T (oforflnL lift tU. Sw. 245 V UiHML v ttm Z5 oktobra 1928. Ceno Din r 6m popoldne, imemSi nedelje in praznike. -i Inserati do 30 petit a Din 2—, do 100 vrst 150 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. cSIovenaki Naroda velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Predugi vo: Knaflova uBca št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Dr. Korošec se je obvezal prestopiti z SLS v radika-sko stranko Nedemantirana izjava ministra dr. Kujundžića - Klerikalna propaganda v inozemstvu - Razburjenje med demokrati radi dr. Koroščeve nelojalnosti - Davidovićevci groze s konsekven- — Beograd, 25. okt. V Davidoviće-vih krogih je zadnje dni zavladalo veliko nezadovoljstvo proti dr. Korošcu, ki sra vedno bolj dolžijo nelojalnosti. Zelo mučen vtis je zlasti napravil govor ministra pošt dr. Kujundžića v Glamoču, kjer je dr. Kukmdžić posebno po vd ar jal važnost blejskega pakta za očuvatiie političnega prvenstva radikalne stranke. Minister Kujundžic je povedal, da so se klerikalci obvezal? na zahtevo prestopiti v radikalsko stranko ter je doslovno rekel: «Po blejskem paktu se ie Sk>v. ljudska stranka catm obvezala, da po potrebi prestopi (predje) v Radikalno stranko, kar je najboljši dokaz, da radikalna stranka nima konfesijonalnega značaja. > Davidovićevci so dva dni čakali, da bo dr. Korošec demanti ral to izjavo ministra Kujundžića, toda akoravno je izjava padla že 20. t. m. ter je bila objavljena v «Vremenu», je ni nikdo de-mantiral in je torej smatrati, da je točna. Davidovićevci so tudi izvedeli, da izdajajo klerikalci neke vrste strankar-sko-poli-tJčni buletin v francoskem jezi- ku, kjer razpravljajo o rešitvi današnjega državnega problema brez udeležbe demokratov. Danes se je davido-vićevcem posrečilo dobiti v roko eno številko tega «Bulletin yougosIave», ki izhaja pod uredništvom nekega ožjega prijatelja dr. Korošca v Ljubljani, in kjer je rečeno, da je hrvatski problem pri srcu kralju, radikalom in klerikalcem, ki ga bodo tudi rešili. Vsi ti pote vi razburjajo demokrate, ki bodo o tem razpravljali tudi na seji svojega glavnega odbora. V „obznani" iščejo rešitve Režimovci se zanašajo samo še na zakon o zaščiti države. — Sistematična gonja proti KDK. — Zaplemba «Vremena» in «Politike» radi Pribičevičeve izjave. — Beograd, 2o. oktobra .Kakor se izve iz vladnih krogov, je ministrski svet na svoji zadnji seji razpravljal o represivnih merah, ki jih namerava izvajati vlada proti KDK. Glede tega pa je prišlo do ostrih konfliktov med no-edinimi ministri, ker ne soglašajo vsi z namero dr. Korošca, ki hoče ugrabiti proti KDK zakon o zaščiti države češ, da rti je KDK proti državi in da stremi z nelegalnimi sredstvi po spremembi notranje državne ureditve. V utemeljevanju svojega predloga skuša vlada odnosno oni krogi, ki se zavzemajo za oster nastop proti KDK dokazovati, da je krenila KDK v republikansko smer ter da išče v inozemstvu podpore za dosego svojih ciljev. DoČim pa so nekateri ministri, med njimi v glavnem demokrati in del radikalov z dr. Korošcem za to, da se takoj najodločnejše nastopi proti KDK, se drugi del vlade temu protivi naglaša-x>č, da bi to položaj v državi še bolj poslabšalo in omogočilo vsako akcijo za sporazum med Beogradom in Zagrebom. Seja vlade je končala brez rezultata, ker ni prišlo do nikakega konkretnega sklepa. Kljub temu pa je opažati, da je začelo notranje ministrstvo izvajati pritisk in na veliko pleniti opozicijske liste ter preganjati njih urednike. Tako je t>il pred par dnevi aretiran urednik «Narodnega VaJa», dočim zaplembe zagrebških listov niso nič nenavadnega. Značilno pa je, da vlada sistematično onemogoča KDK obrambo pred očitki in pod tika van ji režima s tem, da pleni izjave poedinih opozicijormlnih politikov. Tako sta bila danes zaplenjena tudi beograjska «PoIitika» in «Vreme*, ker sta objavila izjavo Sve-tozarja Prrbičevića, v kateri zavrača pod tika vanje režimo vce v o republika-nizmu KDK. Istočasno pa so režimski listi pričeli sistematično kampanjo, ki ji stoji rta čelu glasilo ministrskega predsednika dr. Korošca, ljubljanski «Slove-nec». Očividno Iročejo režimovci sistematično pripraviti teren za nastop proti KDK. Tako si je «Slovenec» med drugim izmislil, da organizira KDK svojo posebno armado, s katero hoče baje ustrahovati vse svoje nasprotnike. Poleg tega si prizadeva dokazovati njene zveze s framazoni in prikazati dr. Trumbićevo privatno potovanje v inozemstvo za veleizdajniški akt, proti kateremu bo treba organizirati vso avtoriteto države. Zdi se, da bi nekomu bili zelo dobrodošli nemiri, da bi odvrnili pozornost od nesposobnosti in pogubnosti sedanjega režima. Prečanski dijaki ne sinejo dobiti podpore Računska kontrola odklanja vizum za podpore vojvodinskim dijakom. — Hegemoni stični režim ubija zadnje ostanke idealizma. — Zagreb, 25. oktobra. V Beogradu so vojvodinski dijaki osnovali svojo vojvodinsko akademsko menzo, ki vzdržuje vsako leto okoli 15 siromašniji dijakov iz Srema, Banata in Baranje. Na njihovo prošnjo je sremski oblastni odbor v Vukovaru dovolil 6000 Din podpore. Oblastna kontrola v Vukovarju pa je odredila svoj vizum za ta sklep in je oblastni kontrolor srbijanec predsedniku vojvodinske akademske menze ob priliki njegovega posredovanja odgovoril, da ne da vizuma samo zaradi tega, ker gre za vojvodinsko akademsko menzo. V svojem poročilu o tej pikantnosti piše dijak St. V. Radović v novosadski radikalski Posvetovanja demokratov — Beograd, 2^. oktobra. Danes dopoldne se je vrŠHa v kabinetu zunanjega ministra konferenca vodstva demokratske stranke. Konferenci je predsedoval Ljuba Davidović. udeležili pa so se je poleg demokratskih ministrov tudi vsi uglednejši prvaki demokratskega poslanskega kluba, kakor Ribar, Ku-manndi. Šećerov, Timotijevič, Pečic in drugi. Po seji je Davidović izjavil, da so na konferenci razpravljali o referatih na skupni seji Širšega glavnega odbora, poslanskega kluba in centralnih odborov za Beograd in Zagreb. Notranjepolitični referat bo podal Ljuba Davidović, zunanjepolitičnega pa dr. Ma-rirpković. Nato se bo vršila obširna diskusija o r^Ktični situaciji. Po končanih »Zastavi« od 23. t. m. pod naslovom: »Kako se ustvarja prečanska fronta« naslednje: Ta žalostni dogodek je napravil najmuč-nejši vtis na vojvodinsko akademsko mladino. Taki porazni in napačni pojmi bratov srbijancev, ki zavzemajo tako odgovorne položaje, v naši Vojvodini odstranjajo še ono najtežje ozračje idealizma in ljubavi, ki se še more najti v mladih generacijah iz Vojvodine. Vojvodinski dijaki niso nikdar iden-titicirali Srbije s takimi napram Vojvodini neprijateljsko razpoloženimi Srbijanci, toda čimdalje boli jim postaja nemogoče braniti take izpade. razpravah bodo demokrati zahtevali sklicanje seje ministrskega sveta, da tudi ministrski svet zavzame svoje stališče glede političnega položaja in da se na ta način preseka sedanja situacija. ••"iiiiimiimiiiiii"... Društvo narodov za intelektualce Ženeva, 3-rr oktobra (ri.) Mednarodna komisija za intetefctuaJiK) dok> je pod predseds&voim itia-ftja/nskega defekata de Michclisa odoforila ceio vrsto važnih resofajcii Z lede novinarskih po-so-db in brezposernost! intelektualcev. Gospodarski odbor Društva narodov Ženeva, 2 V oktobra (m.) Tu se je sestal gospodarski odbor Društva narodov. toi Je pričel z razpravo o politično trgovskih vprašanjih tn o znižanju oairir, posebno na premog. Savčić nadaljuje svojo akcijo — Beograd, 25. oktobra. Danes opoldne se je vrnil v Beograd gosp. Miloš Savčić, čigar akcija za pamirje-nje med Beogradom in Zagrebom je vzbujala zadnje dni vsestransko pozornost. G. Savčić se je mudil včeraj v Topoli, kjer je bil sprejet v avdijenco pri kralju. Pričakuje se, da se bo danes popoldne sestal z Aco Stanojevićem, ki mu je obljubil, da mu bo danes dal defiTMtvni odgovor o stališču radikal-ske stranke. Govori se, da bo Aca Sta-nojević nato odpotoval v Zagreb in skušal pridobiti tudi KDK za to, da bi glede na kritičen finančni položaj države prišla zaenkrat na krmilo vlada gospodarskih strokovnjakov7, ki naj bi obenem pripravila teren za nove volitve. Kongres srbskih zemljorad- ničkih zadrug — Beograd, 24. oktobra. Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug priredi 10. in H. novembra svoj kongres. Za kongres je minister prometa odobril polovično ceno, a minister prosvete pa je dovolil dopust vsem učiteljem, ki bi hoteli prisostvovati temu kongresu. Anglikanski škof v Beogradu — Beograd, 25. oktobra. Semkaj je prispel anglikanski škof dr. Hiks. Visoki cerkveni dostojanstvenik bo v imenu anglikanske cerkve stopil v stike s pravoslavnimi cerkvenimi ustanovami v naši državi radi proučevanja cerkvenega in verskega zbližanja med jugoslovensko cerkvijo in anglikansko cerkvijo na Angleškem. Trgovinska pogajanja s Francijo — Pariz, 25. oktobra. Včeraj so v trgovinskem ministrstvu prBčela pogajan-ja med jugoslovensko in francosko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe. «Zeppelin» poseti Chicago — Newyork, 25. oktobra. Zrakoplov, »Zeppelinoj>et zafceležetrib več manjih tatvin. Tatova kradejo vse, kar jim pride pod roke. Včeraj je bil okradem 75-letni mestni revež Josip Gvetržnik. Mož je imel na Sv. Petra cesti pred gostilno »Kaplan« opravke na takozvanem »krompirjevem trgu«. Pred gostilno je v naglici pustil ležati več vreč ter svojo listnico, v kateri je bilo 200 Din. Listnica je pa izginila z denarjem in raznimi zdravniškimi recepti vred. — Hlapcu Ivami Omejcu, stamijočerou v Zgornji Šiški pri posestniku Susteršiču je te dni nekdo odnesel par čevljev in svetlorjav telovnik. Omejc ima 300 Din škode Tatvino je baje izvršil neki delavec, ki je bil tam more napolniti prisilno in brutalno iztirje-vanje davkov, ki ga je uvedel Korošcev režim zadnje mesece. Iz te nevzdržne situacije, končujejo »Novosti«, je edini izhod nova vlada, ki bo sposobna povesti državo iz sedanjega kaosa. — Dunaj, 25. oktobra. Poslaništvo in naša trgovinska delegacija na Dunaju pred veliko blamažo, ki bo zopet silno Škodovala našemu kreditu v inozemstvu Naša država je sodelovala na takozvani pomorski razstavi, ki ie bila organizirana v svr-ho propagande našega tuiskega prometa Če tudi je bil jugoslovenski oddelek organiziran skrajno pomanjkljivo in niti z daleka ni dosegel svojega namena, tako da smo se pred inozemstvom blamirali, ima ta razstava sedaj še hujše posledice. Beograiski delegati, ki so imeli aranžirati to razstavo, so naročili razstavni prostor in ga dali urediti raznim obrtnikom. Račun za to zn: ša okrog 40.000 Din. Po razstavi so beograjski delegati odpotovali ne da bi se brilagi. kdo bo račun poravnal. Tako ta račun še do danes ni plačan. Trgovci in obrtniki so se obračali na poslaništvo, ki jih je mirilo z obljubami. Ker pa denarja le ni bilo od nikoder, je prišlo pred poslaništvom do neljubih invidentov. Med upniki, ki zaman Čakajo na denar, je tudi neki fotograf, ki je vsled tega prišel v take težkoče, da ie ogrožena vsa njegova eksistenca. Na neprestane intervencije poslaništva so iz Beograda že pred enim mesecem sporočili, da je za kritje razstavnih stroškov odobren kredi v znesku 100.000 Din, toda denarja še do danes niso izplačali. Upniki so se naveličali večnega čakanja in so seda} vložili tožbo proti državi, poslaništvu in trgovinski delegaciji. — Beograd, 25. oktobra. V »Službenih novinah< za prometene ustanove se nahaja v številki z dne 15. oktobra ukaz, s katerim so postavljeni sledeči »strokovnjaki«: V direkciji za gradbo novih železnic neki inženjer, bivši uradnik ministrstva za narodno zdravje in še neki upokojenec, bivši ravnatelj katastra. V generalni direkciji za Šefa odseka za konstrukcije inspektor ministrstva socijalne politike. V beogradski direkciji, v splošnem oddeljenju za uradnika neki uradnik ministrstva poljedal-stva in vode. v službi. — Zidarju Janezu Hočevarju je nekdo v Knafljevi Ulici iz suknjiča ukradel 50 Din. — Užitkarju Janezu Žitniku, stanuj očemu na Ižanski cesti 43, je odnesel delavec Iv»an LuŽar, ki je bil pri niem zaposlen in je tudi tam stanoval. 100 Din vredne hlače, izvabil pa mu je tudi 130 Din gotovine. — ' Nedavno smo poročali o izgubljenki Mariji K., ki je kljub svoji mladosti — stara je šele 16 let — popolnoma pokvarjena. Zdi se, da za Maričko ni nobenega leka več. Poleno delo ji smrdi, nobena kazen je ne zpa- metuje. V torek so imeli na policiji zopet opravka ž njo. Ob 1. zjutraj je našel namroč Maričko službujoči stražnik na Resljevi cp-sti. Ležala je v blatu in glasno smrčala ... Stražnik je dekle zbudil iz sladkega sna in jo hotel odvesti na policijo. Toda naletel je slabo. Marička se mu je namreč postavila po robu, junaško se je zakadila vanj in -zlila nanj golido psovk. Stražnik je imel precej opraviti, predno je razborito dekle pripel:al na kriminalni urad. Vso pot je Marička tako kričala, kakor bi jo drli na meh- Mimoidoči so začudeno spraševali, za kaj gre. Marička je prenočevala na policiii kjer ie ▼ zaporih še nekaj Časa besnela, a danes dopoldne je morala pred dežurnega. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.83, Berlin 13.555—13.585 (13.57), Bruselj 0—7.914. f.u-dimpeŠta 0—9.9286. Curih 1094.1 — 1097-1 (1095.6), Dunaj 7-9904—8.0204 (8.0054). London 275.83—276.63 (2?6.23), Newyork ."6.85 do 57.05 (56.95). Pariz 221.25-223.25 (222.2."), Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 297.1 do 299.1 (298.1). Efeti : Celjska 158—0, Ljublj. kreditna 128—0, Praltediona 920—0. Kreditni : »v t 175—0, Vevvče HO—0, Ruše 980 ž80i Kranjska industrijska 28-" -0. Stavbna M OL ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800 54. Rerlin 1357, Budimpešta 9.929, Milan 298.10. Londi n 276.23, Newyork 56.95. Pariz 222 25. Praga 168.77, Curih 1095.6. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275. London 25 2 5. Newyork 519.65, Pariz 20.30 Milan ?7 ?2, Berlin 123.82. Praga 15.40. Budi m pc?: a 90.50, Dunaj 73.07. Stran 2. •SLOVENSKI N A R O D» dne 25. oktobra 1928. btev. 245 Pribičevic o zakonu za zaščito države in odno- šajih z Rusijo V naši državi ni nevarnosti bolfievrona. — Za ukinjanje zakona o zaščiti države. — Jugoslavija edina država brez zvez z Rusijo. Beograjski >Politikac j« objavila te dni izjavo Svefcoarja Pribičevića o zunanji politiki Jugoslavije. Objavljamo is te iay)ave nasledile zanimive odstavke: Tudi jaz se strinjam z onimi, ki so dejali g. Merežkovskemu, da nai držari ne preti nobena nevarnost od boljševizma. Boljševizem se je pri nas razJil L 1919, 1920 in 1921 kakor hodournik, ki se je hitro izgubil. Naravno, ako bi komunizem zmagal na zapadu, potem bi tudi nas odnesli valovi, toda v tem slučaju bi nam prav nič ne pomagal zakon o zaščiti države. Mislim, da je treba o tem vprašanju odkrito in svobodno govoriti. Tudi jaz smatram, da bi bilo mnogo manj škodljivo za državo, da bi komunisti razvijali svoje teorije s tribune Narodne skupščine, nego da podzemno rujejo v družabnih globinah. Zakon o zaščiti države je postal danes odiozen, osovražen vsemu narodu, ker ga upravne oblasti tako zlorabljajo in i njim tako šikanirajo, da je to svobodnim Ijuriom nemogoče prenašati. Moram ponovno opozoriti na to, ker se hoče potlačiti v našem tisku, da je sedanji predsednik vlade in notranji minister 1. 1923 vložil formalni predlog v Narodni skupčini, naj se razveljavi zakon o zaščiti države. Mi smo danes edina država v Evropi, Vi nima nobenih zvei z Rusijo. Nekatere države imajo urejene diplomatske odnožaje z Rusijo, kot n. pr. velika zapadna Francoska demokracija. G. Poincare-a gotovo ne bo uihee dolžil, da je prijatelj boijševikov, pa je vendar smatral za potrebno vzdrževati diplomatske odnošoje z Rusijo. Češkoslovaška republika, s katero smo v zvezJ Male antante, ima istotako urejene odnošaje z Rusijio. Nekatere druge države, ki nimajo urejenih diplomatskih odnošajev z Rusijo, imajo vs»aj opservacijske točke v Rusiji. Veže jih lorej z Rusijo neka, Čeprav tenka nit. Toda zveza je vendar tu. Mi smo edina država v Evropi, ki nima absolutno nobenih zvez z Rusijo. To se opravičuje s hvaležnostjo, ki jp dolgujemo Rusiji, kakor da bi ruski narod ne bil veeen in kakor da režimi niso začasni! Mislim, da se ruskemu narodu ne more napraviti večja žalitev, ako se spravljajo odnošaji napram njemu v zvezo z režimom, ki je nad njim. S Predsnočnjim so neznani vlomilci na vrtal i veliko jekleno blagajno Trgovsko - prometne družbe v Zagrebu in odnesli iz nje 55 tisoč Din. Vlomilci so sli na delo rojabrž proti JU'tru. Prišli o od Rokavca na dvorišče hište št. 48 na Ilici in so najprvo poskusili vdreti v poslovne prostore, ki so