Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa, 1 R I E S T F LO Leto XI. štev. 3 (516) RZAŠKE FEDERACIJE TRST « PETEK 20, FEBRUARJA 1959 Posamezna štev. 25 Lir „NOVA“ VLADA IN POTREBE TRSTA iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii J) o približno mesecu dni odkar je padla vlada Fsnfa-nija-Saragata, se bo te dni predstavila v obeh vejah parlamenta Segnijeva vlada. Postavile so jo na noge spletke in spori med raznimi strujami Krščanske demokracije. «Nova» enobarvna klerikalna vlada prihaja na plan ob odkriti podpori italijanske gospodarske in politične desnice, to je liberalcev, monarhistov in fašistov, z navdušenim odobravanjem velekapitala. ki ga zastopa Confindu-stria. Tik pred padcem je Fanfa-nijeva vlada poslala policijo proti delavcem tovarne «Galileo» v Firencah in proti vsemu mestu, ki je stavkalo v znak solidarnosti. Enobarvna vlada Segni j a pa je poslala, še pred-n° se je predstavila v parlamentu. policijo proti delavcem tovarne «Italcementi» v Civitavecchia in proti vsemu prebivalstvu, ki se je strnilo v o-Lrambo tovarne, za delo in pro-ii odpustom. Tako se je torej predstavila Segnijeva vlada, to je njena politična vizitka! Ne more biti *ato nobenega dvoma, da njen Program — če se ga sploh lahko tako imenuje — ker ga pač podpirajo. Confindustria, liberici in misovci, ne izraža terni in ne zadovoljuje zahtev, ki jih iznašajo delovni ljudje 'n široki sloji prebivalstva v vsej deželi prek velikih in vedno bolj enotnih borb. «Nova» vlada prav gotovo ni vlada, ki ''o prispevala za demokratično obnovitev in gospodarski razvoj Italije v smislu določb republiške ustave. To je vlada, ki hoče biti na vsak način v Skupnem evropskem tržišču, kot je te 'Ini uradno izjavila. To je vla-'*a ki ne bo rešila, marveč bo "e bolj zaostrila odprte probleme, poslabšala položaj, poglobila krizo, ki je politična in ta. ko zaostrena, da povzroča razkole v strankah kot" so KD. pSDl in PRI. _ Kakšne so perspektive za akcija delavskega razreda, za obrambo naše industrije, proti brezposelnosti, za oživitev trgovskega prometa in uresničitev organičnega načrta gospodarske obnove. Potrebna je enotnost vsega mesta okrog delavskega razreda. Enotnost, ki je prišla do izraza v tržaškem in milj-skem občinskem svetu in v pokrajinskem svetu, ko so se izglasovale resolucije z zahtevo vladnih ukrepov za naše gospodarstvo in deželno avtonomijo, se mora spremeniti in razviti v enotno akcijo, v kateri bo udeleženo vse mesto. Osnutek zakona za slov. šole Na 2. strani današnje številke našega lista objavljamo celotno besedilo zakonskega osnutka za juridično ureditev slovenskih šol, ki ga je predložil parlamentu poslanec tov. Vidali skupno z drugimi komunističnimi poslanci. Vsem, ki se ukvarjajo s problemom uzakonitve slovenske šole in jih osnutek zanima, priporočamo naj nam pošljejo svoje morebitne pripombe, nasvete ali predloge. Poslano gradivo bomo objavili, ker želimo, da bi se okrog našega osnutka razvila čim širša in konstruktivna diskusija. XXI. kongres odpira Sovjetski zvezi obdobje izgradnje komunistične družbe y četrtek 5. februarja se je v Moskvi zaključil zgodovinski XXI. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je odobril zaključno resolucijo, katero objavljamo v kratkem izvlečku. V resoluciji se uvodoma podčrtuje, da se je kongres vršil v izredno važnem zgodovinskem trenutku, ko stopa Sovjetska zveza v novo obdobje razvoja, v obdobje izgradnje komunistične družbe. Izgradnja komunizma se začenja sedaj praktično uresničevati po zaslugi sovjetskega ljudstva in pod vodstvom Komunistične partije. Program komunistične izgradnje, ki predvideva nov mogočen porast gospodarstva, kulture in materialne blaginje ljudstva, je po svojem velikanskem obsegu brez primera v zgodovini. V sedanji fazi je sedemletni načrt za razvoj nacionalnega gospodarstva ZSSR konkreten izraz splošne leninistične linije partije. V resoluciji se pravi nadalje, da je bilo obdobje po XX. kongresu eno izmed najvažnejših v zgodovini Komunistične partije in sovjetske države. Navedeno obdobje je pokazalo velikansko važnost, ki jo imajo sklepi XX. kongresa za izgradnjo komunizma v ZSSR. kot tudi za vse mednarodno komunistično in delavsko gibanje in za utrditev miru v vsem svetu. Poglavitni cilji partije za prihodnjih sedem let so: Na gospodarskem področju; popolen razvoj proizvajalnih sil dežele, uresničitev takega poviška proizvodnje v vseli vejali gospodarstva, na osnovi prvenstveno razvoja težke industrije, ‘m spričo take vlade? Ko je anfani predložil parlamentu Svoj program, je obljubil usta-•invitev dežele Furlanija-Julij-'Lr krajina s posebnim šlatu-l°tn. Njegova vlada ni v osmih ^tešečih življenja napravila ni-Pesar. In ne samo to. Pripravila je birokratski osnutek poseli-,,eSa statuta, ki predvideva u-‘•anovitev dežele brez vsake av-hinontije. Res pravo zasmeho-'anje! Segnijeva vlada se je ro. 'hla ob botrovanju liberalcev, 'nonarhistov in misoveev. to je skupin, ki so zagrizeni nasprot-n'ki vsake oblike avtonomije. Fanfani je v parlamentu izjavil, da razume tržaške razme-r<1 in obljubil je, da bo vlada Poskrbela za Trst. Lepim be-‘vdam so sledila dejanja, toda akšna? V štiriletnem načrtu za Podjetja IRI so popolnoma izpustil; tržaške ladjedelnice. Na. ‘Uesto, da bi se vlada potrudila z zapiranjem oči pred nuj. . ^ TiOtrpIlOTtll 1 n dela potrebami in zahtevami “Vcev in vsega mesta. Tudi ki jo imajo v načrtu ... kajšnji socialdemokrati, kate. k«k s<> se ločili od PSDI. ni ni- i izhod iz tega položaja. Tasi! ne združuje ljudske marveč postavlja v nevar- 'la en°tnost delavskega razre-|ir’ ■l6 Prežeta z zakrnjenim r ker je prežeta etiknmunizmom. It 1'dfo takšnih perspektiv, je °lj potrebna enotnost in Ravenni pomemben sestanek predstavnikov mest id) jadranski obali, prišli pa so tudi predstavniki iz skoro vseh italijanskih pokrajin, kar je že samo na sebi dokaz zanimanja,, ki ga je pobuda Vsedržavnega italijanskega gibanja miru vzbudila v širokih krogih prebivalstva. V imenu tržaškega odbora miru jr prinesel pozdrav naš občinski svetovalec tov. Gombač, medtem ko je ime! obč. svetovalec tov. Muslin glavno poročilo v eni izmed treh komi-siji in sicer v gospodarski. Poleg resolucije, ki jo je sestavila gospodarska komisija, so bile odobrene tudi resolucije politične in kulturne komisije, ki da-jejo smernice in konkretne predloge za prijateljsko nave-zanje ne samo gospodarskih, marveč tudi kulturnih in političnih stikov med narodi, ki ži. vijo na obeh straneh Jadrana. Lahko rečemo, da je sestanek, organiziran pod geslom «Jadran morje miru» dosegel svoj namen. Prebivalstvo ohal- miru, proti vskladiščevanju atomskih izstrelkov in gradnii vzletišč za to smrtonosno orožje. kazalo svojo odločno voljo po za skupno borbo in akcijo pro- V glavnem poročilu, ki ga je imel socialistični poslanec Lucio Luzzatto, je orisal pomen in važnost sestanka ter prikazal zadnje Mikojanovo potovanje v ZDA in potovanje Maemilla-n» v Moskvo, kol dva dogodka, ki prispevata k mednarodni pomiritvi. Kljub temu pa so potrebne Indi konkretne akcije množic, da se preprečijo pogubni načrti imperialistov. Zato je v svojem načrtu iznesel zamisel, da se področje ob Jadranu proglasi za brezatomsko področje. Za uresničitev tega so dani vsi pogoji. Govoreč o konkretnih akcijah, je govornik nakazal potrebo po trgovskih, kulturnih in turističnih izmenjavah med Italijo. Albanijo, Jugoslavijo in Grčijo. Žene iz Ravenne so v pičlih dveh dneh nabrale nad 15.000 ti nevarnosti atomskih izstrel, kov. Uresničiti nameravajo tudi koristno zamisel, ki je bila dana na sestanku za navezanjc stikov z ženami Jugoslavije. Albanije in Grčije. Sestanka so se udeležili tehniki. gospodarstveniki, univerzitetni profesorji, socialistični žu. pani in poslanci, komunisti, re. publikanci in neodvisni. Gospodarski komisiji je predsedoval republikanski župan mesta Ravenne, ki je postal seveda takoj tarča napadov s strani vodstva klerikalcev. Omembe vredni so zaključki resolucije, ki jo je sprejela gospodarska komisija, ker zanimajo neposredno tudi naše mčT sto. Podčrtuje se namreč potrebo po prenehanju diskriminacije v odnosih z drugimi državami, potrebo podpiranja vsa. kovrstnih trgovskih pobud ter navezanje stikov na državni ravni za trgovske sporazume z deželami, ki se nahajajo na Novi uspehi socialističnih dežel bodo še povečali in okrepili sile miru v vsem svetu. Še druge dežele se bodo pridružile državam, ki so za mir. Narodi se bodo vedno bolj zavedali, da je vojna nedopustna in tako bodo lahko prisilili imperialisti, čne kroge, da se bodo morali odpovedati svojim načrtom za sprožitev nove vojne. Na dnevnem redu vprašanje dvojezičnosti in šolstva ter pritožbe zasebnikov Izčrpna in temeljita razprava Kongres ugotavlja pravilnost tez fonference komunističnih in delavskih partij, ki so bile v novembru 1957. Po konferencah se je še bolj utrdila enotnost Qd ponedeljka 9. t. m. zaseda v Beogradu ita-lijansko-jugoslovanski mešani odbor, ki razpravlja tokrat o dveh važnih vprašanjih etničnih manjšin na obeh področjih. Kot znano je bil odbor ustanovljen na podlagi določb londonskega sporazuma. Prihodnja številka „ DELA “ izide v petek 6■ marca. Na dnevnem redu je na IV. zasedanju vprašanje dvojezičnosti in vprašanje šol. Po predvidevanjih bi morala biti mešana komisija tik pred zaključkom zasedanja. Zato nam seveda ni mogoče v tem trenutku poročati o izidu dolge razprave in zaključkih. Zgleda, da sta bili obe vprašanji: dvojezičnost in šolstvo precej trd oreh. O dvojezičnosti je komisija Kako je sestavljena nova desničarska vlada razpravljala štiri dni, osta li čas pa je večinoma uporabila za drugo vprašanje, poleg proučitve raznih pritožb, ki so jih poslali zasebniki. Poluradni viri vedo povedati, da je bila razprava o obeh vprašanjih zelo izčrpna in temeljita, toda do sklepov ni prišlo, ker jih bodo formulirali ob zaključku zasedanja. Na čelu italijanske delegacije je veleposlanik Gonfalonieri, jugoslovansko pa vodi načelnik državnega tajništva za zuna-nuje zadeve Berislav Žulj. Ker je bilo v teku dvotedenskega zasedanja večkrat omenjeno, da poteka razprava v prijateljskem duhu, upamo, da je prišlo tudi do pozitivnih zaključkov, ki naj bi končno odprli pot zadovoljivi rešitvi dveh vprašanj, ki jih merodajne oblasti že preveč časa zavlačujejo. nedeljo zjutraj je de- ; ja. senator Giuseppe Medi-mokristjanski prvak, ei pa bo imel ministrstvo nih mest ob Jadranu je prek podpisov za poziv ženskim gi- drugi strani Jadrana. Antonio Segni, ki mu je. bila poverjena