Zgodnja Katollšk rerkfen list* Danic« iahaja vsak potek na celi poli, in velj/i po poeti s« celo leto 4 gld. 60kr., sa pol leta 2glti. 40kr., za rfieflr t:. ! jjlu. 30 kr. ▼ tiskarni (M sprejem« a na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gold.; akn zadene na ta dan praznil: izid* Danic*-____dan poprej. Tečaj XXVI. V Ljubljani 12. kimovca 1873. MbTsv! Rrara rera in laznjive vere. Nič ni bolj nezapopadljivo kakor muhasto obnašanje liberalcev v oziru na vero. Ali je vera res tako vnčmarna zadeva, da bi se smela na stran pušati? Če je Bog vredno spoznal za-volj razširjanja in ohranjenja prave vere svojega Sina na svet poslati in tolikemu terpljenju podvreči, da bi se ljudje po veri zveličevali; ali se sme potem veri še kaka časna reč, kaka časna zadeva in korist vštric staviti? Človeka z zdravim umom o tem še prašati ni treba, ker vsak pametni v6, da z večnimi dobrotami se Časne nikoli primerjati ne morejo. Sedanji čas pa je ena pervih brig pri liberalcih ta, da bi vernim ljudem pamet zmešali in neprevidne v svoje mreže zapletli z lažnjivimi nauki in vodili v oziru na vero. Liberalci so molitev zavergli, ti nesramni liudie z molitvijo svoje gerde burke brijejo in smešijo ljudi, kteri z molitvijo neskončnega Boga častč; vera pa je dar Božji, ki mora človek veliko moliti, ako ga hoče ohraniti, ki ga je zastonj dobil in brez svojega lastnega truda. Kristjan si postal brez lastnega prizadevanja, ne boš pa kristjan ostal brez lastnega dela in truda! Ker je veliko ljudi, ki ne zndjo dani sv. vere ne ceniti in ne zanj moliti in prositi: zato je veliko novih nejevernikov in brezvernikov. „Brez vere pa ni mogoče Bogu dopasti", iu: „Kdor ne bo veroval, bo pogubljen". Da človek vero skazuje, mora res verovati od Boga razodete resnice, spolnovati sveto postavo Božjo, kakor sveta Cerkev uči in mu verovali in živeti zapoveduje. Kje pa je mogoče, da bi to storil tisti, kdor sv. Cerkev zaničuje, v kteri je ohranjena sv. vera, kteri je Bog izročil zaklade in pomočke zveličanja? Prava vera je toliko imeniten dar Božji, da tega noben jezik izgovoriti, nobeno pero popisati ne more! Razodeta je bila prava vera v pervo od Boga Adamu, ki ie bil pervi človek. Naslednjič jo je Bog oznanoval očakom, včasih po angelih, razodeval jo je po prerokih, ki so s čudeži in s prerokovanjem skazovali, da so od Boga pošiljanj, da jim je od Boga navdajano to, kar učijo. Kakor je resnica le ena sama, tako mora biti le ena sama vera. Če ena vera reče, en sam Bog je; druga pa pravi: več je Bogov, je obdelano, da obča ve ne morete pravi biti. Ce ena pravi: Ne ubijaj ; druga pa: „Ubijati smeš, je čisto očitno, da obe ne morete pravi biti! Če ena pravi: MLe eno je potrebno____ iŠite najprej Boga"; drugi pa pravijo: „narodnost je perva"; je očitno, da oboje ni resnica. Pravo vero zamoremo najti le samo v sv. rimskokatoliški Cerkvi, ker le ona sama ima ohranjeno čisto in nedotaknjeno razodenje Božje; le samo to je vstano-vil Jezus Kristus, pravi Bog in pravi Človek, in razširjali in oznanovali so jo aposteljni in njih nasledniki do današnjih dni. Ona sama ima resnične znamnja, ki so nam porok, da je ta vera res od Boga razodeta. Te znamnja so: edinost, svetost, vesoljnost in apostoljstvenost. V resnici je rimska Cerkev edina; zakaj vsi dobri katoličani, če tudi so po vsem svetu raztreseni, imajo ravno tisto eno in edino vero, en in ravno tisti nauk, in so podložni enemu in ravno tistemu poglavarju, ki ie rimski papež, ki kakor vesoljni oče gospoduje in vlada vso katoliško deržino. — Povsod so ravno tisti pomočki zveličanja: ss. zakramenti. Berž pa ko kdo prične nauke mešati in ne sprejme vsih, je že ločen iz Cerkve kakor nepravo zerno, kakor ljulika. Tako se je zgodilo poslednji čas z Dollingerjem in drugimi odpadniki ter s tako imenovanimi „starokatoličani". ki so se jeli puntati zoper lastno svojo Cerkev. Vsak pod-učeni ve, da ti 1 i udje so ravno tako malo „starokatoli-čani," kakor malo so razkolni greki „staroverci", — le slepiti hočejo ljudi s tem imenom. Ravno tako vsak podučen katoličan ve, da berž ko kdo rogovili zoper papeža in ga noče več spoznati za poglavarja sv. Cerkve, se je taki že ločil od katoliške edinosti, on ni več v občestvu svetnikov, ne več v katoliški družbi: on ie razkolnik, ločenec ali šizmatikar. V resnici nezapopadljivo je, kako brez premislika v tako nezmerno važni reči nekteri delajo, ko govore, pišejo zoper papeža, namestnika Kristusovega ter narod motijo! Pohujšanje je neznansko in odgovor strahovit za tiste, „ki tergajo Kristusovo obleko, ki je njegova Cerkev." Vsak tedaj naj ve in pomni, če papeža ne časti in ne spozna več za vesoljnega poglavarja sv. Cerkve, če mu podložnost, pokoršino in spoštovanje odreče : da taki ni več v edinosti sv. katoliške Cerkve, — on je razkolnik. Varite se toraj zapeljivcev, ki gerdo govore ali pa pišejo zoper rimskega papeža, kteri je namestnik Jezusa Kristusa. Sveta mora biti cerkev, da je prava. Sveta je po svojem začetniku Kristusu: sveta po svojih naukih, ki jih priznava in uči; sveta po svojih zakramentih, ki jih deli. Sveta je, ker jo je neštevilno svetnikov s prestavnimi čudeži iu svetimi djauji razsvctlovalo ob vsih časih, ker je več milijonov mučencev, poterjevanih od Boga, nji v spričevanje svojo kri prelilo. Sveta ie katoliška cerkev, ker vse svoje drage sinove in hčere k svetosti napeljuje in jih želi posvetiti. Res je, da voj-skovalna Cerkev ima tudi še slabe, ima tudi še j^rei-nike (ne pa vendar krivovercev, ki se njenim naukom ne podveržejot v sebi, ktere bode izločila š<- le zmagovalna Cerkev, ker tukaj je čas vojske in poskušnje. Madeži posameznih udov njene lepote ne morej«. ska liti, naj si so Uki madeži nad nizkimi in višimi, ali tndi naj višimi; tukaj ima vsak še prostost: storiti dobro ali hudo, ker bres prostosti je zasluženje nemogoče. Zato je tudi Kristus poglavariu sv. Cerkve dal pred-pravico nezmotljivosti v nauku; ni mu pa dal pred-pravice negrešljivosti. Vesoljna, katoliška mora biti prava Cerkev, ker obsega vse kraje in vse čase. Jezus Kristus je obljubil, da njegov evangelij se bode oznanoval po vsem svetu, in res vidimo, da rimsko-katoliška Cerkev ima svojih otrok po vsem sveta, ki so v terdni zvezi in edinosti s papežem in spoznavajo nauk, ki se oznanuje po vsem svetu. Ta cerkev je za vse čase, med naj strašnejšimi kervavimi preganjanji je imela svoje vernike po vsih krajih ver ali manj, kakor v mirnih dobah. Na Japonskem se je več stoletij celo po pregnanih in pomorjenib duhovnih ohranila. Na Francoskem je proti koncu unega stoletja vse mesarske klanja cJ*. jih prostomišljakov niso mogle zatreti. Sedanji čas so skor vse katoliške vlade vero zapustile in postale ,,koufe3ijonsIoznea ter ne delajo razločka med pravo vero in med krivimi verami. Zraven tega so se prikazali liberaluhi, ki se razodevajo za očitne sovražnike svoje lastne vere, ker vidijo, da jim vera žepov ne polni in k tolstim službam ne pomaga. (Naj bi pa to bilo, precej bi vzeli „gebetbucne" v rok<\) So tudi taki, ki vero odrivajo in pravijo: za narodnost je v pervi versti skerbeti. To so nekaki ma-likovavci. In lejte! pri vsem tem, da vse, kar ima, bi djal, veči inoč, je veri herbet obernilo. vender katoliški narodi v veri ne pešajo, temuč se še bolj za vero vnemajo in še z veči serčnostjo jo očitno pričajo. Ravno te dni je pravil neki gospod, ki je bil na Dunaju, da je sicer na tako močno pojudenem Dunaju vidil, s koliko pobožnostjo so obilne množice na glas molile po cerkvah 40urno počeševanje sv. Rešnjega Telesa, zaporedoma moški in ženske; da je bilo vsak dan po cerkvah prav veliko ljudi pri sv. Obhajilu (tudi prav veliko moških, gospodov; ne le samo veči del ženskega spola, kakor v poškricani Ljubljani); da so pri prenašanju ss. zakramentov v novo Cerkev z veliko pobožnostjo na glas peli itd. Prava cerkev je poslednjič apostoljska, zakaj ves njen nauk je od Jezusa in iz apostoljskih časov - od uka o sv. Trojici pa do papeževe nezmotljivosti; če so mnogi nauki v cerkvenih zborih bili bolj pojasnjeni in določeni, zato ne more nihče reči, da so novi, da niso apostoljski. Spriče vanje 19 stoletij skazuje popolnoma in do čistega, da Jesus Kristus je bil postavil sv. Petra poglavarja sv. Cerkve in da on in drugi aposteljni so bili razširili nauk sv. evangelija po vsem svetu. Za sv. Petrom so nasledvali papeži, ki so brez preterganja vladali Kristusovo Cerkev do današnjih dni. Za drugimi aposteljni so nasledvali škofje, ki so vsak čas in v vsakem kraju bili z verniki vred s papežem en ovčnjak, zakaj spoznavili so Kristusa za naj višega nevidnega Pastirja in poglavarja, rimskega papeža pa za Njegovega namestnika in vidnega poglavarja sv. Cerkve. To predstvo rimske Cerkve je za nas katoličane neizrečeno veselo in tolaživno, zakaj le sama naša Cerkev stopa od Pija IX nazaj od papeža do papeža pa do sv. Petra, apostoljskega poglavarja, ki ga je bil Kristus sam postavil kakor nezmotljivega po-glavarja vesoljne apostoljske Cerkve. (Konec nasl.) M*offiert v bivše pruske obravnave o tako imenovanih cerkvenih postavah. Ker sedaj po Pruskem taki šum ženejo, kako bodo katoličane z novimi (ne-)verskimi postavami stiskali in terli, kar so tudi že dosti po turško začeli, toraj no bode škodovalo se nekoliko nazaj ozreti v posnetek zadevnih obravnav o tej reči. Ravno te obravnave bojo pokazale, če ima res Bizmark toliko prijatlov in toraj veliko upanja, da bi konečno zmagal s svojim divjim samosilstvom. Omenjena postava je bila v spodnji zbornici sprejeta z 226 glasovi proti 108. To je spoštljiva manjšina. V gosposki zbornici je sicer tudi zmagala, pa s slabo večino, namreč s 93 glasovi zoper 63. Strašno se je natezala vlada za to zmago, ki bode njen padec prej ali poznej. Poterjeni pruski patrijoti, kakor grof Lippe, baron Manteuffel, bar. Zedlitz-Neukirch in drugi so glasovali s katoličani zoper Bismarka. Grof Landsberg je imenoval te postave deržavi sovražne, necerkvene, ne-nemške, ki begajo ljudstvo, ne morejo pospeševati veljave vladarjeve; katoličani pridejo v obupni stan: ali svojemu Bogu nezvesti biti, ali pa postavam pokoršino odreči. Nenemške so postave, kor budijo verski razpor in pri tem je nemška edinost nemogoča. — Od tacih mož naj bi se učili patrijotizma tisti, ki hočejo res Av« strijani biti in ne razdiravci Avstrije! ZedSitz je kaj resnično opomni), da že s šolsko nadzorsko postavo, s kancel-paragrafom je cvangeliška cerkev škodo terpela, ne pa katoliška, kterazarad svoje čverste edinosti lahko zaupljivo v prihodnost gleia. „Liberalizemu ima lepo besedo „svobodo" v ustih, skušnja pa uči, da le gospodovati hoče. — Bizmark se je v odgovoru med drugim zlagal, da se na pruskem Poljskem v šolah pobija nemški jezik, zato blezo, ker se Poljci nočejo in ne morejo od danes do jutri ponemčiti. To je taka, kak-)r na Slovenskem: vender še huje, ker ima Bizmark veči moč. — Grof Lippe je rekel: Mi smo s to premenjavo na potu revolucije in mi trinožimo katol. Cerkev in tudi evangeliško; tega trin jŠtva pa se jest nočem vdeležiti... (Hort, hort!!) Pl. Senfft Pilsa^h pravi, da evangeliška cerkev je s tem v veliko veči nevarnosti, kakor pa katoliška. Ta predlog ima prav za prav jugovsk vir. Od grofa Galena mora Bizmark naravnost slišati, da mogunski škof govori ravno nasprotno tega, kar mu je Bizmark podtikal. (Pravi poštenjak — ta Bizmark!) Kar se tiče nezmotljivosti, je to čisto notranja cerkvena zadeva. — Pl. Kleist Retzov tudi odgovarja Bizmarku: To je neresnica, da te postave vere in cerkve ne tičejo. Cerkev ni samo od unega sveta, ona je od Boga postavljen, s svetnimi udi previden organizem za ohranjenje in izročevanje resnice... Na strani pravice stoji božja moč, toraj naj se pač izprašujejo, preden boj začnč ... Če bo tak/ se delalo, nima cerkev nobene vstavne brambe več pred deržavino samovoljnostjo. Kar se tiče prepira s škofom Kremencem, bo moral evangeliški cerkveni vrad ravno tako delati, kakor škof. — Ugovarjalo se je tudi z vatikanskim sklepom in sillabusom... ali kancler je sam rekel, da oklic nima nič v sebi. Ali se sedaj sme iz tacih razlogov začenjati vojska na življenje in smert s katoliškimi podložnimi? — Vravnava kultusministra, kteri poznanski škof nasprotuje, naj se res zaverže, ker verstvo se mora učiti v maternem jeziku, kteri edini do serca gre... Tudi so zavračali na češ-načelno so vraži jivost katol. cerkve do deržave. Toda potem takem bi nikoli ne bili smeli z njo mird sklepati, nikoli kraljevih patentov v njeno zavarovanje dajati, potem se morajo katoličani iz Nemčije iztirati! Ako tega nočete, pustite jih živeti! — V takem pomenu t'e govoril ta pošteni protestant Čez pol drugo uro. Naj »i se pač mnogi avstrijanski izdajavci svoje katoliške Cerkve od njega kaj učili! — Grof Krasaov je skazoval, da te predložene cerkvene postave protč človeškemu dražinstvu, ker oberajene so soper njegovo naj terd-nejši brambo, »oper cerkev. Baron in prejšni ministerski predsednik Mantenffel ne razume, kako so mogli cerkvene postave delati brez prašanja cerkve, kar je vender potrebno, ako se imajo med cerkvijo in deržavo meje vravnavati, kakor se govori. Bizmark je rekel, da se praša, ali bo „kraljestvo" ali „duhovstvo" („Konigthum" oder „Priesterthum"), po njegovi misli pa bi se veliko prej moralo reči: ali „kraljestvo" ali „derhal" (Konigthum oder Proletariat). On (govornik) vč, da njegov glas se mu bo na visokem mestu za zlo vzčl, meni pa se s tim tolažiti, da mu bode kmali na drugem mestu odgovor dajati od tega, kar je delal, kakor od svojega glasovanja, toraj bo glas oddal zoper predlog, kteri cerkvi žuga hudo škodo. To so le nekteri stavki iz govorov zoper Biz-marka in bizmarkovstvo. Spoznati pa mora vsak: dokler so taki možje na Nemškem, liberalstvo in frajmav-rarstvo ne bo nič opravilo. K sklepu pa moramo še pristaviti silovito tehtne besede, ki jih je izustil med drugimi grof Prašna v zbornici, namreč: „Zgodovina uči, da vse rovarstva so se z ~ogovil-stvom zoper Cerkev pričele, in z rogovilstvom zoper kralja končale." Ta neoveržljivi pregovor, z zlatimi čerkami natisnjen, naj bi se tudi avstrijanskim liberalnim poslancem v zbornici na steno obesil. Na PoznanBkem je med katoličani le ena sama stranka, odkar je jel Bizmark tako gerdo s katoličani počenjati. Duhovstvo, plemstvo in ljudstvo se skušajo nadškofu adrese vdanosti zbirati in pošiljati. Liberalno babilonstvo se kaže zmiraj bolj červovito. MBopM med rimskim in francosko-cesarskim dvorom pod Nopoleonom I. leta 1808-(Dalje.) Kardinal deržavni tajnik Gabrielli piše vitezu Al-berti-nu, opravniku italijanskega kraljestva, in nazna-nuje vžaljenje sv. Očeta, da je Napoleon svoje žuganje spolnil. Ta mogočni vladar, v čegar roke so Njih Svetost sami pred altarjem žezlo in palico pravice položili, je tako deleč zašel, da je zoper vso pravico pa-ežu naj lepši del še ostalih dežel ugrabil, namreč, Urino, Mačerato, Jakinsko in Kamerino. Dalje pravi po besedi: Ali kako se je mčglo začudenje sv. Očeta še le množiti, ko so vidili, da tisti cesarski sklep je bil spisan en dan poprej, kakor pa opomba gosp. Cham-pagny a. Po tem tedaj je bila osoda (rop) štirih okrajin že določena še preden je minister svoje predloge ponovil in svoj odgovor na to dobil. Njih stermenje se je še bolj zvikšalo, ko so vidili, da pravdni vzrok tega oropanja se stavi v to, ker se sv. Oče vedno branijo z Angleži vojskovati se, in z italijanskim in napolitanskim kraljem zvezo storiti. Neprenehoma pa so Njih Svetost naznanovali, da ne Njih visoka čast, kakor služabnik miru in namestnik Bogd miru na zemlji, ne Njih lastnost kakor poglavar sv. vere, kakor vesoljni pastir in občni oče vsih vernikov, ne svete postave pravice, ki jo morajo varovati in braniti kakor opravnik Bogi, vira vse pravice, Jim ne dopuste pristopiti k stalni vojni zistemi, in še manj vojske napovedovati britanski vladi, od ktere niso ne nar manj razžaljeni. Sej sv. Oče so vendar njegovo veličanstvo živo prosili premisliti, da oni nimajo sovražnikov in jih imeti ne smejo, ker so Kristusov namestnik, ki ni prišel na svet sovraštev podžigat, ampak jih zatirat, in da ne morejo za vselej sebe in naslednikov zavezovati, da bi se po cesarjevi volji za tujo reč vojskovali Sej Njih Svetost so vendar tucU omenili neštete škode, ki bi se godila veri, ako bi se stalni zavezi pridružili ; sej so dali prevdariti, da brez omadeianja svoje časti, brez nakopovanja splošne sovražljivosti, in brez izdajstva svojih dolžnost in svoje vesti se niso mogli v nevarnost postaviti, a ponudeno zvezo postati sovražnik vsacega vladarja, tudi katoliškega, in prisiljeni biti zoper njega se vojskovati. Ali vsi z očetovsko pohlev-nostjo razloženi razlogi in ugovori se se poslušali niso. Nadalje je prav čverstvo iz zgodovine in drugotno overžen in zavernjen Napoleonov ugovor, ki pravi, da korist obojnega kraljestva in pa prid italijanske in na-politanske vojne zahteva, da njune zveze ne loči nobena sovražna moč. Napoleon je papežu tudi zabavljal, kakor smo vidili v poprejsnih dopisih, da Karol Veliki je papežem podaril njih posestev, to pa „v blagor ker-šanstva, in ne v korist sovražnikom naše svete vere" Na to lisičnost je papežev tajnik to-le odgovoril: Zadostno znano je, da uni veliki in slavni samovlada^ čigar spomin bode Cerkev vedno blagrovala, sedaj posiljenih okrajin svetemu Prestolu ni podaril. Znano je, da rimski papeži so v veliko bolj davnem času od jutrodeželskih cesarjev zapušene ljudstva s tim v posest vzeli, da so se jim te ljudstva prostovoljno pod-vergle. Znano je, da poztaejši čase so Locgobardi posedli razvlado Ravensko in Pentapoliško, v kterih so bile tudi papeževe okrajine; Pipin, Karola Velikega slavni in bogaboječi oče, pa jim je te dežele zopet vzel in jih je s podarilnim pismom povernil papežu Štefanu; znano je, da uni veliki cesar, svitlost in občudovanje osmega stoletja, pobožnega in velikoserčnega djanja svojega očeta Pipina kratko in malo ni preklical, temuč ga je pod Hadrijanom odobril in poterdil, in da on, ne da bi rimski Prestol njegovih posestev ropal, je veliko več na to mislil, odtergane mu zopet pridobiti in pomnožiti jih. Znano je, da je celo v svojo oporoko djal razločno postavo za svoje sine, da naj te posestva z orožjem branijo, in da svojim naslednikom ni nobene pravice prideržal, da bi smeli tisto preklicevati, kar sta on in njegov oče Pipin storila v korist Stolu sv. Petra; da njegova volja se je obračala na to: rimske papeže braniti zoper njih sovražnike, ne pa jih siliti, da bi si sovražnikov z draženjem nakopavali; da deset po Ka-rolu Vel. preteklih stoletij, tisuč let mirnega posestva, stori odveč vsako nadaljno preiskovanje; in ko bi tudi uni pobožni vladar namesto une okrajine nazaj dati, ali jih naravnost darovati, jih bil le v blagor keršanstva povernil ali daroval; sej je teda> vender bolje ravno za nje, ali bolj prav reči, za blagor katoliške vere bolje, da sveti Oče z vsimi žive v miru, da ničesar jeze ne dražijo, in se ne vtikajo v nobene poiitiške prepire. Ako se je zoper tiste papeže toliko ropotalo, kteri so tudi v naj pravičniši reči se vojskovali, sv. Oče ne umejo, kako bi se Jim to v pregreho štelo, ker se branijo, ko Jih vender nihče ne draži, samo po tuji volji v vojskini stan veri in svojim podložnim v škodo se postavljati. Sv. Oče ne morejo zakrivati britkosti za vol j raz-žaljenja, ki se jim godi v omenjenem določilu, v kterem je na koncu rečeno, da podarilo Karola Velikega se ni zgodilo v prid verskim sovražnikom, in Jih tako krivičijo, kakor da bi s tira verske svete koristi izdajali.*) Ali ne počenjajo Napoleonu I. po-iobno sedanji Tomhi preganjalci, ki se duhovnom krohotajo: Vera ni v nevarnosti, le Vi »ami jo v nevarnost spravljate? To kri videnje je sv. Očeta globoko v dalo seglo, ki že čez tri leta preganjanje terpč, in terpe pa ravno sa blagor vere in za spolnovanje dolžnost svoje apo-stoljske službe ... Terpč, ker določnih in večkrat ponavljanih načel niso mogli priznati, t. j.: da sv. Oče so sicer Rimski nadvladar, Njegovo veličanstvo (Napoleon) pa Rimski cesar; da sv. Oče so Njegovemu veličanstvu v svetnih rečeh podverženi, kakor je ono Njim v duhovskih rečdh; da cerkvena deržava je lastnina francoske cesarske der-žave in njihov del itd. Slovesne prisege, ki so jih sv. Oče p:isegli za ohranjenje prostosti in nenavezanost, ki ste tolikanj potrebni za blagor katoliške vere in svobodno zverše-vanje Njih duhovne oblasti, so Jih resno odvračevale, da tako razdjavnih in škodljivih načel niso odobrili. Terpe preganjanje, ker niso se mogli zediniti z zahtevo Nj. veličanstva, da naj bi za zmiraj volili toliko francoskih kardinalov, kolikor je treba, da bi se z njimi napolnil tretji del sv. kolegija; zakaj s tem bi pod kopali podlago njegove vstanove, segli v samostojnost Svoje duhovske oblasti, ter bi odperli pot k tistim nezgodam in razporom, ktere Kristusova Cerkev toliko obžaluje ... Če se to more imenovati izdajstvo zoper sveto versko korist, bo sodil Bog, Cerkev, sedanji in nastopni svet. V daljnem skazovanji pravi kardinal, da nobena okolišina ne more opravičiti ugrabljenja papeževih dežel. Rimska cerkev je lastnica teh posestev, ne papež, kteri jih ima le obvarovati in braniti. Ta cerkev je od pervih pomirivnih dni za Konstantina po pobožnosti vladarjev in ljudstev v začetku dobivala obzirne posestva, pozneje pa tudi dežele. To se je dogodilo po posebni previdnosti Božji, da je Cerkev svojo duhovno vlado zamogla opravljati z veči častitljivostjo, svobodo in vspehom. To Cerkev zdaj hočejo potlačiti in spolno-vanju njenega božjega pervaštva zaderžke staviti. Sv. Oče ne morejo dalje zadosti obžalovati, da v tem trenutku, ko Napoleon rimskemu Prestolu ugrabljuje del njegovih deržav, zraven žuga s svojim zakonikom (postavodajskimi bukvami), zoper kterega se je dostikrat pritožil cerkveni poglavar, pa zastonj, ker obsega ukaze, zlasti v ozire na zakon in zakonsko ločitev, ki so nasproti postavam Cerkve in evangelija. Nadalje so overženi Napoleonovi razlogi zarad potnih listov papeževega poslanca v Parizu in zarad preganjanja kardinalov, kterih praznost in hinavšina je že tako očitna. Kdo ne vidi, pravi kardinal, da ta na-redba ima namen, Njih Svetosti nemogoče storiti, da bi zamogli še svoje svete dolžnosti spolnovati, da hoče Njih sveto starašinstvo razrešiti, cerkveno vlado zmesti, in sv. Očetu ugrabiti poslednje tolažilo, naj dražje osebe pri težkem in že podvezanem spolnovanji Njih službe. Papež ni le samo škof v Rimu, kakor je bilo tudi neprav rečeno; temuč je ob enem pastir vesoljne Cerkve, ima toraj pravico izmed vsih narodov na zemlji voliti si služabnikov in sodelavcev svoje apostoljske službe. V resnici že od začetka keršanstva rimsko du-hovstvo ni bilo zbirano samo izmed Rimljanov, ampak iz vsih narodov, kar je očitno iz števila tistih, ki so v pervih štirih stoletjih rimske Cerkve zasedali prestol sv. Petra. Poslednjič Njih Svetost glasno in v obličji vesoljnega sveta kličejo in oporekajo zoper posiljenje svojih deržav. Slovesno naznanujejo, da je to ugrabljen je krivično. neveljavno in brez moči; da postavnim lastninskim in posestnim pravicam Njih Svetosti in Njihovih naslednikov iz tega ne more izvirati nobena škoda, in ako Jim nasilstvo jemlje njih izverševanje^ da vender oni le-to v svojem pomenu nepoškodovano ohranijo, ter sv. Prestol zamore zopet djansko posest v roke vzeti, kadar bode dopadlo zvestemu in pravemu Bogu, ki s pravico sodi in se vojskuje... Is Kvirinala 30. sušca 1808. IVovo poganstvo obeta omiko, svobodo; razširja divjašt?o iu sužnjost. Ako prebiraš liberalne časnike novega kopita, o vsaki priliki naletiš na vodila in načela, ki jih prepisujejo iz socialistov, prekucuhov, rudečkarjev, in si domii-ljujejo, kdo vč, kaj so novega povedali. Marsikaj hočejo vediti, samo tega ne ved6, da sami nič ne ved6, — saj nič prida ne. Silijo nazaj v poganstvo, ne vedo pa, da v poganstvu je naj veče trinoštvo. Zaveržejo vlado „iz Božje milosti" in čenčajo o vladi iz ljuške milosti in naa-obiasti; ne ved6 pa, da ravno v rimskih iu greških demokracijah je bilo naj manj svobode. Merzi se jim nad „kerškansko prostostjo" in hvalisajo prostostne vzore Grekov in Rimljanov. Kedar slišijo o svobodnjaških republikah nekdanjih časov, si mislijo neki clisium poli-tiške svobode, da ji ni enake; bilo pa ni dosti druzega, kakor sužnjost, zanikarnost, zatiranje nezmožnih. Naj veči del prebivalstva pri njih ni imel nič, prav nič po-litiške prostosti. Manjšina je vživala svobodo, in to svobodo je zidala na nesvobodo, na potlačenje večega dela Crebivalstva. Naši novi svoboduharji, ki hočejo svo-odo na brezverstvo in nejeverstvo staviti, v pohlepji po gospodovalstvu niso ne za dlako boljši od ajdovskih trinogov. Oni hočejo ljudstvo osvoboditi od vere, da bi ga potlej toliko ložej sami sebi podjarmili. Atenska deržava je v času svojega naj večega cveta štela kacih 500,000 prebivalcev, in med njimi je bilo 135,000 svobodnih in 365,000 sužnjev. Korint je imel 460,000 sužnjev, mali otok Aigina 470,000. V Rimu je bilo primeroma manj sužnjev, pa vender obilno. Pod Avgustom je mesto vesoljnega sveta imelo 2,265.000 duš, in sicer 1,275.000 svobodnih, 50,000 tujcev, 940.000 sužnjev (C. Hock, rom. Gesch. I, 2. p. 390). Marsikteri bogati meščani so imeli na tisuče sužnjev. C. Cecilij Klavdij Izidor, izprostenec, je v svoji oporoki zapustil svojim dedičem 4,116 sužnjev, 3,600 volov in krav, in druzih goved 257,000 (Plin. XXXIII, 10, 135). Ni toraj čudo, ako so govorili o Čedah dekel in o legijonih sužnjev. Kako vse drugač je delala in dela katoliška Cerkev. Kjer koli ona zmaga s svojimi naj svetejšimi nauki, mora trinoška sužnjost zginiti. Ne govori zastonj evangelij: „Resnica vas bo osvobodila." In vender svoboduharji vero odstranujejo, in v ajdovstvo nazaj silijo! Na to pa bojo zopet odgovorili: „Ni res, vera ni v nevarnosti." Ali pri tem izgovarjanji vender ob enem vsako priliko s kljuke snamejo, da vero psujejo, ker „pobožno8t" naravnost zasramujejo, zakaj njih trud na to gre, da bi besedo „pobožen" „pobožnost" z več drugimi smešno storili in „pobožnost" samo v slabo ime pripravili, zaničljivo storili. Ravno ta namen ima njih zaničljivo zmerdovanje zoper molitev, božje pota itd. 13. avgusta lanskega leta so taki oznanovalci laž-njive prostosti v shodu v Monakovem rekli: »Socialisti (rudečkarji) malo derže do formskih berklarij." In zopet: „Ljudska nadoblast le zamore na dan stopiti, ako se mistiško sleparstvo odpravi." V tacih stavkih, ki jih nahajamo bolj ali manj očitne po demokratiških listih, je rečeno, da socijalni demokrati vero sovražijo iu bo- če j o na podlago novošegnega poganstva staviti svojo splošno rudečkarsko republiko. Z rudečkarji v en rog trobi sk.ivna zveza rudeč-karskih mavtarjev. Oni hočejo vstanoviti vesoljno republiko po kalupu francoske revolucije od 1. 1789, zato prestavljajo tisto strahovito klanje in človeško mesar-jenje; in 2. išejo vse vere pokončati. Od tod izvira njih zasramovanje in zasmehovanje vere in duhovstva po liberaluhovskih časnikih. Frajmavarstvu je vsaka vera vraža, in jo dihti izkoreniniti. (Tudi narodnost je tem mavtarskim „skrivalcem" le „predsoja, česar pa naši svoboduharji niso začeli še posnemati.) Na obzidji v Parizu je bilo mavtarstvo vštric rudečkarstva razvilo svojo zastavo, kar obširniše skazuje „Freib. Kirchenbl." Tako novo poganstvo, ki se baha z omiko in svobodo, namčrja in razširja le sužnjost in trinoštvo. Duh keršanstva pa naravnost zahteva za slehernega, še tako prostega, pravico. Nobeden ne sme biti zatiran, z datvami in davki preobkladan, k ničemur siljen, kar ni primerno pameti, človekoljubnosti, ali ob kratkem, keršanski ljubezni. Ne na Rimskem pod papeževo vlado in ne drugje, kjer se je res delalo po keršanskih načelih, se nikomur ni godila krivica. Le samo kjer se je keršanstvo vkoreninilo, tam je cvetlo in gospodovalo človekoljubje; pešalo pa je, ko je n. pr. pod goropadnim birokratizmom v vsih krogih jela zgi-njevati djanska vera in je bila pri velikem delu le še po imenu; skrivaj so bili mnogi goli nejeverniki, ki so vero, Cerkev in duhovstvo tako merzili, kakor zdaj liberaluhi. Pravijo, da norci in pijanci govorč to, kar mislijo, in pomnim, ko sem bil svoje dni filozofijo (osmo šolo) doveršil, da že takrat mi je eden peresnih gospodov, ko je bil nekoliko terčen, hotel v glavo vcepiti, da vero so duhovni izmislili. Bil sem že toliko pod-učen, da sem ga vedii zaverniti, če tudi se veliko zabavlja čez nekdanje šolstvo. Djansko keršanstvo samo tedaj, ktero edino je pravo, osrečuje narode. Poganstvo, bodi si skrito ali očitno, je sužnjost in pelje v sužnost in trinoštvo. Ogled po Slovenskem in dopisi. Naznanilo o stanji katoliškega misijona v srednji Afriki od začetka malega serpana 1873. Katoliški misijon v srednji Afriki je 1. 1872 od Propagande po privoljenji Njih Svetosti papeža Pija IX od serafinskega reda prevzel zamurski vstav v Veroni. Apostoljski misijonar Daniel Komboni je bil izvoljen za provikarja srednje Afrike. Njegovo pervo opravilo je bilo, da je prebivalcem v Hartumu oskerbel dekliško Šolo pod vodstvom ženskega cerkvenega reda, kar so prebivalci močno želeli. Iz ženskega vstava sv. Jožefa v Kairi se je nekoliko redovnic preselilo v Hartim v ta namen. Katoliški misijon za srednjo Afrika sedaj obsega naslednje naprave. A. V Veroni 1. Vstav za afrikan-ski misijon, ki odgojuje mlade duhovne in klerike za ta misijon, poskuša poklic le-tih, kakor tudi kateki-stov (učenikov za keršanski nauk) in rokodelcev, kteri želč za pomočnike služiti pri misijonu. 2. Vstav ženski za Afriko, ki odgoja pobožne in goreče redovnice (nune), ktere so odmenjene ženske vstave vladati v srednji Afriki. 3. družba „dobrega Pastirja", ki zbira darov in pomočkov za ohranjenje omenjenih dveh vstavov. Vstanovitelja (1. 1867) teh naprav sta, mil. gosp. škof markeze Čanossa v Veroni, in sedanji provikar gosp. Dan. Komboni; 1872 pa sta za perva dva vstava pridobila dve lastni hiši. B. V Egiptu ima 1. Hišo pri „presv. Sercu Jezusovem", ki je pod vodstvom pervega vstava v Veroni, iu odreja mlade zamurce ter jih podučuje in odgoja za misijonarje zamurskih rodov. V tem vstavu se tudi ev-ropejski misijonarji privajajo afrikanskega podnebja in pridobivajo si potrebnih spretnost in znanstev za une kraje. Poslednjič je namen tega vstava tudi poduče-vanje in spreobračanje zamurcev, ki stanujejo po Egiptu. Ta hiša obsega misijonarje, katekiste in pomočnike za zamurce in ima tudi bolnišnico za zapušene zamurce. 2. Hiša „pri sv. Marij nem Sercu'", ki jo vodijo Sestre (redovnice) sv. Jožefa, versko odgojujo mlade za-murke, jih podučujejo v ženskih ročnih delih, da bodo sčasoma same razširjale vero in oliko med svojimi rojaki. V tej hiši so: redovnice, zamurske deklice, ki se misijonu izročč, odgojiše in majhna bolnišnica za zapušene zamurke. 3. „Hiša sv. Deržine" ima in oskerbujc očitno šolo v stari Kairi po černih milijonarkah za deklice vsake barve in slehernega verstva. Ti vstavi so že čez pet let v stari Kairi in šole so obilno obiskovane; toraj so višji že večkrat doživeli veselje, da so učencev in učenk sprejemali v katoliško Cerkev. 20. vinotoka 1872 so bili od gosp. provikaria keršeni trije zamurci in štiri zamurk i. Ne le latinski katoličani, ampak tudi kopti, maroniti, mohamedani in protestant je so bili pričujoči pri tem sv. opravilu. Silo ginljivo je bilo 8. grudna 1872, ko je č. o. Pij Hadri-jan, sam zamurec iz Abisnije, kerševal dvajsetletno zamurko, ki se je izučila v starokairski šoli. O. Pij je študiral v Evropi in pridružil se je pro-vikarju Komboni-u za misijonarja. C. V Kordofanu. L. 1871 je bil monsign. Komboni poslal nekaj ljudi v Kordofan, da l' kje tam dobil primeren kraj za misijonski stan. Izvolil si je bil v ta namen dva svojih naj boljših misijonarjev v stari Kairi, čč. gg. Stanislaaa Karčereri a in Jož. Frances-chini-a in pa dva neduhovna. Prišli so do glavnega mesta v Kordofanu, „El Obeid", in so bili prav prijazno sprejeti. Ondi vstanovljeni misijonski stan ima že 24 gojencev. Misijonarji so imeli cerkvico, pa ne še po-kopališa; toraj je o. prednik Karčereri namenil kupiti v ta namen nekaj zemljiša. Zadevno zemljiše pa je bilo lastina sina umerlega kordofanskega kralja Kandjara-kalifa. Prednik mu je naznanil svojo željo in ponudil mu 20 medžidij (turških tolarjev), princ pa je prišel sam v misijonsko staniše in je rekel: „Gospodje! človek po smerti ima pravico do zemlje, ker je iz zemlje narejen, zemlja je lastina Božja in mertvih. Vi storite dobro delo in jest hočem pri tem deležen biti." Daroval je v ta namen zemljiše, ki obsega 25000 štirjaških metrov (čez 7500 štirj. čevljev). D. V Hartumu ima ta misijon že veliko misijonsko poslopje s kapelo in vertom, kakor je znano. Tamkaj biva sedaj gosp. provikar, pa gg.: Paskal Fiore (poprej kanonik Trans&i), prihodnji superijor hartum-skega misijonskega staniša; o. Pij Hadrijan iz Abisi-nije, trije lajiki: Joh. Rozzi, Alb. Filipini in Ferd. Bas-sanetti. Prednica pri redovnicah sv. Jožefa je Josefina Ta-brani iz Jeruzalema, potem Magdalena Karakasijan is Erzera v Armeniji, Germana Assuad iz Allepa, pa 15 sester, ki so vse zamurke, veči del iz vstava ranjc. g. Mazza ta v Veroni. Po naj bolj novih naznanilih v Hartumu vse, kar je katoliškega, hiti k arabskim pridigam in k ss. zakramentom. Binkoštni dau je provikar 35 osob birma 1. V 22 dnčh jih je 96 spoved in sv. Obhajilo opravilo. (To je veliko v mesta, ki ima primeroma prav malo katoličanov.) 9. rožo. se je pričela dekliška šola. Misijonska kapela je pa veliko premajhna za po-slušavstvo pri pridigah, k kterim hodijo tudi greki in kopti; toraj je provikar misel sprožil, da bi se zidala veči cerkev in je povabil vernike k darovanju v ta namen. V malo dnevih j e bilo podpisanih že 6000 frankov. Prav prijazen misijonu je včliki poglavar Izmail-paša ▼ Hartumu, čegar oblast sega do Nilovih virov. Ponudil je provikarju za popotvanje k misij onisu El-Obeid v Koraofanu parobrod do Turael-Khadara, spremil ga bede osebno do tje gori in pozneje tudi v Gondokoro. Z njim pojdeta oo. Karčereri in Pij, pa 4 zamurske učenice za šolo v ElObeidu. V začetku vel. serp. je šla iz Kaire proti Hartumu nova odprava pod vodstvom g. Jan. Posi-a. Izmed teh dve arabski redovnici govorite popolnoma tudi turški jezik, kar je za Hartum posebno koristno. Mesca oktob. se verne provikar v Hartum, in nekoliko pozneje bode popotoval v Gondokoro. Iz vsega se vidi. da molitev družnikov za spre-obernjenjc zamurcev pričenja obilniši sad roditi. Rimsko mesto. (Spisal humoristično Val. Gašperšič.) L' Itali* che il mar circonda. E I' Apeoin divide — — — — — Dante. Od stare Bolonje do lepe Firence vlak beži. Visoki stolpi, velikanske cerkve, pervi griči apeninski, in na enem imenitna cerkev »Santuario" se ob levi vzdign-jejo, ob desni pa se razširja rodovitno polje proti Fe-rari, zavoljo tega se imenuje Bolonja „la grassa" (tolsta, rodovitna). Na apeninah smo. Zmiraj vikši do Pistoje, potem doli vsak trenutek nam se krasne slike apeninskega sveta razodevajo došedši pa v Firence, zagledamo kinč prezale toškanske zemlje. Naprej memo jezera „lacus Trasimenus", Perugije, Folinje poleg Tibere do „Mon-te Kotondo" gre zmiraj v sredi hribov naša pot. Razmaknejo se hribi, in ko smo se 18 ur od Firence vozili, kmalu kmalu krič „Roma, Roma1' v vlaku zadoni. Stopimo iz etacijona, gledamo, kje je Rim; Rima ni; ober-nemo s* proti zahodu (Rim je proti jugu), vidimo „Pi.rta Pia", P'jeve vrata, kjer so bili Lahi v Rim prorierli; od tod prišli v Irenjo in Artezo. Ognjenost, s kakoršno vradnije po ( eskem sa-branujejo konservat vne shode, je vzrok, da se katoliška reč še bolj razširja. Te dni je samo z ene okra-jine iz tacega razloga pristopilo 80 novih udov h kato-liško-politiški družbi. — V poslednjih časih se kali pri-jatelstvo med Avstrijo in otomansko deržavo; obojna poslanca sta zapustila svoji mesti. — Francija ima ▼ polovici tega mesca biti rešena svojih gostov, pruskih vojakov, kteri so nektere terdnjave imeli toliko časa ▼ obsedi, da so Francozi spolni li vse pogoje, ki so jih jim bili njih zmagovalci naložili. 