Poštnina plačana v gotovini ,ETO L v m V Ljubljani, v nedeljo 3. avgusta 1930 ŠTEV. 176 2. izdaja Cena 3 Din Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III S£0VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen nondeljka in dneva po prazniku Pozdravljeni! Gasilstvo, to lahko mirno rečemo, je ma najbolj priljubljenih in v duši slovenskega ljudstvu najbolj vkorenin jenih organizacij. Gasilstvo je prostovoljna organizacija v nujeminentnejšem pomenu besede. Vanjo gotovo ni treba nikogar siliti ali mu prigovarjati: to se skoro samo po sebi razume, da mora naš fant ali mož, če je od fare, biti član gasilskega društva. Ta spontanost je, kar gasilsko organizacijo v prvi vrsti odlikuje in zaradi česar je prava ljudska, resnično narodna organizacija, ki ne potrebuj nobene reklame. Ideja gasilstva je pač produkt onega človekoljublja, tiste ljubezni do bližnjega in solidarnosti v nesreči, tiste medsebojne nesebične pomoči, ki jo vsak naš človek drugemu izkazuje iz naravnega čuta, kaj je dolžan svojemu bližnjemu, in iz krščanske ljubezni, ki ta čut najgloblje utemeljuje in povzvišuje. V gasilski organizaciji prihaja vzajemnost našega naroda o oseh zadevah, ki se tičejo usode občestva, najbolj naravno in krepko do izraza. Misel gasilstva je narodna misel o najbolj pristnem pomenu. V gasilstvu se vsak lahko koristno tidejstvuje: v njem so se naši ljudje najprej naučili discipline, ki sloni tia lastnem spoznanju odgovornosti pred celoto; gasilska društva so solidarnost našega naroda krepila in razvijala in so zaradi tega vedno igrala važno vlogo v našem javnem življenju. V gasilskih društvih so se v zavesti skupne nevarnosti, ki preti vsakemu članu naroda brez razlike in ki jo je treba odvračati za vsako ceno, izravnavala najhujša, nasprotja. V njih se gleda na vsakega v prvi vrsti kot na človeka, ki je vsak, naj bo reven ali bog.it, učen ali preprost, dober ali slab, pomoči potreben. V gasilskih društvih se negujejo najboljše moralne tradicije, ki naš narod, socialno vežejo, in brez-dvomu se imamo njim mnogo zahvaliti za to, da naše ljudstvo še vedno trdno drži skupaj, da se stanovske razlike niso še razvile ko drugod v nepremostljivo nasprot-stvo, da razni nazori niso iz ljudi naredili drug drugemu neizprosne sovražnike. Du gasilska društva poleg drugih verskih in kulturnih udruženj v našem narodu zadržujejo procese razkrajanju in krepijo one nagone in čednosti, ki nas družijo, to jc ena njihovih največjih zaslug mimo pomoči, ki jo po svojih, pravilih, izkazujejo bližnjemu od slučaja do slučaja. To so momenti, ki našemu gasilstvu narekujejo njegovo pot in metode tudi za bodočnost. Duha vzajemnosti, bratske pomoči, požrtvovalnosti v službi celote, borbe ne samo proti elementom narave, ampak tudi proti zlim elementom v našem lastnem narodnem organizmu — proti neznačajnosti, figovstvu in perfidni sebičnosti v prvi vrsti — vsega tega nam bo v bodoče v še veliko večji meri treba nego doslej, da se ohranit i narod in država in da. se okrepita ter napredujeta. K dejanski in krepki pomoči pri tej prevažni moralni in socialni nalogi bo slejkoprej poklican tudi naš gasilec po vplivu in akcijskem radiju svojega nesebičnega