naloga sestaviti novo vlado, predložil predsedniku republike Gronchiju seznam ministrov nove vlade, ki so vsi iz vrst Krščanske demokracije. Predsednik vlade je Segni. ki je prevzel obenem tudi notranje ministrstvo, senator Umberto Tupini je postal minister brez listnice za turizem in šport, zakladni in proračunski minister pa je Ferdinando Tambroni, medtem ko so za prosveto. Pravosodno ministrstvo so dali Condii, kmetijstvo Rumorju, promet Angeliniju, pošte in telegraf bo imel Giuseppe Spataro. Emilio Colombo ima ministrstvo za industrijo in trgovino. Ministrstvo za državne udeležbe je prešlo na Ferrari Aggradija; ministrstvo za zdravstvo je prevzel senator Camillo Giardina, za delo Zaccagnini. javna dela Togni. Giulio Pastore je postal minister blagajne za Jug, senator Giorgio Bo, minister za birokratsko re- finance poverili Taviani- | formo in Giuseppe Bettiol ju. Obrambno ministrstvo j minister za odnose s par-bo sedaj v rokah Andreotti.1 lamentom. Komemoracija Curiela tudi sekretar naše federacije tov. Paolo Sema. Predsedoval bo sekretar tržaške federacije ZKMI tov. Sergio Perini. Vabljeno vse prebivalstvo, predvsem mladina. Pokrajinski proračun V ponedeljek je pokrajinski svet odobril predloženi proračun za tekoče leto. Komunistična skupina je glasovala proti. ker proračun ne upošteva vseh stvarnih potreb našega področja, prav posebno kar sc tiče socialnega skrbstva in šolstva. Večina ni hotela upoštevati predloga naših svetovalcev, naj bi pokrajinska uprava vprašala večje nakazilo za kritje proračunskega primanjkljaja. V odgovor na naše stvarne kritike in predloge k proračunu, je odbornik Delise nanizal na račun komunistov celo vrsto klevet in provokatorskih laži. V isti sapi je skušal seveda zagovarjati politiko pokojne Fan-fanijeve vlade. Naši svetovalci so odločno zavrnili pro\okator-ski nastop Deliseja in postavili večino pred njene odgovornosti. Varšavi. Takrat so se sestali ljudje iz vseh dežel sveta, raznih narodnosti in ras ter najrazličnejših političnih in verskih pripadnosti. O svoji osebi, izkušnjah, vroči želji po miru, ki ga je prevevala, je v Varšavi don Gaggero povedal naslednje : «Sem italijanski katoliški duhovnik. Z vsem srcem sem sprejel vabilo, da lahko s te tribune glasno izrazim svojo voljo po miru. Maja meseca leta 1940 sem bil v Ri-« mu posvečen za duhovnika. Ob koncu obreda so zapeli zame «Blagor tistim, ki bodo pridigali mir in dobroto». In takrat je bil svet že v vojni. Pomen te pesmi me je vodil skozi deset let, ko sem se pripravljal, da posvetim življenje mojim bratom. Od takrat sem iskal mir, klical sem mir, boril sem se za mir, toda miru ni bilo in ga še ni. Še vedno nosim v srcu spomin na milijone I1 j udi, ki so bili mučeni, pogrešani in ubiti r tej strašni svetovni vojni. Vedno imam v mislih stotine in tisoče ljudi vseh narodnosti, ki so bili z mano v taborišču smrti Mathau. sen, kjer so si ljudje vojne za-mislili in znanstveno uresničili način za uničevanje ljudi pravice in svobode». Govoreč o svojem pristanku k Gibanju miru, kot katoliški du~ hovnik, je don Gaggero stvar tako le razložil: «Nihče izmed nas se noče pregrešiti pred cerkveno disciplino, toda nihče izmed nas, se noče več prepuščati političnim dvoumnostim in nihče izmed nas noče več blagoslavljati orožja. Ali je torej pravilno, da se pusti katoličane v nemogočem položaju? Ali je pravilno, da se poi'zrocajo vlažni razkoli zaradi nesporazumov, ki niso verskega značaja. To je razlog, da sem prišel k tam in pustil na stran v se mogoče vzroke, ki ne združujejo. Mnenja smo. da gornje besede dovolj osvetljujejo osebo katoliškega duhovnika Andrea Gaggcra. ki bo imel prvič v našem mestu nekaj konferenc o miru, katere bodo gotovo vzbudile največje zanimanje r tržaški javnosti. Kdo kali mirno sožitje? R pogradu mešana komisija, 14 let odkar je padel, zadet I ? ”*** vPraia’ »it ’v v.. nl'h ma"P,n m tokrat je no V torek 24. februarja bo n. o Intuii približno zaseda v j ske delegacije ivlejtoslanik 1 * 1 """ Conjalonieri pozval tisk naj pri- speta. da «bodo odnosi med od fašističnih svinčenk, komunist in mladinski voditelj, tržaški rojak Eugenio Curici, ki je bil odlikovan s spominsko zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. Tržaška federacija ZKMI je sklenila, da tudi letos dostojno počasti spomin neustrašnega voditelja in borca proti nacifašizmu. Zato bo na dan obletnice njegove smrti spominska komemoracija v dvorani Ljudskega doma v ulici Madonnina 19, s pričetkom ob 20. uri. Spominska govora bosta imela tov. Renzo Trivelli, vsedržavni sekretar Zveze komunistične mladine Italije in tov. Dolfi Wilhelm, član Centralnega komiteja ZKMI. Kratek govor bo imel vrsti vprašanje dvojezičnosti in šolstva. Se predno so prišli čla-ni italijanske delegacije v Beograd. pa se je že začela običajna šovinistična gonja po časopisih proti Slovencem in njihovim upravičenim zahtevam. So-vinistični in fašistični tisk je začel zopet kričati, s strani fašistov pa so se slišale na javnem zborovanju celo grožnje. Oglasil se je s jrosebnim člankom tudi predsednik Katoliške akcije dr. Lino Sardos-Albertini. ki skuša «dokazovati», da «bi zahteve jto ujrorabi slovenščine predstavljale veliko škodo za pripadnike velike večine prebivalstva in bi to zaostrilo odnose med obema narodnostnima skupinama». Gonja se je torej zopet začela. čeprav je načelnik italijan. Italijani in Slovenci vedno holj r duhu medsebojnega spoštovanja». Toda jMmetno priporočilo velejtoslanika je naletelo na gluha ušesa, ker dajejo šovinistični krogi vnovič duška svojim čustvom, ki potavo ne prispevajo k pomiritvi duhov in medsebojnemu razumevanju ter sožitju. Tudi izpadi predsednika Katoliške akcije nimajo prav gotova nič skupnega s krščanskimi načeli o ljubezni do svojega bližnjega in niti ne s Kristusovim naročilom ajro-stolom : «Pojdite r svet in učite ljudstva v vseh jezikih». Res radovedni smo. kako Ionio besede prvaka Katoliške akcije tolmačili gosjrodje okrog «Katoliškega glasov, ki so na jsoliti-čnih volitvah tako vneto pozivali Slovence, naj zaujHtjo svoj glas Krščanski demokraciji. Zakonski osnutek za iuridično ureditev slovenskih šol na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji Predložili so ga parlamentu komunistični poslanci Vittorio Vidali, Raffaele Franco, Beltrame, Raffaele De Grada, Roffi, Russo in Mario Alicata Prejšnji teden je poslanec tovariš Vidali skupno s komunističnimi poslanci Raffaele Franco, Beltrame, De Grada, Roffi, Riisso in Alicata predložil poslanski zbornici, zakonski osnutek za juridično ureditev slovenskih šol na Tržaškem , Goriškem, in v videmski pokrajini. Osnutek zakona objavljamo v celoti. Prav tako objavljamo v celoti obrazložitev, ki jo je predložil naš poslanec skupno z zakonskim osnutkom. Ob tej priliki želimo o- . nom, da se ugodi specifičnim pozoriti vso slovensko jav- zahtevam slovenskega šolstva in n o st, prav posebno sloven-\v skladu z usmeritvijo, ki jo ske šolnike in vse, ki jim ! morajo imeti državne šole. je pri srcu bodočnost naše šole. da nam bo dobrodošla vsaka pripomba, nasvet ali predlog za izpopolnitev zakonskega osnutka, ki se ga lahko še vedno spremeni. S tem želimo dejansko otvoriti čim širšo diskusijo o osnutku, ki je življenjskega pomena za slovensko šolo in zato bomo vse poslane prispevke, v mejah razpoložljivega prostora tudi objavili. Obrazložitev osnutka X7 teku sedanje zakonodajne dobe smo 29. oktobra pred- ložili skupno z drugimi kolegi resolucijo glede juridične in u-pravne ureditve državnih šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom in nameščenega o« sebja, ki jo je minister za javno izobrazbo sprejel kot priporočilo. K temu bi hoteli pripomniti, da smo tudi v preteklih zakonodajnih dobah poslali merodajnim ministrom številne intervencije in interpelacije o istem vprašanju. V svojih odgovorih so člani vlade zagotovili, da bo poskrbljeno za zaščito jezikovnih manjšin. Ni manjkalo tudi sklicevanja na že sprejete ukrepe za izpolnitev ustavnih obveznosti do jezikovnih manjšin, bodisi nemških kot tudi francoskih. Ugotoviti je treba, da je postalo sedaj že neodložljivo izvajanje določb ustavodajne listine, ki pravi v členu 6 «Republika ščiti s posebnimi zakoni jezikovne manjšine». Prav tako je postalo neodložljivo izvajanje še drugih obveznosti, ki jih je treba izpolniti z uresničitvi j e dejanskega izenačenja državljanov na področju javne izobrazbe. Znano je, in o tem se je že govorilo tudi v tej dvorani v preteklih in tudi sedanji zakonodajni dobi, da je bila ureditev javnih šolskih ustanov s strani zavezniške vojaške uprave le začasnega značaja. Italijanska u. prava, ki je 1954 zamenjala na Tržaškem ozemlju zavezniško vojaško upravo, ni dala še do danes materialne in juridične u-reditve omenjenim šolam, ki bi lahko odgovarjala zahtevam e-nega dela prebivalstva — katerega ni mogoče prezreti — Tržaškega ozemlja ter goriške in videmske pokrajine. V pretekli zakonodajni dobi je bil predložen parlamentu zakonski osnutek tedanjega ministra za javno izobrazbo Paolo Rossija. Toda omenjeni osnutek je vseboval pojme, s katerimi =e zainteresirano prebivalstvo ni strinjalo. Zato je povzročil razne kritike. Slovensko prebivalstvo jé videlo v tem osnutku, da je postavljeno v podrejen položaj. Spričo vztrajnih zahtev in pričakovanja sodržavljanov slovenske narodnosti, ki docela u-pravičeno zahtevajo naj se po tolikem času konkretno izvajajo ustavne določbe in naj se tira dni ukrepi v načrtu nikakor ne zavlačujejo, postavljamo poslanski zbornici v proučitev in odobritev zakonski osnutek, ki je v skladu z obveznostmi, katere so sprejeli država in vladni organi. Pri sestavljanju predmetnega zakonskega osnutka se je stvarno upoštevalo šolske potrebe slovenske etnične skupine, upravičene zahteve šolnikov in predvsem predpogoje, ki so potrebni za didaktično učinkovitost šol, katerim se ne sme Člen 5. in naslednji, do v-ključno člena 14. obravnavajo ureditev juridičnega položaja vodilnega osebja, šolnikov in pomožnega osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom. 0-menjeni členi upoštevajo tudi izredne ukrepe, ki jih bo potrebno izvesti v določenem časovnem roku zaradi posebnih razmer, ki so nastale v zapletenem obdobju na področju javne izobrazbe v treh zainteresiranih pokrajinah. Poleg tega u-poštevajo predvidoma tudi, kolikor je mogoče, hodòee potre-, bo in potrebno ter primerno sestavo bodočih kadrov šolskega osebja. Da bodo šolske ustanove s slovenskim učnim jezikom odgovarjale kulturnim potrebam, katerim morajo