Sadjarstvo v naši občini SadjarskoinvnnarskodruštvoGro-supljcji:od24. do26. ukiobraprircdilo /cl ila marsikjc plitva in kam-nita. V nižjih krajih pada mcgla. poja-vljajo sc po/ni spomladanski mra/ovi slanc in glivične bolc/ni ali pa so lcgc izpostavljcnc scvtrnovzhodnim vetro-vom-burji. Višjc zavetne lege bolj us-trezajo za sadjarslvo. zato so tam nckateri sadjarji doscgli nekaj us-pchov, ki nam služijo kot spodbuda za nadaljnji razvoj sodobnega sadjarsiva: njihovc izkušnje so dragocene. saj jih lahkopospeševalnaslužba izkoristipri nadaljnjem razvoju sadjarstva v naši občini v obliki sodobno urcjcnih kme-čkih ohišnic. v obliki mestnih vrtov ali celo v obsegu vcčjih strnjenih sadov-j njakov. V vsch navedenih primcrih so mišljeni izključno moderni nasadi, ki dajejo redne pridelke in kakovostno sadjc; urcjeni in cvetoči nasadi krasijo podobo vasi. naselja in vse krajine. Samo v tej obliki se danes splača pridclovanje in vlaganje v sadjarstvo. Zemlja je predragocena, oprema in živo dclo pa predrago za kakršnokoli površnost in ekstenzivnosl. Tudi Iju-biteljsko in kmečko sadjarstvo mora biii donosno, sicer sc nc izplača. Pridelovati moramo kakovostnosadje za dom in lastno svežo porabo. za konscrviranje in za prodajo. lcodpadlo sadjc in jagodičje predelujemo v sadne izdelke. Slika v slarejših kmečkih nasadih ni razveseljiva. Ohišniški sadovnjaki so ostareli: rodijo izmenično slabo, drob-no in škrlupasto sadje. ki rado gnije in je sposobno samo za predelavo(krhlje, tnošt, vino, žganje). Sadjarsko in vr-tnarsko društvo in posvetovalna slu-žba bi morala spodbujati preurejanje nasadov po sodobno strokovno-teh-ničnih načelih. Predvsem bi morali čimpreje odslraniti ostarelo, okuženo, ncrodovitno, deformirano in na pol suho sadno drcvje, ki kazi prijazno podobo naših vasi. Šeživljenjasposob-no sadno drevje bi morali pomladiti, znižati in preoblikovati krošnje v us-trezno odprto in čim nižjo obliko. Uvesti moramo tudi v starejše nasade redno gnojenje, negovano ledino in varstvo pred škodljivci in boleznimi. Stari zanemarjeni sadovnjaki so slaba slika naše strokovnosti in vestnosli, sicer pa sadjarji in vrtnarji veljamo, da smo urejeni, disciplinirani in vestni pridelovalci; smo Ijubitelji naravnih lepot in zavedni ter zgledni krajani občinske skupnosti Grosuplje. V najstarejših nasadih so zastopane jablane. hruške. slive in češnje, mnogo je sort, ki nimajo prave pomološke in porabne vrednosti, na pr. med jabolki razni špičniki aii špinclji, ritniki, tefel-čki, pogačarji. kosmači, štetinci in ramburji z najrazličnejšimi domačimi in tujimi imeni. V mlajših nasadih že prevladujejosortekranjskega(19ll)in vseslovenskega sadnega izbora (19)9 —32) ler izborov po letu 1953 za dolenjsko in kraško sadno okrožje. Zelo se je uveljavila Baumanova rene-ta, zlata parmena, carjevič, damason-ski kosmač, bobovec in krivopecelj redko sta zastopani sorti jonatan inon-tario ter Baplerjeva reneta, katero je predprvovojnoširilaKranjskakmetij-skadružbavLjubljani.Sortajerodovi-tna. zelo odporna proti mrazu in škrlupu ter daje debele, okusne, živo barvane in prikupne plodove, ki zd-ržijo v navadni kleti do pomladi. Sorta lahko v vsakem pogledu nadomesti sorto bobovec ali krivopecelj, ki v naši občini redkokdaj dobro dozori. Med hruškami je zelo razširjena te-pka, koroška in štajerska moštnica, tu-di saleburška hruška ter na kraškem svetu razne drobnice (žvižgavke ime-novane). Žlahtne sortc so malo razšir-jene, razen kot obzidni špalirji ali v vrtovih posajene palmete in vretenste piramide. Znane so dolenjske maslen-ke ali maselnice, praviloma podobna hardijevi maslenki, drugi pa uvrščajo med maselnice tudi viljamovo, bosko-vo, kleržo in druge maslenke, katereje že pred prvo vojno razširjal nadučitelj' Leopold Marn. Več žlahtnih hrušk so gojili v šolskih, župnijskih in nekaterih zasebnih vrtovih v Šcntvidu pri Stični in v Stiškem samostanu. Še pred desetletji so bile slive in češplje vodilno sadno pleme v naši občini. Zgornja in Spodnja Slivnica spominjata na to. da so naši predniki pridclovali in sušili dosti sliv. Po vojni je češpljfv kapar uničil večino sliv-nikov. Ker so domača češplja, zlata renkloda in italijanska sliva zelo hvaležnc in skromne sortc. bi lahko v kratkem času dvignili pridelkenanek-danjo vtštno. Cepljcne češnje in višnje so slabo zastopane v naših sadovnjakih, razen v sodobnih vrtovih in naseljih. Večještc-vilo žlahtnih češnjevih dreves je najti v Troščinah, na Polici, na Peči in drugih vasch Dolenjskega gričevja, kjer vasi z imcnom Čcšnjicc, Višnje, VišnjaGora spominjajo na nekdanje pridelke in pričajo o ustreznih legah in razmerah za navedeni kulturi. Orehi odlično uspevajo na višje le-žečih zavetnih legah kot ležijo vasi Dobje, Dule. Polica, Peč. Predole, Vo-dice, Čušperk, Gabrje. Ilova Gora, ter pobočja v Krški in Temeniški dolini, v Zavrtačah, na Vrheh in še kje. Lešniki so razširjeni in dobro uspevajo zlasti na kraškem območju, na žalost pajesamo sem pa tja posajen samoten grm žlahtne sorte. Za razvoj opisanega kmečkega sa-djarstva so si prizadevali predvsem Ijudskošolski učitelji, nekateri župniki in poklicni strokovnjaki, naj mednjimi navedem takratna tajnika Kmetijske družbe v Ljubljani: Gustava Pirca (1859—1923) in Franca Kafola, dalje učitelja v Višnji Gori Janza Škerbinca (1841 — 1928) in nadučitelja v Gro-supljem Leopolda Marna ter diplomi-ranega sadjarja, inž. Jožeta Skubica (1901—36). doma iz Spodnje Slivnice. Priznanje velja tudi naprednim kme-čkim sadjarjem in Ijubiteljem. Pred prvo vojno so sadjarstvo v naši občini pospeševale podružnice Kranjske kmetijske družbe, njihova drevesnica na Poljanah pri Ljubljani ter nekatere Jolske drevesnice. Med obema vojna-ma so se prizadevale podružnice Sa-djarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Dobrepoljah, na Krki in v Zagradcu, v Stični in Šentvidu. Zdaj ima to nalogo Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Grosupljem, ki je organizi-ralo uspelo sadno razstavo. In kako naprej? Prihodnost sadjarstva je v obnovi, napravi novih sodobnih sadovnjakov. Prvi poskus obnove sredi šestdesetih let jc bil resno zamišljen, čeprav brez zanesljive kadrovskezasedbe. Vloženo je bilo veliko sredstcv in prizadevanja v nasade na Blečjem Vrhu. na Polici, na Zgornji Slivnici in na Repčah. Prvih pet let so dobro oskrbovali nasade, naenk- rat paje zmanjkalo sredstev za škropi-va in gnojiia in sredstev za kadre, predvsem pa je zmanjkalo dobrega hotenja. Sadovnjakesozanemarili.sa-djarja pa sta morala drugam in vse je šlo po zlu. Leta 1973 so začeli krčiti na-sade, druge so izročili na milost in ne-milost zasebnikom, ki so zmalo izjemo postopno opuščali sadjarstvo. Prvi po-skus obnove in naprave sodobnih na-sadov je bil popoln neuspeh, polom in sramota za vse nas in za odgovorne pri kombinatu, v zadrugi, v sadjarski skupnosti in občini. Ta primer se ne sme več ponoviti! Kako si predstavljamo prihodnji razvoj sadjarstva v naši občini. V Sloveniji imamo za obnovo dosti iz-kušenj. V prvem zagonu bi morali preureditikmečkeohišnice.sadilipabi obenem kmečke indelavskein meščan-ske sadne vrtove, po pridobljenih izku-šnjah pa bi pristopili knapravi manjših strnjenih. nekajhektarskih sadovnja-kov za blagovno-lržno pridelavo sa-dja. Posebna strokovna komisija bi morala prcgledali gričevnata območja in ugotoviti najboljše lege v izrazitih sadnih območjih kot so lege okoli ZgornjeSlivnice, Polica, Dule, Dobje, Troščine, Blečji Vrh. Kožljevec, Le-skovec. Dobrava, Metnaj. Češnjice. Temenica, Pungert. Zavrtače. Kriška vas, Vrhe. Gabrje. Ilova Gora in tudi drugi kraji. povsod tam, kjer je najti v kmečkih nasadih zdrava in rodovitna sadna drevesa. Torej: (1) Geograftka opredelitev oziroma rajonizacija kultur in sadnih plemen je prva naloga operativne posvetovalne službe pri zadrugi ali Sadjarskem dru-štvu. Za navedeno nalogo ponujajo svoje usluge in pomoč Biotehniška fa-kulteta, Kmetijski inštitut Slovenije in Kmctijski zavod Ljubljana. (2) Okvirni sadni izbor in Sorlna lista nudita široko izbiro sort tudizanasade v naši občini. Izmed starejSih sort jabolk še vedno ustrezajo damasonski kosmač, Paplerjeva inkoksovarenata, izmed sodobnih pa Priolov delišes, jo-nadcl, jonagold, ajdared in lonjon; izmed hrušk viljamova, hardijeva, boskova in kleržo; izmed koščičarjev debeloplodne češnje (burlat in na-poleonovka). italijanskasliva.domača češplja in zelena renkloda, višnja gorsenova, osthajmska in lotova; cepljene orehe sorte Elit. Haloze in Petovio in žlahtne sorte lešnikov kot sta istrski in rimski debeloplodni. Sa-djarsko društvo naj pravočasno naroči sadike pri Kmetijskem zavodu v Lju-bljani a!i pri Sadni drevesnici v Kamniku. (3) Vzgojnt sislemi: Najuspešnejši so gost i nasadi. Jablane na M in MM pod-lagah, hruške na kutini A. Na hektar. odvisno od bujnosti sorte in podlage sadimo od 1500 do 2000 in več sadik. Sliveinčešpljenaizbranihprunuspod-lagah sadimo od 400 do 500 sadik na hekt.ar; češnje in višnje po 300do 400 sadiknahektar(F/I2),oziroma500do 600sadik na hektar(Colt) ierorehe200 sadiknahektar. Gledenavelikoštevilo sadik na enoto površine je sodobna na-prava sadovnjakov draga in vredna dobre priprave in temeljite izpeljave. (4) Oskrbovanje nasadov je naj-odgovornejša naloga sadjarjev in posvetovalne službe, obsega oskrbo-vanje zemlje, gnojenje. varstvo pred škodljivci in boleznimitervzgojainob-rezovanjekrošnje.Strokovnanavodila za opravljanje navedenih del in nalog najdete v priročnikih. ki jih izdaja Krnečki glas. Sadjarsko društvo Slove-nije in ustanove. (5) Organizacija sadjarstva: Zainte-resirani sadjarji na določenem ožjem območju naj se združijo v sadjarsko skupnost z najmanj tremi člani ler v ta namen sklenejo dogovor o strokovno-tchniških in gospodarskih obveznostih v obliki samopomoči za nabavo sadik, orodja in strojev. Za primer naj obiščejo sadjarje v Arnovem selu pri Brežicah. ^, (6) Strokovno usposabljanjesadjarjev organizira Sadjarsko in vrtnarsko društvo Grosuplje V sodelovanju s TZO — pospeševalnim centrom in re-publiškimi ustanovami. Sadna razstava '86 v Grosupljem je pnka/ala stanje in prihodnost sadjars-tva v občini. Priznanjezaslužijo člani-sadjarji.kisorazstavilisvojekakovost-ne pridelke sodobnih sort jabolk in hrušk. med njimiso Ivan Janežič, Ivan Kaslelic. Janez Križman. Milan Roz-maninToneSelan.Njihovidosežkinaj bodo spodbuda širši skuphosti in Sa-djarskemu društvu, ki zasluži priz-nanje za dosedanje delo. France Adamič