delovanju za bližnjega, po svoji poziciji v ljudstvu, ki mu je gasilstvo lako blizu in tako pri srcu, po izporočilih svojih starin in starost, pa svojih prvih delavcev, kojih imena so v miši zgodovini z zlatimi črkami zapisana. Še ena lastnost diči naše gasilstvo: skromnost, tista skromnost, ki iz nje izhajajo vsa velika in resnično koristna dela. Ta skromnost jc rojena iz preprostosti našega ljudstva, ki je obenem največja globokost. Zalo v našem gusilstvu vseskozi veje ljudski duh, ki je boljši, trajnejši in vrednejši od duha časa; tisti duh, iz katerega izvira pristnost ljudskega mišljenja in čutenju, njegova prisrčna vera, zdrava in nepokvarjena sodba v vseli zadevah pa dobro srce, ki neskončno več veljajo ko vsa nadrdrana in napredavann »izobrazbac in ki nas bodo edine rešile propadu in degeneracije. Dokler bo ta zdravi, res narodni, duh živel v našem gasilstvu, sc bomo vedno lahko nanj zanesli kot na jak faktor našega duhovnega (n moralnega napredka. Zato se ic dni skupaj veselimo z našim gasilstvom in z gosti iz vseli slovanskih narodov in držav, ki so se zbrali v naši Ljubljani k tem slavnostnim dnem. Naj bi. tudi H dnevi n našem gasilstvu okrepili zavest njegovih važnih nalog in mu dali vzpodbudo, da svoje sile še bolj posveti bližnjemu, narodu, držuvi;~tla še globlje pojmi samo sebe; da se bo še bolj čutilo odgovorno za občo blaginjo; du bo vedelo, da njegova Komunisti pustošijo Kitaj z ognjem in mečem Grozodejstva bolj še viške soldateske v Čang-Ša so dovedla do vojne nevarnosti — Japonska pošlje 4 bojne ladje v kitajske vode — Britansko bro-dovje dobilo povelje, ua odpluje v Sangkaj — Lakota in anarhija London, 2. avg. os. Iz Tokio poročajo, da je japonska vlada dala povelje 4 bojnim enotam, da takoj odplujejo v obrečje Jang-tse-kianga ter vzamejo varstvo japonskih podanikov in njih premoženja v svoje roke, brez ozira na kako kitajsko vlado. Nadalje je japonsko zunanje ministrstvo sporočilo inozemskim veleposlanikom željo, da sc napravi skupna demarša vseh velesil pri kitajski vladi, ter da se od nje zahteva, da takoj prekine s civilno vojsko, ker je pokazala, da nima moči, da bi uspešno odbila boljševiške napadalce. Ta oster nastop japonske vlade je postal potreben, ker so rdeče čete požgale vse tujezemske konzulate v mestu Čang-Ša, katerega so pred par dnevi oplenile. Po celem Japonskem vlada veliko razburjenje, ker nikdo ni pričakoval tako nenadne poostritve položaja, ki je možnost vojne postavil v neposredno bližino. Informacije, ki prihajajo iz angleške admirali-tete, poročajo, da sta odpluli dve angleški oklopnici iz Singapurja v kitajske vode in da je takisto dobilo angleško brodovje v Hongkongu povelje, da se pridruži dvema torpedovkama, ki sta na potu iz Tsing-taua v Kuling, da rešita britanske podanike nevarnosti, da jih komunisti ne pobijejo. Lopdon, 2. avg. os. Zadnje vesti iz Daljnega vzhoda so zelo pesimistične. Sicer razglaša nacijo-nalna vlada v Šanghaju, da so redne kitajske čete zopet zavzele mesto Cang-ša in da so bili komunisti vrženi nazaj v provincijo Hunana, a ta poročila, četudi resnična, ne morejo zbuditi velikega upanja v odporno moč kitajskih rednih čet. Saj je znano, da