List 51. rr v • lecaj XLVI i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jernane za eelo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 19. decembra 1888 Obseg: Pridelovanje salate po zimi. „šnop*a Kmetovanje Novičar. Razne reči. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nasledk Gospodarske stvari. Pridelovanje salate po zimi. Kmetovanje. Vsak stan potrebuje za svoj uspeh potrebnega znanja, n. pr. kovač se uči po več let konje kovati, tr Salata je sploh priljublj in zdrava jed; tudi po govec po več let prodajati. Vsak stan zimi 10 imamo radi > če tudi je nekoliko trša in bolj od kmetskega , in zakaj ? ker se je več živi naučil bolje m grenka Zato se napravljajo v kleti gredice, tružice vse bolje razume, kako mu je ravnati. Da je kme itd Ali lahko se naredi greda za salato tudi v sodu. Vzemi kak star sod ali pa kako lajto, ki ima le tovalec tako za vsemi drugimi stanovi zaostal, ni čuda, ker so vedno mislili, in takih je še dandanes spodnje dno; izvrtaj s svedrom ob obodu kake palce mnogo, ki takisto mislijo da kmetu ni treba ničesar od tal vrsto lukenj po kaka 2 palca vsaksebi; naspi prsti zmešane s peskom, do izvrtanih lukenj; vtakni v vsako luknjo korenino endivije ali cikorij (regrata) tako, da tanjši konec gleda proti sredi soda, rast pa iz luknje; palce više izvrtaj drugo vrsto, naspi zopet prsti, potakni ravno tako drugo vrsto korenin, in tako delaj do vrha soda in v dno zalivaj po malem prst in rastlike; in imel bodeš v sadu gredo, ki bode v dveh ali treh tednih ozelenela in družini dajala vsej salate, ki jo bodeš lahko rezal okrog soda. Pa tudi brez soda v podobi piramide se da taka druzega znati, nego zemljo preobračati. Kmet je bil in je še samo delavec in davkoplačevalec, ali mu zemlja trud plača ali ne, na to do sedaj nikdo ni pomislil. Kmet sam misli, da mu znanje njegovo popolnoma zadostuje samo če bi mu Bog dobrih letin dajal. Tega mnenja jih je tudi največ takih gospodov, ki s kmetom gospodarijo in ob njegovih žuljih živijo. Vsak človek si mora vsakdanji kruh služiti, brez njega ne ide rad pod zemljo. Ako kateremu kruha primanjkuje, zaslužiti si ga zna na drug način izven svo greda napraviti. Naredi se v kleti greda kakor koli velika, štirivoglata ali pa okrogla, s prstjo, ki je zmešana s peskom. Ob robu grede polagajo se krog in krog salatne korenine tako, da gleda koren proti sre- jega stana. Najpoštenejši zaslužek brez dela je beračenje, nepoštena je pa tatvina in ropanje. Današnje dni vidimo že kmetske otroke in kmete beračiti. Ako pojde vse tako dalje, postanejo beračiči tatje in iz tatov roparji. dišču, rast pa ven; nato se dene dva palca više zemlje, ^a vsako državo je v vojnem času največe važ in na vrh ob robu polagajo se spet korenine, in tako n08ti premožen kmet, da se ustavi vsem drugim državi se zvršuje piramida, aso se vsak novi naklad naredi manj zvestim stanovom. Da se kmetski stan tudi trden oži in se tudi sproti nekoliko zaliva. Dobro je, da se ohrani, treba je za njegovo gmotno ali materijalno polagajo veče in močnejše korenine bolj po spodnjih stanje skrbeti. Vsak zna, da si človek z omiko najlaže vrstah, slabejše pa po zgornjih. kakih dveh ali treh svoje stanje zboljša, zaradi tega je treba tudi kmeta tednih stala bode v kleti piramida same lepe salate. izobraziti in ga naučiti, kar mu je treba znati. Naš Predno se porabi prva rast, dorasla je že dru o kmet je do danes najmanj izobražen, nihče ni za njegovo izobraženje skrbel, še nasprotnega mnenja jih je bilo da se z neumnim mnogo, in jih imamo še, mislijo 406 najlaglje gospodari. V dokaz tem izjavam uaj bo ome- iu okrog z vejevjem ali slamo. V elika drevesa je pa njeno » da J kar mestni zastopniki sklenejo, temu se najbolje po deblu pobeliti z apnom. Bela barva odmetava kmetski uklonijo. Mesta vladajo okolice, glavno mesto namreč toplotne žarke, in sok se ne more ogreti, vso deželo. Rekli smo, da je kmeta treba izobraziti, ako hočemo, da ne bo popolnoma propadel, zatorej omenjamo tukaj najpoprej šol za kmeta. Ljudska šola je začetek izobraženj Največ pa za njo plačuje kmet, a ima najmanj koristi Podu6ne stvari. vsakemu stanu Zemljepisni in narodopisni obrazi od nje. Iz kmetijstvu nje ne prinaša otrok nobenega znanja o česar tudi ne smemo zahtevati. Tukaj se otrok nauči malo brati, pisati in računiti. Vsega, česar se otrok v ljudski šoli od 12. ali 14. leta uči, pozabi do 20. leta najmanj polovico. Po 12. ali 14. leta dalje po dovršeni ljudski šoli moral bi biti pouk o kmetijstvu obligateu za vsakega, ki se De loti nobenega druzega stanu. Kako naj bi se uravnale te nadaljevalne šole, uečemo mi tukaj razpravljati, sčasoma se bodo osno- Nabral Fr. Jaro s lav. (Dalje.) 