v prvem nadstropju. To se jim pa menda ni zdelo prikladno in zato so vdrli na g-Javno stopnišče iz ulice. Odpiranje vrat je šlo hitro od rok. Vlomilci so dobro poznali prostore, kajti krenili so naravnost k blagajni. Pri vlomu v jekleno blasa.ino so se posluževali iste metode, kakor nedavno vlomilci v blagajno tovarne klobukov Geresdor-fer. V zadnjo steno blagajne so izvrtali luknjo in jo potem razširili s posebnimi pripravami. Tako so prišli do dveh predalov v blagajni. V enem je bilo 55 tisoč Din. v dr.ugem pa razni papirji. Vlomilci so pobrali denar, papirje so pa pustili. Po končanem delu so nemoteno pobegnili proti Rakovcu. Sodi se, da je bilo vlomilcev več. V poslopju ni mhče slišal ropota. V prvem nadstropju ne stanuje nihče, v drugem ima pa svoje stanovanje ravnatelj Trgovsko - prumetne družbe. Ta je prišel okoli 2. ure s soprogo domov in ni čul nič sumljivega. Sluga zavoda stanuje v tretjem nadstropju. Izjavil je, da sta z ženo slišala proti jutru sumljivo lajanje psov na sosednem dvorišču. Vlom je opazil prvi sluga, ki je prišel zjutraj pospravljat pisarne. Obvestil je takoj policijo, ki meni, da gre za nevarno vlomilsko tolpo, ki je v zadnjem času že opetovano vlomila v blagajne. Zanimivo je, da je bilo isto noč v blagajni Udruženja narodnih železničarjev, ki se nahaja v drugem nadstropju. 100.000 Din. Vlomilci so obiskali zgradbo Trgovsko - prometne družbe že pred dvema mesecema. Tedaj se je neke noči sluga zavoda prebudil. Čul je. da je nekdo vrgel vrv na posodo. Šum je prihajal iz blagajniških prostorov, zato je sluga skočil k oknu in opazil nekega moškega, ki se je plazil ob zidu v prvo nadstropje. Sluga je tekel v prvo nadstropje in zagledal na dvorišču še tri moške, ki so bežali v smeri proti Rakovcu. Ista vlomilska tolpa je ponovno poskusila svojo srečo in to pot ji je uspelo odnesti lep len. Policija je mobilizirala ves svoj aparat in je drznim vlomilcem že na sledu. Predsnočnjhn je plat zvona alarmiral zagrebške gasilce, da gori neka hiša v sredi mesta. Za nadškofovim dvorcem se je nebo rdcčilo od plamenov, ki so švigali iz strehe hiše št. 21 v Vlaški ulici. Ta hiša je last bratov Aleksander. Je že stara in masivna. Okoli nje so pa manjše hiše, ki služijo večinoma za skladišča. Požar je nastal ob dveh ponoči. Stanovalce je prebudila nenavadna svetloba plamenov iz tako pmlitiko ne borao doprinesli niti trohice k iipremembi režima v Rusiji. Svobodnim Rusom, ki hočejo režim svobodne voljo naroda, jo potrebna samo duhovna intervencija prosvitljenega človeštva in ne aktivna pomoč z oboroženo intervencio ali pasivna pomoč z bojkotom Rusije. Navaja se kot razlog proti obnovi odnošajev z Rusijo, da bi v slučaju obnove samo ojačili komunistično agitacijo v državi. Ako ta predlog ne velja v Poljski, Češkoslovaški, Avstriji. Nemčiji in t drugih državah, tudi v Jugoslaviji ne more veljati. In kako na) vodimo svetovno politiko ali kakorkoli sodelujemo v tej politiki, ako se s kitajskim zidom omejujemo od vsega sveta, ki predktvalja Rusijo?! Rusija je s stališča svetovne politike več nego cel kontinent. In ml nočemo imeti s tem velikimi svetom nobenih zvez niti odnošajev, kakor da bi ta svet ne bil v naši neposredni bližini in kakor da bi nas ne mogel v gotovem času pritisniti z vso svojo močjo, ki je neizmerna! Narod, ki Ima vedno zdrav, nagon, čuti, da v svetovni politiki nimamo pomoči Rusije. Čil ti, da bi Italija in vsaka druga država bila napram nam man] asreslvna. ako bi za nami stala Rusija. Narod sicer ve, da Rusija v sedanjem tremutlcu nima one odločilne besede, kaloor je bilo v preteklosti Toda naš narod veruje v bodočnost Rusije in v njeno moč v sedanji dobi svetovne zgodovine. Zato v svoji duši ne odobrava politike, ki prav nič ne upošteva ruskega naroda. Naša podpora ruskim beguncem ne more prav nič ovirati naših odnošajev z Rusijo. Begunci so neznaten fragment naroda in mi zaradi beguncev ne moremo prekiniti z velikim bratskim narodom. Ponavljam, da je sploh pustolovsko postavljati vprašanje, ali naj priznajmo ali ne priznamo sedanjo Rusijo. Naše nepriznanje nima absolutno nobenega vpliva na usodo režima v Rusiji. Ako bi mi s svojim neprlznanjem vrgli režim in ustvarili neko drugo stanje v Rusiji, potem bi se to dalo razumeti, tako pa je to samo smešna politika. skladišča na dvorišču, v katerem so bile velike množine barv, laka, fLrne-ža in drugega gorljivega blaga. Gasilci so takoj stopili v akcijo in so skušali požar omejiti. Toda ogenj se je hitro širil in kmalu je gorela streha sosednega skladišča in strehe hiš, ki tvorijo s skladiščem četverofleotnik. Požar se je širil tako bliskovito, da je bilo reševanje blaga in pohištva nemogoče. Med stanovalci je nastala velika panika. Gasilci so rešili le mali dei pohištva, pa še to je ali polomljeno ali^so ga pa pozneje pokradli. Na dvorišču so bili naloženii sodi olja, bencina in petroleja in obstojala je nevarnost, da eksplodirajo. Bksploziua bi bila katastrofalna. Zato so gasilci napeli vse moči, da so sode pravočasno odstranili z dvorišča. Kmalu se je zrušila streha enonadstropne hiše. Plameni so švigali še z večjo silo in panika se je povečala. Ko se je streha zrušila, sta bila ranjena dva gasilca in sicer znan! zagrebški veteran Mirko Kolarič in gasilec Mi jo Andrašević. Razen obeh gasilcev je težje ranjen tudi sobosli-karski pomočnik Vilko Majcen, ki je reševal pohištvo. Dobil je težke opekline po rokah. Po velikih naporih se je gasilcem posrečilo, da so požar ob šestih zjutraj pogasili. Šele tedaj je bilo videti katastrofalne posledice požara. Streha hiše ie popolnoma uničena. Prvo nadstropje sicer ni zgorelo, pač pa je stanovamje poslovodjo Biichlerja popolnoma uničeno. Na dvorišču je popolnoma zgorelo skladišče. Iz njega niso mogli rešiti ničesar. Drugo skladišče so rešili. Pogorela mu je saimo streha. Popolnoma je uničena tudi zgradba na desni strani dvorišča, ki ie vezana z glavnim poslopjem. V tej sta T>lli dvejrtranki. Obema ie požar uničil vse pohištvo. Hiša je bila zavarovana za 1 milijon 250 tisoč Din. Trgovca Hoch-singer in Sikora sta tudi zavarovala skladišče za 1 milijon 200 tisoč Din. Tudi stranke so imele zavarovano pohištvo. Med požarom so drzni vlomilci poskusili vlomiti v sosedno hišo. Hoteli so nzrabiti splošno zmeSnjavo. To se jim je pa posrečilo le deloma. Odnesli so nekaj stvari tapetniku Štermi in nekemu revnemu čevljarju. Škoda, ki jo je povzročil požar, je velika, k sreči je pa deloma krita z zavarovalnico. ★ Iz Subotice poročajo, da so izpustili iz tamošnjih zaporov Adalberta Biri* ni j a znanega pustolovca, ki je bil od naših oblasti obsojen zaradi sleparije na 1 leto ječe in jo je odsedel v Subo* tiči. Aretirali so ga v Zagrebu, kar je tedaj vzbudilo pravcato senzacijo. V preiskovalnem zaporu v Zagrebu je na* povedal gladovno stavko. Nato so ga poslali v zapore v Subotico. Tudi tu se je spri z državnim pravdnikom in začel stavkati. Osem dni ni zavžil no* bene hrane. Toda tudi gladovne stavke se je kmalu naveličal. Birinji je svetov* ni pustolovec, ki se je izdajal za mor« nariskega častnika, v resnici je pa bo» begli kaznjenec iz kaznilnice Vaco na Madžarskem. Pripovedoval je, da je bil za časa komunistične revolucije na Madžarskem glavni poveljnik v Budim* pesti. V zaporu je pustolovec pripove* doval kaznjencem, da ima v Buenos Airesu veliko prekomorsko trgovino in da je milijonar. Trdil je, da je odkril znano ponarejevalsko afero kneza Win* dischgratza in da je zato dobil od fran« coske vlade nekaj milijonov frankov nagrade. Pripovedoval je nadalje o najslavnejših sodobnih državnikih in poli* tikih kot o svojih prijateljih. Trdil je, da Ima zveze z vsemi odličnimi možmi Evrope. Vse to je pripovedoval, da bi se ga policija ustrašila in ga ne bi are« tirala ponovno, ko bi prestal kazen. Pu* stolovcu se to ni posrečilo. Ko je zapu* stil kaznilnico v Subotici, so ga takoj zopet aretirali in ga izročili madžarskim oblastim v Kelebiji. Madžarska je za* htevala njegovo izročitev, ker je za ča» sa komunistične revolucije pobegnil iz ftadio-program Sobota, 27. oktobra ob 12.: Reproducira* na glasba in borzna poročila; ob 1730: De« lavska ura: Naša socijalno zavarovana za* konodaja. Predava dr. Jože Bohinjec; ob 18.: Državni čin ujedinjenja hi kako smo do njega prišli. Predava Ivan