služiti ter načelom demokracije, ki so izražena in potrjena v republiški listavi, morajo biti organično vključene v državni šolski aparat ; zagotoviti je treba njihovo učinkovitost in razvoj in ščititi v sklopu teh šol narodni čut mladine. V šolah s slovenskim učnim jezikom, predvideva predloženi zakonski osnutek za šolnike pravni položaj, način in postopek za sprejem in imenovanje* ekonomsko in skrbstveno ureditev, tako, kot jih imajo njihovi kolegi na italijanskih šolah. V skladu z ukrepi, ki so bili svoj čas sprejeti za šole in šolnike v pokrajinah, katere so po prvi svetovni vojni prišle pod j Italijo in na podlagi pridobljenih izkušenj, ie treba dati sedanj im učiteljem in profesorjem slovenskih šol, li predstavljajo z nekaterih vidikov svojega službovanja formalno raznotero telo, pravično ir. sprejemljivo osebno ureditev. V tem smislu je potrebno določiti enakopravnost in enakovrednost določenih dokumentov v službi in v študiju ter dokumentov usposobljenosti. Bistvene važnosti je, da se zagotovi šolskim ustanovam s slovenskim učnim jezikom didaktično, pedagoško, razvredril- no in podporno učinkovitost, ki ne ho manjša kot v drugih šolah. kakor tudi. da bodo mogle doseči enake praktične smo. tre kulturne in strokovne vzgoje ter da bo šolski pouk zajel tudi zgodovino in razne panoge življenja slovenskega naroda ter isto tako spoznavanje italijanske kulture, ne na račun pouka drugih predmetov, posebno tujih jezikov, ki morajo biti zastopani v enaki meri kol v drugih državnih šolah (člena 3. in 4.), Za dosego teh ciljev je neo- gibno potrebno ustanoviti pri- merne šole in univerzitetne katedre za strokovno pripravo bodočih predavateljev na učiteljiščih ter srednjih in višjih šolah, ki jih bodo morali poučevati v slovenščini znanstvene, filozofske. umetnostne in praktične rie predmete. Potrebne bodo tudi izpitne in dodeljevalne komisije za določanje mest v natečajih. Vse komisije bo moralo sestavljati ne samo poklicno kvalificirano osebje, pač pa bo-do elani teh komisij morali tudi popolnoma obvladati slovenski jezik, zaradi nalog, ki jim bodo poverjene. (Člen 7.). Predloženi osnutek Člen L Ohranjene bodo v vsakem primeru šole s slovenskim uč-Na Tržaškem ozemlji, ter v j nim jezikom, ki sedaj obstojajo Soriški in videmski pokrajini se , na Tržaškem ozemljil in v go- ustanovijo državne pripravljalne, osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom, po obstoječih šolskih uredbah, po številu in krajih, ki odgovarjajo potrebam slovenskega šolstva zagotoviti samo materialni obstoj, marveč morajo izpričevati tudi obveznost Italijanske republike do etnične skupine, ki se je v celoti in vedno zelo zavedala važnosti socialne vloge javne izobrazbe. Potrebno je ponoviti, da sloni zakonski osnutek na načelu, da je treba odpraviti vsako di-'kriminacijo med državljani, za. radi pripadnosti ali etničnega izvora. Vpisovanje in obisk u-čeneev v šolah s slovenskim učnim jezikom morata biti urejena na isti način, ki velja za druge javne šole, državne in izenačene, brez vsake diskriminacije med italijanskimi državljani, brez državljanstva ali tujimi državljani, na podlagi prostovoljne izbire staršev ali varuhov učencev, ker je to osnovna demokratična in človečanska pravica državljanov. (Člen 1. in 2.). Vsi členi zakonskega osnutka so v skladu z zamislijo enakopravnosti državljanov v sklopu družbe in državne skupnosti I-talijanske republike, ter v smislu sožitja relativno majhne slovenske skupnosti z italijansko večino. Člena 3. in 4. zakonskega osnutka sta sestavljena z name- riški pokrajini. Obstoječi strokovni tečaji s slovenskim učnim jezikom bodo spremenjeni v strokovne šole. Za ustanovitev šol predvidenih v gornjih odstavkih bo poskrbljeno z odloki predsednika Republike, na predlog ministrstva za javno vzgojo ter sporazumno z zakladnim ministrstvom. Ostanejo v veljavi sedanje določbe glede na vzdrževanje s strani krajevnih ustanov. Člen 2. Vpisovanje učencev v šole s slovenskim učnim jezikom se vrši z enakim postopkom, kot je predviden za vpis v šole z italijanskim učnim jezikom in Sola v Saležu, ki je bila zgrajena po posredovanju demokratične občinske uprave, spada med najlepše na Tržaškem. V zgoniški občini bi morali čim-prej ustanoviti tudi kmetijsko šolo. ki je nujno potrebna za izpopolni terza razvoj strokovne izobrazbe ua^e kmečke ki mladine našega kmetijstva Člen 4. Ministrstvo za javno vzgojo določi, po predhodnem posvetovanju z merodajnimi predstavniki šolnikov, celotne daljše urnike odgovarjajoče pouku dveh nacionalnih jezikov ter morebitne prilagoditve programov ciljem šol s slovenskim učnim jezikom. usposobljene za poučevanje ; o-sebam, ki imajo dodatno usposobitev za poučevanje v slovenščini predmetov za katere so u-sposobljene. Naslove posebne usposobitve bo izdalo ministrstvo za javno vzgojo na osnovi ocene posebnih izpitnih komisij, ki jih imenuje ministrstvo samo Člen 5. V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom je pouk pove- irj Člen 7. za iste kategorije prebivalstva. Italijansko državljanstvo ni za vpis potreben pogoj. j a) učiteljem, službi ; ki so sedaj v l Ob otvoritvi obnovljenega šolskega poslopja v Borštu (o katerem poročamo obširneje na drugem mestu), je dolinski župan, tovariš l.ovriha med drugim poudaril, da je za uspeli /in razvoj slovenskega šolstva nujno potrebna juri-dična ureditev tega šolstva. Na sliki: Učenci borštanske šole s svojimi učitelji, didaktičnim ravnateljem, županom in drugimi predstavniki krajevnih oblasti na dan otvoritve obnovljenega šolskega poslopja (len 3. Pouk slovenščine in slovenske literature, in od tretjega razreda osnovne šole dalje italijanščine in italijanske literature, se vrši v šolah s slovenskim učnim jezikom v skladu s programi, ki jih določi, po predhodnem posvetovanju z merodajnimi predstavniki šolnikov, ministrstvo za javno vzgojo. Urniki in programi za ostale predmete, vključno tuje jezike, so isti, ki veljajo za druge državne šole enake vrste in stopnje. b) usposobljenim za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom. Učitelji, ki poučujejo italijanščino v osnovnih šolah s slovenskim ličnim jezikom, spadajo, kot ostali šolniki, v staleže in zbore učiteljev istih šol. Italijanščino in italijansko li-t er a tu r o pon čuj e j o u - p o s o b 1 j c n i šolniki istih šok ki primerno obvladajo slovenščino, kot učni j jezik šole, kar mora ugotoviti izpitna komisija. Za poučevanje slovenščine in slovenske literature se zahteva usposobitev, doseženo po doktorskem izpitu Člen 6. Na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je pouk poverjen : a) šolnikom, ki so sedaj v službi ; b) osebam z doktorskim izpitom in diplomiranim, ki so je Kmetijska strokovna šola nujno potrebna za pospešitev in razvoj kmetijstva na Tržaškem bje šol s slovenskim učnim jezikom, ki je bilo v navadnih staležih, premesti na lastne prošnjo, na katedre in stalna mesta šol s slovenskim učnim jezikom. Osebje izven staleža. ki je poučevalo ali imelo vodilna mesta najmanj pet šolskih lei. tudi prekinjenih in ima za ocena vsaj « dobro», lahko zaprosi za sprejem v slalež, v mejah r ■: z p o 1 oži j i v ih mest. Za prepustitev k natečaju po kvalifikaciji ni določena nobena omejitev glede starosti z-1 liste, ki že poučujejo v šolah '■ slovenskih učnim jezikom in jim je bilo, v obdobju od ukinitve slovenskih šol po Irtu 1922 pa do dneva ko stopi v na podlagi i veljavo la zakon, nemogoče iv deleži ti se natečajev, ker so bi' ocene izpitne komisije. Za dosego doktorskega našlo- ■ 11 preganjani zaradi narodne ali i ;. i•. . : rasne pripadnosti, politično diva za slovensko lucra turo se u- i 1 1 r staiiovijo v Trstu in Padovi uni- j ^nminiram m zaradi že orne- verzitetni stolici za slovenski je- j nJ( Ilc ukinitve so zik in slovensko literaturo. ! Prepuščeni so nadalje k nate- I čajem tisti, ki imajo pravico Člen 8. Vodilno in učno osebje državnih šol s slovenskim učnim jezikom je vpisano v posebnem seznamu ter ohrani svoje mesto v splošnem državnem sta-ležu. Število stalnih mest v vsaki šoli s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v go- do ugodnosti predvidenih * členu 8 Spomenice o sporazumu od 5. oktobra 1954. Ugodnosti, ki jih predvidevata zakona št. 2186 od 7. 10-1923 in št. 1488 od 12. 12-1947 se razširijo tudi na solni* ke šol s slovenskim učnim jezikom. Rok za predložitev prošenj zn uživanje gornjih ugodnosti se riški pokrajini se določi na pod- j zač,.nja /dnem ko stopi v ve-lagi povprečnega števila vpisov . • i . • - ► Tovrstno strokovno šolo naj bi ustanovili v Zgoniku Načrtno obdelovanje zemlje in strokovna izobrazba kmetov bi znatno valorizirala naše kmetijstvo 0 vprašanju primernih prostorov za Višjo realno in klasično gimnazijo s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je že mnogo govorilo in pisalo. Pokrajinska uprava je že pred časom sprejela sklep o zidanju novega poslopja za to šolo, vendar pa ta sklep še ni bil uresničen. 