95. Rež, ječmen, oves in proso. Rež zavzema za pšenico med žitaricami najdo-stojnejše mesto. Ana hrani miljone ljudi, in če tudi je režen kruh črnejši od pšeničnega, pa je zato tečnejši, Rež je ozima in jara, kakor pšenica vale in počasi popravljale, postati pa morajo, ker drugače izgubimo kmeta. (Konec prih.) Kultura reži pa ni tako stara, kakor je pšeničina egipetskih spominikih in v švicarskih stavbah na kolju niso še naši reži Semitski jeziki nimajo imena za rež. Ce pomislimo, da rež bolje uspeva v severnih kraj kakor na jugu, tedaj ne bodemo iskali zibeli reži v onih južnih pokrajinah 5 kje je pšenica vzgo Razne reci. * Da bodo koli, katere rabiš na vrtu, trpežnejši J jena in kjer je bilo središče najstarejšemu poljedelstvu Znano, da je Kitajci niso sejali, niti jo dandenes se jejo- Tudi starodavni lirRi rezi niso poznavali. Plinij pripravi jih na ta le način Koli katerim je odkrojena lubad, zloži v primer in kateri so se posušili do dobrega na zraku » Tudi starodavni Grki reži niso poznavali, prvi pisatelj, kateri reži spominja, pa tudi pripo veda, da jo sejejo na podnožju Alp v okolici Turinškej veliko jamo. Potem jih v nji namoči redkim apnom (kakeršno je za beljenje) ter jih 14 dni, vsak dan pa jim prilij Za njim omenja Galen 131 po Kr da je idel pose s prav pusti tako kakih 10 nekoliko takega apna ven, posuši jih in oni del jano rež v Traciji in Macedoniji. Po vsem tem je jasno dobro s katranom Koli Po imenovanem času vzemi kole , kateri pride v zemljo, namaži ki so bili tako impregnovani, to- da v Italiji niso reži sejali pred Kristom zibel reži. ie tedaj Ako pogledamo evropske jezike, hočemo se pre pričati da je rež morala uže od davna poznata biti v bodo še čez sedem let popolnoma dobri in še vsaj slovanskih, germanskih keltskih zemljah, ker povsodi liko let za rabo nahajamo za ež skupno ime. Anglosaški se zove * Kako ohraniti rože čez zimo Pri nas še mar- rygge, rig skandinavski rugr ; staronemški roggo rež sta- sikedo ne ve, da požlahtnj vrtnice ne prebijejo zime roslovenski ruji; poljski rez; ako niso zavarovane proti mrazu Mi jih pa zava- ruješ, ako pripogneš krono do tal, če jo z vejevjem in listjem pokriješ ter zaspeš s prstjo, Da laže tako spraviš slovenski rež. Verojetno je, da je koren temu imenu postal preje, preden so se slovanska, germanska in keltska plem razdelila krono, obreži jo uže jeseni Tako zavarovane rože se Divj nahaj reži niso doslej še nikjer našli, pač pa pogosto jo podivjano v pojedinih avstrijskih pokrajinah. prav dobro obdrže tudi v najhuj zimi Ker rež v izhodnej Evropi najlagje uspeva, toraj je * Kdor ima maline na vrtu, mora jih novembi in decembra meseca obdelati Poreži ves lanski les, ki vrlo \ Candolle erojetuo, da jej je tu domovina tega sklepa De da domovina reži v onem kraj J je sedaj i tako suh ter tudi nepotrebne letošnje po zgrinja od avstrijskih Alp do Kaspiškega morja ki se tu da ganjk Bodočemu grozdjiču (kosmuljam) in Ivanovemu grozdjiču (ribezu) odstrani ajstarejši les in skrajšaj vse predolge letošnje poganjke za dobro tretjino kultura se začela uže v predzgodovinskej dobi mi nimamo nobenega razloga, da temu ne verujemo Ječmen je bil od najstarejših časov zvest sprem je njena in j # Razpoke vsled zmrzline dobivajo tista drevesa, ljevalec pšenici, in je še dandanes gospodarstvu velike katera ogreva solnce od južne strani Po dnevi zgreje Venec, prvih časih je bil ječmen važna hrana > dandanes solnce deblo in sok se oživi, zvečer pa pritisne mraz, a sok zmrzne in raztrga celice in slednjič lubad. Ta se godi šele proti koncu zime ali ob začetku spomladi, ko zadobi solnce zopet svojo moč. Zmrzline varujemu rastline, ako jih pokrijemo ob solnčni strani ali pa okrog pa ga zvečine porabijo v pivarstvu postale od njega mnoge sovrstice jare, ali kot ozime > tolikih stoletjih so ki se se sejejo kot Ječmen razvrščujemo v tri glav vrste. Ječmen dvovrstni (Hordeum distichon) so našli divij v Arabiji « * 401 okoli Sinaja, na Kavkazu, ob Kaspiškem morju in po katerim so se ljudje mnogo hranili, Mohar so poznp drugih krajih zahodne Azije in po tem ni dvomiti, da vali mu je tu prva domovina Čudno pa ? da v egipetsuih v švicarskih stavbah na kolju, v starem Egiptu in v Kitaj De Candolle trdi da je mohar nekdaj divij da si ie tu šestovrstec spominikih ni dvovrstnega ječmena, dočim so ga v švi- rasel v Kitaju, Japanu in po Indijskem Otočj carskih stavbah na kolju našli, bil mnogo navadnejši. Navadni ječmen (Hordeum vulgare) je štirivrstec, in ga dandanes največ sejejo. Zna se, da so ga uže v 8tarodaoem času vzgajali, ali gotovo ne toliko, kolikor Nasledki šnopsa". dvovrstnega in šestovrstnega. V egipetskih spomiuikih in v švicarskih stavbah na kolju ga niso našli. Divjemu tudi niso prišli na sled. Ječmen šestovrstni (Hordeum heastichon) (Dalje.) Vse pride na dan. Konec Plahtača in njegove bil v starodavnem času najbolje razširjen. Vsi kulturni narodi starega veka so ga vzgajali, in našli