razpolagajo komunisti baš v provinciji Hunan, torej v neposredni bližini mesta Han-Kau z izredno dobro opremljeno armado 100.000 mož, ki se pripravlja na pohod proti mestu. Železnica Peking-Han-Kau jc že deloma v rokah rdeče vojske. Topni-čarke velesil, ki so bile stacijonirane v Šanghaju, so odplule po reki, da preprečijo nove masakre svojih podanikov in da vzamejo s seboj misijonarje, od katerih ni znano, če so še živi in kje se nahajajo. Tako stoji v Čang-šaju deset malih bojnih ladij evropskih velesil, v Han-kavu pa dve mali angleški oklopnici, ena amerikanska in veliko manjfih kanonirk, ki so vse noč in dan pripravljene na - ^uijše. Trgovske ladje pa že več dni vkrcavi-. '"'ce in njih premoženje in jih vozijo po reki doli do Šanghaja. Komunisti so celo že streljali na angleške bojne ladje, ki pa niso odgovarjale, da ne izzovejo mednarodnega konflikta. Nacijonalistična vlada sicer zagotavlja vse velesile, da bo sama čuvala tuje državljane in njih imetja, a vse to so le lepe besede, ker se je pri masakrih v Čang-šaju zadostno pokazalo, da njeni vojaki niso zanesljivi. Velesile hočejo na vsak način preprečiti, da se isto prelivanje krvi in isto barbarsko klanje ponovi za slučaj, da bi rdeči zasedli Han-Kau. Novice, ki prihajajo iz notranjosti Kitajske, so strašne. Povsod, kjer gredo rdeče armade, je samo pustošenje in ropanje. Rdeči nosijo seboj smrt in razdejanje. Po poročilih je cela provin-cija Hu-Nan dol do jezera Tu-Ting-Hu zasedena po komunistih. Če zasedejo še mesto Han-Kau, potem imajo pot odprto na Nanking in na Peking in ni je sile, ki bi se jim od strani Kitajcev mogla zoperstavljati. Tudi v obrežnem ozemlju je polno boljševiških agentov, ki ljudstvo pripravljajo na prihod rdečih vojsk. Moskva, 2. avgusta, rr. Boljševiško časopisje vse radostno opisuje »velikansko zmago« kitajskih komunistov. Sovjeti predvidevajo že ustoličenje sovjetske vlade na Kitajskem, ki bo prepodila zadnjega tujca iz tako dolgo osužnjene dežele. Sovjeti bi napravili konec vsem težavam in na Kitajskem bi vzcvetelo novo udobnostipolno življenje. Stališče sovjetskih novin zadosti označuje po- sinajske konference Na poli do carinske unije med Jugoslavijo in Romunijo Bukarešta, 2. avgusta. AA. llador poroča: Konferenci! v Sinaji je zaključila svoja dela. V sklepnem komunikeju sc veli: Delegaciji obeh držav sta sprejeli sklep, da sc bosta prizadevali, da se poljedelskim pridelkom Romunije iu Jugoslavije zagotovi prvenstvo pri prodaji na evropskih tržiščih, ne samo v bodoče, nego žc pred potekom trgovinskih pogodb leh držav z ostalimi državami. Konferenca je sklenila priporočiti obema vla-I dama. da v celoti sprejmeta sklepe bukareške | konference romunskih, jugoslovanskih in madjarskih strokovnjakov, glede odgovoru, ki naj se pošlje na vprašanje, zadano po Društvu narodov. Konferenca je sklenila poveriti ministroma za trgovino obeh držav vodstvo pogajanj. ki jim bo namen sprejetje dogovorje-, nega programa. Strokovnjaki bodo že /daj : začeli delali ua uresničenju tegu programa. Izdelali bodo načrt Irgovinskegu modusa vi-vendi, ki naj se uveljavi pred prvim septembrom t. I. Pru\ tako bodo strokovnjaki proučili žc sprejete predloge