Hribar, bivši kr. namestnik; ob 1830: Nemščina. Poučuje dr. Pis kemikov a; ob 20.: Recitacije. Nato koncert; ob 22.: Poročila. Nedelja, 28. oktobra ob 10.: Prenos cer* kvene glasbe iz stolnice; ob 11. Manifesta« cijsko zborovanje ob desel etnici osvobojen nja: vitez Pogačnik: Prva narodna vlada; b) dr. Janko Brejc; Deklamacijsko gibanje dir. V. Ravnihar: Osvobojen je; ob IZ: Slav* notni koncert godbe K. D. D. iz Jesenic v studiju Radia oddajne postaje; ob 15.30: Slovesna otvoritev Radio*postaje v Ljub* Ijani, nato veliki koncert Pevske zveze; ob 18.: Smrt Majke Jugovićev od dr. Vojnovi* ća drugo pjevanje igrajo Majko Jugovića ga, Rogosova, AndjeMja ga. Šaričeva, Dam* jan Jugović g. Rogoz; ob 20.: Koncert oper? nega orkestra, Glasbene Matice in solistov. Prenos iz Zvezde; ob 22.: Poročala. Ponedeljek, 29. oktobra ob 12.: Spomini na 30. oktober 1918. Predava bivši kr. na* mestnik Ivan Hribar; ob 18. Solunska fron* ta in nase morje Predava dT. Valentin Bo* žič; ob 18.30: Zanimivo poglavje iz postan* ka naše države. Predava prof. dr. Sivo Kraejc; ob 19.: Francoščina; ob 1930: Al* koholizem socijalna bolezen. Predava dr. Ivo Pire; ob 20.: operetni nastopi; ob 21. lahka glasba; ob 22.: poročilo. Kako plačuje hvaležni narod zaslužne može S ponosom smo zrli 30 let na sest zvezkov Cilenškovega dela: >NaŠe škodljive rastline« in dvigali smo glave: >To je napisal nad človek, Slovenec !< Akademija znanosti je shranila delo v svoj arhiv v pod-budo poznim rodovom. Zgodila se je pa neprijetna stvar. Čitamo in strmimo: Prof. M. CUenšek obhaja osemdesetletnico. Kdo bi si mislil, da Cilenšek še živi? Nerodna reč je to prav zares, takale nepričakovana osemdesetletnica. Stritarja je odkril hvaležni narod takore-koč na smrtni postelji in mu poklonil narodni dar. Cankarja, Ketteja in druge smo zgrabili v zadnji uri tako, da smo lahko napisali, seveda v ponos našemu narodu: . . . Žalostno donijo fanfare, ko vračamo materi zemlji posodo silnega duha, ki se je preselil, ah, prezgodnji od nas. Tisoči hvaležnega naroda, ki so spremili to našo nenadomestno izgubo na zadnji poti, pričajo o visoki kulturi slovenstva, za kar nas po pravici zavidajo drugi veliki narodi. Slava, slava, slava !< Nazaj grede se oglasimo pri Načelu, da vsaj malo namočilo silno navdušenje, da okrepimo naša v žalosti strta telesa . . . Onilega dne sem čital v starem šolskem >Beriluc tole mlfcno in sila poučno zgodbo: Živel je njega dni kmetic, ki je bdi silno skop. Da obdela svoja polja, je redil lepega pramca. Ko sta se tako družno potila v brazdi, prične kmetic preudarjati: »Preveč mi sne ta moj konjdcek. Jaz se trudim pravzaprav le zanj. Lahko je on okrogel, jjaz pa suh kakor hudo leto. Koliko bom iatriil za seno in oves, ki ga mi požre konj brez haska! Po-malem ga odvadim te nečedne požrešnosti!« Rečeno, storjeno. In res je Slo kot po maslu. Vsa kdan je odtrgal kmetic konju pest sena in prgišče ovsa. Kot dve pošastni suhi južini sta strašila s konjičem par tednov med brazdami. Lepega jutra pa je legel konjič ca mehke brazde, pogledal otožno kmetica, malo stresel z nogami in poginil. Obupan je vzkliknil kmetic: >Nehvale*neŽ, nalašč si to storil! Komaj te tako lepo odvadim hrane, kaznilnice, v kateri bi moral odsedeti deset let težke ječe. ★ Težka avtomobilska nesreča se je pripetila te dni v Zagrebu pred sodno paltčo na Zrinjevcu. Zakrivil jo je brezobzirni šofer in bi kmalu zahtevala življenje nedolžnega paaanta. Podrob« nosti te nesreče dokazujejo, da so za« grebški šoferji kljub strogim odred* bam še vedno predrzni in brezobzirni. Na dan nesreče je šel pred palačo višji sodni svetnik Panta Popović, stanujoč v Jurišičevi ulici. V tem trenutku je pridirjal mimo avtomobil, ki ga je vo* dil šofer Mita Banaševič, V hipu, ko je avto krenil v stransko ulico, je blatnik pograbil sodnega svetnika in ga vrgel z vso silo na pločnik, kjer je obležal nezavesten. Šofer je ustavil avto in po= nesrecenega nadsvetnika odpeljal na Stražnico, kjer je Izjavil, da je našel moža nezavestnega na pločniku in ne ve, kako se je ponesrečil. Druge priče so pa pozneje povedale, da je nesrečo zakrivil sam šofer. Popovič leži v brcz» upnem stanju v bolnici. pa mi pogineš!< šel je kmetic, se iz jeze napil in iz žalosti umrl . . . V svojem osemdesetič se vrnivšem 23. oktobru je prišel naš učeni g. prof. Cilenšek, čigar dela so postala del slovenskega naroda, iz drvarnice, kjer je pripravljal drva, zakaj mrzla in vlažna je njegova temna sobica. Prof. Cilenšek je namreč že deset let kronski upokojenec in se je popolnoma navadil na samoto, vlago, temo in mraz. Sicer pa je Celje lepo mesto in je vedno uživalo dober sloves pri upokojenih generalih. Eno samo čestitko je dobil — brzojav bodočih sotrpinov z ljubljanske univerze in je rekeJ: »Lej, lej, da so! . . ,< — En sam Človek mu je stisnil roko v priznanje in voščilo — njegov tovariš učenjak. In se je razveselil: »Tak, da delate!« En sam se je spomnil javno zapuščenega, pozabljenega — žurnalista. Imamo pa v Celju in drugod gimnazije, nekatera ljudska vseučilišča, imamo . . ., imamo . . ., imamo! >Gorje ti, Izrael, ki kamenjaš svoje preroke !< je vzkliknil prerok. Danes pa vemo, da so vse to le sentimentalnosti, saj vendar vkljub temu kraljuje Izrael "semu svetu! Sokol — »Naša radost«, list za iugoslcvensko sokolsko deco ima v 8. letošnji številki, ki je izšla 15. t. m. naslednjo vsebino: A. Ce-bular: Kobilica in polžek. — Dr. Igor Vidic: Bajke o cveću. — Postojnska (narodna). — B. Lipan: Iz sokolskega življenja. — V večernih urah. — Griša: Možek polžek. — A. Čebular: Pikapolončica. * M. M. Pa-vičević: Beg Averič in Pješivcc. — Zastavice. — Uganke. — Sestanki delegatov žup JSS. V novembru — pred odborovo sejo JSS, ki se bo vršila decembra, bo sklicalo starešinstvo JSS sestanke delazatov od po več žup skupaj. Teh sestankov se bodo mogla udeležiti tudi društva po svojih zastopnikih. — Sokolske razglednice za 1. december. Jugoslovenski sokolski savez je izdal in založil za državni in sokolski praznik 1. decembra serijo štirih sokolskih razglednic — delo našega umetnika- akad. slikarja H. Smrekarja. Vsa sokolska društva JSS so dobila določeno število razglednic v obvezno razprodajo. Opozorjamo javnost, da pridno sega po teh krasnih, sokolskih razglednicah. — Skupna prideditev Sokolov In Bolgarskih »Junakov« v Sofiji. Češkoslovaško sokolsko društvo v Sofiji proslavi na svečan način 10-Ietnioo češkoslovaške republike skupno z bolgarskimi Junaki, ki proslave 50 letnico bolgarske samostojnosti. Ta prireditev se bo vršila 28. t. m. Češkoslovaška Obee Sokol s tv a iz Prage poSlie v Solijo delegacijo Sokolov in Sokolić, ki jo bo vodil podstaresta COS brat St^panek. Sokoli in Sokoliće h Prage nastopijo s posebnimi telovadnimi točkami. Kazen ruskih Sokolov bo prisostoval prireditvi na povabilo prireditvenega odbora brat dr. M. Gradojevič z morda še dvema bratoma. — Odborove sele JSS se bodo vršile po sklepu starešinstva JSS 16. decembra ob pol 9. dopoldne v sejni dvorani sokolskoga društva Ljubliana-matiea. Na tej seji bo razen drugih važnih dnevnih točk tudi razgovor o II. jugoslovenskem vsesokM-skem zletu v Beogradu 1. 1930. — Sokolska župa v Skoplju sklicuje za 4. november t. 1. izredno glavno »kupano, k? n bo prisostvoval v imenu ^arešhsfva J86 savezni gospodar brat Čobal, — V sokolski župi Skoplje e bilo ustanovljeno novo sokolsko društvo v Strugi — Ljubljanska sokolska drjirva oposar-jamc na prireditve nalaga n Češkoslovaškega osvobojenja in ujedin -.1)4. k« se vr*e 27. oz. 28. t. m. Tem priredi'vam se mora odzvati ljubljansko sokolsJv > ooln >>'evi.ro! — Sokolska proslava v Sofiji. Češkoslovaško sokolsko druStvo v Sofiji proslavi 23. un. na Jako svečan način lOletnico češkoslovaške s sodelovanjem bolgarskih Junakov in ruskih Sokolov. Istočasno proslave Junaki 501etn!co bolgarske samosto -nosti. Teh proslav se udeleži večja delegacija Sokolov in Sokolić iz čelkoslovaške republike pod vodstvom podstaroste COS brata Stepanka. Češkoslovaška sokolska jednota v Sofiji vabi tudi delegacijo hi*o-slovenskih Sokolov na to proslavo: s tem naj bi bil storjen nov korak k zbližanju bolgarskih Junakov z iusoslovenskimi Sokoli. železnica Koledar. Danes: Četrtek, 25. oktobra 1925; katoličani: Kriznat in Marija; pravoslavni: 12. oktobra. Današnje prireditve. Drama: »Noblova nagrada<. Opera: »Faust« D. Kino Matica: »Stari Heidelbez*. Kino Ideal: »Y senci grobov«. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kurah, Go-sposvetska cesta. Zakaj ni bilo mesa Hudo je bilo, presneto hudo med vojno, ko smo morali jesti ovsen kruhek in podati suhe skorje namesto maslenih rogljičkov in svinjskih reberc. Tudi Pepe iz uredništva jih je g/ocffl-', samo če jih je kaj imel. Vsakemu ! Uradni liste št. 100 z dne 25. t. m. objavlja pravilnik o nagradah članom komisij za pregledovanje motornih vozil in komisiji za izpite vozačev motornih vozil, pravila o polaganju državnih strokovnih izpitov za asistente na univerzah na visokih šoJah z veljavo univerz za prestop iz pripravljalne v pomožno skupino in seznam angleških kolonij itd., katerih blajjo ima ob uvozu pri nas pravico do največjih ugodnosti. — Premestitev glavne odgouske podaje iz Gornjega v Dolenji Logatec. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o ureditvi odgonstva In odgonskih postaje se izpreoii-nja tako. da se s 1. novembrom glavna od-gonska postaja Gorenji Logatec ukine in ustanovi glavna odgonska postaja Dolenji Logatec. — Kongres Narodne Odbrane. Glavni odbor Narodne Odbrane je sklenil, da se bo vršil letošnji kongres 17. in 18. novembra v Sarajevu. Udeleženci bodo imeli polovično vožnjo. — Brzojavke oblastnih skupščin In oblastnih odborov. Z odlokom št. 32.709 t. 1. jo ministrstvo pojasnilo, da oblastne skupščine in oblastni odbori, ki so izvrševalni organi oblastnih samouprav, niso državne oblasti in niso oproščeni plačevanja brzojavnih pristojbin. — Inozemski blagovni vzorci, ki niso ca-rine prosti. Uradno se Je ugotovilo, da prihajajo v našo državo neocarinieni blagovni vzorci tvrdke »UhTen-E.Tport-rlaus Leopold Schachter, Wien. V vzorcih so verižice iz kovine »double«. Torej rečene pošiljke niso blagovni vzorci, ker se v njih nahaja blago, ki ima prodajno vrednost. In zbog tega ne smejo pošte teh pošiljk izročati naslovnikom, ne da bi jih ne poslale prej v carinski pregled. — Izprememba člena 4/10 Pravilnika I. del. Po ministrski naredbi se ta člen glasi odslej tako-le: Tekočine, katere niso podvržene hitremu vrenju, sprejemajo pošte v odpravo samo tedaj, če je posoda vložena v lesen zaboj ali trdno lepenko boljše kakovosti. Če so v steklenici, se mora prazen prostor med zabojem in steklenico izpolniti z žaganjem, prejo ali s kako drugo tako tvarino, ki mokroto vpiva. — Iz Tržiča: Kakor vsako leto tako priredi tudi letos mladina meščanske šole proslavo obletnice osamosvojitve naših krajev rzpod tujega jarma. Ker je letos desetletnica znamenitega dogodka, zato bo proslava toliko slavnejša. V nedeljo popoldne ob treh bo v šolski telovadnici velika slavnostna akademija, pri kateri nastopijo učenci s pevskimi, telovadnimi in Tecitadjsktmi točkami o naših zaslužnih možeh In vzorih. Slavnostni govor bo imel ravnatelj meščanske šole. Vzporedno z akademijo bodo v slavnostnih dneh pobirali učenci prostovoljne prispevke za knjige in hrano revnim učencem, kakor vsako leto od prevrata sem. Prireditelji proslave vljudno vabijo zavedno občinstvo, da se blagovoli udeležiti tako slavnostne akademije, kakor tudi da darujejo učencem po svojiji najboljših močeh. S tem, da darujemo za izobrazbo našega naraščaja, tudi najbolje proslavimo desetletneico onih velikih dni. katerih pomena se Se danes zadosti ne zavedamo. K obilni udeležbi in darovanju vabi ravnateljstvo. _ Higijenski zavod v Ljubljani je izdal izpod peresa šefa dr. Ivo Pirea knjigo »Čitanka o higijeni«. Delo obsega 396 strani v velikosti 2.3X16 in Je opremljeno s 236 slikami. — Dobi se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — Vreme. Vreine se je začelo vrača*i na bolje in vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno, čez dan pa deloma oblačno, morda celo jasno. Včeraj je bilo jasno samo v Beogradu in v Skoplju, povsod drugod pa oblačno in deževno. Vreme ie še vedno toplo in zato nI pričakovati, da bi se n ebo popolnoma zjasnilo. V Splitu Je bilo včeraj 23. v Mariboru, Beogradu In Skoplju 20. v Zagrebu 19, v LJubljani 16.5 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 767 rrrm, teirrpenrrtrra je znalata 13 stopinj. — Nalezljive bolezni v mariborski oblast!. Od 8. do 14. t. m. h bilo v mariborski oblasti 33 slučajev tifuznih bolezni, 16 griža, 29 škrlarinke, 68 oipic, JO davice, 10 dušljivega kašlja, 6 šena. 3 krčevite odrevenelosti in 2 vraničnega prisada. — Smrtna kosa. V Tržiču na Dolenjskem je izdihnila svojo blago dušo ga. Marija Prijatelj, trgovčeva soproga, ki je že več let bolehala na srčni slabosti. Gospodu soprogu, kakor tudi celi rodbini, ki ma tekom dveh mesecev že tretji smrtni slučaj v najožjem sorodstvu, naše iskreno sožalie. — Pri želodčnih in črevesnih težkocah .'abem teku, zaprtju, napetosti, zgagi, osla« cio«'?, bolečinah v Sefu. «jlnbostf v ie lodcu povzroča 1—2 čaši naravne sren-vice »Pranz - Josef* temeljito izpraz-n'enje in čiščenje prebavljenih snovi fr.iave raznih bolnic in klinik nam pričajo, da uporaba grenčice »Pranz-Josef« zelo uspešno in olajševalno vpliva na zelo bolne Hud}. Dobi se v vseh lekarnah, drngcriiah in špecerijskih Trgovinah. — Dve nesreč«. Včeraj se je v Hrastniku pripetila precej težka nesreča. Ivana Vaš-tiča, sedemletenga rudarjevega sina je povozil neki voznik. Voz je šel nesrečnemu dečku čez trebuh in prsa in ga težko poškodoval. Včeraj so dečka pripeljali v ljubljansko bolnico. — Lovro Rode, delavec pri Antonu Skotu v Domžalah, je včeraj popoldne žagal na cirkularki. Pri delu je zašel z roko pod žago, ki mu je odtrgala tri prste na desni roki. ) od najelegantnejše vrste do priproste a lepe Din 350-—. Ogled neobvezen. Ogleite si cene v izložbah. P. MAGDJČ, Ljubljana —lj Zahvala. Ob priliki proslave svojega 40-letenga jubileja, si dovoljujem izreči slavnemu občinstvu, številnim čestilceni, prijateljem in znanrem in vsem, ki so pripomogli k tako lepemu meni nepozabnemu večeru, najprisrčnejšo zahvalo. — Avgusta Danilova. Ljubljana, 22. oktobra 1928. — Železniškim upokojencem v Ljubljani- Vsi železniški upokojenci in upokojenke, ki imajo rdeče legitimacijo, se obveščajo, da morajo iste predložiti v podaljSanjt? najkasneje do 3- novembra 12. ure z zadnjim odrezkom nakazila pokojnino. Legitimacije je oddati v Ljubljani v računski pisarni na glavnem kolodvoru. Pozneje predložene legitimacijo pri tem terminu ne bodo prišla v poštev. — Društvo železniških upokojencev v Sloveniji s sedežem v Ljubljani. —lj Pisarna >KrBJevno?a šolskega odigra ljubljanskega« je nastanjena v uradnih prostorih prosvetnega oddelka pri mes'nom magistratu v Gradišču Št. 2 v pritličju (prejšnji prostori okrožnega urada za sava ruvanje delavcev), kamor jje odslej nasloviti vse dopise. —Ij Dem. akademski klub »Jugoslavija«. Članski sestanek DAKJ se vrši danes ob 20. uri. Na sestanku predava narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Vabljeni samo člani. 1 Df. Pavel tonit se je vrnil ter zopet redno ordi* nira od 9. — 11. in od 2. — 4. popoldne, Aleksandrova cesta 7., vhod Beethovnova ul. 9/1. Iz Cdja —c O nedeljskem shodu KDK Diše mali Moric v klerikalnem tajništvu do »Sloven-cuc zadnje dni prav konfuzne notice. Vse to pisanje kaže. da naši klerikalci prav nestrpno pričakujejo naše nedeljske manifestacije. Sklicali so za nedeljo več proti-shodičev po celjskem okraiu. ki Pa bodo prav malo zalegli. Mali Moric ie tako hud. da nam grozi celo. da bi nas klerikalci lahko nabili in preprečili shod. vendar pa so si premislili. Oj ti domišljavi Moric ti! —c Živahno udeležbo na nedeljski manifestaciji KDK naznanjajo številne prijave za udeležbo iz Savinjske doline, Posavja in iz Hudinjske doline. Celo iz Konjic, Slovenske Bistrice in Maribora se javlja udeležba. Treba pa je zadn.i? dni še mnogo dela, da bo nedeljska manifestacija res impozantna. —c Osemdesetletenico je praznoval v ponedeljek g. Martin Celiušek. upok. gimn. profesor v Celju. Želimo mu še mnogo zdravih let. —c Rapallski večer z izbranim sporedom priredi celjska podružnica Jugoslo-venske Matice dne 11. novembra v veliki dvorani Celjskega doma. —c Žalostlnko zapojeio združeni celjski moški pevski zbori tudi letos na dan Vseh svetih popoldne na okoliškem in vojaškem pokopališču. —c Ljudsko vseučilišče. 