so ga v egipetskih spominikih, pa v švicarskih in italijanskih stavbah na kolju. Ne zna se pa še, ali se nahaja tudi divij. De Candolle mu ni prišel na sled. Najnavadnejša današnja naša vrsta ječmena je tedaj najmlajša, in ker je niso dobili divje, toraj je verojetno, da je postala z vzgojem od dvovrstne ali šestovrstne. Dvovrstnemu ječmenu se zna za domovino, a šestovrst-nemu se še ne zna, in je mogoče, da je tudi on postal z vzgojem od dvovrstnega. Po tem takem bi bil dvovrstni ječmen praroditelj vsem drugim vrstam, a domo- Vse Bete. karkoli kedo stori. pride; v Zalesji doprinašal, postale so očite preje ali sleje na dan tudi Plahtačeve hudobije, koje je po svetu in izpovedal se jih je sam. Prišlo je pa tako-le zgubljenega premoženja se nekega popoludne obupnosti zavolj > kratkega u prav dobro navleče. Ves razvnet namerava potem si živce malo vzunaj na prostem ohladiti tekale se krene jo, opo doli pod hišo na vrt, kjer prav kmalu, kakor pod staro hruško na goli zemlji ie šel kam bil je dolg in širok obleži in trdno zaspi. Domači mislili so, da po kakih opravkih; niso ga iskali. Ko se Plahtač pre bila je uže pozna noč. Ves boli ga hudo, po udih mu vse mrgoli osan je; glavo ima vina prve kulture bi bila v zmerno toplih zemljah zahodne Azije. Oves je samo v hladnejših in neplodnejših krajih krušna bilina, sicer pa ga dandanes sejejo samo za zo- budi, teško. uou srn nuno. nn nmn mn vco mr^n mraz <>"a trese; zvezde lesketajo mu nasproti z lučicami vsa- Vrhu kovrstnih barv hruške oglaša z ono ne, ki jim je lastna se pa čuk kaj dolgočasno in tužno Plahtač spravi se na noge in toliko zavednosti, da ve da u banje konjem. Samo potreba more človeka prisiliti, se hrani z ovsenjakom, ker je tak kruh suh in brez prave slasti. „Ne morem ga jesti, preveč me praska, toži marsikdo v starih letih. Domovina ovsu vernih krajih. kje je ? z veliko težavo leze ves omotičen domov. Beta v se- ga spravi v posteljo. Na zahtevo skuha mu potem vina s tem je upal se zopet ogreti in odilo se je ravno m močne črne kave se nasledkom prehlada izogniti. Pa nasprotno; napade ga huda vročinska bolezen, kateri je bil s kuhanim vinom in močno črno kavo kaj močno Starodavni Egipetci in Hebrejci niso ovsa vzgajali, podkuril. Še to noč je prišel ob zavest Sanskrt iu novejši indijski jeziki nimajo imena za oves. Poslalo se je po duhovna in po zdravnika Indiji so začeli še le v novejšem času Angleži oves tu ni imel nobeden nič se je zmešal. ; opraviti pa sejati za konje. Kitaju bilo je prepozno. Se svetim spominjajo ovsa prvi pot v poslednjim oljem bili bi ga mazilili, a kolikor krat so nekej povestniškej knjigi desetega stoletja po Kristusu. Se gosp. župnik njegovi postelji pribljižali, tolikokrat Rimci ovsa niso sejali. V švicarskih stavbah na kolju se nahaja oves iz dobe brovza, v italijanskih stavbah na pričel kot bil bi obseden besniti, tuliti, rotiti in z vsemi štirimi na vse strani mahati in udrihati. Solze kolju ga pa ni. Z vsega tega moremo sklepati, da so v britke žalosti so jih polile, ko so zapuščali starejšem času oves vzgajali na severu od Grške in Ita- Plahtača lije, ečnega in da se je še le kasneje na jug razširil. Divjega ovsa niso še nikjer našli, dočim je po- zdravila odveč ter da se Zdravnik tudi previdi, da so za Plahtača vsaka divjanega uže mnogo vrst Nobena žitarica tako hitro Vse mora bolnika osodi prepustiti j kar je skušeni zdravnik nasvetoval ne ponivja > kakor oves. Največ podivjanega ovsa na- bilo je, da hajamo po avstrijskih pokrajinah, a vzlasti v Hrvatskej ljudi, osobito Beto, tako-le je zaukazal glede bolnika nekak gotovi red. Podučil je Bolniku ne smete prav ni in Ogerskej. De Candolle sodi, da je domovina ovsu v kakoršne hrane toliko časa siliti, da jo bode zopet sam zmerno toplih krajih Evrope želel j skrbite pa za to, da bode vedno postelj Proso se izgaja s pšenico in ječmenom uže od rilo na njem snažno, snažna mora biti tudi soba najstarejših časov. Znamo, da so stanovniki s švicarskih bito njena tla; soba naj se prezrači vsaki dan stavbah na kolju mnogo se hranili s prosenim kruhom, parkrat dobro, da tako dobi bolnik svežega zdravega m pe- oso-po Divjega prosa še nišo našli vendar sodi De Candolle, zraka ; pogrnjen naj bode bolj na lahko, ne pa tako da bi mu domovina mogla biti v Egiptu in v Arabiji, da bi se pod gromado odeje sam v svoji vročini kuhal f prosom nahajamo uže v najstarejšej dobi mohar f s v sobi naj ne bode preko 13° R. toplote; soba naj sc t 408 ■ • tako prezračuje, da prepih zraka bolnika ne doseže, začela jed zopet dišati. Olupil se pa, osobito po Sveže čiste studenčne vode, katera mora pa popreje v rokah in nogah (podplatih) ves, zgubil je vse lase; v čisti snažni posodi uže nekoliko ur stati in svojo pr- pravem pomenu besede, prelevil se je na svojem životu a vest mu je pa še vedno