0 tem problemu so ponovno govorili tudi na zadnji seji pokrajinskega sveta. Na sliki : Ena izmed učilnic Višje realne gimnazije v Trstu, ki je nastanjena v hiši, ki ni bila zgrajena v šolske namene in tem namenom niti zdaleč ne odgovarja potrebi ustanovitve slovenske kmetijske šole na Tržaškem se je že mnogo govorilo in pisalo. V resnici je ta problem zelo občuten pri nas, saj danes ni le nobene tovrstne strokovne šole, ampak niti enega strokovnega kmetijskega tečaja. Tak tečaj je bil svojčas na Pla-vjah, ki pa so po sklenitvi sporazuma o Svobodnem tržaškem ozemlju pripadle pod jugoslovansko upravo. Sedanje področje Tržaškega ozemlja ni sicer razsežno. Res je tudi, da na tem Ozemlju ni zelo razširjeno kmetijstvo in da živi večina podeželskega prebivalstva od dela v industrijskih gradbenih, trgovskih, prometnih in drugih podjetjih, vendar pa /se dober del tega prebivalstva še vedno ukvarja tudi s kmetijstvom in od njega črpa potrebna sredstva za preživljanje. Neposredna bližina mesta in druge prilike, a tudi grozeča kriza na industrijskem in drugih področjih narekujejo potrebo po izboljšanju kmetijstva, ne pa po zanemarjanju istega. Kot v vseh drugih panogah, je potrebna tudi v kmetijstvu temeljitejša priprava za uspešno delovanje in napredovanje. K temu silijo tudi činitelji, med katerimi je tudi huda konkurenca, ki jo povzroča kmetijstvo v mnogo bolj razvitih in rodovit-nejših pokrajinah, kol je n. pr. Padska nižina. Z naprednejšim, vzornejšim in bolj načrtnim kmetijstvom bi tudi na našem področju v doglednem času dosegli znaten napredek. Pred- vsem bi morali pri nas posve- i V zgoniški občini se 60,5% titi večjo pažn j o pridelovanju prebivalcev ukvarja s kinetij-zelenjeve, sočivja, cvetlic, neka- j šivom. Kmetijstvo nudi važen Ieri h vrst sadja in pa izboljša- nju živinoreje. Seveda so za do. sego tega potrebni tudi drugi ukrepi, kot n. pr. uveljavitev zakona o hribovitih področjih, iz česar izhajajo razne davčne omejitve, dobava električnega toka za kmetijske potrebe po znatno nižjih tarifah, zadostna preskrba vode v namakalne namene, ki je tudi po znatno nižjih tarifah, dodelitev fondov za pospeševanje in razvoj kmetijstva. itd, itd. Toda poleg vsega tega je treba omogočiti mlajšim pokol en jem, da sc že v dobi obveznega šolanja primerno pripravijo na svoj poklic in da obenem vzljubijo ta poklic. Že pred časom so bili napravljeni primerni koraki za to, da bi bila ustanovljena kmetijska šola v Zgoniku. In tp je povsem pravilno, saj jo prav v tej občini najbolj razširjeno kmetijstvo in živi od njega sorazmerno največ prebivalcev. O tem vprašanju ie še pred več časa sklepal tudi zgoniški občinski svet. Izdelani so bili tudi primerni načrti, vendar pa je prišlo do neljubega zastoja. Tudi ira zadnji seji se je občinski svet Zgoniku ponovno ukvarjal delež tudi v občinskih bilancah. Od 4.057.545 lir potresnega davka. dobi občina 1.829.595 lir od kmetijskih pridelkov. Vseh dav- da bi vozili skozi vse tiste kraje, odkoder bi bili učenci. Že prej smo omenili problem cvetličarstva. Marsikatera družina, zlasti v vaseh gornje tržaške okolice, pa tudi v zgoniški občini, se danes ukvarja s cvetličarstvom. Kljub hudi konkurenci in kljub temu, da se cvetličarstvo danes še ne goji povsem načrtno, se je že izkazalo, da se v resnici izplača go j ti cvetlice, katere se lahko prodaja na mestnem trgu. Zato v zadnjih treh šolskih letih 1955/1958. V videmski pokrajini pa veljajo za določitev stalnih mest, zadevni obstoječi zakoni. Pri šolskih skrbništvih v Trstu, Gorici i» Vidmu so solniki osnovnih in srednjih šol s slovenskim. učnim jezikom vpisani v dveh posebnih organi ki h. ljavo predstoječi zakon. Člen 11. (len 9. kov. ki izhajajo iz kmetijstva >’> marsikatera družina rada vi-pa dobi ta občina 2.831.573, to ' dela, da bi se vsaj en otrok v j a, sadjarstva in tudi živinoreje. Gornji in še drugi činitelji, ki jih nismo v tem sestavku o-menili, nujno narekujejo potrebo po ustanovitvi strokovne kmetijske šole na našem področju. Zato se s tem problemom ne sme preveč zavlačevati, tem. več je treba čimprej pristopiti I h konkretnemu reševanju tega Ì tako občutenega problema; kaj- ' jn v]djl,-Hev v staleže prek ' ti od ugodne rešitve tega pro- , ^ naWajev, veljajo blenni bi imelo veliko koristi . _ , . ... - i splosne doloeoe obstoječe za šolsko osebje. Solniki šol s slov. učnim jezi. kom imajo juridični položaj, e-konomsko in skrbstveno uredite, kot je določena za vse državno vodilno j?i učno osebje. Za i začasne namestitve, poverjeni- Pri šolskih skrbništvih v T»‘ «tu, Gorici in Vidmu se listano* vi odsek za šole s slovenskim učnim jezikom. Načelnik teg# ^ odseka in nameščeno osebje bo moralo popolnoma obvladat’ slovenski jezik, kar bo v pri’ I meni da nima kvalifikacije ah ^ da ni usposobljeno morala oec- f niti izpitna komisija. je več kot 50% vseh potresnih j usposobil na tem področju davkov občine. Na področju te občine je še 1019 Ha neobdela- Isto lahko trdimo tudi kar se tiče ostalih panog vzornega ne zemlje in ako bi to povr- j pridelovanja povrtnine in soči-šino primerno obdelali, bi do- j «egli še znatno večje koristi, Te naše gospodarstvo na splošno in še posebej dobršen del mladine, > ki bi imela ugodno priliko, da j se v mladih letih usposobi v poklicu, ki ima mnogo perspek- (4en 10. ti v in bodočnost. Oh vstopu v veljavo tega za- j <4en 12. Nadzorstvene in vodilne funk cije v šolah s slovenskim učniu' jezikom bodo poverjene oseb a u’ ki bodo. kol So člani komis*/j predvidenih v prejšnjih členi*1 j in upravno osebje, kvalificira*| ne v znanju in rabi slovenščH ne, kot je kvalificirano učri0 * osebje odgovarjajoče stopnje. Pomožno osebje na šolah slovenskim učnim jezikom bv k ona. se učno in vodilno ose- j moralo primerno obvladati sK’ i venščino. samo na številke se nanaša j < področje zgottiške občine, toda tudi na področjih sosednih občin. gornji tržaški okolici od Križa pa do Bazovice in celo na področjih dolinske ter dela mil j ske občine bi s primernim bomficiranjem in smotrnejšo obdelavo dosegli znatne uspehe. tem vprašanjem. Odbornik Gibi e je imel posebno poročilo, v katerem je obširneje obravnaval to vprašanje v luči stanja zgoniške občine. Ker je to vprašanje zelo aktualno, ga na tem mestu objavljamo v daljšem izvlečku. Zgoniška občinska uprava je pripravljena napraviti potrebne korake za uresničitev potrebne kmetijske šole . V ta namen bo zgrajeno primerno poslopje v bližini poslopja občinske uprave v Zgoniku. Zraven poslopja bo tudi vrt, katerega površina bo znašala okrog 3000 kvm in bi služil učencem za praktičen pouk. Kmetijsko šolo v Zgoniku bi lahko poleg domačinov obiskovali tudi učenci iz devinsko, na-brežinske in repentabrske občine ter iz vasi zgornje tržaške okolice. Učenci izven vasi zgoniške občine bi se lahko vozili v šolo z avtobusi, katerih proge bi se dalo tako usmeriti, ( llen 13. Šolniki soj s slovenskim ut" nim jezikom izvolijo enega čh1' svet za javno Višji svet za javno izir ^ brazbo. Zadevne določbe g!e če gre za umetni planet a|ì za krog Zemlje ako gre Za umetni satelit iste. Pomen umetnih kozmič-:i'h teles je neprecenljiv za tezvoj kozmične znanosti. S P°iftočjo teh teles je mogoče ugotoviti maso slehernega vSemirskega telesa in celo Njegovo obliko. Mogoče je udi določiti gostoto ozračja, v katerem se giblje umetni Planet. Kakšna usoda čaka kozmični izstrelek v medplane-tetii prostornini? Kot je znano je izstrelek P'odrl v orbito ( krožno pot) °bca in postal deseti pla- sončnega sistema. , Na svoji poti okrog Sonca 0 deseti planet pod vplivom teučne orbite. To bo najve-Ja sila, ki bo vplivala nanj. °da med kroženjem v vse-mirju se bo izstrelek pribli- 1 ,a‘ tudi planetu Marsu od j aterega bo oddaljen za o- ! r°g 15 milijonov km. Ne i gre za izredno veliko razdaljo v sorazmerju razsežnosti vsemirja. Jasno je tudi, da se bo izstrelek približal tudi naši Zemlji. V fazah približevanja Zemlji in Marsu bo bo njegov obstoj dejansko neomejen. Res je sicer, da utegne izstrelek zadeti na kak meteor, toda to ne more povzročiti nobene omembe vredne posledice. Trčenje z velikim meteorjem je malo verjetno, zaradi tega je zdrobi te v izstrelka zaradi trčenja z meteorji skoroda izključena. — Ali se bo novi planet približal naši Zemlji? Da, umetni planet se bo med kroženjem izstrelka pri-, približal orbiti naše Zemlje. šlo do gotovih sprememb, vendar pa te ne bodo bistvenega pomena. Smer poti in pozicija umetnega planeta bosta v glavnem ostali nespremenjeni. Na orbito izstrelka utegne vplivati tudi odpornost ozračja. Kljub temu pa se izstrelek giblje v tako redkem ozračju, da bo ta vpliv skoro-1 mesecev. Doba enkratnega kroženja novega planeta okrog Sonca bo trajala približno 15 mesecev. Torej čez 15 mesecev se bo umetni planet ponovno približal orbiti Zemlje in bo dosegel približno enako razdaljo, od nje v kakršni se je nahajal v trenutku, ko je ..topil v orbito Sonca. £n to se bo ponavljalo vsakih 15 da nepomemben. Evo, torej, zakaj lahko trdimo, da bo trajal izstrelek-planet za nedoločen čas, odnosno, da Kljub temu pa je treba dodati, da bo imela Zemlja tedaj precej drugačno orbito, odnosno, da " se bo ta med niiiiiiiiiiiiiiiinmiiM tem premaknila. Zalo, četudi se bo umetni planet približal zemeljski orbiti, ne bo prišel v bližino Zemlje. Oba planeta se bosta ponovno približala šele čez 5 let. Ta račun je precej enostaven. Zemlja in novi planet imata različni krožni poti. Kroženje Zemlje okoli Son-za traja 12 mesecev, kroženje umetnega planeta pa 15 mesecev. Ko se bo umetni planet ponovno pribiližal orbiti Zemlje, se bo Zemlja že precej oddaljila od točke, v kateri je kozmični izstrelek dobil orbito Sonca. Zemlja bo šla po isti poti 3 mesece prej. Ko bo Zemlja opravila novo krožno pot, se bo še boli oddaljila od omenjene točke. Šele čez 5 let, ko bo Zemlja opravila eno pot več kot umetni planet okrog Sonca, se bosta ponovno srečala. — Kakšna je hitrost izstrelka okrog Sonca? Vsako vsemirsko telo, ki Krožna pot desetega planeta (Nadaljevanje na 4. strani J TV' • • v Knjižne izdaje v Jugoslaviji V letu 1957 je v Jugoslaviji izšlo skupno 5768 knjig in brošur. Od tega je bilo 705 prevodov, jugoslovanski avtorji pa so zastopani s 5063 deli. Dve tretjini del tujih avtorjev so leposlovnega značaja. Domačih del s tega področja je bilo tiskanih 1134. Pomanjkanje deviznih sredstev za plačilo honorarjev tujim avtorjem onemogoča izdajo nekaterih pomembnih znanstvenih del. V istem letu jr bilo prevedenih 50 del iz slovenskih in 13 iz makedonskih izvirnikov v srbohrvatski jezik in 469 del iz srhohrvatskih izvirnikov v slovenski in makedonski jezik. V razne jugoslovanske jezike je bilo nadalje prevedenih 183 angleških, 116 francoskih. 126 nemških in 102 deli iz ruskega jezika. Tako je izšlo istega leta v Jugoslaviji 705 knjig in brošur tujih piscev. Od leta 1948 do 1956 je bilo v Jugoslaviji tiskanih okoli 500 del iz raznih jezikov ZSSR. Seveda stoji na prvem mestu ruski jezik. Leopold Lahola: „Madeži na soncu“ nova premiera SNG v Trstu Premiere Slovenskega narod-nega gledališča v Trstu se naglo vrste, kar nam dokazu- je. du je dejavnost gledališkega i Avditoriju premieri drame «Ma- ansambla dokaj živahna. 