Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POJ>lEl>Mi£JSICI Uredništvo Kopitarjeva ul nt ti lil Tclelon Jt 2050 in 20% - l.ist izha-la vsak ponedeljek Uprava. Kopitarjeva ulic,, *tev h PoSlni ček račun Ljubljana 15 179 Telefon štev >c<)2 Zaradi angleško »italijanskega nesoglasja Dardanele Turčija zahteva svobodo Ne s prelomom pogodb, Razburjenje v Londonu v utrjevanju morskih ožin ampak sporazumno Ženeva. 13. apr. TG. Ker so se zadnje tedne zgodili tako kričeči prelomi mednarodnih pogodb (Nemčija v lokarnskem paktu, Avstrija v saint-germninski mirovni pogodbi), so se začele i druge države spraševati, koliko vrednosti imajo sploh pogodbe, ki jih vežejo na drugih področjih. Med te države spada ludi Turčija. Mirovna pogodba v Lausanni, ki je bila sklenjena med Turčijo in njenimi premagovalkami in je zaključila vojno stanje v Mali Aziji, je svobodo Turčije v Carigradu in v morskih ožinah, ki vodijo iz Sredozemskega v Črno morje, vsestransko omejila. Tako se je morala Turčija obvezali, da bo podrla vse utrdbe na teh ožinah, lako v Dardanelah kakor v Bo-sporu, da ne bo gradila nobenih novih utrdb, dn bo sploh razorožila 5 kiiometersko cono na obeh straneh morskih ožin in ne bo na noben način ovirala svobodnega prometa trgovinskih in bojnih ladij i/. Sredozemlja v f ino morje. Prisilili so jo celo. da »e je morala obvezati, da svojega črno-morskega hrodovja ne ho ojačila tako. da bi bilo močnejše, kol so hrodovja vseh ostalih obalnih držav Ornega morja. Turška vlada se sedaj, ko sta Nemčija m Avstrija zaporedoma svojevoljno strgali mirovne pogodbe, sprašuje, kako ona pride do tega. da hi so teh obveznosti še držala, ker omejujejo svobodo odločevalija nn njenem lastnem ozemlju in ko je Turčija s svojim zelo aktivnim sodelovanjem /. /vezo narodov dokazala, da žrtvuje vse za varnost miru > Evropi. Iz lega vidika je turška vlada poslala vsem državam, ki so podpisale mirovno pogodbo v Lnusnnni in Zvozi narodov daljšo noto. v kateri jih nujno prosi, naj nemudoma začno pogajanja s Turčijo, da se te omejitve, ki danes ne odgovarjajo več potrebam državne obrambe. ciKo je Turčija 1. 1923 v Lausanni podpisala mirovno pogodbo in sporazum glede režima morskih ožin. se je Evropa nahajala na tem. da se razoroži. Politična organizacija Evrope nuj bi sc bila predvsem opirala lc na načela prava, ki so ua te- melju »seli mednarodnih pogodil. Siihoieniske. pomorske in zračne sile takrat niso bile tako nevarne in vladala je želja, da sc sc bolj skrčijo. Turčija jc takrat dardanelski sporazum podpisala pod izrecnim pogojeni, da bodo vsaj vse štiri evropske velesile ožine hranile, ako hi bile ogrožene. Danes pa je položaj popolnoma drugačen. Slika Ornega morja se nam prikazuje sicer še Odmevi v Londonu London, 13. aprila. AA. Angleški tisk ie po-\ oljno sprejel turško noto, da bo Turčija v skladu z mednarodnim pravom zahtevala ukinitev onih klavzul lokarnske pogodbe o morskih ožinah, .s katerimi sc prepoveduje njihovo utrjevanje. Listi ugotavljajo, da je Turčija predložila ta svoj sklep v.dovršeni redni in korektni obliki, ki je kar v diametralnem nasprotju z nemškim sistemom dovršenih dejstev. »Times« pravijo, da jc turška odločitev jasna in, trdna, pa vendar nam ni bila izvršena nenadoma in ne s pritiskom in grožnjo. Do tega koraka bi bilo slej ali prej vsekakor prišlo. Turška akcija je v velikem nasprotji, •* nemško, ki sc je izvršila z enostavnim dovršenim dejstvom. Bas tako postopanje pa bo turško akcijo samo pospešilo. > Daily Tclc-graph pravi, da s stališča mednarodnega prava turški zahtevi ni mogoče oporekati l.okarnska pogodba o demilitarizaciji morskih ožin že oania po sebi nima nikake večje praktične vrednosti, ker sc morske ožine v primeru vojne takoj lahko pripravijo za učinkovito obrambo. Cc sc to vpošteva, jc Aras Ruzdi, turški zunanji minister treba sprejeli turško zahtevo s čini večjim razumevanjem in naklonjenostjo. Nevvs Chronicle pravi med drugim, da bi bila Nemčija dobro storila čc bi tudi ona izvedla svoj sklep z enako korekt nosijo, kakor g.i je Turčija, l udi ta list je mnenja, da bo Turčiji bržkone lc težko nasprotovali. »Morning Post piše, da naj dardanelsko vprašanje predvsem reši tako, da ho dokazalo, da obstoja res enotnost med sredozemskimi državami. List meni, da ni izključeno, da se bo spremembe režima v Dardanelah najbrž najbolj proti-vila sovjetska Rusija Badoglio osvobodil sužnje v Tigre, Amhari in Godžamu Uorahai hombnrrliran voduo i starih pomirljivili oblikah, toda v Sredo zcniskcni morju so se prilike spremenile in |">-ložaj postaja čedalje bolj negotov... Izginili) j e c d i n o j a lil s t v o /. a v a r n o s t d a r d a -n c I s k i h morskih ožin. ki so sedaj izpostavljene največjim nevarnostim. Ako se Turčiji ne nudi popolna varnost glede na morske ožine, potem ji ho težko odrekati, da -f še nadalje odpove pravicam neovirane nadohlnsti nad ozemlje, ki spada v meje njene države. Turfija je I. 1932, ko je sporazum podpisala, mislila v prvi vrsti na takojšnjo pomoč četverih velesil, ne pa na počasni. prepočasni razvoj sistema kolektivne varnosti. Danes pa je jasno, da -n prvič odnošaji velesil. ki jamčijo za varnost Dardanel do Zveze narodov zelo različni, drugič pa jc postalo tudi m e d s e h o j ii o tovariš k n s o d e I o v a n j c d r z a v - j a m č i t e I j i c pri o h r a ni l> i oži n več kakor d v o ni I j i i o. S tem jc vsa zgrad Im iz I. 1923 postavljena na glavo. Danes nikilo uc more več trditi, da so morske ožine zavarovane z jamstvom, ki je kaj vredno. Turška vlada zategadelj sporoča vsem interesiranini vladam, da je pripravljena, da sc na podlagi člena 10 pakta Zveze narodov z njimi najprej pogaja o preosnovi lausannskega dardauelskcga sporazuma in o novi pogodbi, ki je postala neizbežna, ker mora Turčija vedeti, da jc nje.....izcmljc popolnoma varno pred tujini ogrožanjem in da nikilo nc bo mogel motiti razvoja trgovinskih /vez. ki se razvijajo sedaj med črnim iu Sredozemskim morjem.