popolno kosmata ostala. Nasledki te boiezni bili so, d^ so se pričeli Za » ko votno mrzloto precej zelo zgubiti, mu dajte piti likor jo hoče. Kadar bode začel popolno noreti, čuvajte ga, dobro, da vam ne uide na prosto iu se tako iz nova ne prehladi nov prehlad bil bi zanj tudi go leščani Plahtača vedno bolj izogibati. Ko je bil zopet uže precej krepak, prašal je enkrat Beto, kaj to po- tova neizogibna smert. To edino je, kar vam ob tem men}? da ga si10raj njilče več ne obišče? Povedala mu slučaju priporočati morem bode bolnik še ozdravel, Ako bodete tako ravnali ker ima pljuča popolno je natanko o vsem, kar se je med njegovo boleznijo godilo. Na to je obupno zaupil: V Zalesji sva popolno krepka, trdna in zdrava; a bolezen njegova pa utegne ZgUbljena; prokleta bolezen, prokleta pa tudi midva trajati najmanj šest do osem tednov. Vse, kakor je oba; pf0kleta najina preteklost, sedajnost, prihodnost in večnost! Vragu sva popolno v krempljih; ni je re- zdravnik povedal, se je do pičice zgodilo. Plahtač je prve dni svoje bolezni strašno divjal, šitve za naju f Izdal sem se v moji blodnj sam Med tem pripetilo se je pa še nekaj drugega, kar pri tem spovedal se je vseh svojih v nebo vpijočih pregreh in krivic, kolikor jih je v vsem dosedanjem je spridenemu Piahtaču hudo podkurilo. V mestu življenji svojim storil. Krivice in sleparstva, umore in kupil bil je pošten premožni Slovenec ono hišo, v ka- pohujšanja, požig Lemovčev itd. našteval je sporedno, teri je imel Plahtač se svojo sprideno Beto pred za- kot bil bi se o tem započetji še le z Beto svojo dogo- ieško dobo gostilno, imenovano pr streicu varjal, kako bi se dognati dalo; ko je bil čin dovršen, pripovedoval je zopet, kako se jima je hudobno dejanje proti vsemu pričakovanju po sreči izšlo. Tako govorjenje trajalo je skoz celi teden. Ko je Plahtač krizo prestal, umiril se je nekoliko; moči so mu bile močno opešale, ni se mogel sam skoraj več ganiti ne. hišo v kateri je potem napravil veliko in slovečo trgovino svojo, dal je vso predelati in jo proti zahodnji strani za nekoliko metrov podaljšati. Prede- vsi pod- hrami in kleti te hiše. Ob teh pr- razširili so se pri tem tudi lale, poglobile, in zemeljski prostori votnih delih naletili šo delavei na grozne in strašne reči; najdeli so pravo podzemeljsko pokopališče boleznijo obiskovat iu ga čuvat, da ni na prosto ušel, rpam proti zahodnjemu koncu hiše, kjer se je mislilo Vsi pa, kateri so prve dni hodili Plahtača med je v svoji blodnji go- strmeli so nad rečmi, o katerih voričil in pripovedoval; večkrat bilo jih je kar gi da je adnji skrajni podzemeljski zid v hramu, so, ko in strah tega kar so slišali Ob takih trenutkih je ko so tega prodrli puhtel jim je kar ostrmeli Iz zad tega smrdeči in kužni zrak bila Beta večkrat vsa sama iz sebe, zarudela je po- Za tem zidom najdli so drugi obokani prostor gosto, zida proti, brez ne gramožljivosti, nego strahu, da bode obeh ken jn brez vsakega odduška. No, to samo na sebi življenje popolno na dan prišlo, in sama ni ni bilo ge posebnega. A strah in groza sta pa ko grešno vedela, kam bi se bila dejala. Tarnjal je Plahtač tudi pače in druge delavce navdajal ko so ob pogloblje o svoji gmotni zgubi, ter pri tem proklinjal Boga, svet vainem kopanji na tem mestu in odstranjevanji zemlje in sploh vse od kraja. Iz prve zadrege si je beta s tem nekako pomagati skušala, da je ljudem pripovedovala, kako je bil paj izkopali bili so na tem prostoi naletili na človeške kosti; kolikor dalje so kopali, toliko več človeških kosti je prišlo na dan. Vsega sku- i okostja 13 stih skoz in skoz poštenjak, v svojih mlajših 0draščenih ljudi njeni mož, letih večkrat po krivici preganjan, da je moral veliko zemlji vest. Pr ob prvi najdbi naznanili so to prestati itd., da je pa med vsemi ljudmi najboljši človek in na da mu tako govorjenje ne ampak njegova huda bolezen na jezik poklada. Neve deni in neskušeni ljudje so vrjeli in kolikor toliko tudi stvar tudi gosposki. Ta poslala je brez odloga na lice mesta svojega zastopnika, kateri je vsem daljnim po- Ta strašna celega isribalo. sledicam strogo in paznim očesom sledil najdba mesta novica postala je v trenutku grozna staro in mlada govorilo je o tem in oba pomilovali. — Le Zvanov Šimen je bil 0& kod ta strahota. O tem bilo je pa vse edino da vsemu temu neverni Tomaž Kar naravnost je trdil i so se morali v tej hiši v svojem času ljudj zavratno da je Plahtač se svojo Beto vse hudobije, katere je m0riti; le kdo je bil ona zverinska pošast v človeški tako sporedno v svoji blodnji našteval, tudi resnično podobi, ki je take zločine doprinašal, bilo je še tajna dejansko bil dognal. Priverjal je Zaleščane, da človek zag0netka. Al nič ni tako skrito, da bi kedaj ne bilo o tem, kar mu vest teži, v pijanosti ali pa ob času 05it0. Pravični Bog in osoda