14. februarja smo prisostvovali v deži na soncu», ki je obenem j tudi krstna predstava te igre ! sploh. Delo je napisal slovaški dramatik Leopold Lahola, ki je 1 povojni slovaški in češki literaturi že dokaj poznan in je to njegovo pelo gledali-ško delo. Pisateljeva izvrstna tehnika je na odru jasno dokazana, saj se dogajanje izvrši tekom ene same noči, a je ves čas dramatsko napeto, dobro grajeno in jezikovno izrazito, kar je predstavljalo tudi izvrsten material izkušenim igral- Prizor iz drame «Madeži na soncu», ki je bila prvič uprizorjena v Trstu, v soboto 14. t.m. Delo je napisal slovaški dramaturg Leopold Lahola, ki živi sedaj v Jugoslaviji; v slovenščino ga je prevedel Vitomil Zupan. Zrežiral pa ga je Jože Babič, V prizoru, ki ga vidimo na gornji sliki nastopajo: Rado Nakrst - Tornv, Modest Sancin - stražnik in Štefka Drolčeva - Tereza Silvije Strahimir Kranjčevič pesnik in borec za svobodo hrvatskega naroda Gornja skica nam nazorno kaže poti raznih planetov okoli Sonca. Tem potem pravijo astronomi orbite. Točki, kjer je orbita najbližje Sonca pravijo odsončje, točki, ki je najbolj oddaljena od Sonca pa pravijo odsončje. Na skici je jasno razvidno, da je orbita umetnega planeta daljša od orbite Zemlje, zato bo enkratno kroženje umetnega planeta okoli Sonca trajalo tri mesece več od kroženja naše Zemlje Cjilvije Strahimir Kranjče-^ vič spada med naj večje hrvatske pesnike in obenem prvoborce za svobodo hrvatskega naroda. Vsa njegova dela so prežeta z ljubeznijo do naroda iz katerega je izšel in so obenem izraz borbe za osvoboditev tega naroda izpod tiranije osvajalcev in rešitev delovnih ljudi iz suženjstva in bede. V času, ko je živel in deloval Kranjčevič je bila v hrvatskih deželah še posebno čutena tujčeva zatiralna peta. Po eni strani so na hrvatski narod pritiskali madžarski, po drugi pa nem-ši raznarodovalci in obenem z vsemi sredstvi dušili sleherno gibanje proti narodnostnemu in socialnemu zatiranju, pri čemer so jim Ob 50-letnici prerane smrti nadarjenega in borbenega pesnika Silvije Strahimir Kranjčevič se je rodil 17. februarja 1865 v Senju, ki je bilo tedaj pomembno kulturno, upravno in politično središče Hrvatskega Že kot deček je pokazal izredno nadarjenost, kljub temu, da je bil izredno slabotnega zdravja. Osnovno šolo je obiskoval v rodnem mestu in jo je zaključil z odličnim uspehom, nakar so ga vpisali v gimnazijo. Njegov oče je želel, da bi Silvije, ki je bil najmlajši izmed otrok, postal duhovnik, zato ga je serijski škof Jurij Po- V zadnjih letih se je v mnogih deželah razvilo računsko napovedovanje vremena drugega dne in to po podatkih iz vremenskih razmer prejšnjega dne. Formule za izračunavanje so že precej dolgo znane, samo toliko računskih operacij vsebujejo, da praktično take vremenske napovedi niso mogle priti v poštev. Za področje severozahodne Evrope je potrebno več ko pet milijonov računov, da hi mogli napovedati vreme za prihodnjih 24 ur. To pa je mogoče doseči z elektronskimi mož- mladi Silvije ostal 16 me-1 povratek v domovino, mu secev. V Rimu ga je silno [ dal potrebna sredstva za po-mučilo domotožje, povrh te- j tovanje ter posebno priporo-ga pa ni čutil veselja do j čilno pismo za dr. Račka, ki . duhovniškega poklica. Želel ! je bil eden izmed naj vpliv- j Primorja, j se je vrniti v domovino, toda j ne j šib hrvatskih narodnih ' ta želja se mu ni mogla iz- 1 delavcev v tedanjem času. polniti tudi zato, ker ni imel j povratku v domovino sc potrebnih sredstev za. noto- j J4; Silvi je vpisal na učitelji-vanje. K sreči je med tem ! šče v Zagtebu, kjer je studi- pomagali tudi domači bur- j silovič poslal v hrvatski du-žoazni krogi. j hovniški zavod v Rim. Tu je časom prišel v Rim znani dj akovski nadškof Jurij Strossmajer, kateremu je mladi Silvije odkril svoje želje. Strossmajer, ki je bil sam med prvoborci za svobodo hrvatskega naroda in je bil poleg tega znan kot širokogruden človek, je mlademu Silvi ju takoj omogočil /IMNTURGENJE V: SLUTNJE ^akral sem stanoval v Petrogradu in študiral na vseučilišču. Moj starejši brat je služil pri arti-teiji. Pri njem sem spoznal, ker sem ga večkrat 1 teskal. mnogo njegovih tovarišev. Z enim izmed ^-•K. $ poročnikom Teglevom, sem bil dober prijatelj- O njem so pripovedovali, da je fatalist, in ta slo-'e$ kar je bilo videti, mu je ugajal. Njegovo razmete do tovarišev je bilo napeto, bil je vedno sam, 'r'al se je le mene. Nekoč sem se peljal v taborišče in sem pri Teglevu |lrenočil. Zvezer je zatlačila dolino megla in okolica 'e blla videti vsa zmešana. Tisti fantastični pogled je 'plival na naju oba in v nama zbudil nenavadno raz-Moženje. Te gl e v je začel pripovedovati o slutnjah. . spovedoval je, da so njegovi starsi pri prevažanju . /j teko z brodom utonili, mnogo dni prej pa so sli-.flb močno šumenje vode. On, je rekel, ima tudi ••ek a j posebnega pred seboj, in če tistega ne bo te pm a gal. se bo ugonobil. I v> Šla sva počivat, on svojo posteljo, jaz pa na z roko udaril ob leseno steno, ki ie lahko zado-'tea. Nalašč sem udaril še enkrat. Teglev je pa ; Mignil glavo. «Riedel!» je rekel, «nekdo trka». Prijelo rae je, da bi prijatelja potegnil. «Kaj je ?» sem planil in se dalal. kakor da ••m. «Ne slišite trkanja 7» «Torej — nekdo hoče priti noter,» Teglev je poskočil, odprl vrata, pogledal skozi 1 'aklical: «Kdo je tu?» Samoumevno, da ni bilo Ogovora. «Tok... tok...» je zopet zadonelo od mene. , Teglev se je oblekel. Slišal sem, kako je šel dva->at okoli hiše in venomer klical : «Kdo je tu?» Ko se je vrnil, ni izpregovoril niti besede. «Trkanje bilo samo vaša domišljija,» sem dejal samo. e bi ga dražil. «Saj ni bilo trkanje klical je tudi moje ime. dite z menoj ven.» Šla sva iz hiše. Megla je pokrivala vse kot go- i c 6 se hočete prepričati, pojdite z menoj ven.» sta pajčevina. Niti na dva koraka ni bilo mogoče ničesar razločiti. Teglev je obstal. «Tu je bilo, počakajte nekoliko.» Dolgo ni bilo nič slišati, potem pa se mi je zdelo, da je nekdo zašepetal ime Tegleva. «Tljuša!» Kakšen nesmisel, sem si mislil, toda potem sem slišal to ime še dvakrat. pa precej razločneje. «Pojdite domov,» sem rekel, «stvar hočem preiskati». Skočil sem čez živo mejo, medtem pa mi je prišel pod noge trd predmet. Vtaknil sem ga v žep, bil je glavnik. Nato sem večkrat zaklical, toda bilo je vse tiho. Teglev me je sprejel z besedami : «Vaše preiskave so bile zaman, glas je prišel od daleč.» Da je bil klic res skrivnostno zveneč, sem moral priznati, toda ali ne naletimo mnogokrat na kaj nerazumljivega, ki pa se da pozneje pojasniti na prav preprost način ? «Nikdar nisem verjel, da bom to komu pripovedoval,» je začel Teglev. «Hotel sem stvar vzeti s seboj v grob. toda vi morate zvedeti to.» In povedal mi je: V Petrogradu je živela njegova tela, ki je posvojila neko siroto z imenom Maša, in jo dobro vzgoiila. Zadeva se je končala tako, da sta se Teglev in Ma“a zaljubila in se hotela poročiti. Teta se je ujezila in Maša je morala zapustiti hišo. Teglev ii ie obljubil, da ji bo ostal zvest, ni pa držal besede. V zadnjem pismu je Maša pisala : «Vem, kaj mi preostane, da storim.» «Ne dvomim niti trenutek, kaj naj te besede pomenijo, prepričan sem, da si je vzela življenje: glas. ki sva ga slišala, je bil njen glas, kliče me v onstranstvo.» «Zakaj se niste z Mašo poročili? Vas je ljubezen minila ?» * «Ne... prav gotovo ne. Priznam, da sem ravnal slabo, zato se moram zdaj pokoriti.» «Mislim,» sem odgovoril, «da bi bilo treba najprej poizvedeti, če je vaša domneva pravilna. Morda Maša še živi?» «Ne govorite, saj že zopet trka...» Smejal sem se: «Tokrat so tega gotovo vzrok vaši živci,» in sem mu priznal, da je prihajalo tisto skrivnostno trkanje od mene. Odgovoril je: «Vaša oseba pri tem nič ne pomeni. vašo roko je vodila tajna sila...» Nato sva legla in kmalu zaspala. Ko sem se zjutraj, prebudil, je bila postelja Tegleva prazna. Njegov sluga je rekel, da je Teglev odpotoval v Petrograd. Potem je prišla vrsta začudenja name: od okna sem slikal razločno trkanje. Odprl sem okno — megla je še vedno ležala nad vso pokrajino, videl sem neko v vojaški plašč zavito postavo s-kapo, potisnjeno nizko na oči. «Teglev.» sem vprašal, «mislil sem. da ste odpotovali v Petrograd.» « Takoj se odpeljem, samo prosim, predajte to pismo mojemu komandantu. Tn - Riedel. ne mislile o meni preslabo.» Odšel je z naglim korakom. Oblekel sem si plašč in stekel za njim. toda on je izginil v megli. Ko pa se opoldne še ni vrnil, sem sklenil, da ga poiščem v Petrogradu. Njegov sluga mi je dal Mašin naslov. Odpeljal sem se tja in zvedel, da je Maša res umrla za kolero. Odpeljal sem se k zdravniku, ki mi je povedal, da je bil pri njem neki oficir, ki je od njega zahteva! potrdilo, da se je Maša zastrupila. Zdravnik mu je ugodil, ker je šlo za kolero. «Bil je strup,» je oficir vedno ponavljal, zato se je zdravnik vdal, češ. zaradi njega, pa naj je bil strup. Vrnil sem se v hišo Tegleva. V kuhinji je sedel zelenjadar iz tistega kraja. Vprašal sem ga. če mora dobiti kak denar. «Ne», je rekel, «prišel sem le tako na pomenek...» In je omenil glavnik, ki sem ga ponoči našel. V glavo mi je šinila misel, da ga vprašam, kako mu je ime. In ta mi je odvrnil : «lija». «So vas prejšnjo noč klicali?» «Bilo je najbrž moje dekle, zaradi velike strogosti njenih staršev...» «Slišal sem dvakrat klicati Tljuša... «Dobro.» sem zaključil najino zabavo in ga odslovil. Tako je torej bilo: moj tok-klic iz onstranstva! Zastrupljenje — ki ga ni bilo... Vsa miselnost je bila pojasnjena. — Žal, da se mi je posrečilo te dokaze zbrati prepozno, istega dne smo namreč našli Tegleva v gozdu, ustrelil se je... ral z uspehom in istočasno sodeloval pri raznih hrvatskih časopisih. Po končanih študijah je dobil učiteljsko mesto v Mostam, kjer so ga kasneje obdolžili rovarjenja proti avstrijski oblasti, zaradi česar je bil kazensko premeščen v Livno. Toda tudi tam mu ni bila sreča mila in premeščen je bil v B j eli ne, od tam pa ponovno v Livno in končno v S arale vo, kjer je poučeval na učiteljski šoli. Tu je hudo zbolel. Iskal je zdravja po raznih zdraviliščih, toda zaman. Umri je 29. novembra 1908, star, torej, komaj 43 let. Pesmi je začel pisati še zelo mlad. Ko je bil star 18 let je objavil v listu «Hrvatska vila » prvo pesem, ki nosi naslov «Zavjet». v njej je odkril vso svojo neizmerno ljubezen po svobodi svojega naroda, kar nam pričajo zadnji stihi, ki se glase : Pa makar pao — za te past [če milu Slobodan mri j et ču — ne ko [cmi rob A ti tad, ma j ko, u slobod-[nom krilu Poginuiom češ sinku dati [ grob. Ko je to pesmico prebral znani hrvatski rodoljub Ku-mičič je vzkliknil : «Kranjčevič bo naš velik pesnik ! » In ta njegova napoved se je v celoti izpolnila. Številne pesmi je Kranjčevič objavil v listih «Vije-nac» in «Nada». 70 pesmi je kasneje zbral in objavil v lični knjižici, ki obsega 156 strani. Večji del svojega plodovitega življenja je Kranjčevič preživel v Bosni, kjer so bile prav tedaj razmere silno težke. Avstrijska zasedbena oblast je tu sprejemala izredno stroge ukrepe, tako proti gibanju za narodno kot za socialno osvoboditev. .Kljub temu, da je bil v svojem pesniškem ustvarjanju brez pravih vzornikov, je ustvarjal dela, ki so resničen odraz razmer njegovih rojakov, tako v narodnostnem kot v socialnem pogledu. Njegove pesnitve se dotikajo najraličnejše problematike, od zasužnjenja hrvatskega naroda, narodnostnih in socialnih krivic, pa do borbe tako za narodno kot za socialno osvoboditev. MIRKO KAPELJ cem, ki so delo podajali. Ne- j gami gori omenjenega računske-dvourno je igra kot zgradba sa- j ga stroja. ma hvale vredna, če bi se spustili v oceno n jene idejne vrednosti. bi se prav gotovo v mno-gočem ne strinjali. Ne bi hoteli, da bi kdo v tem videl neko principialno kritiko del, ki jih SNG uprizarja, kajti niso redki slučaji, ko predstave navdušeno pozdravimo tudi v tem pogledu. A zdi se, da se vse prevečkrat zgodi, ko se po predstavi sprašujemo : ali je bila ta predstava našemu ljudstvu potrebna? obstoja kontakt med življenjem našega prebivalstva in dogajanjem na sceni? je predstava doprinesla duševni in moralni rasti prisotnih? — nam mnogokrat niti naše prepričanje niti izrazi prisotnih tega ne potrjujejo ; in prav to smatramo za pomanjkljivost našega gledališča ter si resnično želimo, da hi kmalu dokončno izšlo iz tega nepriljubljenega položaja. Režiser Jože Babič je dramo vodil izkušeno, jo podal jasno in nadarjeno. Zelo dobra je bila tudi inscenacija inž. arh. Nike Matula. Vsi nastopajoči so bili izvrstni in jih z resničnim veseljem pollimi im o. Rado Nakrst nam je zelo dobro podal Tomija in s tem ustvaril svoj čisto nav umetniški lik. Julij Guštin je igral Goga zelo dobro tako da nam je v resnično zadoščenje ne-prestana rast tega iskrenega in neprisiljenega u-metnika. Štefka Drolčeva je podala z veliko sigurnostjo in z novimi potezami neke naivne ženskosti zelo dober lik Tereze. Stražnik je bil Modest Sancin in njegova zanimiva karakterizacija je ugajala. S.g. A. Elektronski stroj za vremensko postajo Na vremenoslovski postaji v Dunstablu na Angleškem so postavili elektronski računski stroj «Meteor», ki naredi v eni sekundi do 3000 računskih operacij. Stroj bodo uporabljali za računsko izračunavanje in napovedovanje zračnega pritiska v dveh nivojih atmosfere za 36 ur naprej. «Meteor» bo prejemal neposredno podatke za iz računavanje. in jih razpošiljal o o teleprinterju. Računske ope * i. 'ije ho stroj opravil v pičlih 30 minutah. Nov antibiotik Znanstveniki, ki se mudo na Južnem tečaju, so opazili, da na tamkajšnjem področju živeče živali nimajo bakterij in da so tudi odporne proti bakterijam vseh vrst. Člani ameriške odprave so proučili živeče pingvine, njihovo hrano in pri tem ugotovili^ da se hanijo z neko vrsto rib, ki žive v tamkajšnjih vodah. Tudi na omenjenih ribah niso našli nikakršnih bakterij. Isti znanstveniki so preučili tudi tako imenovane fitoplanktona, s katerimi se te ribe hranijo. In prav tu so našli odgovor na vprašanje : v njih jr bil doslej neznani antibiotik. Znanstvenikom se je tako posrečilo izolirati to spojino in zdaj ta novi antibiotik preizkušajo v upanju, da se ga ho dalo uporabiti tudi pri zdravljenju ljudi. Kateri narod najbolj čita časopise Kateri narod na svetu najbolj marljivo čita časopise? To so Angleži. V Angliji 60 odst. ljudi vsak dan bere časopise Temu je pripisati, da imata dva dnevnika naklado 4.5 milijona izvodov. Tednik, ki ga izdaja britanska radijske služba pa ima naklado 8 milijonov izvodov. Na splošno se je v zadnjih petih letih po svetu povečala naklada časopisov za 14%. Na svetu natisnejo vsak dan 225 milijonov raznih časopisov. Največ dnevnikov izhaja v ZDA. V Libanonu, ki šteje komaj en milijon prebivalcev izhaja 40 časopisov. Kar se tiče naklade stoje na prvem me-t stu ZDA. kjer izide na dan 55 milijonov izvodov raznih časopisov in revij. V Jugoslaviji izide vsak dan 30 listov. Mimo tega izhaja tudi 145 tednikov in 190 petna jstdnevnikov in mesečnikov. Med časopise, ki so v Italiji najbolj razširjeni spada dnevnik «Unitàri. Ta list izhaja v 42 deželnih in pokrajinskih izdajah in ga prodajajo v 14.000 časopisnih prodajalnah. Napovedi vremenoslovcev ^ Nekaj podatkov o najostrejših zimah v zadnjih 70 letih JTy'tos, se v resnici nismo mogli pritoževati nad zimo. Doslej še ni bilo hudega mraza. Tudi snega ni bilo. Sredi prejšnjega meseca je sicer začelo j Seveda pa so to bolj dolgoroč- ni polovici februarja, pomlad pa ho dokaj zgodnja. V prvi polovici marca ho vreme zelo muhavo, tudi temperatura ho zelo spremenljiva. Aprila in maja ne ho mraza, tako pač pravijo vremenoslovci. Prva polovica aprila bo deževna. druga pa lepa in topla. snežiti, toda sneg sc ni obdržal niti en dan. Februar nam je prinesel pretežno lepo. čeprav nekoliko bolj mrzlo vreme. Kako bo za naprej? Priznani jugoslovanski vremenoslovec Koljčicki napoveduje. da je pričakovati na j večji padec temperature med 15. in 25 februarjem. V tem času bo po njegovi napovedi, ki temelji na znanstveni podlagi temperatura stalno pod ničlo. Po nekaterih krajih Slovenije ho padla celo na 20 stop. pod ničlo. Upajmo, da se na Trža. škem in Goriškem to ne ho zgodilo. Za tem pa pravi Koljčicki, da se bo začelo spomladansko vreme. Tudi nemški vremenoslovci so dali enake napovedi kot Koljčicki. Tudi po njihovem mnenju bo najhujša zima v dni- ne napovedi in jih je težko točno napovedati. Da ie tako, nam lahko potrdijo tudi tržaški vremenoslovci, ki so znani po tem, da se skoraj nikoli njihove napovedi ne uresničijo, za. radi česar se tudi nihče ne more zanesti na vremenska poročila, ki jih večkrat na dan sporoča slovehska radijska postaja v Trstu. Pa še nekaj za ljubitelje kro. nik : Januar je bil najbolj mrzel leta 1893. Tedaj je znašalo povprečje v Sloveniji minus 9,4, najtoplejši pa je bil leta 1948, ko je znašalo povprečje plus 7. Februar je bil najbolj mrzel leta 1929 (povprečje minus 9,2), najtoplejši pa leta 1900 (plus 8,2). marec je bil najbolj mrzel leta 1932, naj toplejši pa leta 1934. april je bil najbolj mrzel leta 1912. najtoplejši pa leta 1952. Stran 4 DOMACI PROBLEMI IN VESTI Kdaj bodo razdelili nova izpričevala? Šolske oblasti niso izpolnile dane obljube Slovenska skupnost odločno zahteva, naj se popravijo krivice TTčenči, ki obiskujejo šole ^ s slovenskim jezikom še niso prejeli izpričeval in njih starši še ne vedo kako so bili redovani v prvem tromesečju tekočega šolskega leta. Do te zakasnitve je prvotno prišlo zaradi prevajanja besedila za nova izpričevala, ki pa je, kot je vsej slovenski javnosti znano, slabo izdelano, ima celo tiskovne napake, povrh tega pa je na njem slovenski jezik premaknjen na šesto mesto v redovalni lestvici. 31. januarja so bili predstavniki slovenskih političnih strank in Sindikata slovenske šole skupno s poslancem Vidalijem pri šefu rida za javno vzgojo prof. Uo. ni ter zahtevali, naj se omenjena izpričevala zamenjajo z novimi, in naj se torej popravi krivica, ki je bila storjena Slovencem. Takrat je prof. Udina obljubil, da se bo to zgodilo, toda ravno na dan pusta je šolski skrbnik dr. Tavella klical v svoj tirad iste predstavnike, ki so bili prej pri prof. Udini ter -jim sporočil, da bodo za letos izdali izpričevala takšna kot so in da bo za prihodnje leto poskrbljeno za nova izpričevala. Napake na teh iz-pričevalih pa naj bi učitelji sami popravili. Obljuba, ki jo je svojčas dal šef urada za javno vzgojo, torej, ni bila izpoljnjena. Toda predstavniki slovenskih političnih skupin, Sindikata slovenske šole in posl. Vidah so zavrnili tozadevni namen šolskega skrbništva in odločno vztrajali, naj se popravi krivica, ki je obenem groba žalitev slovenskega šolstva in slovenskega jezika sploh. Do trenutka, ko to poroča- I mo, še ni znano kaj name-I ra vaj o storiti merodajne šol-! ske oblasti. Znano je samo to, da izpričevala še niso bila razdeljena. Medtem pa prihaja iz vseh strani vedno več protestov proti krivici, številni starši izjavljajo, da ne bodo nikoli podpisali ponačenih izpričeval. Gotovo je tudi, da se, tako politične kot prosvetne organizacije in Sindikat slovenske šole ne morejo prijazni ti z namenom šolskega skrbništva. Ako ne bodo o-blasti poskrbele za popravo krivice bodo Slovenci prisiljeni napraviti nadaljnje korake na merodajnih mestih. Družabni večer za raznašalce našega tiska V torek zvečer je bil v Ljudskem domu v ul. Madonnina v Trstu družaben večer za raznašalce našega tiska. Družaben večer je bil prirejen ob priliki 35. obletnice ustanovitve Unità, 64. obletnice ustanovitve glasila Lavoratore in 10. obletnici obnovitve glasila Delo. Priložnostne nagovore sta imela tov. Kolenc in Kapelj kot predstavnika časopisov, Cer-meli kot predstavnik urada za širjenje tiska in prof. Sema, sekretar tržaške federacije KPI Družabnega večera se je udeležil tudi posl. Vi-dali. Delovanje naših svetovalcev v tržaškem občinskem svetu Nova šola v Borštu Življenje partije in ZKMI Sestanek kmetov komunistov V nedeljo 22. februarja ob 9. ari bo na sedežu partije v Trstu, ul. Capitolina 3, sestanek kmetov-komunistov. Na dnevnem redu je razpravljanje o važnih kmečkih zadevah. Vabljeni so tudi sekretarji pode-željskih sekcij KP. Opozorilo Sekcijski komite KPI na Op. cinah opozarja vse tovariše, da vrši Anton Abram, ki je bil izbrisan iz naše partije zaradi protipartijskega delovanja, pro-vokatorska dejanja proti organizaciji. "M" aša skupina svetovalcev v ' tržaškem občinskem svetu je tudi na sejah omenjenega sveta, ki so bile v zadnjih dveh tednih aktivno posegla v diskusijo o številnih problemih, med katerimi je tudi problem demokratizacije Delavskih zadrug, o čemer pišemo tudi na drugem mestu, nadalje problem tako-imenovanih posebnih uprav itd. Poleg tega pa so nekateri naši svetovalci postavili v občinskem svetu razna konkretna vpraša, nja. Svetovalka M. Bemetičeva je postaLila sledeča vprašanja : 0 ruševinah in slabih cestah na Opčinah «Kljub temu. da je poteklo že več kot 14 let od tragičnega bombardiranja med katerim je bil porušen dobršen del starih Opčin, še vedno štrli, jo nekatere ruševine, ki ne le, da kvarijo lice kraja, temveč predstavljajo resno nevarnost za prebivalce. Ruševine sc nahajajo ob Narodni ulici, za kinodvorano, ob Proseški ulici, na Brdini, ob Alpinski ulici in drugod. Človek, ki hodi mimo ji je zagotovil, da bo poskrbljeno za čimprejšnjo odstranitev zadevnih ruševin. Kljub temu, da je od tedaj poteklo že nekaj tet, ni bilo v tem oziru ničesar narejeno. * * * Ob tej priliki opozarjamo ob-činsko upravo tudi na dejstvo, da so na Opčinah številne ceste v slabem stanju. Skoraj vsi pločniki za pešce so razorani, kar predstavlja resno nepriliko za pešce, ne le za tiste, ki stalno prebivajo na Opčinah, temveč tudi za one, ki prihajajo tja ob nedeljah in praznikih iz mesta». Za Trebče pa je tov. Ber-netičeva postavila sledeče vprašanje : 0 problemu vodovoda v Trebčah «Številni zainteresirani pre. bivalei iz Trebč so že mnogokrat izrazili