glede trgovinske pogodbe, carinske konvencije in veterinarske konvencije, ki naj se sklenejo med Jugoslavijo in Romunijo. Obe delegaciji bosta zaprosili svoji [ vladi, da v prvi vrsti in čimprej mogoče obve-; stitn češkoslovaško vlado o delih in rezultatih | konference. Po končani seji so delegati odšli iui železniško postajo, kjer so pozdravili kralju karo I,-i II. ob njegovem prihodu \ Sinajo. Vladar se je razgovor j al z jugoslovanskimi delegati in izrazil svoje zadovoljstvo nnd velikim uspehom konference. Bukarešta, 2. avgusta. A A. Rudni- porota: Snoči so jugoslovanski 'delegati, prihajajoči i/. Sinuje, prispeli v Bukarešto ob 23. uri. Opolnoči so nadaljevali pot proti Konstunci. jugoslovanski! delegacija poseli danes bojišča \ Dobrudži. kjer je minister dr. kunuinudi sodeloval pri bitkah leta 1916. Sinaja. 2. avgustu. VA. Celoten romunski Evharistični honpres Zagreb, 2. avgusta, p. Ob priliki evharistic-nega kongresa bo vozilo v Zagreb 26 posebnih vlakov. Iz Slovenije bo vozil 1 vlak 16. avgusta ob 22.39 z Jesenic preko Ljubljane v Zagreb, kamor dospe ob 6 zjutraj. Drugi vlak bo vozil iz Maribora 16. avgusta ob 6 in prispe v Zagreb ob 11. organizacija nima samo namenu neposredne pomori v sili. ampak tudi ogromen narod-no-v z gojen pomen. V tem smislu nuj i živi. naj raste, naj krepko napreduje naše gasilstvo, naše ljudstvo pa naj se svoje gasilske organizacije oprijema še boli in nai ji daje svoie nuiboliše sinovef men sedanjih krvavih dogodkov na Kitajskem in če so velesile šc čakale do sedaj, ne smejo ve< pustiti, da se Kitajska prelevi v kaotično puščavo. Rim, 2. avgusta. x. V Vatikanu vlada veliko vznemirjenje, ker ni nobenih poročil o usodi, ki je zatrla katoliške misijonarje v od rdečih armad opustošenih provincah. Zadnje poročilo datira od 21. junija in je poslano od patra Baima, ki opisuje sedanjo rdečo revolucijo kot najresncjSo in najnevarnejšo v celi povojni dobi. Propaganda Fide je sprejela nadalje obvestilo, da so jezuitski misijonarji v Hu-Pei v Honanu bili vjeti od komunistov, istotako misijonarji v Ank-Wei zapadno od Nankinga. V Hu-Pei so obstojali trije apostolski vikarijati in tri apostolske prefekture, ki sc razpolagale s 155 evropskimi in 58 kitajskimi du-hovniki-misijonarji. Katoličanov je živelo v terr območju 130.000, 329 šol s 6672 učenci, 11 gimnazij s 393 dijaki, 2 semenišči s 45 bogoslovci, 12 bolnišnic s 7085 bolniki in 15 sirotnišnic z 957 sirotami. Položaj se smatra za brezuspešen. Po rimskih cerkvah se mol', za misijonarje. Rim, 2. avg. as. Rimski zavod frančiškanskih misijonarjev je dobil strašna poročila o sedanjem stanju na Kitajskem, kjer ropajo brez kazni roparske tolpe vse, kar jim pride pod roko. Tako se poroča iz province Šensi, da je že dve leti trajajoča strašna lakota uničila vse in onemogočila vsak red. Roparske tolpe ropajo brez kazni. Pri vojaštvu vlada popolna anarhija. Že več mesecev nihče več ne ve, kdo jo prav za prav vrhovni poveljnik vojske. Kamor pridejo vojaki, jemljejo s seboj enostavno vse, kar je za njihovo rabo. Nekega škofa je ljudstvo moralo odkupiti z odkupnino 300 dolarjev. Mnogi kra.;i so popolnoma uničeni in sploh več ne obstojajo. Na poljih je videti vse polno cunj in mrtvaških lobanj. Zdi sc, da je vsa dežela poslala afriška puščava. I tisk obširno komentira rezultate sinajske konference in trdi, da bodo ti rezultati imeli ugoden vpliv na miroljubno atmosfero v Evropi in n« ostale ideje Brianda o Panevropi. Tukajšnji listi sc zelo pohvalno izražajo o članih naše delegacije, poudarjajoč njihove velike sposobnosti in razumevanje. Vsi listi so složni glede važnosti sestave delegacije iu soglasnosti v mišljenju / romunsko delegacijo. Listi imenujejo snočnji komunike zgodovinski dokument, ki bo imel praktičen pomen pri reševanju gospodarske krize ne samo zn nuši dve državi. -Dimincata« poudarja važnost sporazumu, ki ima tendenco po carinski uniji, in pravi, da je to brez dvoma zelo važen dogodek. Sinujska konferenca se je vršila pod ugodnimi pogoji in dclegaeiji sta delali za sporazum, ki bo koristen /j obe državi, luko Jugoslavija kakor Romunsko izvažata agrarne produkte po konkurenci z one strani Oceana. Argus« pravi, du so rezultati, doseženi v Sinaji, izzvali navdušenje in du bodo imeli najsrečnejše posledice za rešitev gospodarske krize v Evropi, ki se žc tri leta razvija v neugodnih okolnostih. Dve državi sta sc zcdinili v svojih naporih, da se rešita i/, gospodarske krize nc z novo konkurenco, neg<\ s popolno solidarnostjo do evropske klijentele. l.i-il »Dreplutca« poudarja pomen komunikeju in podčrtuje atmosfero pojrolncga soglasja, v kateri so sc vršile diskusije med_ obema državama, in pravi, dn jc carinska unija med Jugoslavijo in Romunijo koristna iu potrebna. Ta doseženi rezultat je važna činjenica na potu k splošnemu velikemu sporazumu, ki ga jc predlagal Briand. šc več, sinajskn pogodba jo v Evropi prvi konkretni dogovor v tem smislu, ki se je realiziral. List Cnveiitul«. piše glede na carinsko unijo, Pod diktaturo smo sicer živeli brez prav- Belgrad, 2. avg. m. Iz Sarajeva poročajo: Predsednik vlade general Peter Živltovič je snoči priredil banket, na katerem so bili poleg ministra za pravosodje Srskiča in bana Drinske banovine Po-poviča povabljeni mnogi ugledni Sarajevčani, med njimi nadškof dr. Sarič, pravoslavni metropolit in zastopniki kulturnih društev in organizacij. Na banketu je imel predsednik vlade tale nagovor: »Že večkrat sem bil v Sarajevu, danes pa sem prvikrat obiskal Sarajevo, odkar je središče Drinske banovine. Da je to mesto doseglo važen pomen, tako »""političnem, kakor v gospodarskem oziru. se ima zahvaliti Nj. Vel. kralju, -ki-je-6.janunrj* 1929 presekal vse sledove preteklosti, ki je bila pripeljala bodočnost nase -kraljevine skoro do roba propasti. Nj. Vel. kralj je dal njenemu življenju novo smer. Zato sedaj, kakor tudi vedno, v znak hvaležnosti velikemu vladarju, ki dan in noč skrbi za dobro in srečo svojega naroda, vzkliknimo v pozdrav: »Naj živi Nj. Vel. kralj in Njegov vzvišeni kraljevski dom!« Ogromno navdušenje je sledilo tem besedam. Klici kralju in kraljevemu domu so trajali zelo dolgo. Predsednik vlade je nato nadaljeval: »Z zakonom od 3. oktobra 1929 se je ustanovila drinska banovina s sedežem v Sarajevu. Drinski banovini je radi njenega osrednjega položaja, kakor tudi radi tega, ker so v njej zastopniki vseh veroizpovedi našega naroda, pripadla velika vloga v izvajanju jugoslovanske ideje in misli. Da bi se ustreglo takemu pozivu, in takemu pričakovanju, je potrebno, da se brez ozira na vere in plemena in brez ozira na bivše stranke snidemo na skupnem delu za ureditev naše države v duhu manifesta Nj. Vel. kralja in proglasa, ki ga je kraljevska vlada izdala v svoji deklaraciji v prejšnjem mesecu. Pozabljenju pripuščamo vso slabo preteklost. Iskreno gremo na novo delo v nacionalni in državni Amerika je popustila Newyork, 2. avgusta, as. Radi ogorčenih protestov ruske družbe Amtorg in paroplovnih družb proti prepovedi uvoza ruskih lesnih izdelkov in najbrže tudi na pritisk Bele hiše je ameriško finančno ministrstvo ukir.ilo svojo prepoved uvoza ruskega blaga in obenem naročilo vsem carinskim uradom, da morajo ruske ladje, ki so pripeljale ruski les, nemudoma pustiti iztovoritL Obenem izjavlja finančno ministrstvo, da dokazni ma-terijal o vprašanju, ali so Rusi pri izdelovanju tega lesa porabljali vojne ujetnike, ni soglasen, Pred generalno stavko v se v, Franciji Pariš, 2. avg. as. Stavka tekstilnih in kovinskih delavcev v Lilleu se je razširila še na Roubaix, Tourquoin in llalluin. Število stavkujočih se je s tem od 40.000 potrojilo na 120.000. Bati se je, da bo v ponedeljek po razglasitvi generalne stavke stavkalo 200.000 delavcev. Parls, 2. avg. as Stavka v Lilleu se je še poostrila po včerajšnjem sklepu kovinske industrije, da nočejo voditi nobenih pogajanj več, temveč, da zahtevajo, da se delavstvo podvrže brezpogojno. Pričakovati je v ponedeljek izbruha splošne stavke. „R 100" popravljajo London, 2. avg. as. Po došlih poročilih se je ugotovilo, da zrakoplov »It 100« ne bo nastopil svoje poti v Ottavo, ki je bila določena na torek. Zrakoplov tudi ne bo opravil nameravanih velikih poletov v Kanado. Dela za popravilo so, sp ie začela, trajala pa bodo dalj časa, ker zrakoplov ni na tleh temveč je v precejšnji višini pritrjen na jambor, nega reda, a v javnosti je vladal red in mir. Sedaj pa še vedno nadaljujemo brezpravno stanje, samo da ni več miru in varnosti v javnem življenju, reda pa še manj.« Odstraniti avtoriteto,, delali • poklone ulici, to še nt pot k demokratičnemu pojmovanju države. Zato so vse oči vprte v osebnost Santiago Albe, kojega razgovor s kraljem Alfonzom meseca maja v Parizu je odmeval po celem svetu. Republikanci, ki so v Albi videli svojega predstavnika, so seveda razočarani. Santiago Alba je v pariškem razgovoru kralju jasno namignil, da on ni nikfjk republikanec, vsaj za enkrat ne, ampak da zastopa stališče, da Se mora uvesti v Španiji monarhija po angleškem vzorcu, ki monarha postavlja v sredino državnega življenja, ga obda kot čuvatelja tradicij z zvestobo In spoštovanjem, a ga odmakne vsakemu vplivu na politično-ustavno življenje naroda. Iz tega sledi, da se je Alba odkrižal republikancev in da se pripravlja, da izvrši ustavno reformo na ustaven način, kadar bo za to prišel Čas, s pomočjo novih ljudi, ki še niso vpisani v eno obstoječih strank in katere bo šele formiral. Ne revolucija, ampak radikalna obnova, to je, mislim, formula Albe, katero je odobril tudi kralj.' Alba, svojo dni republikanec, se je brez dvoma prepričal, da Španija š svojim 'velikanskim številom arialfabetov še ni zrela za .demokratično republiko in da mora prej iti skozi radikalno in temeljito obnovo v, vzgojnem in socijalnem p61ju, predno bo v stanu sprejeti svoboščine demokratske republike. Do tega časa, ki je še zelo oddaljen, pa je vloga krone, četudi bi bila santo častna, da ščiti tradicije naroda. V Španiji se pripravljajo veliki dogodki, vodila jih pa bosta kralj Alfonz in pa stari liberalec in republikanec Santiago Alba. smeri za gospodarsko in kulturno okrepitev naše države. Vsi bomo verovali v njeno moč in varovali njen ugled v tujini. Sarajevo mora po svojem političnem in zgodovinskem položaju v tej smeri pred-njačiti in služiti za primer ne samo v svoji banovini, marveč pred vsemi ostalimi kraji v naši kraljevini. Ta navodila sporočile z mojimi pozdravi vred vsemu prebivalstvu.« Nato je predsednik vlade dvignil čašo in nazdravil prospehu sarajevskega mesta in Drinske banovine. Predsedniku vlade je odgovoril sarajevski župan Mutevelič in izrazil udanost Sarajevčanov in Dlrihske banovine kralju in kraljevskemu ddtnu ter poveličeval dela predsednika vlade in kraljevske vlade. Iz Sarajeva je predsednik vlade potoval preko Konjiča v Mostar, kjer je bil prav tako prisrčno sprejet kakor v Sarajevu. Nato je krenil proti Dubrovniku. Kakor smo poročali, je predsednik vlade v teku svojega bivanja v Sarajevu sprejel sarajevskega škofa dr. šariča, pravoslavnega metropolila Šimu-niča in se z njima razgovarjal o verskih in cerkvenih vprašanjih v Bosni. Posebno je naglašal polrebo Verske strpnosti med raznimi veroizpovedmi. Prav tako se je razgovarjal o zakonih za posamezne veroizpovedi, ki so v poslednjem času izšli. Predsednik vlade je naglašal, da se je s lemi zakoni nameravalo sloriti to, da se religije še bolj učvrsle tned ljudstvom in da se prav tako presekajo vse borbe med posameznimi veroizpovedmi. Dejal je: »Vlada je le zakone izdala obenem s posebnim programom o ureditvi cerkvenih odnošajev. Vi duhovniki ste najboljši sodelavci vlade pri izvrševanju tega programa. Naloge, ki pripadajo duhovščini, niso mogli več delovati. Ko so pogasili požar, se sle odločni in agilni v izvrševanju svojih nalog.« Prvi avgust je potekel povsod mirno Praga, 2. avgusta. AA. ČTK poroča, da je ves včerajšnji dan potekel brez pomembnejših incidentov. Dozdaj ni bil sporočen niti en poskus manifestacij. V Mladi Boleslavi severno-vzhodno Prage so trije komunisti skušali vdreti v mesto, kar jim je bilo preprečeno. Poročajo, da je do neznatnih izgredov prišlo v industrijskem predelu Ostrove na Moravskem. Budimpešta, 2. avgusta. AA. Korbiro poroča, da se je snoči zbralo nekaj stotin komunistov, ki so manifestirali po ulicah, vendar je policiia preprečila vsakršno manifestacijo. Ker so se komunisti policiji uprli, je bilo kakih 300 manife-stantov aretiranih, od katerih so jih 50 spet spustili. Policija je gospodar položaja. Za omiljenje brezposelnosti Berlin, 2. avgusta, as. Nemška vlada smatra, da bo lahko v prihodnjih 2 do 3 letih pripravila 180 do 200 milijonov mark za delno odpravo brezposelnosti s tem, da bo ustanovila produktivno druibo za