preganjala sta tega zlo- Pr boleznij, ki mu in pamet zmešajo, najraje govori. veliko Zaleščanov je to Šimnu tudi vrjelo. Plahtačevi kredit bil je pa s tem v Zalesji tudi toliko kot vničen. Ker se je za Plahtača med boleznijo njegovo po zdravnikovem nasvetu skrbelo, okreval je v teku osmih tednov toliko, da je pričel po malem vstajati in mu je dejca do skrajnosti. Vse je prišlo na dan (Dalje nasl.) Politične stvari. skega veleposestnika Aresin-a, pa poglavitni pomen njegovega govora bil je v tem, kar je zamolčal, česar državnega zbora. Minuli teden posvečen je bil skoraj izključno razpravi vojnega zakona, in pa najkočljivejšemu delu njego- ni omenjal. Naglašal je v obče načelo, da razumništvo v vojni nima samo pravic, temveč da ima tudi dolžnosti ter da se sme, ako bi hotelo to svojo nalogo vemu §§. 24 in 25. katera določujeta pogoje za enoletne prostovoljce. Ker so po teh določbah najbolj prizadeti dijaki, je naravno, da so v razpravo segli profesorji posebno s tega stališča, da se varuje razumništvo in da se tudi v vojni porablja kot razumništvo in ne tako, zanemarjati Dalje siliti > da jo stori zikov ? pa je naglašal pomenljivost polkovskih je- Qe razdelitve vojne, v kateri se izreka teritorial novo načelo sedanje dobe v nasprotji s prejšnjo Pred niso puščali vojakov med svojimi rojaki ko so hoteli krotiti Madjare s Hrvati J Čeha in Slovence z Nemci itd kakor kateri koli drvar s hribovske vasi, ki v svojem življenji še črke videl ni. Ne da se tudi tajiti, da je najslabejša stran zakona v teh določbah zavolj tega, ker se vpeljava nekaj po vsem novega, kar je v protislovji z enoletnem pro-stovoljuem službovanji, pa tudi v nasprotji s pomenom častništva. sedaj pa se državska vlada ne boj temveč se zanaša na nje. več vojih narodov Ze prešnji teden zgubil je državni zbor dva odlična moža: zbornica poslancev zgubila je namreč naj-odličnejšega zastopnika poljske narodnosti, viteze Gro- L holskija, načelnika poljskega kluba; razumnega, mno- goskušenega in značajnega politika. Groholski bil je za I I — I * čas vlade Hohenwartove minister brez portfela, pa se Načrt zakona namreč določuje, da se sme oni je p0 odstopu Hohenvvartovem moral umakniti. Med svo- rojaki imel je največjo veljavo. Umrl je v Opatiji prostovoljec, ki v teku prvega leta ne prestane izpita častnika, siliti, da služi še drugo leto. Izrekoma zoper to naredbo čuli so se že v odseku • 9 w jimi poleg Reke, kamor je šel iskat zdravj let. Bil star 72 mestu klubovega načelnika postal mu je naslednik tehtni razlogi. ugovori ? v javni razpravi pa celo pomenljivi vitez Javorski, učenec njegov tistem času pa je umrl člen gosposke zbornice Sicer ni vse tako, kakor sta govorila glavna pro- Vpokojen vseučilišni prolesor baron Leopold Neumann tigovornika z levice Beer in Siiss, ker sta kot na sprotnika vlade posledice take naredbe slikala name tudi rojen Galicijan, ki je pa na Tirolskem isKal zdravja noma černej in pretiravala ter s sofizmi preveč ra Pokoj bil je dober, pošten mož in strokovnjak v čunala na lahkovernost poslušalcev, in res je, da sta z druzega stališča tudi v enako napako padala mladočeha Engel in mednarodnem pravu. in Herold, jedro protigovorov pa je opravičeno, ki je v tem, da se razumništvo nasproti vojuemu stanu varuje premalo in pa izrekoma to, da je temeljna napaka siliti koga, da postane častnik. Naši dopisi. Bohinjske Bistrice dne 9. decembra. Včeraj pripeljal sim se v družbi z Bleda v Bohinj, ker je bila Glasovanje o teh točkah bilo je minuli petek večer za danes na Bistrici napovedana troj slavnost Slav in tu nam je omeniti še prav posebna prikazen. Glavna govornika v tem vprašanji bila sta Suss in pa Matuš. e gotovo zelo spreten in vpliven govornik, ljenje 401etnice cesarjeve, stoletnice Bistriške župnije in petindvajsetletnica župnovanja gospoda Janeza Mesarja na Bistrici. Prvi občutljiva, ker leži snega do Proti ako prav z napako, da bolj šepeta, kot govori govoril je dobro, ponavljajoč sicer že izrečene razloge zoper predlagan načrt, to da govoril je z nekomehkoto in ljubeznijo za šolsko mladino, katera je po vsem za-peljavala poslušalce. Pa kaj stori govornik! Po naj-gorkejših svojih besedah seže v drugi žep po najžalji- psovkah proti večini in vladi, tako da zbudi glasno mrmranje in nasprotovanje in hipoma podrl je šest Tukaj je zima že bolj palcev na debelo, pa to zimsko vreme svečanosti ni bilo nikakor na kvar. Praznovanje pričelo se je že na predvečer nenje in strel topov naznanjalo začetek izrednega praznika, potem so prehodili vas požarna straža z baklami zvo J pevci, r------------------ se množica, požarna bramba ustopi se v kolo godba in vse prebivalstvo Pred farovžem ustavi v sredo vzemši pevce in godbo Pevci zapojo gospodu župniku ves vspeh svojega govora, ker je pokazal, da je bil ves štiri pesmi konečno godba zagode