29. t. m. bo predaval 2, Ludvik Fajgel, šef terenske te. le ionske tehnične sekcije v Celju, *o radiofoniji. — V novembru bo otvoril g. predavatelj pod okriljem Ljudskega vseučilišča tečaj za natančno proučevanje radija. —c Aretacija zaradi suma tatvine. V torek je bila aretirana 35-letna Roža Sagi iz Vrbja pri Žalcu zaradi suma udeležbe tatvine v družbi Franca Novosela, ki je vlomil pri krojaču Oražmu v Celju. —c Glasni In nasilni nočni pevec. Enega zadnjih večerov se je proti 11. uri vračal 37-letni delavec Franc Cocej skozi Gafa erje jrfasno prepevajoč proti domu. Podpreti cd enik finančne kontrole A. K., ki stanuje v Gaberiu, se Je radi petja in kričanja zbudil. Stopil je k oknu in pozval Coceia, naj miruje. Cocej ga Je pa začel obkladati s psovkami in pozivati na korajžo. K. je nato oblekel svojo uniformo in stopil na cesto. Ko ga je Cocej opazil, ga je začel zopet zmerjati in se Je zagnal proti njemu. K. je hitro potegnil bajonet, nakar je Cocei odnehal. Nasilnež bo sedaj ime! še končno opravka z oblastmi. Poglavje o ministrskih avtomobilih Pri nas imajo vsi ministri državne avtomobile, v Franciji ga pa ima samo zunanji minister. — Niti ministrskemu predsedniku država ne da avtomobila. Naši ministri bi ne mogli živeti brez avtomobtiov in celo minister, čigar resor je obstojal z njega samega in šoferja, bi bil energično protestiral, če bi mu bili vzeli državni avtomobil. Seveda se voziio /. državnimi avtomobili tudi vsi sorodniki ministrov in sploh vsa porodica. Država mora kupovati avtomobile in plačevati mastne prispevke za bencin in šoferje. Pri ministrih država ne štedi, pač pa na vse pret»ege štedi pri državnih uradnikih in še posebno pri ubogih kronsfltih vpoko-jencih, katerim ne da niti toliko, da bi mogli skromno živeti. To je tudi en znak nezdravih razmer, ki vladajo v naši blaženi domovini. V tem pogledu prednjačimo vsem državam in ministri drugih držav bi bili veseli, če bi imeli toliko dohodkov in tako razkošno življenje kakor naši. V drugih državah niso tako radodarni napram ministrom zlasti pa ne napram funkcijonarjem stoječim na nižji lestvi državne hierarhije. Nihče ne trdi, da ministri ne potrebujejo avtomobilov, toda državni avtomobili bi morali biti samo za službene opravke ne pa za izlete cele ministrove rodbine. V Franciji ministri sploh nimajo na razpolago državnih avtomobilov, marveč dobivajo od države letno po 25.000 frankov doklade za vzdrževanje privatnega avtomobila. Trdimi, ki ima državni avtomobil, je zunanji minister, pa še ta ga ima saono zato. ker ga rabi za inozemske goste. Zunanji minister ima dva avtomobila, zanimivo pa je, da mu je enega podarila Anglija. Poleg zunanjega ministra ima državni avtomobil samo še prezident republike. Med mirovno konferenco je dobil Clemenceau od LIoyd Georgea kot osebno darilo krasen avto Ro11s-Royce. Dobil ga je Kako so sodili Jezusa Predstojnik vrhovnega angleškega sodnega dvora lord Shaw of Dumferline je napisal zanimivo pravno razpravo o sodni obravnavi proti Jezusu Kristusu. Lord Shaw poglaša proces za nezakonit, ker je nasprotoval takrat veljavnemu zakonskemu pravu. S formalne strani je bila obravnava neveljavna že zato, ker se je vršila proti predpisom hebrejskega kazenskega prava ponoči. Tudi formulacija obtožnice je bila protizakonita. Po hebrejskem kazenskem pravu je moglo sodišče odrediti razpravo samo, če se je sodnik na podlagi izpovedi prič prepričal, da so dani pogoji za gflavno obravnavo. Izpovedi prič so pa bile v tem primeru tako različne, da so si zelo nasprotovalie. Sodna obravnava proti obtožencu bi mogla biti uvedena edino v tem primeru, če bi se ujemali vsaj izpovedi dveh prič glede krivde obtoženca in če bi dotični priči svojo izpoved potrdili s svečano prisego, ki se je glasila: »Ne pozabi, priča, da gre v tem procesu za življenje in smrt obtoženca in če krivo izpoveš, pade kri obtoženca in njegovih potomcev nate in na tvoje potomce.« Kajfež in ves sodni dvor se je dobro zavedaj, da v procesu proti Jezusu Kristusu niso izpolnjeni po zakonu predpisani pogoji. Kljub temu so pa Kristusa obsodili in vedoma kršili zaion. Najbolj se je pregrešil zoper zakone Kajfež, ki je podprl obtožbo z odgovori obtoženega Kristusa in na rafiniran način skombiniral proti njemu dokaze o krivdi, na podlagi katerih je predlagal smrtno kazen. Ta način sestavljanja obtožnice porx>lnorna nasprotuje duhu hebrejskega kazenskega prava. Višek kazui-stičnega zasliševanja je bilo vprašanje: Aili si Kristus, sin božji? Po svojih naukih Kristus ni mogel odgovoriti drugače, nego trdilno. S tem je pa zapečatil svojo usodo. Hebrejsko kazensko pravo je bilo humano, toda sodišče, pred katerim je stal Kristus, je sodilo oči vid no pristransko in je kršilo celo zakone. Kitajski bogataši beže Japonsko mesto Dairen v južni Mandžuriji igra zdaj slično vlogo, kakor jo je igralo švicarsko mesto Lau-sanne po vojni. V Dairen se namreč zatekajo bogati Kitajci, ki se boje večnih nemirov, v katerih je njihovo premoženje stalno v nevarnosti. V kratkem se je mesto Dairen zelo razširilo, za kar se ima zahvaliti izkJjuono bogatim Kitajcem. V primeru Dairena se ponavlja prav za prav zgodovina Šanghaja. V to mesto so se zatekli sredi preteklega stoletja bogati Kitajci, med vojno se je pa naselilo v njem mnogo bogatašev iz severne Kitajske. Zdaj je na vrsti Dairen. Bogati Kitajci se ne čutijo varne niti v hTozemskih okrajih kitajskih mest, kajti tudi tu jih razjarjene množice napadajo. Zato so začeli bežati v japonsko Mandžurijo. Nacijonalistična Kitajska je z Japonsiko skoro v vojnem stanju, toda to bogatili Kitajcev prav nič ne moti. Naprej pošiljajo svoj denar in svoje rodbine, potem se pa izsenjo še^sami in v Darrenu kupujejo najlepše hiše, v katerih se jim ni treba bati posledic državljanske vojne. Toda kitajske oblasti niso zadovoljne, da bogata?! beže in da se kapital seli iz Kitajske. Zlasti v Pekingu so osebno, vendar ga je pa pustil v palači zunanjega ministrstva, čim je odložil mesto ministrskega predsednika in zunanjega ministrstva, čim je odložil mesto ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Mož je tako pošten, da je izjavil, da je dobri avtomobil kot zunanji minister in da ga mora zapustiti svojemu nasledniku. To je zapadna morala, ki je pri nas žal izključena. Kje bi dobili v Jugoslaviji ministra, ki bi odstopil svojemu nasledniku avtomobil, če bi mu ga kdo podaril. Llovd Geor-gev avtomobil so zamenjali za Renaul-tovo znamko, da bi ljudje ne govorili, da se vozi francoski zunanji minister v podarjenem avtomobilu. Niti ministrski predsednik nima državnega avtomobila. Tudi on dobiva letno 25.000 frankov za vzdrževanje privatnega avtomobila. Avto Raymon-da Poineareia zc že močno obrabljen, ker ga je rabil vso vojno in se še sedaj vozi z njim. Tudi ko je bil prezident republike, se je vozil v privatnem avtomobilu. Poincare nima svojega šoferja, marveč ima avtomobil spravljen v garaži, ki mu preskrbi za vsako vožnjo šoferja. Za to plačuje letno 50.000 frankov in mora torej doplačati iz svojega žepa 25.000. Kljub temu je pa tako pošten in vesten, da se vozi celo v privatnem avtomobilu samo on po službenih opravkih. doČim mora njegova žena najeti avtotaksi, če se hoče peljati v mesto. Pri nas bi kaj takega seveda ne bilo mogoče. V novem proračunu bo zvišan prispevek miinstrom za vzdrževanje avtomobilov na 50.000 frankov, da jim ne bo treba doplačevati iz svo-jtfl žepov za vzdrževanje šoferja in garaže. Ministri morajo plačevati tudi avtomobilske takse, kakor vsi drugi avto-mobiiisti. oblasti energično nastopile proti emigraciji bogatašev, ki zelo škoduje gospodarskemu razvoju glavnega mesta. Toda bogataši si znajo vedno pomagati in tako se nemoteno izseljujejo ter zapuščajo za seboj samo hiše z nepremičninami. Denar in dragocenosti odnašajo seveda s seboj. Med izseljenci so tudi visoki državni uradniki, za katerimi je izdala nankinška vlada tiralice. V njihovih hišah stanujejo zdaj uradniki nove vlade. Bogati Kitajci v Dairenu pravijo, da mesta ne zapuste, ker na Kitajskem nikoli ne bo reda. Najboljše, najtrdnejše, zato 13 najcenejše! Največja kupola sveta v nevar- Ne le italijanski, marveč tudi inozemski tisk se je začel naenkrat zanimati za kupolo cerkve sv. Petra v Rimu. Zanimanje je vzbudil pred