javna dela, ki bo nastopala kot upnica domačih posojil na temelju posojilniških zahtev države iz inozemskih posojil. Za stabilizacijo dinarja Belgrad, 2. avg. z. Da bi se vprašanje stabilizacije dinarja, ki je te dni v zaključni fazi, moglo končnoveljavno izvesti in dejanski kurz dinarja obdržati, fe finančno ministrstvo storilo korak«, da se v teku avgusta poravna del dolga pri Narodni banki in da se v septembru ves dolg 4 milijard v celoti likvidira. Nesreče v Ljubljani Včeraj okoli 4 popoldne sc jc v Florijanskt ulici zaletel pod reševalni avto neki 3 leten deček iz Zvonarske ulico. Dečku bi kmalu povozil tramvaj, vendar sc jo otrok umaknil tramvaju in prišel pod reševalni avto, ki jo tedaj počasi vozil mimo. Otrok si je nekoliko poškodoval čelo Reševalni avto po jc s kraja nesreče takoj prepeljal v bolnišnico, kjer so otroku zašili runo. Poškodba ni nevarno za življenje. Okrog 7 zvečer se jo v barakah Pred Pni« lami obstrelil 18 letni Brullo Pimat, pristojen v Trst. Kroglja i/, revolverja mu je prebila grudnico pod želodcem. Mana je zelo nevarna. Pirnat je povedal, dn se je obstrelil po nesreči pri manipuliranju z revolverjem. V šiški je v bližini stražnice padel s kolesa 35 letni delavec Franc Kovač. Pri padcu si je zvinil levo roko. Kakor prva dva, je tudi njega prepeljal v bolnišnico reševalni avto. Pravljična noč na prostoru 5 K Ilirije Kakor skozi začarano ogledalo so zastrmele olroško zadivljene oči v veličastno igro ognjenih kač, bruhajočih zmajev, kristalnih slapov, srebrnih rib, padajočih zvezd, sikajočih kometov ... Davne pravljice iz Tisoč in ene noči so zaživele v prividih, oko je zaslutilo lepoto svojega mladega, zdavnaj izsanjanega kraljestva — dvatisoč in več utripajočih src je znova iz grenke realnosti podzavestne zahrepenelo po njem ... Pravljična noč! V rdeče-zelenem-modrem-zla« tem-srebruem svitu so se okopali obrazi, valovi ognjenih morij so pljusknili iz lenie in nas vse kakor v kristalne palače podmorskih vil potopili.. l)a smo v svojih najtišjih, najintimnejših, naj-samotne/ših globinah še vedno otroci, majhni, nebogljeni, čudežnih pravljičnih prigod — daleč od vsega vsakdanjega, dolgočasnega, puščobnega » žejni, je pokazala današnj aprireditev .IngosltTvdfiske gastilske zveze. Okoli Iri lisoč ljudi se je natrpala na prostoru Ilirije. Z živahnim, otroško naravnim in naivnim zanimanjem so sledili pestremu programu. Vzkliki nemega občudovanja in oduševljenega priznanja so se trgali iz stoterih grl. Skoro vsi, celo zastonjkarji zunaj ograje, so prišli na svoj račun ... Atrakcija večera je bila iz neštetih utripajočih luč pričarana slika sv. Florijana, palrona gasilecv, dalje z rdečim ognjem začrtana gasilska kapa z jubilejno številko «0 odspodaj in »Niagara slap<, ki je izzval pravcati vihar navdušenja — posebno med otroci, ki so bili sploh, najhvaležnejša publika na tej gasilski prireditvi. Višek večera pa je bil prekrasen, umetniško zasnovan portret kralja Aleksandra. Pravljična noč je izzvenela v poslovilne besede, ki so s srebnimi plantenčki zažarele iz teme" >Lahko noči': Takšen je bil konec današnjih gasilskih prireditev. Predsednik vlade v Sarajevu Programatičen govor g. predsednika