cesarsko pesem in vspeh svojega govora, ker je pokazal da je bil ves govor samo komedija, da niti resnega namena ni imel z živijo-klici množica sklene podoknico Danes v jutro budilo nas je zopet zgod pred zagovarjati enoletnike, ampak da hotel s svojega dnem zvonenje in strel Po minuli prvi maši zbirala se stališča samo vse storiti za to, da se predlog vladini je množica zopet krog farovža kamor so med in sprejme nespremenjen. Glavni zagovornik bil je dr. Matuš, govoril dobro, ki se je obračal izrekoma zoper morav uro deputacije prinašale ljubljenemu svojem župniku ki je sicer vošila in darila Občinski zastop bitriški prinesel v dar ebrni križ s stajalom ? sirarske družbe prinesle 4IO so vsaka hleb sira z imenom zadruge vse skupaj pa Žab niče pri Škofi Loki dec 1888 Iz vseh lepo podobo župnika Mesarja v okviru srebrnega la- stranij širne Avstrije, zlasti iz vseh krajev, v katerih vorovega venca, na vsakim peresu vrezano ime ene bivajo Slovenci, slavni Habsburški hiš najzvestejši zadruge, na trakovih pa vošilo; fantje darovali so lepe narod, prinašali so časniki poročila o slavnosti štiri mašne bukve, dekleta pa kanon-table v lepih okvirih. Tudi čujemo, da je došlo še nekaj lepih darov. Ob pol desetih pričela se je cerkvena slovesnost pri kateri so bili slavljenji tudi stranski altarji, desetletnice svitlega cesarja Franj Josipa Sprejmite torej dragovoljno malo črtic, kako smo i mi slavili veseli dan. ma- govor pa govoril ševal je gospod župnik, slavnostni gospod A. Volec župnik Šentviški. Bil je to časten dan za Bohinj in bil je krasen dan za gospoda župnika Mesarja, kije v minulih 25letih mnogo britkosti prestal in se mnogo trudil za blagor Bohinja. Petrova vas pri Črnomlji 28. novembra 1888. (Cesarska slavnost). Malo je bilo še brati o Petro vej kajti tu se je šele e na preddan, 1. decembra, dal je uzorni in obče priljubljeni duhovnik č. g. Lovro Rožman obesiti velikanske zastave v zvonikove line, ki so ponosno v vetru vihrajoč oznanjevale: „Hrast se omaja in hrib, Zvestoba Slovenca ne gane. u Drugi dan nam isti duhovni gospod med cer vasj i oktobra meseca 1887 otvorila nova šola, poprej so pa obiskovali tukajšnji otroci šolo v Črnomlji, kamor so imeli uro hoda. Ker se je pa ta šola zidala z raznimi darovi milih dobrotnikov, v prvi vrsti pa našega milega vladarja Fran Josipa je sklenila šolska občina, da se praznuje zgodovinski praznik 401etnice cesarjeve na kolikor mnogoče dostojen način. 18. oktobra so domača dekleta ozalšale šolsko sobo z venci, zastavami, fantje so pa mlaje postavljali. Vspored tej svečanosti bil je naslednji: . 18. novembra zvečer kres in streljanje s topiči. . 19. novembra zjutraj slovesna sveta maša, pri katerej pojejo šolski otroci prvo in zadnjo kitico cesarske himne. 3. Po maši se je vrnila šolska mladina zopet v kvenim govorom narisal ob kratkem premodro in do-brotljivo vladanje svitlega cesarja, ki skrbi očetovsko za vsa svoja ljudstva. Za vladanje Franja Josipa se je odpravila tlaka. On je skrbel, da so se napravile po vsej državi tudi v malih kmečkih duhovnijah šole. On veselega srca podpira s svojim lastnem denarjem revne soseske, ko zidajo cerkev, šolo ali druge dobrodelne zavode. On ni začel nobene vojske iz sebičnega, častihlepnega namena, kar so drugi vladarji večkrat storili. Te in še več drugih dobrih lastnosti našega svitlega vladarja poudarjal je vrli duhovnik in prepričal ljudstva da si boljega vladarja želeti ne more. Pobožno ljudstvo pa je potem med sv. mašo in popoludne pred izpostav- r ljenim sv. Rešujem Telesom, med litanijami iu Te šolsko sobo učencev. je imel učitelj primeren govor do Deum" pošiljalo gorke prošnje do Večnega vladarja, da naj še dolgo življenje dodeli dobremu cesarju, ki osrečuje svoja ljudstva. Na posredovanje vrlega učitelja Antona Roz Govor dečka z vencem v roki pred cesarjevo mana kupil je občinski šolski svet 12 kg. smodnika za podobo, katerej pripne po dokončanem govoru venec to slavnost in mladenči so po vasi nabrali za kres več da nad glavo, nato se odpoj himne. in zadnja kitica cesarske voz butar, katere so jim kmetje kar naproti nosili, bi bolj dostojno slavili veseli dan. Ob uri zvečer pa o. Kratka molitev za blagor cesarja so zažgali velik kres, ki so ga vzdrževali več ur, da je Mladina se obdaruje z knjižico Cesar Franc odseval po vsem sorškem polju in med tem so streljali Jožef I. . Govor c. kr. okrajnega komisarja mladini slavoklici mladine na cesarja. 