« Balkanska zveza bo turško željo z vsemi silami podprla. Kavno lako tudi sovjetska Rusija. Makale, 13. aprila. TG Maršal Badoglio ie danes izdal proglas, ki je bil nalepljen po vseh zasedenih naselbinah in z letali raztresen tudi po Krajih, ki so še v "abesinskih rokah. Plemena iz Tigre, Ambare in Godžama, suženjstvo jc ostanek st?rega barbarstva in tam, kjer veje italijanska zastava, za suženjstvo n". več prostora. Zato je suženjstvo v Tigre, Ambari in Godžamu, kjerkoli veje italijanski prapor, za vedno ukinjeno. Prepovedano je prodajanje in nakup suž nfev. Sužnji, ki sc nahajajo na imenovanih področjih, so svobodni. Naj sc mirno javijo pri vtaiijanskih oblasteh, kjer bodo našli vso potrebno zaščito in pomoč. Kdor bo ravnal v nasprotju s tem predpisom, bo kaznovan po zakonu. Notranji upori Komunike 181 pravi: Med akcijami nerednih eet galskega plemena, ki sc jc uprlo negušu in se pridružilo naši vojski pri prodiranju proti jugu, je omeniti zlasti akcijo skupine Azebov in članov plemena Raja Gala, ki je štela okrog 3000 mož in je nekoliko južno od Marauje ponovno napadla oddelke rasa Getača in jih premagala. Ubitih jc bilo j 2000 nasprotnikov. Azebi in Gari so zaplenili pre-l ko 5(10 pušk in 700 glav živine. V Somaliji je letalstvo bombardiralo nasprot-I nikovc postojanke v Birkutu, Segagu, Dagamedu, Dagaburu, Sasabani in Bulalu. Pri teh napadih je i sodelovalo 22 letal. Kljub močnemu obstreljevanju i in neugodnim vremenskim razmeram so se vsa letala vrnila k svoji bazi. Neko poluradno poročilo dodajc. da jc genc-j ral Vehih-paša po bombardiranju Džidžige preme-! stil svoj glavni stan v Bulaleh, ki so ga sedaj na-j padla in uničila italijanska letala. tSaHjansha uradna poročila Komunike 182 se glasi:Mcd lem ko nacionalna | in eritrejska vojska izvajata naš operativni načrt, so oboroženi Azebi, južno od hudournika Kormata pognali v beg abesinske zadnje straže. Pri spopadu je bilo preko 400 nasprotnikov ubitih Zaplenjenega je bilo mnogo orožja, streliva in cela kolona živine. Komunike 183 pravi: Maršal Badoglio poroča: Zmagovito napredovanje naših čet na raznih odsekih severne fronte sc je nadaljevalo. Ena naših kolon, ki je zapustila Gonrlar, je včeraj, 12. t. m., zavzela polotok Gongoro ua Tanskem jezeru ter je nn njeni postavila italijanski prapor. Naše čete so bile orl tamkajšnjega prebivalstva sprejete z velikim navdušenjem. Z Goudarjeni je vzpostavljena odlična zveza, ker so hkratu s prodiranjem vojske gradili tudi ceslo. Druga kolona, sestavljena iz motoriziranih oddelkov ter oddelkov konjenice in tankov je zavzela carinarnico pred Galobadom zapadno od Gondarja. Nasprotnikove čete so bilo iznenudene od naših prodirajočih oddelkov in so zbežale. Na južni front i je man jši oddelek kon jenice, ki je bil na izvidniSkeni pohodu, prodrl do Udare, kjer je napadel mnogo jafjega sovražnika z vso naglico in ga po kratkem boju pognal v beg. Nn nnši strani je bilo mrtvih in ranjenih 4(> vojakov nacionalne vojske. Nasprotniki so imeli znatne človeške izgube. Addis Abcba, 13. ipr. A \ Po informacijah agencije Reuter so italijanska letala včei ■> .,n-hardirala mesto Uornhuj ki le/i .S ' in ,.d Desija. Tri o&ebe so bile ubite, pel jih |e bile ranjenih. Se 50 km do Desje S severne fronte manjkajo poročila Italijani neprestano prodirajo in sc nahajajo lc še dobrih 50 km daleč od Desja, ki jc od Abesineev popol numa izpraznjen. Zdi se, da neguš sploh nc razpolaga več z nobeno redno vojsko. Grol Ci.ino jc / večjim številom letal preiskal vse ozemlje južno od Desja in je ugotovil, da abesinskih čet ni nikjer, ampak da jc videl lc male skupine vojakov, ki heže proti jugu in v notranjost dežele. Dcsje samo pa jc popolnoma prazno in ni bilo opaziti v njem nobenega živega bilja. Bombnfk nad Addis Abcbo \ddis Uteha. 13. apr. Davi ob 10 je preletelo nad abesinsko prestolnico 7 italijanskih letal, ki pn so se kmalu odstranila. Kmalu nato je priletel nad Addis Abebo trimotorni bombnik. Mesto je popolnoma izpraznjeno. Graziani namerava zasesti Addis 4bebo Addis Abcba, 13. aprila, b. Reuterjev poročevalec poroča iz Hararja, da so sedaj vsi znaki za skorajšnjo ofenzivo generala Grazianija dani. General Graziani je zbral jt/.no od Dagaburja okrog 1000 letal in 2000 motoriziranih tankov in topovsih vozov, s katerimi misli udariti proti II,i ; rarju, ga zavzeti ter v hitrih etapah korakati proti Addas Aabcbi, ki jo hoče zasesti. Maršal Badoglo je prepustil generalu G r a z i a n j u čast, da zasadi italijanski prapor na neguSevo palačo v abc-sinski prestolnici, češ, da jc bil general Gruzani tisti, ki jc s svojo velikansko zmago pri Ncgeliju zadel abesinski odporni moči smrtni udarec, ko jc porazil rasa Dcsto. Italija namerava potem kronati za novega cesarja rasa GnkSo ter se z njim pogajat' za mir. O sedanjem bivališču cesarje Hajlc Selasjcja, ki je zapustil Desje neznanokam ne obstojajo nobena verodostojna poročila. Ras Nasibu zmagovit v predprashah na «ugu Reuter poroča iz Hararja tudi, da sc jc četam generala Wchih paše, ki ie šef generalnega štaba južne armade, ki ji poveljuje ras Nasibu. prizadel Italijanom pri Dagaburju občutne izgube. Italijani so namreč pripravili silen sunek proti Snsabanehn, so se mestu tudi že približali in ga naskočili, toda elitne čete rasa Našibuja so jih vrgle iz mesta zopet nazaj. Levo krilo italijanske armade pa je napadlo utrdbo Dagabur, a jc bilo ludi odbito. Toda borba traja Se vedno naprej oi bitka Sc ni končana in jc verjetno, da so biic to lc predpraske, ki jim bo sledil sedaj glavni sunek Grnzianijcvc armade z letali in motoriziranimi četami. Proti jezera Tsana Agencija Štefani poroča, da so spet vse italijanske čete na severni fronti v pokretu. Prednje straže so že zavzele Kobo in prodirajo preko hudournika Golimc. Pa tudi glavni deli posameznih armiiskih zborov so že zapustili zavzete postojanke. Tako prodira prvi armijski zbor z vsem Irc-nom od Kvorama proti Kobu, tretji od Sokote proti Magdali. Oddelki, ki so zavzeli Gondar, prodirajo polagoma proti Tsanskcmu jezeru. Četrti armijski zbor pa čisti teren v Semijenskem gorovju. Singaporc, 13, aprila. AA. Letalec Mollison jc snoči malone postal žrlev požara. Zaspal jc v postelji s prižgano cigareto. Kmalu jc pričela goreti postelja in ostala posteljnina. Hotelski name ščenci so Mollisona v zadnjem trenutku rešili. Osla' je malone nepoškodovan. Washington, 13. aprila. AA. Pred Belo hiš' je prišlo včeraj do dcmonstracijh nekih ekstre mistov. Demonstracije so trajale skoro celo uro Šele po odločne-m nastopu policije so sc demon slrantje umaknili. Več oseb jc bilo aretiranih Dr. Stojadinovič med praznki Važna konlcrcnca z našim dunajskim poslanikom Bled, 13. aprila. n ulovljene in mirne velikonočne praznike i re/.iveli v velikem zadovoljslvu in veselju. :i if. ilr nam ie vreme prineslo takšno razo-j >. |a sn zaradi dežja in snega rajši ostali ,-oiua. K ljub temu pa je le prišlo precejšnje število ljubiteljev narave, ki so se sprehajali po 1. j-kiii ulicah v smučarskih oblekah in ki so odšli pozneje na Pokljuko, kjer je bilo vse polno siiurai jev. Motranja politika Avstrije Kdina pomembnejša konferenca, ki jo je imel predsednik vlade v praznikih je bila z našim opolnomočenim poslanikom na Dunaju Naslasije-vičem, ki je poročal Stojadinoviču o političnem položaju med našo državo in Avstrijo. Poslanik pa je že davi odpotoval ne svoje mesto na Dunaj. Kot je Slovenec že poročal, je bil na Bledu tudi minister brez listnice Vojislav Ujordjevif s šefom svojega kabineta ing. Arsičem, ki pa je že odpotoval v Belgrad. Dalje sta dospela na Bled brat g. dr. Stojadinoviča, narodni poslanec Dragiša Stnjadinovič in dr. Jure Koče, ki je bil sprejet od predsednika vlade. Danes popoldne je predsednik vlade napravil izlet v Bohinj. 