željo, da bi v Trebčah razširili vodovodno mrežo in da bi postavili vsaj še tri vodne pipe na različnih krajih vasi in eno vodno pipo na po-kopališču, ki je dokaj oddaljeno od vasi, a je vodovod speljan tik pred vhodom pokopa- ima vtis, da se bodo te J H5ča ruševine zdaj_pa zdaj porušile) Večina prebivalcev Trebč je delavcev. zato ne morejo in ga zasule. Te ruševine so zlasti nevarne za otroke, ki se i-grajo na nekaterih izmed omenjenih manj prometnih ulicah in na Brdini. O tem vprašanju se je že več. krat govorilo in pisalo. Tudi bivša svetovalka Stanka Hrovatinova je svojčas postavila tozadevno vprašanje v občinskem svetu in tedanji župan Bartoli ne na lastne stroške napeljati vode na svoje domove, pa čeravno bi bila to njihova želja. Zato pa je potrebno, da jim v tem pogledu pride na pomoč občinska uprava. To se lahko zgodi s tem, da ugodi željam, da se postavijo vsaj še tri vodne pipe v vasi in sc tako razširi vodovodno omrežje, Stališče komunistov o problemu enotnosti kmetov Jtvrina odbora Kmečke zveze j kmete našega Ozemlja, za učin- A in Zveze malih posestnikov sta pred kratkim sporočila, da sta se oba organizma izrekla (soglasno, razen enega člana, ki se je vzdržal glasovanja) za združitev obeh kmečkih organizacij in za pristop nove enotne organizacije k Vsedržavni zve-' zi kmetov «Alleanza Nazionale dei Contadini». ki ima svoj sedež v Rimu ter za istočasen pri. stop v Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo v Trstu. Naša federacija se je z druge strani izrazila proti temu, da bi bila enotna kmečka organizacija včlanjena v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. To je bilo svojčas objavljeno tudi v tisku. Zato smatramo za dolžnost, da nekoliko obširneje objasnimo našim tovarišem in bralcem, kakšno je stališče ko-munistov do tega problema. Mi se že dve leti bijemo za združitev obeh omenjenih kmečkih organizacij in smo naredili vse kar je bilo v naši moči, da bi bil dosežen ta cilj v interesu .nalili kmetov, ki čutijo potrebo po enotnosti in po močnejši demokratični strokovni organizaciji, spričo vsiljivosti klerikalne in nacionalistične, takoimenovane, bonomianske organizaci je. Zato smo vedno predočevali tovarišem, ki so vpisani v Zvezo malih posestnikov, potreb da naredijo vse kar je v nji),.. vi moči, da pride do enotne demokratične kmečke organizacije, ki ne bo podrejena strankarskim koristim, temveč bo združevala slovenske in italijanske kovitejšo obrambo njihovih koristi. Nakazali smo tudi potrebo, po pristopu k veliki enotni organizaciji kmetov italijanske republike, ki je najzanesljivejši branik proti spletkam bonomianske organizacije, katera je orodje klerikalnega režima v službi velikih monopolistov, so. vražnikov napredka kmetijstva in malih kmetov. Z naše strani ni bil zato nikoli postavljen noben pogoj za združitev dveh kmečkih organizacij. Z druge strani, t. j. s strani NSZ in Kmečke zveze se je podrejala združitev pristopu nove zveze v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Smatramo, da to dejanje predstavlja negativen činitelj in nevarnost za kmete našega Ozemlja. Znano je namreč, da je Slovenska kulturna gospodarska zveza strankarska organizacija, ki združuje slovenske organizacije, ki so pod vplivom določene politične skupine’, in torej, prav gotovo ne predstavlja celotne slovenske skupnosti. Pristop k slični or-ganizaciji četudi je velika večina kmetov slovenske narodnosti — bi prejudiciral bodoči razvoj enotne in demokratične organizacije, bi trajno ločil slovenske otl italijanskih kmetov in celo ločitev med samimi Slovenci, hi favorizirala načrte bo- nianske organizacije, ki je podprta od strani vlade in njene diskriminacijske politike in, ki teži, za tem, da se ruzširi nele med italijanskimi, temveč tudi meti slovenskimi kmeti. kar bi po drugi strani omogočilo tudi posameznim družinam, da si eventuelno napeljejo vodo na svoje domove. * * * V Trebčah se zlasti stranke poti nujno potrebne popravila. Predvsem je v zelo slabem stanju pot, ki vodi iz glavne ceste proti kraju, kamor odvažajo smeti, To cesto so silno rezorali kamnjoni ki že več let dnevno vozijo smeti. Zato prebivalci prosijo, naj bi občinska j uprava poskrbela za primerno popravilo». Pretekli ponedeljek so v Borštu otvorili obnovljeno šolsko poslopje. Prav za prav lahko rečemo, da gre za povsem novo poslopje, saj so prejšnje, ki je stalo na istem mestu, skoro v celoti porušili, predno so začeli z zidanjem nove stavbe. Dela so trajala okrog eno leto, celotni stroški pa znašajo 12 milijonov lir. Občinska uprava je iz svojega proračuna potrosila nad 800.000 lir za opremo učilnic in za druge potrebščine Otvoritvene svečanosti so se poleg predstavnikov občinske uprave udeležili tudi zastopniki generalnega vladnega komisariata, urada za javno vzgojo in šolskega skrbništva iz Trsta, didaktični ravnatelj iz Doline in drugi, župan Lovriha je imel ob tej priliki priložnostni nagovor, v katerem je podčrtal pomen nove šole in poudaril, da je za razvoj slovenskega Šolstva predvsem potrebna juridična ureditev tega šolstva. Sestanek Federalnega komiteja Tutri, v soboto 21. februarja ” ob 17.30 bo seja Federalnega komiteja Avtonomne tržaške federacije KPI. Na dnevnem redu je razprava o delovanju partije s posebnim ozirom na organizacijska vprašanja. Razdeljevanje izkaznic v Zgoniku Jutri, v soboto, 21. t. m. zvečer bo praznik razdeljevanja partijskih izkaznic v sekciji Zgonik. Vabimo vse tovariše, da se ga udeleže. Mesec partije za mladino Federalna komiteja Partije in ZKMI sta sklenila, da organizirata «Mesec partije posvečen mladini» in sicer od 15. februarja do 15. marca t. 1. V teku «meseca» je potrebno, da partijske sekcije, na skupnih sestankih z mladinskimi krožki, razpravljajo o problemih. ki so navedeni v resoluciji, katero sta odobrila oba federalna komiteja 17. januarja. Iz organizacijskega vidika pa je bilo sklenjeno naslednje : pomladiti vodilne organizme ZKMI ; ustanoviti mladinski krožek za socialne študije «F,. Curici» ; sklicati teritorialno partijsko skupščino, posvečeno mladinskim problemom in Z.K. M.I.; v vsaki sekciji naj bo eden od članov partije odgovoren za mladinsko problematiko zato, da se okrepi mladinski krožek ali pa ustanovi, kjer ga še ni ; organizirati ideološke tečaje za mladinske voditelje in jih skrbno pripraviti ; pomagati ZKMI, da bo postala množična organizacija. Vsa partija mora pomagati, da bodo doseženi cilji v rekrutaciji in da bo takoj končano obnavljanje izkaznic ; množične organizacije in ljudski domovi morajo vzpodbujati in podpirati politiko za mladino ; utrditi naše položaje v vseh podeželskih vaseh, tovarnah, šolah in na univerzi ; v teku «meseca partije za mladino» je treba organizirati skupne sestanke sekcijskega komiteja in odbora mladinskega krožka ZKMI zato, da se napravijo potrebni ukrepi in pobuda, ki bodo najbolj primerne potrebam mladine. V Šempolaju 6 novih članov partije Preteklo soboto je bil v Šempolaju praznik razdeljevanja partijskih izkaznic za leto 1959. Praznika, ki je potekal v prijetnem ozračju sta se udeležila tudi tov. Sema in Marina iz Trsta. V tej sekciji so letos vpisali v partijo šest novih tovarišev. Čestitamo ! za to poklicana asistentka ganizaeije za zaščito materinsl in detinstva. Njene naloge povsem drugačne, čisto social* ga in skrbstvenega značaja. S seje občinskega sveta v Zgoniku nedeljo 8. I. in. se je sestal na redni seji občinski svet zgoniške občine, ki je izčrpal ves predloženi dnevni red. Najprej je župan tov. Pire poročal o delovanju občinskega odbora in raznih intervencijah pri oblasteh. Tako sc je uprava zanimala pri merodajnih o-blasteh za razširitev zakona o goratih krajih tudi na zgoniško občino. Predsednik pokrajine in poslanec Vidali sta zagotovila, da se bosta zavzela v Rimu za ugodno rešitev zadeve, ki jo sedaj proučuje ministrstvo za gozdarstvo. Za izvršitev del predvidenih v letošnjem gospodarskem načrtu je občina vprašala skupno 44,5 milijonov lir in sicer 35 milijo-nov za dokončna popravila občinskih cest, 7 milijonov za dograditev otroškega vrtca v Gabrovcu in 2,5 milijona za obzi-danje nove šole v Zgoniku. V diskusiji je nato svetovalec Furlan iz Gabrovca iznesel pritožbe glede obljubljene stanova, njske hiše, ki je IACP ni za-nati kmečki organizaciji iz- Wa -e graditi. Pritožil sc je razita slovenski narodni značaj ,udi proli povijkom, ki jih je u-katera mora hiti čim bolj št- vedla v zadnjem času «La Car- roka in demokratična, taka. da lahko deluje med malimi kmeti, tako slovenske kot italijanske narodnosti in da jih združuje r skupni borbi — bi jro-menilo omejiti značaj enotne organizacije, in v zadnji analizi izpostaviti slovenske kmete italijanskemu šovinizmu, pustiti bonomianski organizaciji monopol nad delovanjem med ma. limi neposrednimi obdelovalci italijanske narodnosti. To bi prineslo nevarnost, da bi iz teh I razlogov, tudi slovenski kmetje dnjem sica» na svojih progah. V diskusiji je prišlo tako na dan, da so cene omenjenega podjetja za 3 lire na kilometer višje od dru. gih. Župan je že interveniral pri lastniku, ki je obljubil, da bo ugodil željam potnikov. Sledilo je poročilo odbornika Miliča o javnih delih, ki so bila izvršena v prejšnjih letih in tistih, ki so še v teku. Za poslovno dobo 1958/59 so oblasti odobrile 3 milijone za popravila občinskih in cerkvenih stavb | in še 10 milijonov za asfaltira- 6,830.824 lir dohodkov in 27,796.677 lir izdatkov tako, da znaša letošnji primanjkljaj, ki ga bo morala kriti država 20,965.833 lir. Pred- zaključkom 'seje so svetovalci potrdili prejšnjo občinsko komisijo za pritožbe glede davkov ter soglasno podprli predlog za nov zakon v korist tuberkuloznih. Na predlog svetovalca Pegana se bo občinska uprava zanimala za zadovoljivo rešitev vprašanja prevoza mrličev, posebno glede primerov smrti v raznih bolnicah. Na predlog istega svetovalca je občinski svet odobril protest zaradi skrunitve bazovske-ga spomenika. Važen je tudi sklep, ki so ga odobrili vsi svetovalci o brezplačnem cepljenju proti otroški paralizi otrok do 6. leta starosti. Občni zbor Kmetijske zadruge V nedeljo je imela Kme-1 Kar se tiče prodaje strojev tijska zadruga v Trstu svoj redni letni občni zbor. Prisotnemu članstvu je o delovanju in uspehih zadruge poročal v imenu upravnega sveta tajnik Dušan Kodrič. Posamezne točke iz poročila je nato še podrobneje objasnil predsednik zadruge A-lojz Markovič. Poročilo omenja uvodoma redno delovanje upravnega sveta, ki y. temeljito pretresal in reševal vsa vprašanja v zvezi