8. Se obdaruje mladina z kruhom in kavo. in s topiči, da je odmevalo v mrzli okrožnih gora. tihi noči od vseh Ob 9 3. dec. pa je bila slovesnost za šolsko mladino. . uro zbrala se je praznično oblečena v šoli, na 9. Prične se kopati vodnjak v pričujočnosti šolske od koder je šla paroma v cerkev k slovesni sv. maši. mladine, kateremu se bode vzidala plošča n spomin Poglavitni deli sv. maše naznanjali so se z vbranim 401etnice cesarja Fran Josipa 1888. pritrkovanjem zvonov in streljanjem. Po maši peljala Slednjič je bil obed, pri katerem so bili udje sta mladino krajnega šolskega sveta, gospod komisar Oršulek in so vihrale cesarske in deželne zastave. V šolski gospod kaplan Jakob Pokorn navzoči, kjer so se vršile bila je cesarjeva podoba z venci in zastavicami razne napitnice na presvitlega cesarja. okrašeno Čast duhovnik in učitelj v šolo, iz katere sobi lepo akaj ta kurat razjasnil je mladi * Da se je slavnost tako lepo vršila gre zahvala še dan prazneje in jo spodbujal z navdušenimi besedami posebno g. Janez Grzinu, posestniku iz Mihelje vasi, k ljubezni do svitlega cesarja, kateri toliko skrbi za poduk kateri je predsednik krajnega šolskega sveta in obče- mladine. Po lepem govoru bila je mladina obdarovana vsak spoštovanemu g. županu ter vsemu šolskega sveta. odboru krajnega dobil žemljo, Tomšičevo spominsko knjižico Franc Jožef I." in > * Cesar Ivan Kalan učitelj. f cesarice f presrečna " in lepo podobo presvitlega cesarja, ali ali pa cesarjeviča Rudolfa. Nato je zapela mladina cesarsko hvmno, in lepa slavnost, 411 kater sena. ne bode mladini nikoli pozabila, bila je dovr i pa zakličemo še enkrat: Bog živi nam cesarja!;t M. Lužan. • • Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. tekočem tednom, bržčas v petek pretrga se zborovanje pred prazniki. Sedaj dognana je . - - vojna postava v zbornici poslancev. Takoj po 8v. Iz Ljubljane kraljih vzame ta zakon v pretres ogerska zbornica in Vesele božične praznike, ko bode tam dognana, ravnala se bode razprava po vošimo vsim čitateljem in prijateljem „Novic". vspehu. Ako se pokaže v sklepih soglasje, potem iz- Današnjo številko pošljemo tudi nekaterim rojakom, rečete le še obe gosposki zbornici svoje že sedaj neki minulo leto niso bili v vrsti naročnikov s prošnjo, dvomljivo menenje. Ako bi pa ogerska zbornica skleda si ogledajo naš list in tudi ustopijo v krog naroč- nila premembe, potem pa ni nikakoršnega dvoma, da nikov, onih stanovitnih slovenskih rodoljubov, ki se že bodo te take, da jih rada sprejme tudi zbornica av- dolga leta družijo pod geslom: „vse za vero, dom strijska in potem bode naloga naše gosposke zbornice prijeti se sprememb sprejetih v poslaniški zbornici esari u krog staroslovenskega glasila Novice Močvirski odbor imel je svojo sejo minulo sredo ogerski. V obče pa se sodi, da je mogočost sprememb in sklepalo se je z nova vložiti prošnjo, da se na bila največja sedaj pri nas. Na Ogerskem sklicavala Ljublj odpravi jez v Udmatu da se pospešujejo se bode vlada že na tostranske sklepe. pripravljalna dela za osuševanje tako da se vendar že Grof Leo Thun, član gosposke zbornice, je danes v prihodnjem letu prične dejansko znižavanja vodotoča zvečer obV48. uri umrl. Grof Leo Thun bil je porojen Ljublj resnici je pač skraj čas > da se priza deti krogi resno poprimejo tega dela Gospa baronica Codelli-jeva udova bivšega de dne 7. aprila 1811. Po končanih vseučiliških študijah stopil je v državno službo ter bil najprej okrajni, potem 1817. želnega glavarja Kranjske, rojena baronica Schmid- okrožni komisar, pozneje vladni tajnik na Dunaji . gubernijski svetnik v Lvovu. Grof Leo Thun; ki je burg-ova v Ljublj umrla je minuli tedan 80. letu svoje starosti bil tudi literarno plodovit, bil je 1848. 1. tajnim svetnikom in deželnim načelnikom v Pragi imenovan. Ko Mf II X • Deželni odbor oddal je v svojih zadnjih sejah je v Pragi dne 12. jun. 1848. nastal ustanek, ujeli so službe uradnikov in služabnikov za pobiranj deželne ga ustaši in s soprogo vred imeli zaprtega v Clemen Oglasilo se je krog 150 prosilcev iz tinumu, a so ga kmalu izpustili. L. 1849. bil je ime naklade na žganje raznovrstnih stanov kranjske, štajerske in primorske dežele. državnem zboru predlog novan naučnim ministrom ter na tem mestu ostal še leto dnij, ko se je bil že Bach umakniti moral. Pokojni Thun je mnogo pripomogel, da se je bil sklenil kon- premembi državnega volilnega kordat. L. 1860 stopil je iz ministerstva, bil pozneje Slovenski poslanci vložili so ta ponedeljek v za Koroško tako, da volijo slovenski prebivalci imenovan dosmrtnim reda večinoma vsi skupaj v enem volilnem okraju. Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaji, ustanovljeno v spomin štiridesetletnice vladanja Nj. veličanstva cesarja Frana Josipa članom gosposke zbornic odli kovan z redom zlatega runa. Češko veleposestvo volilo ga je v deželni zbor Thun bil ieizvestno znamenit dr Ker sta čestita žavnik in njegov upliv v veleposestvu češkem velik. Češka. — Praznovanje Riegerjeve 701etnice bilo veličastno. Došlo mu je v 10. dan decembra nad naji Jančar, župnik nemškega viteškega reda na Du- zarad preobilnega posla, dr. Konst. Vidmar, kaplan qoO brzojavnih čestitek. Narodno darilo, ki se mu je na Dunaji, pa zarad tega, ker je bil premeščen v odborništvu tega društva se odpovedala, izvolj v odbor čestiti gosp minoritov na Dunaj kultant na Dunaji. Janez Strbak, redovnik Krems sta oo. pri tej priliki podarilo, znašalo je 113.000 v e berni lepih državni daril. enti i vrh tega došlo mu je še mnogo Čestitali so mu skoraj vsi avstrijski iu Zupan, c. kr. avs- ministri. odboru so razun omenjenih dr gospodov g. J. Navratil, predsednik predsednik blagajnik, perle, tajnik Kresnik. - dr. M Ploj dveh pod- Dne 12. t. m. dospel je v Gradec Simonič, II. podpredsednik, Luzar, blagajnikov namestnik, Pukl » Josip Ci Jereb, tajnikov namestnik in dr. Peter Štajerska. cesar s spremstvam k slovesnemu otvorjenji novega poslopja za tehnično visoko šolo. Akoravno je bil slovesni sprejem odklonjen, došlo je vendar cesarja priča- Po 7 pravil reden ud vsak na Dunaji kovat vse višje dostojanstvo ces namestnik, deželni ali v Dunajski okolici stanujoč Slovenec, ako plač tri gold. na leto vsaj , po gold. na leto, i vsaj je podpornik vsak, kdor plača glavar 7 z. m. baron Khun. Po mudenji dveh ur vrnil se je cesar nazaj na Dunaj po plača ustanovnik enkrat Francoska Politična zmešnjava raste bolj in za, vselej vsaj 50, pravna osoba pa 100 gold Naslov bolj, Boulanger pridobiva več in več pristašev blagajniku G. R. Pukl, Wien, VII. Zieglergasse Nr. 65 litičnem zmešnjavam pridružuje se se po gospodarska Panamske ožine je po velikanskih podjetje za predor žrtvah spodletelo, upravništvo podjetja z Leseps-om načelu, je odstopilo in trije likvidatorji bodo preiska« valo se podjetje dalo rešiti, da ne obtiči v sedanji zagati Laška se 7 novega zelo oborožuje, naroča nove topove in nove ladije. videti je, da se vse to godi po vplivanji zaveznika Nemškega. Španska. sostavil je novo ministerstvo, v katerem radikalno stranko zastopa samo jeden minister, in to oni za kolenije.j Telegram Novicam Z Dunaja 24. oktobra ob 4 uri 17 minut popoludne Včeraj je umrl, grof Leo Thun Sinoči je bil vojni zakon sprejet nespre 9 Žitna cena v Ljubljani 12. decembra 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. banaške 7 gold. 32 kr turšice 5 goid. 70 kr soršice 5 Ministerski predsednik Sagasta 75 kr. goid rži 5 gold. 30 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. vsa 4 gold. kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold 44 kr. Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranji 19. uovembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. 1 gold. 22 kr Ajd menjen v tretjem branji. Danes razprava mini- 1 g°ld- 60 kr sterske naredbe zoper anarhiste. Jutri zadnja seja 44 kr. pred prazniki. Se Turšica 4 gold. 54 kr. 4 gold. 22 kr to 2 gold. JeČmeo kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr na i Le malo dni se in Novice" nastopijo svoj sedem n štirideseti letni te čaj Mnogo prijateljev, vernih podpornikov, zvestih boriteljev za blagor slovenskega naroda obžalovale so Novice" v teku svojega obstanka, pa mnogo veselih dni, mnogo srečnih dogodb, zapisale so že ze Novice" v svoje liste. Tudi minulo leto smemo prištevati veselim letom, tudi v tem letu imamo za beležiti brezštevilnih činov, častnih za naš narod bežni 7 zvestobe m hvaležnosti do po pravici blagrovanega vladanj . dokaz našega očetovskega cesarja, ki je letos dopolnil 40 njegovega napredka, dokazov izrekoma lju leto svoj ega „Noviceu bile so z veseljem in ponosom glasilo čistega čutja naroda našega, prepričane, da so tudi one pripomogle v teku vsih svojih let k zdravi zavednosti Slovencev, k onemu razvoju, ki v 1 1 • i • T 1 • m m se vsem so daje veljavo med drugimi narodi. Da je bilo tako vspešno delovanje „Novicama mogoče tudi v minulem letu, zahvaliti se imamo onim domoljubom in rojakom, ki so bili našemu staremu listu duševni in gmotni podporniki, ga podpirali z dopisavanjem, s širjenjem in z naročanjem. Zato pred vsem lepa hvala vsim dodajmo takoj prošnjo, da nam vsi ostanejo zvesti tudi prihodnje pa podpornikom „Novica, zahvali leto in da širijo „Novice" v svojih prijateljskih krogih. Vsaj podajajo „Novice11 na primeroma malim prostoru, mnogovrstnega gospodarskega, podučnega in zanimivega političnega gradiva, katero poslednje zajema iz dobrega, neposrednega vira. — Cena pa je „Novicam44 tudi tako nizka, da jo more brez; težave vtrpeti tudi malo premožen rojak naš. po pošti prejemane za celo leto gid Novice" stanejo . za pol leta kr gld 10 kr., za četrt leta gld 10 kr v tiskarni »i i > ?? 3 ,, 40 „ za * J „ 70 „ za 5 5 1 J M 90 V Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold. ceneje, ako ne preje maj o Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj tiskarne v Ljubljani. se po • v • najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Gnstav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki.