- j t-.ij pripetil v Lvonu. Voznik nekega tamošnjega tovarnarja ledu. Evgen Poulet. je sto-1 pil na voz. v katerem se prevaža led. da bi J -e malo ohladil; toda iznenadna razlika tem- ! perature je bila tako silna, da je Poulet pal j v nezavest. Za nekoliko časa so ga našli z , zuirznenimi nogami ter ga odvedli v bolnišnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi i'/dra vil.
*	Umrljivost v raznih državah. Po j
r.eki ameriški uradni statistiki je v petletjuj 1900. do 1905. umrljivost iznašala skupnoj 16*6 oseb na tisoč prebivalcev; 1900. je pa. iznašalo 176. 1901. — Ifi-u ; 1902. — 16 ;| 1903. — 16*2; 1904. — 167. V drugih: državah je v tem petletju iznašalo pomiranje :j Španska (največ) 26*9 ; Ogrska 263 ; Italija 22*5 ; Nemčija 20*9 ; Prusija 20*3 ; Irska 17 6; Belgija 17*6; Nizozemska 16'7 ; An-g-ežka 16'7 ; Združene države 16*6; Švedska 15*3; Norveška 14*9.
Brzojavne vesti.
Nadvojvoda Friderik.
TOLMIN 16. Generalni nadzornik čet i advojvoda Friderik je odpotoval danes zjutraj 1 v Kanal.
GORIt'A 16. Generalni nadzornik čet I ZM nadvojvoda Friderik je dospel opoludne j v Kanal. V njegovem spremstvu so bili korni | poveljnik Suceovatv, poveljnik deželne brauibe i i Z M Latscher in njegov osebni adjutant knez , !iwarzenberg ter nadporočnik Hoescherer. j Nadvojvodo so pozdravili načelniki oblastnij. j i'opoludne se je nadvojvoda z vlakom odpe- j i al v Gorico. Nadvojvoda se je nastanil v ; hotelu „Pri južnem kolodvoru". Jutri zjutraj ; se bodo vršile vojaške vaje. katerim bo prisostvoval nadvojvoda.
C. in kr. eskadra na Reki.
REKA 16. (Ogr. biroj. Danes ob 4. uri popoludne dospe semkaj pod poveljstvom admirala grofa Montec uccol i-j a avstro-ogrska poletna eskadra, ki ostane tukaj štiri dni. Hskadra obstoja skupno iz 26 ladij ter je r izdeljena v tri divizije.
Viši železniški nadzornik ponesrečil.
INOMOST 16. Viši železniški nadzornik i:; \Virzburga je včeraj pri trganju cvetlici/red očmi svoje soproge padel s sksle ter se
t
težko ranil na glavi in na rokah, vendar niso rane nevarne. Angležki list o sestanku angležkega kralja in nemškega cesarja.
LONDON 16. ,.Daily Telegraph" jiše:
V	zadnjih dveh dneh se nam je zatrjevalo, naj smatramo neki članek o egiptovskem vprašanju, priobčen v neki nemški reviji, kakor dokaz zato, da se pripravlja za nas neki temen
j načrt. Strašilo egiptovskega vprašanja med ; nami in Nemčijo ne prestraši nobenega pa-metnega človeka, ki se bavi z mednarodno ! politiko. Nobena evropska velevlast nas ni v ! naši nalogi v Egiptu tako bistveno podpirala i kakor Nemčija in ako je tudi zato imela do-| bre in tehtne vzroke, tedaj ne smemo, ako smo v Nemčiji pravični, od druge strani pozabiti, da je molče pritrdila dekretu Kediveja od meseca julija 1904, ko so ti vzroki 5 fran-cosko-angležkim dogovorom odpadii. ne da bi bila zahtevala zato kako kompenzacijo.
Grški Škof iz Anhiala.
CARIGRAD 16. Škof iz Anhiala. o katerem se je govorilo, da je v svoji palači zgorel, oziroma da je bil ustreljen, potem ob-lit s petrolejem in zažgan, je že prej eku-menskemu patrijarhatu obve3til o nameravanih bolgarskih napadili ter je dobil nalog, naj po svoji dolžnosti ostane na svojem mestu. Govori se, da je brzojavil tudi knezu Ferdinandu, ki ga je pa pomiril in mu tudi priporočal. naj ostane. Zato so Grki smatrali, potrebnim, da so se pripravili za obrambo. Škof je baje tudi nekoliko dni prej v Carigrad brzojavil: Ako nas Bolgari napadejo, se bjmo branili. Mi smo vsi oboroženi ! Skcf iz Anhiala je eden izmed najučenejih škofov patrijarhata in poseben zaupnik kneza Ferdinanda.