s poslovanjem in razvojem zadruge, ki v resnici beleži od leta do leta nov napredek. Obratovanje sc je po količini in kakovosti znatno povečalo, za kar gre priznanje uslužbencem in predsedniku za njegovo resnost in izkazano sposobnost pri vodenju zadruge. Zadruga je razširila stike z drugimi sorodnimi organizacijami, povečala trgovino z inozemstvom, posebno z Jugoslavijo. XXI. kongres KPSZ (Nadaljevanje s 1. strani) čutili privlačnost bonomianske . organizacije, in to zarasli ko- »J* e«* r- . Salez in nepnic-nnsciki. Svetovalec tov. Pegan je nato predlagal premestitev napajališča v Bajti, ki se nahaja sedaj na precej nevarnem mestu, upoštevajoč prav posebno nedeljski cestni promet. V drugi točki dnevnega redu je odbornik Gbic podal daljše in izčrpno poročilo o ustanovitvi kmetijske čole v Zgoniku. (O tem vprašanju, ki je velike važnosti za obstoj in razvoj kmetijstva v splošnem, objavlja, mo na 2. strani poseben članek). V diskusiji, ki je sledila poročilu, so sc vsi svetovalci strinjali o potrebi ustanovitve kmetijske šole in odobril zadevni sklep, ki ga bo občinska uprava poslala pristojnim oblastem. Nato je občinski svet odobril nekaj sklepov občinskega odbora ter občinski proračun za tekoče leto, ki predvideva Zato smo mi, komunisti, sprejeli stališče proti nameravanemu pristopu k Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi in poudarjamo. da po našem mnenju, ni pravilno ločiti kmete, jih oslabiti s tem, da se jih združuje r strankarski organizem, medtem ko morajo biti združeni, Italijani in Slovenci s kmečkimi množicami, ki se borijo za skupne koristi v vsej republiki. Naravno je, da je naloga malih neposrednih obdelovalcev zemlje, da na skupščinah njiho. vili organizacij odločijo, kaj jim je storiti. Mi smo smatrali za dolžnost, da objasnimo, kako stoje stvari, da opozorimo kmete na činitelje, ki jih smatramo za škodljive in nevarne, ker prejudicirajo najučinkovitejšo obrambo njihovih koristi. no na vse načine utrditi moč socialističnega tabora, še bolj o-krepiti enotnost mednarodnega komunističnega gibanja, v skla. du z načeli moskovske dcklara-rije. Potrebno je razvijati in razširiti bratsko sodelovanje ko. munističnih in delavskih partij na osnovi popolne avtonomije za vsako partijo, na osnovi pro. Ictarskega internarionalizma, prostovoljnega sodelovanja in medsebojne pomoči. KP Sovjet-ske zveze, ki jo je učil Lenin v duhu proletarskega inlernaeio-nalizma, sc smatra za enega izmed oddelkov mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. KP SZ je skupno z drugimi komunističnimi partijami odgovorna za usodo soe^ lističnega tabora in svetovnega komunističnega gibanja. KP SZ bo tudi v prihodnosti zvesto sledila velikemu mednarodnemu nauku Marxa, Engelsa in Lenina, borila se bo proti revizionistom, za čistost marksizma-leninizma, za nove uspehe mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. XXI. kongres poziva vse delovne ljudi SZ naj sc energično borijo za izpolnitev sedemletnega načrta ter izraža svoje trdno prepričanje, da bodo delavci, kolhozniki in intelektualci zastavili vse svoje sile za večjo krepitev socialistične države in uresničitev komunističnih idea. lov, ki so zapisani na zmagoviti zastavi marksizma-leninizma. O umetnem planetu Nadaljevanje s 3. strani) kroži z lastno orbito ima spremenljivo hitrost na gotovih točkah. Omejil se bom na hitrost umetnega planeta in sicer na naj večji in na najmanjši oddaljenosti od Sonca. Med spustitvijo je sovjetski kozmični izstrelek letel z brzino 11,2 km na sekundo v primerjavi si hitrostjo Zemlje. To hitrost je treba sešteti z ono, ki jo ima Zemlja, na svoji poti okrog Sonca. Izstrelek je bil pognan v isto smer, po kateri se giblje Zemlja. Torej skupna hitrost izstrelka je v sorazmerju s Soncem znašala okrog 42 km na sekundo. To v času izstrelitve. Ko pa so se ugasnili pogonski motorji se je hitrost izstrelka v primerjavi s hitrostjo Zemlje nekoliko zmanjšala. Privlačnost Zemlje in Lune sta še nadalje vplivali na izstrelek. Zaradi tega bo letel deseti planet v času prisončja okrog 32 km na sekundo. S to fantastično hitrostjo bo umetni sovjetski planet trajno krožil o-krog Sonca. pa ni še na tisti višini, kot bi bilo potrebno, čeprav lahko nudi kmetom stroje pod najboljšimi pogoji. Po poročilih se je razvila diskusija s konkretnimi predlogi in pripombami. Sprejet je bil predlog, da ss prizna odbornikom za vsako sejo 500 lir, kot tudi da se polovico dobička prenese v rezervni fond, drugo polovico pa uporabi v koristne namene zadruge. Občni zbor je v zaključku potrdil prejšnji upravni svet in izvolil nov nadzorni odbor. Slovensko narodno gledališče v Trstu V sobote 21, t. m. 18.30 na Kontovelu. v nedeljo 22. t.m. ob lč- in ob 20 v Prosvetni dvorani v Gorici MARIJA HOLKOVA P E P E L K A pravljična igra s petjem štirih slikah. V petek 27. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvoran' na OPČINAH DINO DARDI ZLOČIN IN KAZEJi (prosta interpretacija P° romanu Dostojevskega ) ob 21. uri Trstu krstn" 6. mare Avditoriju predstava : JOSIP TAVČAR: «PEKEL J F. VENDAR PEKEL» fantazija v dveh dejanjih Sestanek celice v Dolini 50-letnica Pogrebnega društva v Bazovici Prejšnjo nedeljo so v Bazovici proslavili 50-letnico tamkajšnjega Pogrebnega društva. Za to priliko se je zbralo v Pre. slovi dvorani mnogo članov in prijateljev. Na okrašeni steni je visela slika pok. nadučitelja Josipa Gorkiča, ki je kot drugi njegovi sovrstniki stal na čelu narodnega prebujenja in je s sodelovanjem nekaterih naprednih Bazovcev ustanovil omenjeno društvo. Predsednik Rafael Kocjan je imel slavnostni govor, v katerem je orisal delovanje društva od začetka pa do danes in pod. črtal važnost ustanove, ki je ve-likega pomena za vaščane. Spomnil sc je tudi v zadnjem letu umrlih članov. V govoru je nadalje sporočil, da bo društvo v kratkem začelo z zidanjem pripravne stavbe, ki bo služila namenom ustanove, nato je razdelil častni diplomi ustanovnima članoma in sicer 86-lctnemu Antonu Čufarju in 84-letncmu Antonu Bemetiču. V svojem govoru je predsed. nik Kocjan pozdravil tudi zastopnike Pogrebnih društev z Vrdelce in iz Trebč, ki sta po svojih predstavnikih prinesla pozdrave temu jubilejnemu ob. čnemu zboru. Sledili sta še poročili blagajnika in tajnika ter tehtna razprava o raznih vprašanjih društva. Na vsak način je bil ta jubilejni občni zbor Pogrebnega društva iz Bazovice važen do-godek v življenju te naše lepe vasi, ki ima tudi v drugih pogledih dobre in napredne lastnosti. F.-ač, V ponedeljek je bil sestanek celice KP v Dolini, kateremu je prisostvoval tudi tov. Kolenc iz Trsta, ki je govoril o proble. mih. ki so združeni s sedanjo politično in vladno krizo v Italiji. O tej priliki so razdelili članom celice partijske izkaznice za tekoče leto. Sestanek komunistov s Proseka-Konto vela Ta teilen je bil skupen sestanek tajništva tržaške federacije in sekcijskega komiteja KP s Proseka-Kontovela. Na sestanku so obravnavali vrsto političnih in organizacijskih vprašanj, kakor tudi razna vprašanja v zvezi s problemi prebivalcev s Proseka-Kontovela. Sprejeti so bili tudi konkretni sklepi o bodočem delovanju tamkajšnje sekcije naše partije. RADIO ODDAJE OBVESTILO UREDNIŠTVA V zvezi s črtico «Črni gusar», ki jo je napisal Drago Sedmak in smo jo objavili v prejšnji številki. pripominjamo, da je vsaka podobnost z resničnimi dogodki le slučajna in da je plod avtorjeve fantazije. Zaradi tega ni nobenega razloga, da bi se kdor koli čutil prizadetega. Radio Trst A bo imel v tj prihodnjem tednu sledeče ' nejše oddaje : NEDELJA : 9. Kmetijska j daj a - 13. Kdo, kdaj. zakfl Kronika sedmih dni v Trst6 17. «Revizor», veseloigra v 4 6, janjih. ki jo je napisal Nike Gogolj, prevedel pa Ivan Pfll tel j. Igrajo člani Radijskega d ra. PONEDELJEK: 18. Radij* univerza - Tone Penko : Iz , ljenja tujih ptičev «Albatro5' 18.10 Koncert altistke MarijJ tene. pri klavirju Gojmir | šar - 19. Pisani balončki, ski tednik za najmlajše • Športna tribuna - 20.30 Giu’ za - Luigi Volpiceli!: Poki*6 usmeritev. - 19. Zdravstvena 1 ONM1 v Devinu Iz Devina nam sjKiročajo, da vlada med tamkajšnjim prebivalstvom, zlasti med ženami ve. liko nezadovoljstvo zaradi orga. nizacijc za zaščito materinstva in detinstva ONMI. Svojčas je bila v devinsko-nabrežinski ob-čini nameščena asistentka, ki je govorila oba jezika in kar je naravno je govorila s slovenskimi materi slovensko. Baje je bila prav zaradi tega odstranjena od vodstva organizacije. Zaradi tega nekatere matere ne nosijo več svojih otrok v posvetovalnico. Sedaj je tam nameščena nova asistentka, ki. ne le, da ne pozna slovenskega jezika temveč se zelo zanima za to, v kakšnem jeziku govorijo matere s svojimi otroki. Po nje-nem, baje, ne hi smele slovenske matere govoriti v slovenskem narečju s svojimi otroki, prav tako ne italijanske matere govoriti v tukajšnjem italjan-skem narečju s svojimi otroki, temveč bi morale govoriti čisto italijanščino. To seveda ne spada v njen resor dela. za katerega je tudi nameščena. Nihče nima pravice, da zahteva od mater, naj govorijo v tem ali onem narečju. Najmanj pa je «1 V dij' daja. Urejuje Milan Stare «Libanonska cedra» ra drama, ki jo napisal Alfonso to. prevedel Saša Martelanc grajo člani Radijskega odra. ČETRTEK: 18. Z začari police - Ivanka Cegnar: «F jaček in škratje» - 18.10 v kovski: Labodje jezero, b« na suita - 19. Šola in vzgoj1 Egidij Košuta: «Razmišljanj11 učni-vzgojui vrednosti sodo1 aktivne šole» in Ivan The6 schuh : « Vzgojna posvetov^ ca». PETEK: 18.10 Casella: S6' nado. Simfonični orkester gP* lišča La Fenice v Benetkah 19. Širimo obzorja - Vzgoj6 zgodovini : «V deželi cicisbei' . 21. Umetnosti in priredite' Trstu - 22. Poslednji dnevi ' venskih književnikov : «A*1 Aškerc». Urejuje Martin Jt kar. SOBOTA: 18. Oddaja za f' mlajše - Radislav Rudan- ^ Martelanc : «Bilo je nekoč grajo člani Radijskega odri 19. Sestanek s poslušalkam' 21. «Na glavni cesti» - drao* zi rana zgodba, ki jo je nat6 Anton Pavlovič. Igrajo člani dijskege odra. PETEK. 20. februarja : širimo obzorja : Gradovi Tržaškem : «Miraniarski g'6' Napisal D. Štoka - 20.30 ® retna glasba . 21. Umetnost prireditve v Trstu - 22. Pofl' nji dnevi slovenskih knjižeč kov : «Josio Jurčič». SOBOTA, 21.: 16.40 Kom' sopranistke Hilde Hiilzlove- ‘ klavirju Gojmir Demšar -Oddaja za najmlajše : Radi5 Rudan - Saša Martelanc : “F je nekoč... Usodne želje». P. jo člani Radijskega odra • Sestanek s poslušalkami • ' «Roka», dramatizirana zg m* ki jo je napisal Guy de Mauf| ant. prevedel in priredil S bec.