dvema letoma ameriški inženjer Mateneu s svojo brošuro, v kateri dokazuje na podlagi točniji računov, da kupola cerkve sv. Petra ni tako trdna, kakor se je doslej mislilo. Ameriški tisk je seveda takoj pograbil to trditev in napravil iz nje senzacijo, češ, da se bo kupola vsak čas porušila. Toda v Italiji so se tem govoricam smejali in papež Pij XI. je spravil Hatenejevo brošuro v arhiv, kajti vesti o nevarnosti so nastale samo zato, ker so se pojavile na Mi-chelangelovih slikali neznatne razpoke. Te dni so pa potegnili brošuro ameriškega inženjerja iz vatikanskega arhiva in strokovnjaki v vatikanskem tehničnem uradu so se začeli zanimati za kupolo cerkve Sv. Petra. Popravljali so namreč portal, znan pod imenom Por-tico di Carlo Magno in so opazili nove razpoke. Takoi so obvestili vatikanski tehnični urad. Papež si je osebno ogledal razpoke s senatorjem Beltramom. ki velja za enega najboljših poznavalcev arhitekture. Papež ie odredil, dn morajo takoj utrditi opore in zamašiti razpoke te največje kupole na svetu. Ko bo popravljen portal Karla Velikega, dobe razpoke na kupoli tako zvane cementne injekcije, s katerimi popravljajo tudi znami stolu v Pizi. To je angleški patent, ki se je pri ogroženih stavbah že opetovano dobro obnesel. Hišo žrtvuje. — Ne pozabite, da je hiša moja. Gasilec: Torej se moramo požuriti z gašenjem? — N« žurite se, dokler je moja tašča še v hm. S.ran i. *SE O V E N S K 1 NARO D» dne 25. oktobra 1928. btev 245 Roger de Beauvolr: Sužnja Roman, Stal je nepremično in težko je dihal, ko je nekdo trikrat potrjkal na vezna wsta. OttaJe je zadrhtel, vstal in hitel iz sobo, da pogleda, kdo tr"ka. IV. Čarovnik. — D^vid Gruss! — je vzkliknil žid, ko ie zagledal pred seboj prišleca. Dož ie videl, kako je vstopil mož šestdesetih let. Njegova obleka je jasno pričaka, katerim slojem pripada. Na židovskem kroju je imel rmen obroček, na glavi rdeč klobuk. Nosil je dolgo brado. Srepe, gioboko udrte oči so pričale 0 čudoviti premetenosti in bistroumnosti. Njegova postava je bila sključena, kakor postava verižnika, ki čepi dan za dnem v pisarni. Njegove sandale sc bile vse zaprašene. — David Gruss! — je ponovil Otta-le in uprl vanj pogled, v katerem se je msšalo presenečenje s strahom in zanimanjem. — Da. David Gruss, vaš stari prijatelj, — je odgovoril prislec. — Prihajam vam in temule gospodu na ljubo, — je dejal in pokazal na doža, ki si je nataknil masko, še preden je gost vstopi!. — Kai more biti med nama skupnega? je vprašal dož zaničljivo. — Mnogo, maskirani gospod. — Govori torej, poslušam te. Toda čas je zlato. — Prav pravite. Zato mislim, da ga bom dobro izrabil in mi ne boste mogli ničesar očitati. Prihajate k mojemu prijatelju po denar, je-li?^ — je vprašal in se lokavo ozrl na doža. — Res je. A kai potem? — Potem, lepi gospod, odidete od Ottala. kakor ste prišli... s praznimi rokami. To je žalostno, kajne? — Žalostno za kvartopirca, kakor sem jaz, — je odgovoril dož hoteč speljati lokavega zida na napačno sled. — Vaša igra je nevarna, dragi gospod. — Tudi meni se zdi. — Nedvomno igrate knežjo igro. — Vi me poznate? — Zahajate v beneške igralnice, o tem ni dvoma. — In kaj potem? — Kaj bi dali poštenjaku, ki bi vam povedal, kako priti do zlata? — Častno besedo, ki je vredna več, nego njegovo zlato. — To si mislim. Ali bi pa tudi prisegli na svoje življenje, da ne boste izdali njegove tajnosti? — To prisegam. Nadaljuj. — Torej, milostivi gospod, jaz vam lahko dobavim zlato. — Ali se pečaš z alkimijo? — je vprasail Alessandro radovedno. — Kaj še, Exellenca! Alkimisti so norci. Vem, da se ne daste lahko prepričati. Toda jaz vas prepričam. Ottale. — je dejal in se ozrl na Žida. — ali se spominjaš, kako je bilo v Palermu? — Spominjam se, David Gruss, naj-spretnejšega zdravnika na svetu, ki mi je priskočil na pomoč, ko me je priklenila težka bolezen na posteljo in ko so že vsi zdravniki obupali. Sedel je k moji postelji in ostal pri meni kot moj strežnik. V najtežjih trenutkih me je često ošinil s čudnim pogledom, čelo mu je nobledelo, iztegnil je roko nad menoj in kmalu me je objeto težko, nerazumljivo spanje. Ce se je le približal, mi je odleglo. Bole čime so takoj ponehale, čim me je pogledal tako, kaikor me gledate zdaj vi. V spanju sem čutil, da gibljem z ustnicami, kakor da bi govoril. — To se ti je samo zdelo, — je za-mrmral Alessandro. — In praviš, da te je ta mož rešil? — Rešil me je sigurne smrti. — je odgovoril Ottale. — Samo da je to čudno spanje preživelo mojo bolezen in da me je še zdaj groza, kadar se me polasti. Samo Ziana ga pozna. — Kakšen zagoneten upliv ima ta mož nate? — je vprašal dož zatopljen v misli o neznanem svetu, ki se je odpiral pred njim. — Vprašajte njega samega, — je odgovoril žid. — Ta mož stoji pred vami, to je David Gruss. David Gruss je prikimal z glavo. — A kai nameravate storiti tu s pomočjo svoje tajne sile? Zid se je siklonl k doževemu ušesu in mu nekaj zašepetaL Pri tem je gledal na Ottala. ki je pod nekim nepremagljivim vplivom omahnil v naslonjač. Kmalu je stopil David Gruss k starcu in iztegnil nad njim roke. Iz njegovih oči so švignile žareče magnetične iskre. Oči so se mu lesketale kakor dijamant, pogjled je bil tako plamtec in srep, da se ga je ustrašil celo dož. Naslonil se je na steber in zadržal sapo kakor človdk, ki vidi pred seboj čudež. — Si pripravljen? — je vprašal glas Davida Grussa Ottala. — Sem, je odgovoril starec tiho. — Si pripravljen ubogati me, Ottale? — Ubogati vas... je odgovoril starec in roke so mu omahnile. — Ottale, — je nadaljeval David Gruss, — ti si menjalec, obenem pa predstojniik državne kovnice, kajne? — Da. — Ali je v kovnici kaj denarja? — Ne prazna je. — A tu? Zdelo se je, da vprašuje Ottale z drhtečim glasom: Tu? Starec se je ves tresel in pot mu je oblival čelo. — Tu? — je ponovil David Gruss. — Mojster... mojster... ne morem ... izvolite... ne silite me, — je jecljal žid. In zdelo se je, da se krčevito protivi Grussovi volji. — Ottale, prosim te in če nočeš drugače, ti zapovedujem, da mi poveš, če ni morda tu skrit denar, zaklad. Si razumel? — Denar?... da. — Srebro ali zlato? — Zlato. Toda... ta denar, to zda-to ... je ... pripomnil starec in se zganil. — Vem. kaj hočeš reči... Tiho! Kje je to zlato? — je vprašal David Gruss in potesnl starca nazaj. — Mojster... lepo vas prosim... jaz... —Ubogaj! Kje je zlato? Odgovori! — Tam... mojster... pod onole steno, — je odgovoril Ottale in pokazal s prstom na steber, na katerega se je nastajal dož. — Četrta deščica za stebrom... Toda... — Modči! Zaspi, hočem, da zaspiš! Spi, Ottale, spi! David Gruss je položil na plešasto žadovo glavo obe roki in kmalu je starec trdno zaspal. Človek bi mislil, da je umrl. Čarovnik ga je s svojim srepim pogledom uspaval in priklenil na stol. — Zdai lahko rečemo, da visi ta duša med nebom in zemljo in da j i moja volja edini bog tega moža, — je za-šepetal David Gruss. — Vse je tiho, na vodi ni nobene gondole, nebo je kakor zastrto z žalnim pajčolanom. No torej, blagorodni gospod, — je nadaljeval in se obrnil k dožu, — pomagajte mi in gorje onemu, ki bi naju motil! David Gruss je potegnil izpod plašča bodalo in Alessandro je sledil njegovemu zgledu. — četrta deščica za stebrom, je dejal žid. Dobro, tu je, požuriva se. Dož je ubogal Davida Grussa kakor pijan. — AH bd ne odložili maske, Exe-ilenca? Dož je molčal. — Nikar se ne sramujte, saj vas poznam. — Ti? — Seveda. Videl sem vtas davi na obali, kjer ste kupovaili šopke. — Ali nisi slučajno vohun v službi sveta Desetorioe?_ KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Študent Daube žrtev homoseksualnega mesarja Senzacionalen preokret v zadevi umora študenta Daubeja. — Umoril ga je baje neki mesar, ki se je pred dobrim mesecem ustrelil. Položaj glavnega junaka v senzaci-jonalnem procesu v Hessenu, o katerem smo že poročali, se je zadnji dni precej zboljšal. Do senzacijonaJnega preokreta je prišlo že prve dni obravnave, ko so se zapletli v protislovja nekateri kriminalni uradniki, ki so zasliševali obtoženega Husmanna v preiskovalnem zapora in ko je odstopil od obtožbe nemški državni pravtimk, češ, da smatra dijaka za nedolžnega. Kakor znano, je temelj illa vsa obtožnica na kidicijah. zlasti pa na izpovedih nekaterih prič, ki so trdile, da ie imeli Husmann okrvavljene čevlje. Druge priče so pa to odločno zanikale. Pa tudi za omenjeno trditev je znacaina izpoved neke priče, iki je izpovedala, da so Imeli dijaki usodne noči v hotelu »Zor Post« dva družabna večera. Ena skupina dijakov je zalivala maturo, druga pa je imela v sosedni sobi komer z. ki se ga je udeleževal nekaj časa tudi HusmaJin. Sedel je pri dijaškem starešini Jeblonskem in dijaku Bartschu. Dijaka so bili pa že močno vinjeni in starešina Jeblonski je zasadil bodalo v mizo s tako silo, da se je zlomilo in da je odletel košček Husmamnu v nos. Hus-mamn je močno krvavel in odšel je iz sobe, da bi ustavil kri. Vrnil se je šele čez nekaj minut. Ni torej izključeno, da je imel okrvavljene čevlje in da je bila to njegova kri, ki mu je tekla iz nosa. Ta izpoved je napravila na sodni dvor globok vtis. Važna je tudi druga okornost, ki je presenetilla vso javnost. Ravnatelj Daube, oče umorjenega študenta Hehnutha Daubeja, je dobil baje pismo, katero naj bi takoj izročil sodišču. Pismo je bilo anonimno in prinesel ga je neki deček, ki je izjavil, da sta mu ga dala dva gospoda, ki sta se pripeljala v avtomobilu in sta takoj izginila. Pismo se je glasilo: Onega, ki prejme to pismo, prosimo, da ga takoj izroči ravnatelju Daubeju. Husmann je nedolžen. Pravi krivci so že davno pobegnili v inozemstvo. To pismo sicer ne prihaja v poštev, ker je anonimno in ker nihče ne ve, kafcšne cilje zasleduje anonimni pisec, vendar se pa o njem mnogo govori. Ravnatelj Daube je prejel baje še več anonimnih pisem, ki so v zvezi s tragično smrtjo njegovega sina. Nekateri nemški listi so že poročala, da so Husmanna izpustili in da se je ustrelS zdravnik, ki je prvi dan obravnave zelo obtežilno izpovedal za obtoženca. Proces pa še vedno vzbuja zanima- nje vse nemške javnosti. Mnogo sc govori tudi o dozdevni homoseksualnosti mladega študenta. SodišJe je razpravljalo o tem tajno, toda razprava ni spravila na dan nobenih zanesljivih dokazov. Vse kaže, da umor ni mogei biti izvršen v 10 minutah, kajti morilec ie mrtvega študenta celo kastrira!. Husmann se je pa mudil pred hišo umorjen-čevega očeta komaj 10 minut. Če bi bil morilec on, bi morali biti krvavi madeži na njegovi obleki, na rokah in na aktovki mnogo večji. Znano je. da je odrezani spolni organ sploh izginil in da ga je moral morilec odnesti. Tudi tega ni mogel storiti Husmann. Njegova aktovka sploh ni bila okrvavljena. Sodni izvedenci so ugotovili, da je bila glava nesrečnega študenta tako spretno odrezana, da ni mogoče misliti, da bi storil to študent. Sodišče je zašlo v zagato. Javnost že namigava na pravega morilca, ki je bil homoseksualen in si je sam sodil. Gre baje za nekega mesarja, ki se je pred dobrim mesecem ustrelil. Tragedija češke rodbine v Ameriki V kraju Des Moines biva rodbina češkega izseljenca Franca Beneša. To rodbino pregaaija kruta usoda. Pred 7 leti sta izgubila zakonca Beneš 13 letnega sina, ki ga je povozil avtomobil. Te dni je pa umrla tragične smrti njuna hčerka, ki jo je ustrelil njen mož. Zet si je po umoru pognal kroglo v glavo. Nesrečna zakonca sta zapustila dve siroti, za kateri skrbita zdaj stari oče in mati. Beneševa hčerka se je poročila v Arkansasu s Henrvjem Smalukom. Zakon ni bil srečen in zakonca sta se kmalu ločila. Pozneje sta se pa pobotala in v 14 letih sta se še trikrat ločila in znova pobotala. Pred dvema mesecema se je vrnila mlada žena od svojih roditeljev k možu, ki ga je že opetovano zapustila. Čez dva dni so našli na Smalukovi farmi oba zakonca mrtva. Mož je najprej ubil ženo, potem pa še sebe. Oba sta zapustila poslovilna pisma. Mož pravi, da se je odločil za obupno dejanje radi slabega zdravja. 2ena pa prosi v pismu svojo mater, naj skrbi za nesrečna otročiča. Premog, drva koks in oglje - JURIJA" Vilharjeva cesta z* Gl. kol.> Kralja Petra trg » Miklo i iićeva cesir I - Telefon štev 2820 . Prva in najstarejša tvrdka s klavirji A. Fiedler & Sohn Gradec (Štajerska), Bismarckplatz 2. Zastopstvo veietvrdk B&sendorfer, Stlngl- Originalni, Pallik, Nemetschke-planino* Itd. Plačilne usodnosti tudi za inozemstvo! Makulaturni papir kg a Din 4'-orodata ut>rava ..Slov. Naroda* uxx: Danes! Ob 4.. >A6.. V.8. in 9. uri Danes! Svečana premijera edinstvenega, bafnolepega po vsem svetu z največjimi triumli predvajanega velefilma lepote, kneževskega sijaja in bleska, mladostnega 5ara in globoke prisrčne ljubavi dveh lepih Sistih src STARI HEIDELBERG Najnovejše in najboljše filmsko delo znamenitega režiserja ERNST LUBITSCHA V glavnih vlogah božansko lepi, nepozabni ljuDavni par RAMON NOVARRO (slavni Ben-Hur) in dražestna NORMA SCHAERER Film. ki ostane nepozaben v spornimi slehernega gledalca. Film ob katerem se sme jate s solzami v očeh in ki gane najtrše srce. Popolnoma novol >xxxc Naročite takoj vstopnice. =1XXXE Prvič v Ljubljani! Elitni kino Matica. XXXI-iscacae Slike za legitimacije izdetafe najhitreje fotograf Hugoo Hfrier, Unbtfana. Sv. Petra cesta It 25._89/T Enodružinsko hišo (vik>) z vrtom, dobro ohranjeno, elektrika. An vodovod, v Ljubljani adi na periferiji, kupim. Poaudlbe z navedbo cene na upravo tega Usta pod »Usodno« 2040«. Gostilna »Krof« toči iz-vTstno novo dolenjsko vino, 2049 Moško si iitMi 6roo, skoraj novo, za srednjo moško postavo, ugodno prodam v Rožni dobni, cest« VI, tt. 4/1. 2020 Bukova drva vsako množino, ponudite S navedbo cene družbi Ilirija, Ljubljana, Vslhar)eva cesta, za glavnim kolodvorom. 2048 Blagafničarka poštena ia pridna, aeaaOaa slov. in nemSkeca Sec&a. ilfie s&nlbo event. tedi v kavarni aH večjem hotelu. Ponudbe na upravo ftsta pod »BlasajnACarka 1642«. Osamljen uradnik »bar 29 let, s staikio službo, 2eJi zoaoh s smpanJSno in značajno damo. Vdove t enfcn otrokom niso azfcUtt&eoe. Ponudbe s polnim na- slovom Je poslati na upranno t&sa. lista pod «Zanpan^e»/2024. Kupim rabOene avtomobie. motorje, stražnice itd. Ponudbe postati na P. Bat Vel. UubHaea. Kartovska cesta St. 4. 1706 Gospodična s prakso, zmožna vseh pisarniških del, feče službo event. cre tudi za blaoajnicacfco. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod «I«or1ena»/1986. Crna moška suknja dobro ohranjena, naprodaj. — StreliŠka ulica 33. 3061 Mlad trgovski pomočnik mešane stroke želi premeniti mesto. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda* pod «Pošten 2055»._ Strojni ključavničar išče stalno službo. — Nastop takoj. — Ponudbe pod «KIju« čavničaT/205&» na uparavo «51. Naroda*. Opremljeno sobo elegantno, z električno razsvet* Ijavo in posebnim vhodom v centru mesta —- išče gospodie* na, — Ponudbe pod «Novem* ber/2056» na upravo cSl. NaT.». >ia£u!e najvišje M. Geršak & Co. UubUana. Prečna ulica 4 (potez mestne Budake kopeli). — Telefon 2329. Snežne čevlje in zatoče dajte v popravak) samo strokovnjaku Avg. Škofu, Čevljarju, Borštnikov trg Stev. 1 za dramskim gledališčem. 04/T Uradnik s prakso, zmožen slovenskega, nemškega, italijanskega ter nekoliko francoskega jezika, išče službo v pisarni. Izurjen je tudi v tesni stroki. Ponudbe na upravo tega lista pod »Vesten 2034«. Staj. portugalka došla. Pavla Feklstein. 2038 Prodam stairo ANTIKNO POHIŠTVO Bie-denmayer Barock, miza z zvezdo vdelana, divan, Sest stolov, omara z ogledalom (Sfnegetkasten). Naslov pove oprava tega tista. 2047 Rodio-detektor-aporote nudi najkulantneje IVAN BOGATAJ, Kongresni trg 19 poleg nunske cerkve. Lovske puške flobert puške, browninge, pištole za strašenje psov, samokrc* t opi če, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter ume taki i ogenj. F. K, Kaiser, poSkar, LJubljana, Seienourgova one« *, Zastopništvo tvrdke z lokalom na prometnem kraju za jekleno pisarniško pohištvo svetovnoznane tovarne Iščemo. Ponudbe pod ^Neobhodne potrebščine 7723. na Jugoslavensko, Rudolf Mosse, Zagreb, Zrinj- ski trg 20 Kreditni zavod za trgovino in industrijo ____LIUBIJAINA Prešernova ulica SO lastnem poslopju)- -^= Obrestovanja vlog. nakup Id prodaja vsakovrstnih vrednostnih oaDlriev. de. vlz Id valut, borzna naročila, oreduimi in krediti vsake vrste, eskomot fn in-kaso menic ter nakazila v tu» in inozemstvo safe - *~r»osit« itd. Itd. Brzojavke: Rredit, LJoMJ»oa — Telefon St 2040 *nt»r.irh»n 97rtfl ?Siw Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jeser&ek, mm Za opravo to inaerarni dol Usta: Oton Chriatot — Val ? Ljubljani