1 Sturmscharen razorozene! Ali bo sledil tudi Heimivehr? Dunaj, 13. aprila. TG. Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg, ki je, kakor znano, vrhovni vodja organizacije Oesterreichische Sturmscharen«, je o velikončnih praznikih izdal dnevno povelje, v katerem oznanja popolno notranjo preosnovo tc pol-oborožene organizacije, ki ie bila bistveni del domovinske fronte in avstrijske milice. Kancler namreč naznanja, da sc bo organizacija iz polvoja-skega združenja spremenila v kulturno organizacijo. Društ^ morajo torej do konca tega leta oddati orožje, ki ga sedaj, ko je bila obnovljena vojska, ne potrebujeo več. Kaclerjev proglas med drugim navaja: Zvezna vlada ie že pred nekaj časa zapovedala, da sc morajo vse polvojaške organizacijo združiti v enotno mitično organiz-jcijo, imenovano »Avstrijski Hcimatschutz«. Potem takem prihaja potreba, da Sturmscharen preuredimo. Pokret bo ostal nedotaknjen, toda iz vojaskoobrambi.-jga polja se bo gibanje, ki je ' rrazito in načelno katoliško, potegnilo zopet nazaj ter se vrnilo na njeno polje, to je kulturno. Neš pozdrav ostane: Zvestoba! naše gc slo ostane: Avstiija! Istočasno s tein proglasom so bila izdana tudi že vsa polrebna povelja za razorožitev organiza cije. Tudi voditeljska mesta so hila razdeljena drugim osebam poveljniki pa so bili svojih služb razrešeni. Za kanelerjevega namestnika kot voditelja Sturmscharen je bil imenovan prosvetni minister dr. Pertner tako, da dobi ta mladokatoliški pokret sedaj, ko je odložil orožje, ludi na zunaj podobo izključno prosvetne organizacije Na Dunaju se sedej sprašujejo, če bo tudi Starhcmberg kot vodja Heimvvchra storil isto, kar ic storii kacler Schuschnigg. Razorožitev Heimvvehra bo zahtevala mnogo več odločnosti. Vojna bo kmalu „izbruhnila" Mrhn napoved irskega gent ruinega častnika Dublin, 13. aprila. AA. V Dublinu so včeraj bile velike demon.s'jacije v proslavo žrtev, ki so padle pri velikonočnem uporu lela 1916. Pri manifestacijah je prišlo do hudih neredov. Okoli 100 ljudi jc bilo ranjenih. Manifestacije so organizirali člani tako zvane irske republikanske vojske in komunisti. Do neredov je prišlo predvsem zaradi sodelovanja komunistov. ki so hoteli manifestacije izkoristiti za svoje revolucionarne svrhe. Nerede jc zlasti izzival komunistični poslanec Williem Gelecer iz fifske grofije v Škotski, ki |e neprestano ščuval maso in |0 napeljaval k nasilju Ljudje so, naščuvani od komunističnih provokatorjev. pričeli metali kamenje na povorko. Nastal je silen pretep. Tudi na pokopališču je prišlo d,o neredov. Tam je policija z velikimi težavami napravila red. „Samoslo?fia irska repiihliho" Načelnik irskega generalnega štaba polkovnik Morris Thoney je imel v Dublinu zelo oster govor proti Angliji in za ustanovitev samostojne irske republike. Zahteval )e, da naj se obe irski provinci 'družita v samostojno neodvisno republiko. V svo-iem govoru je tudi izrekel, da je prepričan, da bo kmalu Izbruhnila vojna. V tej vojni pa se Irska ne So več hori'a skupno z Ang'ijo, ampak bo svo|e orožje naperila najbrž proti Angliji sami. Anglija hoče poostrili sankcije proti Italiji London, 13. aprila. c. Današnji »Daily Tele-gvaj h- objavlja vest, da bo ministrski predsednik Raldvvin za jutri dopoldne sklical ožjo sejo ministrskega sveta. Sejo je zahteval zunanj: minister Fden tekom telefonskega pogovora, ki ga je imel r ministrskim predsednikom. Na tej seji se bo baje vlada deli • tivno odloČila, da je takoj treba poostriti sankcije proti Ita- liji ker je sedaj že jamo, da posredovalno delo edhora trinajstericc ni -.-spelo. Angleška vlada ™a sl-cr že izdelan načrt, ki naj bi se začel izvajati takoj, ko bi Zvczp nrrodov ugotovila, da posredovanje o dbors trimlolorice ne bo uspelo. Gre zdaj samo za to. da vlada sklene, da je treba ta načrt začeli izvajati. e zahtevale novo žrtev Na Kredarici se >e smrtno ponesrečil Stane Dolhar iz Ljubljane žalujočim sorodnikom pa naše iskreno večna luč, sožalje! Brat ponesrečenega Dolharjja pripoveduje: 7. nocojšnjim brzovlakoni ob tričetrt na 9 sn je vrnil brat |xmesrečenega Staneta Dolharja g. Štefan Dolhar v Ljubljano v spremstvu skupine, ki je odšla v soboto v Triglavske planine. Štefan Dolhm nam je dal obširno fiojusiiilo: V sobolo ob J2 smo odjiotovali iz. Ljubljano ter smo prišli ob tričetrt na 3 v Mojstrano, nato |ia smo odšli do Zgornje Krme, kjer smo nameravali prenočevati v koči, nismo pa vedeli, da je snežni vihar to kočo prevrnil. Spotoma nas je zajel vihar in smo tavali |k> snegu in viharju. Ko smo |>rišli na mesto, kjer bi morala stati koča, smo na svoje veliko razočaranje videli, da ne bomo mogli prenočiti v Zgornji Krmi ter da se na ta način ne bomo' mogli rešili. Zalo smo Sli I naprej in to je bilo približno ob 7.10 zvečer. , Drnovšek in Masle sta že pojirej izostala, z njima i pa sta bila še Lojze Furlan, trgovski pomočnik iz , Ljubljane in Rolf Adamle iz Kamnika. Jaz sem se, ko sem videl, da v zgornji koči ni prostora, odločil, da grem prol i Kredarici, ostali štirje pa , so rekli, da bodo nadaljevali pol do Staničeve ( koče. Stane )>a je potem, ko sem se že ločil od j skupine, dejal, da bo raje nadaljeval i>ol za me-■ noj ter je odšel po markirani |>oti proti Kreda-; riei. Ko sem dosjiel na Kredarico, bilo je okoli | 0 zjutraj, in sem videl, da brata še ni za menoj, : sem takoj alarmiral reševalno ekspedicijo. Reše-' valna ekspedicija je bila za nami že poslana, ker i so jeseniški reševalci sjKiznali, da se nahajamo I v nevarnosti in da bomo najbrž žrtev snežnega Ljubljana, 13. aprila Praznično razpoloženje, ki je skoraj nemoteno vladalo v Ljubljani od sobote pa do danes, je bridko prekinila žalostna vest. ki se je že snoči, še bolj pa danes, razširila po Ljubljani: planine so med prazniki zahtevale novo žrlev. Na velikonočno nedeljo je moral v objemu planin žrtvovati svoje življenje 23 letni jamarski pomočnik Slane Dolhar iz Ljubljane. Vrli mladenič je padel v onih planinah, ki jih je vse življenje tako zelo ljubil in katerih redili gosi je bil. Slane Dolhar se je odpravil na veliko soboto zjutraj ua pol. V njegovi družbi so bili njegov nekoliko starejši bral, akademik Štefan, dalje knji-goveški pomočnik Ivan Masle, krojaški mojster Milan Drnovšek in bakroliskar Mirko Pukl, vsi iz Ljubljane. Namenjeni so bili v triglavsko pogorje. Odšli so že do Kredarice Joda po poti jih je zajel snežni vihar, ki je nastopil v soboto zvečer. Skupina je tavala skozi vihar ter iskala zavetja in rešitve. Že proti jutru je Stane omahnil nad neko skalo ter padel v globino. Dobil je lažje rane, ui se pa mogel več dvignili ter tudi njegovi sjiremljevalci niso mogli do njega. Sporočili so mu, da gredo po reševalno ekspedicijo v dolino. Po napornem tavanju so spremljevalci dospeli v Mojstrano ter takoj sklicali reševalno eskpedlcljo. Ivo je la ekspedicija med največjim neurjem v nedeljo popoldne dospela do ponesrečenca, je bil ta že mrtev. V mrazu in viharju so mu omagale zadnje moči ter je izdihnil. Ekspedicija je truplo prenesla v dolino. Truplo prepeljejo v Ljubljano Pokojni Stane Dolhar se je rodil 1. 1913 na Iteki, |io starših pa je bil pristojen v Ljubjano, kjer je preživel skoraj vse življenje. Lani avgusta je odslužil vojaški rok, nato pa je stopi I v službo kot jiasarslii pomočnik pri svojem svaku Menceju, pastirskem mojstru v Šiški. Mil je zelo 1 ineteža. Zato smo dobili na Kredarici Se reševalno dober delavec, Bil je ludi precej izobražen, saj je j ekspedicijo, ki je takoj pod vodstvom dr. Mihe dovršil meščansko šolo z malo maturo. Planine je t Potočnika in številčno |ietih i vzljubil že izza otroških let. Stalno je hodil v naše mož odšla po markirani |>oli navzdol ter res našla brata nezavestnega. Brat je bil v zadnjih vzdihljajih. Vzklikal je jx) meni: »Štefan, Štefan! To so bile njegove zadnje besede. Reševalna ekspedicija jo odnesla brata v smeri proti Mojstrani, ker bi bila pot proti Kredarici mnogo liolj naporna, kajti navzgor bi eksjiedieijn v snežnem viharju potrebovala najmanj dve do tri ure. Trii|ilo bo ponoči prepeljano v Ljubljano in Ih) |Miloženo v mrtvašnici na Vidovdanski cesti (Zavetišče sv. Jožefa) in ne tnko. kakor |>oročnmo na drugem mestu, v mrtvašnici pri Sv. Krištofu. gore, se živahno udejstvoval kot foto-amater; v njegovi zapuščini je cel kup njegovih posnetkov s planin, bodisi naravnih prizorov, bodisi planin-skili skupin. Pokojni Stane Dolhar je bil vrl katoliški mladenič ter je živahno sodeloval pri nilade-niškem krožku na Rakovniku in je bil zelo agilen član nogometnega kluba Korotan. Pokojni Stane zapušča |>oleg ostalega sorodstva Se dva brala in tri sestre. Njegova smrt je zbudita pri vseh, ki so ga poznali, najgloblje sočutje s prizadetimi. Vrlemu mladeniču naj sveti Olajšanje avtobusnih ta fes Belgrad, 13. aprila, m, Minister za javna dela dr, Marko Kožulj je po proučitvi pritožbe zveze ; avtobusnih podjetij radi prehudih laks in dajatev . kakor tudi na podlagi mišljenja poverjenega mu | ministrstva na podlagi pooblastil v. čl. 65 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust, sep- j tember, oktober, november, december 1935 ter ja- | nuar, februar in marec 1936 izdal odlok, da se v odredbah ministrstva za zgradbe št. 16.940-35 za plačevanje doprinosa za prekomerno izkoriščanje javnih cest z. avtobusi vnesejo naslednje naslednje spremembe in dopolnila: t. ČL 2 se menja in se poslej glasi: "Potni doprinos se oddaja na vozarino v višini: za linije, ki so konkurenčne železnicam, 6 odst. za linije delno konkurenčne drž. železnicam 4 odst.. za linije pa, ki niso konkurenčne železnicam, pa 3 odst. Pod vozarino se razume kakor cena vozne karte tako ludi cena prevoza prtljage ali blaga. 2. Čl. 3 se doda sledeči odstavek: »Ob priliki določevanja doprinosa morajo lastniki avtobusnih podjetij predložiti potrdilo pristojne oblasti o tem, v katero kategorijo spada predmetna avtobusna linija«. 3. Prvi odstavek čl. 4. se menja in se glasi: , Potni doprinos bodo pobirale banske uprave, j načrtih približno šest let. Pri gradnji bo zapo- vprašanja. Predor bo velikega pomena tako za Francijo, kakor za Italijo in Švico. Nh čelu odbora strokovnjakov je član instituta in bivši glavni ravnatelj tehnične službe v letalskem ministrstvu. Odbor je že predložil vrhovnemu svetu za javna dela svoje poročilo. Predor bo vezal dolino Arve v Franciji in dolino Dore v Italiji. Severna odprtina Im pri Chamoiiixu 1035 m visoko, južna odprtina pa v višini 1305 m. Predor bo dolg 12.600 m in širok 8 in |>ol metra. Dve tretjini potrebnega denarja bo dala neka francoska bančno-indMtrijska skupina. Vložena glavnica se bo amortizirala v 50 letih. Bodoči predor Im> takorekoč že od prvega dne aktiven. Prva leta hi namreč pobirali še posebno predorsko pristojbino. Stroški bodo znašali |>o dosedanjih proračunih kakih 200 milijonov frankov. S predorom bodo zvezani važni gospodarski in trgovinski interesi. Posebne koristi bi imela severna Italija, zlasti Lombardija, ki bi stopila v neposredne gospodarske stike s Francijo. Dalje bi predor koristil tudi deželam jugovzhodne Evrope, zlasti |>a jadranskemu priniorju. Prizadete države, Francija, Italija in Švica so že dale svoj načelni pristane'; in soglašajo tudi s tehničnimi pogoji tega načrta. List pričakuje, da bodo |>redor začeli graditi že letos. Gradbena doba bo trajala |ki dosedanjih Vplačani znesek bo ban. uprava razporedila teh- ! »lenih nad pel tisoč delavcev, ničnim oddelkom in občinam.« Te spremembe in dopolnila stopijo v veljavo s tem, da se objavijo v »Službenih Novinah«, veljajo pa že od 1 aprila 1936. Poljski zdravnik laže? Avtomobilska nesreča gasilcev Osem gasilcev pod avtom, šfiri" v bo ništvco hoten, ker se ponesrečenci niso mogli izkopati iz- nnd vozila Morali so priti ljudje ter jih rešiti, uniči je dobila nov gasi.sk, d vozil 1 bi|. lri tJn zclo nevanlc po. avto. katerega so danes dopoldne preizkusili gasil- §0 jjh mariborski reševalci morali pre: Maribor, 13. aprila Gasilska četa v Kamilici je dobila nov gasilski ci. Za poskusno vozi jo se je prijavilo 8 | ,jati v svojir^ avtomobilom v bolnišnico. Najbolj in sicer so se odpeljali prol. sosedni Selnici. Ko so , P" ' Jei, poveljnil< kamniških gasilcev 31 let- se vozili na slemenu pred gostilno Golob na pov- j se je pmesiecii^ove j^ ^ ^ > ^^ ^^ ratku proti Kamilici, je avto na ostrem ovinku k - 40 lctni železničar Gašper zavozil z vso močjo v strmino, kar jc bilo usodno. ; » , , n škodbe „a glavi in po rokah Na ovinku ga je prevelika brzina na mokri cesti ; Kajzer ki je: o i že1zni£ar Hinko Žunko, ki vrgla vstran in avto je s prvim kolesom zadel v , er aesm ^ , (cr 31. obcestni kamen ter je zaradi udarca'eksplodirala j ^P0^3^^, Vjlazer, ki si je močno poško pneumatika, kar jc zo|iet avto pognalo ua drugo si ran cesle. Ponovni udarec pa je povzročil, da so i eksplodirale vse tri pneumatike in avlo je vrglo ka- j kor pri eksploziji v zrak tako. da se je obrnil ter pokopal vse gasilce pod seboj. Prizor je bi! stra- Gršbi oredsednih vlade umrl A.ic-.«, 13. aprila, c. Grški ministrski predsed-■lil. Obmerdzis je umrl. Ko ga dopoldne ob pol 10 • • m bito iz njegove spalnice, je šla družina poni- 'al ali še spi. Demerdz-is jc bil pa že mrtev. ?'■:! avniki so ugotovili, da je Demerdziss zadela ir. r.icer že v teku noči. .|„rij II. je takoj pozval k sebi vojnega , -.,)'.: rcnci-ala Metaksasa in ga zaprosil, da naj .■!:,! vlado na istih osnovah, kakor jo jc imel i . vljcno pokojni Demcrdzis. .večer ie general Mctaksas sestavil novo vla-!, l,i je bila takoj zaprisežena na dvoru. Pred-vi <:'c in zunanje ministrstvo jc prevzel ,..,• Mctaksas. Vsi člani Dctncrdzisove vlade so ■ :,.,•!! svoje porlfclje. Tudi Metaksasova vlada ',ila nevtralna napram strankam v parlamentu, j :cia ministrskega predsednika Demerdzisa !o pokopali jutri dopoldne. CttHps zbežal Mcxico, 13. aprila. AA. Bivši predsednik Cal-s svojimi pristaši zbežal iz Los Angelesa v ,111 Di'-.go. Sin bivšega predsednika republike Al-• < ci.i Cilles, katerega prošnja za povratek v do-ino je bila prav lako odbita, je vendarle odpotoval iz Brovvnvillea v Texasu v Mehiko, do val obe roki. Ostali pa so odnesli precej strahu. Škoda na avtomobilu jc znaliia, ker jc novi avto skoraj popolnoma razbit. VeKka noč v Bel^rndu Belgrad, 13. aprila, m. l etošnji velikonočni prazniki, ki so za katoličane iu pravoslavne jiadli na iste dni. so dali naši prestolici res izraz prazničnega razpoloženja. Delo je počivalo vsepovsod. V notranjepolitičnem življenju je vladalo pravo politično zatišje. Posebnih političnih konferenc ni bilo ra/en prijateljskih sestankov ob priliki medsebojnih čestitanj za praznike. Vsi člani kr. vlade razen notranjega ministra so prebili praznike izven Belgrada. Kakor vsa 4a leta so tudi letošnjo veiiko noč proslavili belgrajski katoličani zelo slovesno. Na /eliko sobolo so bile po vseli župnijah velikonočne lroccsije, v župniji Krista Kralja jc bila velikonočna procesija v soboto ob 6 zvečer. Te procesije se je udeležilo veliko število katoličanov in korpora-tivno se je je udeležilo tudi članstvo Prosvetnega društva iti Slomškove družine. Kakor vsako leto, jo jc tudi letos povzdignilo zelo ubrano pelje slovenskih usmiljeni« in članic Slomškove družine, katerih je bilo v procesiji nad 200. Članic Prosvetnega društva ga. Cvarova in Orampovčanova sta se udeležili procesije v slovenskih narodnih nošah. Opazilo se je zelo, da se je procesije udeležilo nad 200 katoliških gimnazijk. Lepa ie bila tudi velikonočna procesija v soboto zvečer pri slovenskih zaristih na Cukarici. Razpis zdravniških sfužb Kralj, baltska uprava sporoča: Razpisujejo sc sledeča službena mesta zdravnikov-uraimikov pripravnikov pri banovinskih bolnišnicah in sicer: dve mesti v splošni bolnišnici v Mariboru, dve mesti v javni bolnišnici v Celju, dve mesti v javni ženski bolnišnici v Novem mestu ter po eno mesto v javni bolnišnici v Slovenjgradcti in v Ptuju. — Poleg tega se razpisuje služba zdravnika v združeni zdravstveni občini Rogaška Slatina in Oplot-nica. Prosilci za službena mesta |iri banovinskih bolnišnicah morajo imeti jioleg splošnih pogojev za sprejem v bnnovinsko službo dovršeno pripravljalno dobo (staž), prosilci za službo zdravnika zdravstvene občine pa poleg tega vsaj 6 mesecev bolnišnične prakse iz porodništva in ginekologije. — Prošnje se naj vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 20. aprila 1936. Spori v Belgradu Belgrad, 13. apr. m. Za velikonočne praznike so tukajšnji nogometni klubi priredili nogometni turnir, na katerega so povabili tudi dunajsko moštvo »Hakoah« Na velikonočno nedeljo sta igrala v predigri Bask in Jugoslavija. Tekme pa so bile tako nezanimive, da je okoli štiri do pet tisoč gledalcev predčasno zapustilo igrišče. Zasluženo je zmagal 13ask : Jugoslavija s 4 : 3. V glavni igri pa je BSK v precei slabi in mrlvi igri premagal dunajsko Hakoah z 2 : 1 (1:1). Gostje so igrali tipično dunajsko igro Na današnii dan sta pa v predigri nastopili moštvi Hakoah : Bask. Dunajčani so zmagali z 2:1 '1:1). V glavni tekmi oa sta nastopila stara rivala BSK : Jugoslavija. RSK ic zmagal s 5:1 (2:1). Osebne vesti Belgrad, 13. aprila, m. S kraljevim ukazom ic postavljen v 5. pol. skupino za svetnika v prom. ! joldne i/ hiše žalosti, Ulica na Grad št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani. 13. aprila 1936. Žalujoči ostali. Spori o praznikih Tahte tenis Ilirija komb. ; Hermes Uomb. 8 : 8 Ljubljana, 13. aprda. V dvorani bivšega holela Tivoli, kjer trenirajo llirijani, se je odigral danes dopoldne, mesto napovedanega dvoboja dveh t ibljanskih reprezentanc, dobro uspel turnir kombiniranih moštev Ilirije in Hermesa. Dvoboj bi bil mnogo privlačnejši, če bi sodelovali tudi naši reprezentanti: ker p« odru ' sta nastopiia naša rivala v naslednjih postavah: Ilirija: Nagv, Geržinič, Smerdu in Grošel]. Hermes: Kosmina, Grbec, Kovač in Puterle. Rezultat odgovarja popolnoma poteku posameznih iger. V ilirijanskem moštvu sta sodelovala novinca Smerdu in Grošelj ter dokazala, da ima pomladek pri Iliriji izvrstno šolo. Smerdu obvlada že jako lep drive na vorhandu in backhandu ter obeta postati prav kmalu zelo uporaben igrač. Grošlju manika še tehnika, toda njegova vztrajnost in borbenost nam jamčita, da jo bo kmalu pridobil. Obema je bil to prvi nastop. Nagy se še pridobil. Obema je bil to prvi nastop. Nagy se še ni opomogel od dolgega premora ter le počasi prihaja v formo. Izmenjava stila niu bo dobrodošla, vendar zahteva mnogo treninga. Geržinič gre vedno težko preko prvih partij, potem se pa vigra in je vsakomur nevaren. Pri Hermežanih Sta bila Kosmina in Kovač najuspešnejša. Prvi je bil handicapiran, ker je moral igrati z gumijastim raketom, radi česar je bil njegov poraz proti Smerduju najbrž samo slučajen. Kovač ie bil tudi tokrat zelo zanesljiv prinašalec točk. Nekoliko ie razočaral drugače zelo dobri Grhec, ki je bil v vseh partijah nesiguren. Zdi se, da premalo trenira. Isto velja tudi za Puterla. Rezultati partij so naslednji: Nagy : Kosmina 0 : 2, proti Grbcu 1 : 2, proti Kovaču 2 : 1, proti Puterlu 2:0; Geržinič : Kosmina 0:2, proti Kovaču 0:2, proti Grbcu 2:1. proti Puterlu 2:0: Smerdu : Kosmina 2:1, proti Kovaču 0:2, proti Grbcu 1 : 2, proti Puterlu 2: 1; Grošelj : Kosmina 1 :2. nroti Kovaču 1 : :2, proti Grbcu 2:1, proti Puterlu 2 : 1. Turnir je pokazal, da bi bilo zelo posrečeno, če bi se zopet priredil turnir med vsemi 'jubljan-skimi table teniškimi klubi, pri katerem bi Ilirija in Hermes sodelovala s svojima drugima garnitu-nma. Mariborski šport Prvi dan velikonočnega turnirja Maribor, 12. aprila. SK Železničar jc na svojem stadionu za praznike priredil nogometni turnir, na katerem so sodelovala prva moštva vseh mariborskih klubov in dobro moštvo 7Wicncr Sportfreunda z Dunaja. Žal je prvi dan deževje deloma pokvarilo prireditev ter preprečilo večji obisk občinstva. Kot prva sta nastopila stara rivala 1SSK MARIBOR : SK RAPID 0:2 (0:1) Tekma je bila prav zanimiva. Moštvo Maribora jc v polju imelo mnogo več od igre, toda napad jc šc lako zrele situacije pustil neizrabljene. Pri Ra-pidu je tokrat dominirala obramba, posebno stari Barlovič je bil zopet v visoki formi. Napadalna vrsta Rapida je imela glavno moč v Heleru in Klo-basarju. Zadnji je bil ludi akter obeh golov. Sodil je ®s. Nemec brez off-side pravil. Drugi par sta tvorila WIENER SPORTFREUND, DUNAJ : SK ŽELEZNIČAR 2:5 (1:1) Že takoj v začetku je videti, da so gostje tehnično izbalancirano moštvo. Njihov lepo premišljen napad v 9 minuti zaključi desna zveza s krasnim strelom pod prečko, Mahanje jc prepozen in žc je 1 : O za goste. Železničarji prično z energičnimi napsdi, ki pa šele v 3. minuti po Konradu obro-de z uspehom t : 1. Gostje forsirajo nizko igro kratkih pasov. Tempo je izredno hud in ga dunaj-čani le s težavo vzdržujejo. Tudi so v borbi za žogo malo mehki. V drugem polčasu nastopa Železničar s Hermanom na golu. Ta se takoj v začetku izkaže z metanjem ler ob tej prilki izgubi ž.ogo, ki jo posebna desna zveza gostov spravi v mrežo 2:1 za Dunaj. Sedaj prične Železničar z generalno ofenzivo. Napad za napadom se vali proti vratom gostov. V 15. minuti Pavlin ostro strelja, žoga gre pod trebuhom vratarja v gol 2:2 V 33. minuti Lado lepo strelja s krila, od prečke odbito žogo vzame Konrad volej ter neubranljivo poviša na 3 : 2 za Železničarja. V 36. minuti Pavlin iz teka ostro strelja, vratar gostov more strel le odbiti. Konrad je na mestu in že je žoga v mreži, rezultat 4 : 2 za Železničarja. Občinstvo živahno bodri svoje moštvo. Dunajčani so brez prave moči V polju sicer zelo lepo igrajo, toda v 16 meterskem prostoru končuje njihova umetnost. Tik pred koncem Lado še preteče svojega halfa in beka ter v ostrem kotu zabije pod prečko in postavlja končni rezultat 5 : 2. Občinstva le okrog 400 oseb. Drugi dan WIENER SPORTFREUND i SSK MARIBOR 4:3 (2:2) Tekma je bila zanimiva le v prvi polovici, ko sta se oba nasprotnika še nekam trudila, V drugi polovici pa je bilo zgolj nabijanje žoge sem in tjc. in so bili gledalci tako nad igro gostov kakor tudi domačinov razočarani. Sodil jc Vcsnauer dokaj ležerno. Bržkone je sama igra vplivala tud na njega. V finalu turnirja pa sta se srečala stara nasprotnika SK ŽELEZNIČAR : SK RAPID 3:2 (2:1) Prva polovica igre jc bila odigrana v hitrem tempu in ic bilo moštvo SK Železničarja v precej šnji premoči. V drugem polčasu pa jc prešel v lahno pre moč Rapid, vendar pa so njegovi številni napadi ostali brezuspešni. Sodil je Bizjak, ki jc imel včasih slabe momente. Bil pa je nepristranski. Navzlic lepemu vremenu je bilo kakih 500 gledalcev. Dva poraza češkega nogometa Rapid (Dunaj) : Sparta (Praga) 5:1 (5:1). Tekma se jc vršila na Dunaju. Slavila (Praga) : Oradea (Bukarešta) 0:2 (0:0) Tekma je bila v Bukarešti, Deževni velikonočni prazniki Priprave težkoatletov za olimpijado v Berlinu Letošnje državno prvenstvo posameznikov ie končano. Vršilo se je v Belgradu, Somboru in Mariboru. Dobili smo nekaj novih državnih prvakov, kei so stari rutinirani borci proti pričakovanju odpovedali. Posebno je bilo veliko prcsenčenie, ko Maratonec Pirher, ki je imel v poltežki kategorij največ izgledov, sploh do finalnih borb ni prišel, ker so ga že prej izločili mnogo slabši konkurenti. Ker jc tehnični odbor Jugoslovanske težko-atletske zveze uvidel, da jc samo tekmovanje za državno prvenstvo premalo, da bi se mogla izbrati že reprezentanca za olimpijado, je sklenil, da bo priredil več izločilnih tekem. Na teh in pa na predstoječih mednarodnih nastopili, naj hi se pokazala prava moč naših atletov, kar se iz samega državnega prvenstva ni moglo razvideti, ker so tam igrali važno vlogo tudi drugi motivi, kakor velika oddaljenost nekaterih krajev prireditve (Belgrad in Sombor), bolezen nekaterih atletov ki so bili zalo v slabi formi (Pirher, Maraton) itd. Prvo tako izločilno tekmovanje se bo vršilo 19. t. m. v Zagrebu v priredbi Zveze. Na to tekmovanje so pozvani po štirje atleti iz vsake kategorije, razen težke, kjer jc reprezentant že določen (Nagy, Sombor). Od Slovcnccv so na to tekmovanje pozvani Pirher in Vidic (poltežka kategorija) in Ivanič (bantam), vsi člani Maratona, Maribor. Na tej izločilni tekmi se bo izbrala reprezentanca za mednarodno tekmo z Grčijo, ki sc vrši 2. maja v Atenah. Z nekaterimi eventualnimi iz-premembami bo poslana ista tudi na mednarodno tekmo s Poljsko, ki se vrši 16. in 17. maja v Ka-tovicah. Ta slednja bi sc morala vršiti že v začetku aprila, pa jc Zveza smatrala za potrebno, da jo preloži na poznejši termin, ker ni mogoče tako hitro pripraviti ekipe, ki bi našo državo mogla dostojno reprezentirati v Poljski, kjer jc ta šport na visokem nivoju, V zvezi s turnejo na Poljsko so predvidene še tekme Zagreb : Varšava v Varšavi in dva nastopa v Češkoslovaški. Za mesec julij bo Zveza najela trenerja ino-zcmca, ki bo temeljito pripravljal takrat že izbrano sedmorico za olimpijado. + ŽSK Hermes. Občni zbor kluba sc vrš'. dne 15. aprila ob 19 v dvorani hotela Miklič. Vabijo se vsi člani, da se občnega zbora udeležijo, Isto tudi člani SK Sloge. Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se poka-zujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitie naravne Pr anz-Josefove grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shuišanie. OrI res S. br .HM74/85, Domača telovadba V Ljubljani Ljubljana, 13. aprila. Dva neznana kmetska pregovora sta se letos uresničila: prvi pregovor pravi namreč: Božič za sleno, velika noč za pečjo, drugi pregovor pa pravi: Pustna nedelja lopa. velika nedelja grda. Resnično že dolgo nismo imeli velikonočnih prnz tijkov ob tako neugodnih vremenskih razmerah kakor letos. Velika solila je še nekako bila v redu iu so ljudje se motil i nn sprehod ler so se ludi v izrednem številu udeležili velikonočnih procesij, ki so bile po večini na veliko soboto popoldne. Te procesije so bile izvršene v najlepšem redu, duši je nekatere, kakor frančiškansko in šentjakobsko, ki so bile pozneje kakor stolna, pričel motiti dež. Druge procesije, ki so bilo napovedane za nedeljo zjutraj, pn so se po večini vršile kar v cerkvah. Od sobote zvečer pa do danes opoldne je skoraj nepretrgoma deževalo, nn planinah in na vseh bližnjih hribih pn je pričelo polnimo snežiti. Razni ljudje, ki so bili v nedeljo popoldne na Krimu ali Kureščku, so se vrnili slabe volje ter so pripovedovali, da leži na teli hii-bil za dobro ped snega. Ko se je danes okoli poldne v Ljubljani nekoliko zjasnilo, pa so ljudje z začudenjem opazili, du so pod snežno odejo celo taki hribi kakor Katarina, Tolslec in deloma celo šmarna gora. Nič preveč niso bili ljudje lotos na vdušeni, da bi v takih množinah delali Izlete, kakor je bilo običajno prejšnja leta nn velikonočni ponedeljek. Kakor smo že ominili, se je izvršila stolna procesija v najlepšem redu. šla ji' po Mestnem Iren. Najsvetejše je nosil škof dr. Rozman. Procesije so se udeležlii najvišji predstavniki oblasti v Ljubljani, lako ban dr. Natlačen, divizijonnr general Ncdeljkovič, mestni župan dr Vdlešič s skoraj vsemi občinskimi svetovalci, številen častniški ■ zbor. tukajšnji konzuli, predsednik apclacijskega sodišča dr. (iolia. železniški direktor dr. Fatur. predstavniki vseli drugih oblasti, raznih korporacij, društev, kntol. akademsko starešinstvo, mnogo katoliške mladine številna društvu in zelo mnogo t občinstva. Pri procesiji sla sodelovali dve četi vo-i inkov z vojaško godbo. Zastopniki mestne občine in drugih oblasti so I sodelovali pri drugih procesijah, kakor pri šenl-peterski, frančiškanski in trnovski. Pri trnovski župniji je pntrou mestna občimi, ki jo je zastopal podžupan dr. Ravnihar. Oh še bolj neugodnem vremenu pa so se vr-i šile letos zaobljubljene potresne procesije, ki so I bile v nedeljo popoldne. Kljub slabemu vremenu ! pa so iz vseli ljubljanskih župnij šle množice slr-| njeno v cerkev sv. Jožefa, kjer so opravile za-oblujbljene molitve. V Mariboru Maribor, 13, aprila Slar kmečki pregovor Zelen božič — bela velika noč« se je letos žalibog obistinil. Takih velikonočnih praznikov ljudie že dolgo nc pomnijo Že veliki teden ni obetal nič dobrega, v soboto pa je . .u o ii*' i/pod neba in |e de"jvie neprestano do ponedeljka zjutraj. Ko so sc danes zjutraj megle dvignile in je zopet posijalo solnce, so Mariborčani strmeli. Bela odeja je pokrivala Pohorje in Kozjak globoko doli v doline, kjer se je mešala belina snega z zeleno barvo mladega bukovja. Sneg ie zapadel do višine 600 metrov in se je tudi obdržal. Na vrhu Pohorja jc snega skoraj za pol metra, ludi v mestu in okolici je v nedeljo mestoma naletaval sneg. po to. — Tudi sijaj cerkvenih slavnost' je bil pod vplivom vremena prizadet. Odpadle so slovesne procesije pri mariborskih župnili cetkvab ler se je vršilo vstajenje samo v svetiščih. Slovesnosti Vstojenja so se udeležili v stolnici predstavniki vseh mariborskih oblasti in društev. — V duhovnem oziru pa se je Maribor na letošnjo veliko noč lepo pripravil. Redkokdaj so bile cerkvene slovesnosti v velikem tednu lako obiskane kakor letos. Zlasti pri sklepni postni pridigi v stolnici je bilo ogromno ljudi. Posebno razveseljiv jc bil letos napredek v delavskih četrtih magdalenskega predmestja. Menda je malo v Mariboru svetišč, kjer bi bilo opravilo velikonočno sv. spoved toliko ljudi, kakor je bilo to v mali kapelici v železniški koloniji. Ganljivo je bilo opazovati, s kako vnemo se jc celo predmestje pripravljalo, da bi bila proslava velike noči čim slovesnejša. Ker je kapelica že zdavnaj pretesna, so se dogovorili s svojim dušnim pastirjem g. Obržanom, da bo velikonočno sv. opravilo na prostem, na velikem igrišču otroškega vrtca. Ves teden so ljudje pripravljali, da bi prostor čim lepše uredili in okrasili. Ze1' 'Iiičarska vod . Drave ie ohljuhila svoje sodelovanje pri obeli mašah, pevski z.bor bogo-slovcev bi nastopil in lako bi bili letos mariborski delavski revirji na edinstven način proslavili dogodek Vstajenja. Deževje in mraz pa sta jih tudi za ta veliki praznik potisnila nazaj v tesnobo kapelice, lako da jc v ljudeh šc močneje vzraslo prepričanje, da sc mora nova cerkev za ta prede' čimprej zgraditi. Smrt v plamenih gorečega hleva Maribor, 13. aprila. Pri posestniku Skrabotu na Zgornji Polskavi je izbruhnil okoli poldneva požar, ki je uničil hišo j in gospodarsko poslopje. Od raznih strani so pri-I šli ljudie gasit, vendar niso uspeli proti razbesne-1 le mu ognju, ki je povzročil nad 40.000 Din škode. Med požarom nihče ni pogrešal domače gospo-' dinje in tudi potem, ko je bil ogenj že zadu en, ni v razburjenosti nihče opazil, da poscslnice Ane Skrabot ni nikjer. Ko so pa gasilci po požaru razkopavali ožgano slamo in zogljenelo tramovje na zidovih gospodarskega poslopja, so naleteli na grozotno najdbo. Med ostanki žarečih tramov so zagledali kup ožganega mesa ter z grozo ugotovili, da jc to človeško truplo, kateremu so zgorele noge do kolen, roke in glava in le trup je šc ostal ves črno oJ.gan. Bili so to ostanki domače gospodinje, ki jc našla strašno smrt v plamenih na gorečem hlevu. Njen mož jc bil v času požara odsoten. Bila jc sama doma, ko so izbruhnili plameni na hlevu in ie • olovo hotela sama oogasili , da se jc poškodoval na desni rami in desni strani glave ter na levi nogi pod kolenom Reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico. Are'acija Defravdanla. Danes zjutraj ie bil v Ljubljani aretiran 34 letni trgovski zastopnik Albin K., doma ir Semiča. Tega M,|ed.iie novomeško okrožno sodišče zaradi uradne poneverbe. Ljubljanska policija bo Albina izročila novomeškemu sodišču. Samoumor pod vlakom. V soboto ob pol H zjutraj jc vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Vrhniki, povozil neko mlado žensko, ki jc skočila pod kolesa lokomotive. Vlak jc žensko popolnoma razme-saril. Policja jc ugotovila, da jc samomorilka 19 letna Marija Gregorčič iz Ljubljane, ki je Izvršila samoumor v trenutni duševni zmedenosti. Policija jc dala truplo prepeljati v mrtvašnico na Viču. Dva para nogavic, najdena v soboto oh pol 2 popoldne pred tfasilskiin domom v Šiški, ena črna pregrinjalka za foto-kamero, najdena v ponedeljek ob pol 8 na Tyršcvi cesti Oboje se dobi pri najdi-teljici Gabr.šček, Tržna ulica 5. V Ljubljanski bolnišnici so umrli: Tnrk Josip, 77 let, bajtar, Ravnice 2. obč. Cahar: Retes (iregor, 4") let, delavec, nestalno bivališče; Bernik Leon, :)1 let, zasebni uradnik. Sv. Florijana ul. I: Mavric 1-Torijun, (Ki let, kovač, nestalno bivališče; Smuk Alojzij. 10 let, poljski dninar. Rorovnk I občina Polšnik, okraj Litija; Ponič Marija. 51 let, žena pekov, mojstra, Boh. Bistrica 70; Pluninšek Franc, 55 let, dninar. Žalna pri Višnji gori: Ce-rar Dominik, 1 leto. sin delavcu, Selo 17, občina Ihan pri Kamniku: Pišek Marija. 35 let, žena posestnika. Bevke 11: Brešič Alojzij, 25 let, kroj. jio-močnik. Celje, Lava 1: Kogej Ivana. 20 let, žena zvan. drž. žel.. Zalog 7. obč. Polje: Učakar Franc, 29 let, brzojavni delavec, /,g. 1'reker 55 pri Liliji Radio Programi Radio Ljubljana t T orali, 14. din ila. 1:! Odlomki i/ zvočnih Filmov (iploAiV). - 12.15 Vremenska ititpovf^l, poročilu. K". Nii»|h>vc<1 (*wvsn, objav« s|>orcda. obvosllin. KI. 1"» Slo venski biseri (ploMtf-). 1-1 Vremensko ponn-ilo, bor/n; ločajd. — 18 Kibftkj sok-slaviji (irosp. Ha/-i<\ F/jubljivna), 'Jn Prem* i/ oipere i/. Ziujn-ba v I. (Mlinom: (iJattlmno i»n*la.van ic (trosp. Vilko riiinar), v 11. (nlmoru: Vremeni n na pove*i. porodila, obiiavn prporedn. Dragi program** Toni, H. a/niln. Rrlifrarf: Xar»mlne izv- ini. Iftiske ronviue.c. 21.30 Slovanske *kln«lb»\ TTadijtki orkester. 'Acrfjich: '.'0 1'renos 17. o-p^re. IhtnnJ: 2fi Klie domovine a-v.Htrij^Vi zvoki. — £>.K» Komorna, tria-^ba. -- 'i.1,'*) I'hv»ne plo^ee. - Ruriimpctfo: 20.20 Li.<7,t.ove klavlrnke skladbe. — 21.30 Ork«'8t.rn>lna jrlnsba. 'I.!.tO 1'b -na *fia.slm (plotfee). Trxt-\tiln),. NI..T. Lrhnrjeva operoU •(Mpans-kn ]julMWn-, nnt/> plev nn elasbri, f?itn flori: 17.1 fi Pomladni konertrt. 20..T. Orke.nl ralna ffla.sbn, J2.15 IMeKna jrl»*«bft. Prnt/o: lfl.10 .Inžna k.ri peMra glasba. — J0.20 Zb<. 21.10 Orkestralna uJa-sba. 23.15 IMorttV. ff/rJrn 20,10 ^imfonirni koneert, 22..10 P1<*or. Stanič. Angela, Štefan. Jože in Anica, bratje in seslre — in ostalo sorodstvo. + Naznanjamo žalostno vesl, da nas je naš ljubljeni bral in stric, gosraid LETTIC EVGEN steklar danes, dne J3. aprila 193«, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 5 popoldne iz. hiše žalosti, Jernejevu cesta 19. Ljubljana VIL, na pokopališče k Sv. Križu. — Ljubljana, dne 13. aprila 1936. Žalujoči »stali. Na veliko noč je nehalo biti zlato srce naše nadvse ljubljene Jane Kenda i, i m s mi dijakinje S. T. S. Zapustila nas je neutolažljive, v cvetu mladosti in odšla večno pomlad- Na zadnji jioti jo spremimo v torek, dne 14. aprila w popoldne iz. hiše žalosti, Ambrožev trg 3, na pokopališče Sv. Križu. L j ubl j a na--Bovec, dne 13. aprila 19:36. Kenda Ivan in Viktorija, starši. Milko, brat in ostalo sorodstvo Spomini ftorošfeegcs žili Janeza Leta 1894 so prenehale fužine v Lipici, ki so bile znane daleč naokrog rn so obstojale žc celili slo let. S tem jc mnogo ljudi izgubilo zaslužek in krilil. Železno industrijo so koncentrirali v Do-navicu na Zg. Štajerskem. Po letu 1894 so v Lipici še par let izdelovali verige, potem so pa tudi lo delo opustili. l eta 1896 je bil postavljen v Lipici čez Dravo nov železni most, ki jc stal deželo 80.000 goldinarjev. Med boji za Koroško je bil ta most razstre-1 jen, pozneje so ga zopet popravili 12 junija 1900 jc umrl g. Klemen Markec, nadučitelj na Rudi; 15 let jc blagonosno tu deloval v šoli in na sadnem vrtu. Meseca julija 1902 jc bila na Rudi v farni cerkvi primicija g. Janeza Hojnika, seda, župnika v Koprivni nad Črno v Mežiški dolin, Slavnostno pridigo je imel č. g. msgr, Valentin Podgorc Obed ie bil pri Pučeju v Lipi, povabljenih gostov je bilo okoli sto. Cela slovesnost se je vršila dostojno in pri lepem vremenu, ljudstva |e bilo vse polno. Na belo nedeljo leta 1904 se je zelo slovesno obhajala prva stoletnica posvečenja romarske cerkve na Lisni, posvečene Materi božji. Lisna gora «toji v šentpeterski fari, pol ure od fare. Slo-resnost je bila združena s tridnevnico, ki sta jo vodila dva patra kapucina. Na belo nedeljo so prišle procesije in ljudstva je bilo toliko, da je mora p. kapucin zunaj cerkve pridigovati. Fantje od I isno so lo slovesnost proslavili z močnim streljanjem. 80 kg smodnika so za to porabili. Leta 1908 jc bila šola na Rudi jwr,večena, na pritličju so pozidali prvo nadstropje in v jeseni je bila otvorjena trirazredna šola. K otvoritvi, ki se jc vršila neko nedeljo meseca novembra popoldne po blagoslovu v cerkvi, je prišel okrajni komisar iz Velikovca g. Laszowsky (po očetu 1 o-ljak). Jaz sem šolo blagoslovil in imel primeren nagovor. Potem jc govoril g. komisar in g. nadučitelj Katnik. Jaz. sem govoril slovensko, ona dva pa nemško. Prvi učitelj tretjega razreda jc bil g Schelandcr, Nemec. V 1. razredu sc jc poduce-valo prvi semester še slovensko, drugi semester pa že nemško i v II. in III. razredi, se je poduče-valo pa čisto nemško, razen krščanskega nauka. Vtem lelu se jc ustanovilo tnd. »Katoliško kmečko izobraževalno društvo za Rudo, St Peter in okolico,. Društvo je prirejalo zborovanja s poučnimi govori in gledališke predstave. Nasprotniki so naše prireditve kmalu zaceli napadati in so imenovali posmehljivo naše igre ,-Kasperlteater«. Kmalu so pa začeli tudi sami prirejat, tak Ka-špcrlteater« pri Škofu na Rudi. namreč nemške gledališke predstave. Leta 1911 je izstopil iz katoliške Cerkve Ja-nez Orcšnik, šc mlad kmet, pd. Mavhlar Podgoro, in pristopil k protestanlizmu. Nek, prijatelj ali sorodnik v Mariboru ga je k temu nagovarjal in lako daleč zapeljal. Obiskoval le prej kmetijsko šolo v Velikovcu in stanoval pri nekem nevarnem človeku v mestu, bil je prevzetnega duha. Pozneje jc prodal svojo domačijo tujcem in žalostno končal s samoumorom. 1.cta 1912 je bila cerkev na Rudi na novo pobarvana in poslikana. To delo je stalo 1200 kron. 2. Med svetovno vojno. Preganjan in zaprt. Leto 1914. To leto se jc začela svetovna vojna. Na Rudi so bile to vojno leto. kakor tudi v poslednjih letih, velike rekvizicije živine, žita in še mnogo drugih reči. Jaz sem moral oddati lepo kobilo akoravno sem jo za vožnjo in oranje polja neobhodno potreboval; dobil sem za njo samo 850 kron. Žila sem moral oddati 11 melerskih slotov, čeravno jc pri gospodarstvu samo 25 birnov po-setve. Oddajali smo morali polagoma tudi slanino, zabelo, jajca itd., in sicer po tistih nizkih cenah, kakor je vlada predpisala. Oddati sem moral tudi eno kravo za klanje. Te rekvizicije so spravile moje čedno gospodarstvo čisto na kani. Šlej (pozneje) so bile predpisane šc lako imenovane mlinske karte in sc je smelo lc toliko ..ita v mlin dajali, kolikor je bilo predpisano in neobhodno za živež potrebno. Kdor jc imel molzne krave, je moral tudi mleko za mesta oddajati po predpisani ceni, ravno tako tudi jajca fetc 1916. Ker so Nemčija in zavezniki (Avstrija! Bolgarija in Turčija) začetkoma povsod zmagovali, je Nemcem in nemškutarjem tudi v zaledju na deželi začel greben rasti in so jeli Slovence šc bolj preganjati, kakor poprej, /.oper men- so napravili celo zaroto; povod za to so si vzeli od cerkvene slovesnosti na cesarjev rojstni dan 18. avgusta 1916. Kakor drugekrati, povabil sem tudi tokrat vse javne zastopnike in urade na Rudi k cesarski sveti maši v farni cerkvi na Rudi ob 8 zjutraj Ua bi bil bolj na varnem, poročal sem že začetkom avgusta t, 1 na škofijstvo, da se od leta 1909, odkar je šola dobila tretji razred, pri cesarski sv. masi od strani učiteljev in nemčurjev vedno godijo demonstracije na ta način, da medtem ko se na koru cesarska pesem slovensko poje, pa učitelji z otroci pri oltarju nemško pejejo. To da jc naravnost pre-ziranje slovenščine. Predlagal sem škofijstvu, naj sc cesarska pesem poje najprej slovensko, potem pa tudi nemško. Škofijstvo jc ta predlog potrdilo in ukazalo to odločitev uradom ludi naznaniti, kar sem tudi storil. Po tem odloku sem se ravnal, opravil sein sv. mašo z blagoslovom, po zadnjem blagoslovu pel Te Dcum laudamus, pri prvih besedah cesarske pesmi ostal še pred oltarjem, potem sem pa s:l v zakristijo, misleč, pojte kakor hotele, saj laz. nisem dolžan med petjem preti oltarjem oalali. Spominjal sem se besed škofa dr Kalina, ki Je nekoč rekel: »Der Priester ist niclil verpflichist vvohrend der Kaiserhymne vor dem Oltar zu blei-ben (duhovnik ni dolžan med cersarsko himno ostati pred oltarjem)«. Da bi hotel s lem cesarja žaliti, to mi še ua misel ni prišlo. Po maši je bilo vse mirno in tiho in se pri meni nihče ni kaj pritožil, saj tudi m bilo nobeni, ga vzroka za to. Cesarska slovesnost sc je lepo in dostojno opravljala, lepše, kakor druge krali, eer-kveni pevci so lepo peli in učitelji tokrat ni-o v.c demonstrirali, kakoT druge krati, marveč so slovensko petje pri miru pustili in šele potem nemško zapeli. Pa ravno lo jih je jezilo, da niso smeli !e-monstrirati in so orožniškega stražmojstra Jožefu Raspotnika našuntali, da ie vložil zoper mene pritožbo zaradi razžaljenja Veličanstva na vejo jaško sotlnijo v Beljaku. O lem jaz nisem kar . irriu. nor. |k»I. in nar. «lr. S br. 15485, .£,. V. vs'ed