Turški sultan.
CARIGRAD 16. Glasom oficijelnih zatrjevanj se sultan trajno počuti dobro.
Druga konferenca francoskih škofov.
PARIZ 16. ..Figaro'- poroča, da se bo druga škofovska konferenca vršila prve dni meseca septembra.
Odkritje spomenika.
ST. GILGEN 16. Danes je bil tukaj na slovesen način odkrit spomenik za mater in sestro Mozartovo. Navzoči so bili nadvojvoda Evgen, deželni predsednik St. Julien in mnogo gostov.
HOMBURG 16. V navzočnosti cesarja in cesarice je bil danes odkrit spomenik v spomin na knežjo rodbino Hersen - Hom-burg.
Sestanek angležkega kralja in nemškega cesarja.
KRONBERG 16. Danes ob 9. uri pred-1 poludne je zapustil kralj Edvard grad Fried-! richshof. Kralja so spremili na kolodvor ce- i sar Viljem, princ Friderik Karol Hesenski in j njega soproga ter prestolonaslednica grška ! Sofija. V knežjem pavilonu se je kralj pošlo-1 vil od knežjih oseb. — Posebno prisrčno; je bilo slovo od cesarja Viljema. Vladarja sta i se poljubila. Nato se je kralj v spremstvu cesarja Viljema podal v svoj salonski voz. da! se odpelje v Marijine vari.
Zadušnica v Atenah.
ATENE 16. Danes zjutraj je bila v tukajšnji stolni cerkvi zadušnica za Grke, ki so povodom zadnjih nemirov v Bolgariji izgubili življenje. Zadušnico je služil sam metropolit. Navzoči so bili ministri, občinski svetovalci, rektor vseučilišča, častniki in mnogo občinstva. V znak žaloiti so bili uradi in proda-jalnice zaprte.
Kralj Edvard v Marijinih varih.
MARIJINE VARI 16. Angležki kralj Edvard je dospel s svojim spremstvom semkaj ob 5. uri in 35 minut popoludne. Na kolodvoru so bili navzoči premier-minister Campbell Bannerman. angležki poslanik na Dunaju Sir Goschen. princ Koburški. vojvoda Leuciitenberg, okrajni glavar ter župan iz Marijinih varov. Po dovršeni predstavi seje kralj odpeljal v hotel Weimer. Mnogoštevilno občinstvo je kralja spoštljivo pozdravljalo.
Voz dinamita eksplodiral. Nad 30 oseb ubitih.
EL ČASU [Teksas) 16. [Reuterjev biro].
V	Chihuahui v Meksiki je eksplodiral voz, naložen z dinamitom. Vsled eksplozije je bilo ubitih nad 30 oseb in nekoliko ameriških delovodij.
Nezgoda na železnici.
ANTVERPEN 16. Osebni vlak, ki je sinoči ob 3. uri 30 min. odšel iz Bruselja. je trčil pri Vieux-Dieu skupaj s tovornim vlakom. Pet vozov se je razbilo. Nekoliko potnikov je bilo lahko ranjenih. Promet mednarodnih vlakov nima nikake zamude.
H u s i j a.
LONDON 16. V varšavskem okraju so revolucionarji meseca julija izvršili 99 umor-stev. Ranjenih je bilo 136 oseb. Razun tega je bilo izvršenih 183 ropov.
VARŠAVA 16. Včerajšnji dan je bil zelo krvav. Število mrtvih in ranjenih zna^.a približno 240. med temi okolu 40 policijstov. V Pločku so včeraj vrgli bombo, vsled česar je bilo ranjenih pet policistov.
PETROGRAD 16. List ..Dvadsati Viek" je oblastnij a zatrla.
Trgovina.
Borzna poročila dne 15. avgusta. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.077,—19. lOV^^ngleŽkeUre K —.— do—.—, London kratek termin K 2-40.17V»—240.40
Francija K 95.321-—95.15, Italija K 95.35--95.50—
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.30—117.50. nemški bankovci K —.—— — avstrijska ednotna renta K 99.40—99.70, ogrska kronska renta K 94.65—95.95, italijanska rent« K —.— —.—, kreditne akci.e K 670.50 — 672.50 državne Železnice K 671.50—673 50 — Loinbardi K 163.50—165.50 Llovdove akcije K 7S6.— 740 — Srečke Ti3a K 331.75—335.75, Kredit K 493 — do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302.- 310 — Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Tur5ke K 103 00 do 16 .00 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. p op.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	100.25 100.25
* „ n srebru	100.25 100.25
Avstrijska renta v zlatu	117.65 117.60
v kronah V°	90.60 99.60
Avatr. investicijska ranta	89.40 39.40
Ogrska renta v zlata 4%	112.70 112 75
kronab 4; »	94.30 94.80
3\	J4.80 84 80
Akcije nacijoualne banki?	17 7S.— 1776.—
Kreditne akcije	67175 67150
London, 1 "i L'tr.	240.12t/e2i0.17,/s
100 državnih xx sr?	117.25 117 25
20 mark	23.46 23.43
20 frankov	19.03 19.07''.
100 itai. lir	95.50 95.40
Cesarski cekini	1131 1131
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 97.90, italijanska renta 102.30, Španski ezterieur 96.25, akcije ctomanske banke 647 . Menjice na London 251.60.
Pariz: (?klap< Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 171.— unificirana turška renia 97.50 avstrijska zlata renta_ 99.90, ogrska 4% zlata renta 94.35, ULnderbank 474.—, turške srečka 146.—, pa-rižka banka 15 34, italijanske meridijonalne akcije 8 24 akcije Eio Tinto 17.13 Trdna
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 88 — srebro 30.%, Lombardi *7.—, Španska renta 95.*/* ita-I lijansca renta 101.'/4 tržni diskont 3'/,. menjice na | Dunaju 24.34. Stalna.
Tržna poročila 16. avgusta.
BudimpeSta PSenica za okt. K 14.62 do i K 14 64. rž za okt K 12 32 do 12 34, oves za okt. od K 12.42 do 12 44, koruza za avgust 12 22 do 12.24
Plenica: ponudbe in povpraSsvanie dobro, tendenca mrtva. — Froiajs : 40.000 met. stot. za 10 do l-j stotiuk nižje, druga žita miruo. — Vreme: vroče.
Hamburg (Sklep pop.) Ka-va Santos gooi average za september 39*/4. za december 40—, za marec 40V4, za maj 40»/,. Stalno. — Kava Rio navadna Ioco 40—42 navaina r.elna 43—44 navadna dobra 45—46.
Hamburg. (Sklepa. — Sladkor za avgust 18-15, za september 17*95. za oktober 17-"0, za november 17-65, za dec 17.55, za januar 17. <5. — j Stalno. — Vreme: deloma oblačno.
New-York. (Otvorjenje.) Kava Rio za bo-' doče dobave. Stalno, za 5 do stotink višje. — Pro-| daja: 5000 vreč.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average ti tekoči mesec 4S.50, za sept. 43-75.
London. Sladkor iz repe surov, & S,5/ia Sh.
I Mirno.
Pariz. Rž za tekoči meaec 16.—, za sept-; 16-—, za dec. 16.15, za nov.-februvar 16.50 (mirno*.
■	— Pšenica za tekoči mesec 22.95, za sept. 22-60, za sept.-dec. 22.55, za novembžr-februvar 22.55 (trdno).
—	Moka za tekoči mesec 32.—, za sept. 30.60, za
■	sept.-dec. 30.05, za november-februvar 29.50 (trino).
—	Repično olje za tekoči meaec 65.za sept. 65.*/4. i za sept--dec. 66.'/», za januvar-april 66.7« (trdno).
—	Ssp-tit tekoči mesc 47.—, za sept. 45.—, za i september-dec. 41.'/4, i* januvar-april 40.— (mirno). 1 — Sladkor surov 83° uso nov 23.-23.^ (trdno),
bel n tekoči mesec 25.*/*» za sept. 26.—, za ok\-ianuvar 27.—, za januvar-april 27*/,, (mirno), rafiniran 57.-57.50 Vreme: oblačno, preti dež.
" Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase " ia v obče kakor5no koli vrsto oglasov sprejema " ^Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. iS " (Narodni dom) polunadstropjs, levo. Urad j< " odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. " Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost"
Ne čitaf
samo j ampak, prepričaj se, da nihče 3&e more tekmovati z narodno
zalogo olja
Il/flN M1LL0N1G
TRST. Plazza Barrla a št. 3, TRST
FILUALKO Canipo S. Giiiconio št- 16.
Prodaja ias. razpošiljanje na debelo in na drobno,
idSSF" Ceniki na razpolago.
- i
i ^prejemsjo m vsakovrstna del« 1» p« H	= posefcalh načrtih.	■ -
v liaitmii ceiit irezpUči) ii fruio.^^«
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITAKA =
Velikansko skladišče In razstava
pohištva in tapetarij I
■■ ■■ ■ TRST ^=BBmmm j
ulica Malcanton 5 te v. 1
po mJo niakih mmI.
Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, 30 „MALI OGLAS!4' v „Edinosti"
I !-igiii)iiOMOiiOtiononoiiOiiOiiOi
1 !s| špšr Tovarna pohištva
j jI ^kksaakr £cvi )Cwn
| j- ulica Tasa Stv. 52. H (lasftsa M«•>. '
ijl	ZALOGA:
j Vmzzn ROSHRIO (Šolsko posltfje). ||
> Ovna, da a« ni bati neben« kenfcurenoe. rz \ 5proje«iajo m vsakovrstna dela tudi po t ; jju«jrjMBia»r poseboik načrtih.	J?
j Subtm aaalk trUfUta« ta fruke |
ionouoiiono»ieiioiionon».i»» ~
= „ALLIASZ" =
akcijska družba za zavarovanje na življenje in rente na Dunaju
- Cataao vi J ena lata 1890.	=______
Družba vsprejema zavarovanja na življenje v tedenskih obrokih o<l In .stotink
naprej. Zavarovanja za vse sloje /. zdravniškim spričevalom ali 1 >re/. njega.
Dne 31. decembra 1W5. je bilo v prometu 243.233 polic
z zavarovalno glavnico............«G, J51.97.V'«.»
Garancijski fondi znašajo po bilanci leta 1905.......!♦ 51 V.U
Za informacije in prospekte obrniti »e je na glavno agencijo „ALLIANZ"
Crst - Šomi trg st. 1; od 23. avgusta naprej: Via Caserma št. 13
I	————— (Vsprejemajo se lokalni agenti)	■
i
■V Pristno, garantirano, čisto, toskansko
£ncca olje iz oljk in vino Chianli j
tvrdke GIUSEFPE FEBBANTE v Florenci	l
razpošilja zastopnik	^
Aleksander Gazulli, ul. Stadion H, Trsi
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO
IV
»EDINOST« štev. 226.
V petek, dne 17. nvgusi.i ;:
STOTEL
BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopel]! Vf Aril ■j1 ■ B » a K M T Cene zmerne poBcaJ & 3(5gl iKlf 1_ WjWlA I % 1 j Mk ?4
IGLA S.
V seganj zalogi pohištva
£m. Lhrenfreund
'»rej Jest)
_________ giics nm U (nnlličje)
d&ja no7«> in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem, n:
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Francesco d' Rssisi štev. 7
J Vodilja moko i. vrste, slaščice in hiškote najfineje vrste. Trikrat lia dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin.
_ Pivo v steklenicah.	—•
i 'ene zmerne. — Razpošiljanju tudi na dom.
Denarna posojila vskuvs%Z ££
stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na Josipa Zidarich, ulica del!& Caserma it. 14, I. nadet cd 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne.

MALI OGLASI.

VI
Lr
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; m&atnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. .
— 1 Plaća se takoj. . i -^
Kdor izven Trsta pismene naroči kak „HALI OGLAS", >aj »ei'Je denar v naprej* ker drugače ne bo njegov oglas objavljan, it ni oseba poznana Upravi lista.
Tarifa Jo natisnjena aa čelu „KALIH OGLASOV" in vsaki« I Sko preračuni, koliko m« ]• plačati s tem, da prosteje besedo Ogiase treba nasloviti »a „IBSEAATNI ODDELEK" ..Edinosti-', ■a vprašanja potom pisem bo dajal „IRSEftATK! ODDELEK' t r.'trr-aoije edino le, čo b« pianu priložena znanka za odgover
Poc+noic+lo+no gospodična poStene rodbine, OGailiUJOUCUla lepe zunanj sti, govori slo-T<n*-ko, neiiifko in italijansko, išče ni u i bo v kaki trafiki, mlekarni, prudajulnici itd. — Ponudbe pod «Iti-letna" na „lnseratni oddelek Edinosti". 950
ilnnrlna nrililra Na t,rolaJ -»e his* 1 mfllim
UtJUUIId |il IJ IU d posestvom, sesto.eča iz 4 prostorov in 3 kosov zemljišča v HruŠevju blizu Postojne za ceno 2200 kron. Podroi no»ti pri lastniku F. V e r t o v e c, trgovina jestvin, ulica Caserma 14,
Tr.-t.	898
Dnhrn i^linon	ialožen vojak 5. dra-
UUUIU IdCIllrClI gonskega polka, star 28 let,
govori slovenski in nemški, z dobrimi spričevali imenitnih gospodov, želi stopiti v službo v dobro hišo v mtstti ali na dežeii. Naslov: Fran G o 1 1 o b, ulica Rigutti £tev. 10.	895
Hoolfi 8	"prejmejo se takoj. Prodajalnica
LFGbltl oblek C o r s i, ulica Torreute 13. 899
V+pl/ii tega tedna prodajo se 20 metrov 1 i -ICRil n e a 1 e, oglednice (vetrine) za proda-jaiiric3, tudi posamezno; v dobrem stanu, visokost iu 3-50. Ugodna prilika. — Trst, ulica iS. .S. Martiri 19. Bart. B i d o 1 i.	900
Služkinje dve
išče .HOTEL BALKAN".
901
Mali dvorec
v čko.-kiji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: i sobo, kuhinjo, rušnico; v 1. nadstropju: 2 sobi in kuhinja ; v II. nad^tr. tudi 2 robi in kuhinja, vse urejeno na i:o\o, elegantno Okoli dvorca je zemljišče (vrt z v vinjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko ceno.	5oQ
Mslsi finmrta obstoječa iz treh oseb, išče IT; d I d lil (J£!(i<l malo s'anovauje z vrtom,
.(do, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ro-tgi a, Comn»ercia!e, ali v £korklj i blizu mesta. Pod-; ir-ala bi ee pogodba za več Ut in vzelo bi se tudi »• j:n«-.\anja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „inseratni oddelek Edinosti" pod „M a 1 a družin au.	888
Kdo
r ima I fi	^vorec' pripraven za sta-
novanje treh rodbin, oziroma s 3 fsno vauji, n« velikimi, z sitoin, vodo, po možnosti pii om. nai p:.smeno obveaii o podrobnostih pod ,i>VOREC 77", oziroma naj pride osebno v ..1» seratni oddelek Edin ?*ti". — Prednost imajo dvorci v Ko-;o»iji, sv. Ivmiu, v bližini ulice Giulia, Boschetto, Ro>s-?tti.	999
Krčma „Al Trifoglio"
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kratki teran. Izvrstna kuhinja P. iporoća se si. občiustvu Kaiarina Vatovec.
U|qo (eno nadstropje. 5 nob. 2 kukinji, shramba, (IIOd vrt) proda. Naslov pove „Ediaoaf. S89
l7mthil IP	zlato verižico moško s pri-
IćtjUUri JC veskom štiriog/attm. V prive-kuso Ove clikL Verižica je pletena po angiežkem zistemu. Kdor jo najde je Haprošen prinesti v „Inseratni
cdd- lek Edinosti".	883
|opp Qp moža, kateri bi sprejel službo kakor BoOC Ov strežaj za spremstvo pri bolnemu gospodu. Ponudbe na „Inseratni oddelek Eiinosti".
892
Išče se delavec mizar S Srs;
Giu-eppe (ioinisel.	88»i
Gostilna „Alla Costanza"
Električno vpeljavo
izvršuje
Jranjo S. Dalsasso
TRST
ulica 3. Sptridione i te v. 6
gjf Kdor Išče službo ali kakoršno-k« • i zaposlenje; kdor Išče uradnike ali službeno usobje : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati hi£e, polja, dvorce : kdor Zeli posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploli rabljeue predmete itd. itd. :aj se posluži KALIH OGLASOV v „Edinost i", L i so najeeneji, najree čitani ci najbolj pripravni v dosejro namena.
EVGEN BUGHETTI
TRST ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, dfikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videmski kotekini —Graški gnjat. — Ovčji sir pijemonteški — <>včji sir star iz Karuije — Parmezan I. in II. vrste — < 'Ijke zelene — Konserve iz poinodorov ital., najbolje vr?te. Na dtbeio in drobno.	Cene brez konkurence.
TRST
C o rso 4-
GAL
GORICA Corso Verdi 45
Irigaterji od 2*40 K, brizgalke za klistiranje, mlečni stiriiizatorji za otroke, vata in obvezno blago, čepice za kopanje, princ kopeli za oči in nos. Četice za zobe. glavniki in predmeti
za česanje. IV* Cene, da se ni bati tekmovanja. "M
Barvarnica
pralnica in čistilnica na suho
(a parnim ■ trojom)
** obleko bre» razdirati ju, blag j, pohištro pregrinjala itd, kakor tudi dežnike
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
^libiti B^gan
O priliki plesov »e izvrši najhitreje. Pregrinjala se liki« po 20 nrf. komad.
Velika zaloga koles (hicikljev)
Germama in Nazionale
toles na tacia (motaciilet) ROSSLER & JAUERfilS
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
mehanična delatnica » kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
i TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
Ilstanovljenaleta 1867.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvafdella
nI.Media28 TRST Telefon374
Mehanična delalnica-
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava na množeči se obrat in naprednjočim pritiskom. — Obirata n oljke. — Stiskalnica za oljte
z obratom na vijak in vodnim pritiskom.
Vcdne stiskalnice. Prora6unl na zahtevt-
Odhajanje in prihajanje vlakov
Crihr,d s pesiaje juzre železnice v Trstu i
5-55 preiip. B via Cerviujan v licuetke, Rim. M.i'n Videm, Pontehi\ Ce<lail b.25 „ O do Gorioe, preko Nabre/.iiu, «	. i
na Ajdovščino. 7.55 „ B ua D lin.: j, Reko, Budimpešto, / ^r b. S.25 „ B v Kormin, Videm, Milan, Rin . 8-55 >» 0 \ <•	». Benetke, zv.-z.i
Cervinjan.
9.55 „ O ua Dunaj, Budimpešto, Zagreb. 11.50 „ O j reko Cervinjana v Videm, Čedad, Benetke, .Milan, Ala. x.— popol. O v Kormin iu via (^ervinjan v Vide-a in Benetke.
4.25	„ O v Italijo preko Kormina, zvr/.a 1.4
Ajdovščino.
5.30 „ ■ B via Ccrvinjan v Benetke, Mil ni, Kira in Videm.
6.— „ O na Dunaj, Reko iu Budimpešto. 6.35 „ B na Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 „ B na Dunaj. Budimpešto, Reko. 9.05 ., B do Kormina se zvezo Cervinjan. II.30 „ O na !>uuaj, Budimpešto.
Prihod na postajo ]užn3 zeleznice v
fc.30 nredp. O z Dunaja, Ostende iu Londona. 7.20 ,, Bi Dunaja, Zagreb iu Budimpešte. 7 40 „ O iz Ivotmina preko Bivia.
_ M B z Dunaja, Budimpešte, Zapreki. Re\-.
IO.25 „ Oz Dunaja in Reke 10.38 „ B i 1 Italije preko Cervignjana. 11.28 „ O iz Ttalije preko Kormina ave/.i > Ajdovščino.
4.15 popol. O iz Kormina in Cervinjana pr. Nibr
zveza z Ajdovščino. 5«35 >» B L T:>u»ajk' Zaereba iu Budimpc-t • 7.15 „ O iz Italije via Červinjan. 7.46 „ B iz Italije preko Kormin Mai.re
zveza z Ajdovščino. S,35 1, B 2 Italije preko X. mnic«, s.e^i i A -
•luščino pr. Na b reži ni S.55 „ B z Dunaja, Budimpešte in Reke. 10.45	B Italije, preko Červinjaua, zv-.za 1
Vidmom in O iz Kormina.
Odhod s postaje državn6 železnice p ž sv. Andreju v Trstu.
5 IO predp.	O v Koper, Buje, I'oreJ (Istral.
5.30 ,,	O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj.
7.20 „	B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin, t'..I j
S.jO M	O v Herpelje, Divačo, Kovinj, Pu*< .
350 popol.	O v Koper. Buje, Poreč (Istra).
1.— „	O v Herpelje, Divačo,Dunaj, Rovinj i'idj
7.30 „	O v Koper, Buje (Istra).
7.40 .,	B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih:
2.26	popol.	O v Divačo,Herpelje in vmeslezece p' -tajf
Prihod na postajo državns zeleznice pri ; Andreju v Trstu.
7.45	predp O iz Buj in Kopra (!stia) 8.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaj.'.
9.46	„	iz Pu!e.
11.05	»>	0 Herj-^e'j, Divače, Ljubljane, Uim-! :.
12.05	popol.	O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja.
6.25	„	O iz Pule, Rovinja, Divače in Duu.
IO.25	»	B Pule, Rovinja, Divače in D .i .
IO.45	"	& iz Poreča, Buj, Kopra.
(Ji' nedeljah in praznikih: q.2S popol. O iz Divače, Herpelj in vmes lc/.ečili j . - J
*) Ops?!ra B >— br7'Jvl-jk. O -=• običa ji *
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
TeUfouo it. 847. - Via della Stazlone štv- 7. - Telefono It. 847
Filijaiko v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na v«e kraje tu- in inoaematva v zaprtih p&tentnih vozovih ra pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
_______» predmeloT, li se jemljejo n petOTauje in DreTalaaje blaga n ?se umie.i =====
Sprejema se iudl pohištvo \n druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljen?, suha skladišča.
»ar Edini tržaUti »avod ca s= „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPR0H
Točna postrežba iu nizke cene.
Dr. KOLB
—— bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik ----=
Dr. A. Mittak, nllca della Zcnta žt. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z „Graad Prix" in zlatimi kolajnami na rasti.vab y Rimu, Berolinu in Saint-Luis.
(Via Nuovs
It. 1K Toći ee y»akovrstoa vica. posebno pa kralki
tern.. Priporoča te ti. cbć.'nEtvu Henrik K o nič
6arIo Vitez
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arssnila AUTOR1ZOVAN A
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
Velika zaloia mm u žarus l č! na »lia.
Slovenci! Fodpirajmo
„Sijaško podporno Sruštvo" v Jrm
^Vsi zdravniki se čudijo; čarobnemu vspehu.J
10
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH.
Hova rodna, hitra la direktna elniba xa blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegastai novi brtoparobrod
Francesca
odpluje dne ar. avgustu i. 1. t Novi York.
Cene jako nizke.
1 oirežba in hrana (vsak dr.n p^ež kruh in meso) dobro vino, r«iravaižk* služi«. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki IIL razreda imajo popolno svobodo 1.1 krovu.
Za. pojasnila se je obrniti na aruStvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
je ozdravljivi estrakt neke japonske rastline in omo^u i pravkar čudeže pri rovma-t t/mu. želodčni bolezni, srčni boii, cednhl, živčni šibko-sli, pomanjkanja spanja, mrzlih rokah In norah, blediei, krču, kožni bolezni, Influenci, k. Sij r, i:>ve.neu.u brenčanju, glavobolu. — ,,Yo- čisti kri, podvoji pljučno in telesno moč, jači apetit in prt skupnega; pomaga gotovo pri kataru vseh duševnih in prsnih boleznih. — ,,Vo4' je od bavljanje medicinskoga novinstva odobrena in vsak zdravnik bo potrdil, da boljši pil-pomoček ne obstoja. — ,,Yo'6 se ue sme pogrešati v nobeni hiši. Tisoč zahvalnih pripoznanj priča, di poinaga ,,Yo'* v vieh slučajih in se že v par urah čuti ozdravljivi vspeh. — Cena steklenici 1 krono. Ža popolno zdravljenje je treba <5-12 steklenic.
Edini uvoznik :
D. Sehon v JVHlanu
Francesco Sforza 3.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Bćcsi u. 2 v Budimpešti
kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-Ogfake.