5. sept so plačali Nemčiji zadnjih 263.466.000 frankov. — V Madridu je 7. sept. od velikašev izvoljen Kastelar za predsednika izverševalne oblasti. Naznanil je, da bo zastopal zvezno republiko (zvezo posameznih republik) in edinost domovine. — Na Perzijanskem se je roparstvo silo rasii-rilota čas ko so njih šahu po Evropi kadilo igali; ved vasi imajo roparji v oblasti, ki so se kar po vojaiko vravnali in tudi že s rednimi vojaki tepli. Vse je želelo, naj gospodar domu pride, da red napravi. — Du-hovstvo v Fuldi je svojemu od vlade divjaško preganjanemu škofu izročilo prelepo adreso. Petdesetletnika duhovna in 251etnika škofa bi ti „lihtmiinnerji" škofa ali za denar oglobili ali pa na tri mesce v ječo zaperli! — Kolera na Dunaju še precej gospoduje; od 6. do 7. septembra jih je (razun bolnišnic) zbolelo 70. Tudi okoli Dunaja hudo udeluje. - V Galiciji je med 1. in 15. avgustom zbolelo 33.200 oseb in umerlo 17,654, kar je znano; misli se pa, da v resnici jih je veliko več. Na Pruskem, Parskam i. d. jih je veliko pobrala. Prusko napihnjeno „omnipotenc!arstvo" je že dva škofa oglobilo, ker sta bolj pokorna Cerkvi in Bogu, kakor pa bizmarkovstvu: nadškofa Ledohovskega sa 200 tolarjev, ali pa na 4 mesce v ječo, in škofa Kott a v Fuldi sa 400 tol. N juna pregreha je ta, ker rta duhovne pasti "je postavljala brez deržavnega odobrenja. Mladenški list ,j3und" na Dunaju naznanuje, da katoliška mladina po Nemškem zmiraj bolj očitno razodeva svoje katoliško prepričanje, in da se to toliko izdatniše godi, se zbirajo študentje v katoliške družbe. K drugim že bivaj očim študenta vašim družbam je v Bonu pricvetla družba „Bavaria"; druga družba se razvija v Freiburgu na Breisgavskem. Katoliška Cerkev se naj lepše razcveta, kadar preganjanje terpi, to je poterjena resnica. Tudi v Carigradu, glavnem mestu otomanskega deriavstva, je vstanovljena družba katoliških mladenčev, ktera je v vedni zvezi s katoliško družbo italijanskih mladenčev. Pervo slovesno opravilo je imela v god papeževe 261etnice 17. julija v frančiškanski cerkvi Marije D. na Peri. S stolpa se je vila papeževa zastava in ob cerkvenih vratih so bili razpeti avstrijanski gerbi in zastava. Velika množica ljudi se je vdeležila te slovesnosti. Švicarski turki hočejo zveste katoliške duhovne izstradati. Že štiri mesce je, kar so jim prihodke umaknili, pa to tem „omikovalcem" še ni zadosti: v okrajini Jura so prepovedali tudi darove pobirati za stradajoče duhovne. Tako dela »liberalizem", on ubi-javce, požigavce in prešestnike po ječah debeli in pase; zveste duhovne pa hoče do smerti izstradati — zato, ker si ne upajo izdajavsko delati in svoje dolžnosti prelomiti! MBuhovmHe spremembe. T Lavautuski škofiji: <3. g. Janez Lenart pride za namestnika v Kapele pri Brežicah; č. g. Lorenc Janžekovič za 1. kaplana v Reichenburg; in č. g. Valentin Tamše za kaplana v Loko; č. g. Anton Rodosek ostane kaplan v Ročici. Fara sv. Antona na Pohorju je do 14. oktobra t. 1. razpisana. MMobrotni darovi. Za sv. Očeta: G. Ant. Lovšin 1 gld. 25 kr. star. den. v sr. — Iz Blagovice 3 gl. Za afrikanski misijon: Uršula Škedl 1 gld. - G. A. Lovšin 1 gl. — Neimenovana 3 gl. — Starši ranjc. profes. Lesarja 200 gl. Za misijon v Bulgariji: Iz Blagovice 1 gl. 50 kr. Za misijon v Bosni: Iz Blagovice 1 gl. 50 kr. Za mil. Škofa Mraka: Starši ranjc. profesorja Lesarja po njegovi želji 200 gld. Za Božji grob v Jeruzalemu : Iz Blagovice 2 gl. Za pogorelce v Vinici: Iz Dolenje vasi farmani z g. duh. pastirjem 3 gl. -- Iz Smlednika 7 gl. — P. n. gosp. kan. J. Vole 5 gl. Za Dolence s točo poškodvane: G. Fužinski oskerbnik 50 kr. — S Podlipe farmani z duhovnim pastirjem 5 gl. — V fari Mošenjski nabranih 14 gold. 13 kr. — Od Gorjanov po Č. g. fajm. 31 gl. — Iz Mavčič 13 gl. po g. Očetu. — Farmani sv. Marjete v Horjulu z gg. duhovnima 13. gl. — Št. Magdalenci 3 gl. — Sosečani podružnice v Premskovem poleg Kranja 12 gl. - Z Vač 20 gl. — Iz Cerkelj 55 gl. — Preč. g. kanon. Kr. 10 gl. (Berž ko moč poslati.) — Mokari-ca 1 gl. — Fara Lesce po čast. gosp. pastirju 12 gl. — Od sv. Jakopa pri Savi po g, fajm. 5gl— Iz Harij več ljudi 3 gl 15 kr.; č. g. Ant. Ponikvar 2 gl. 5 kr. Po č. g. Dolencu 1 gl. — Iz Bohinjske Bele gosp. duhovni pastir s Čedo 12 gl. — Iz Blagovice 10 gl. — Iz Dolenje vasi farmani s Pastirjem 10 gl. — lz Brez-niške fare 34 gl. 40 kr. Za voaorelce v BiŠČi vasi. Iz Blagovice 2 gold. — Iz Dolenie vasi farmani s 6. g. fajm. 3 gl. —Preč. g. kan. J. Vole 5 gl. — Z Vač po č. g. fajm. 3 gl. — Iz Cerkelj 16 gl. — J. D. v B. 5 gl. — Neimenovana dobrotnica 10 gl. — Mokarica 1 gl. Iz TeržiČa po č. g. fajm. 23 gl.: „za Dolenjce s točo poškod., zlasti za pogorelce v Bišči vasi." Mz Mjfnbtfane. Ker se „ Vabilo" zarad časnika ne more tako naglo na vse strani razpošiljati, kakor bi bilo treba; toraj bodi pridjano tukaj. V sleherni dekaniji naj se prej ko moč stori primemo temu klicu in naj se berž odboru pošlje nasledek. Vabilo. Morebiti se nikdar »Slovenci niso tolikanj čutili, kako živo jim je potreben katolišk političen list. /><> starem priljubljenem geslu „za vero, dom, cesarja", kolikor čutimo sedanji čas, kadar nam pretijo od ene strani nemški vstavoverci, od ene pa domači slovenski liberalci. Eni in drugi pačijo zdrav pojme o vsem tem. kar je za pravi razvoj našega naroda, kakor vse Avstrije, neogibno potreba, h teh rzrokor so se bili sošli nekteri domoljubi v Ljubljani, in vstanovil se je odbor, kteri naj v ta namen dela pniprave ter obrača tako, da izhaja političen list „Slovenija", kot glasilo prave stranke slovenski. pričenši s prihodnjim mescem po trikrat na teden, od novega leta 1874 pa vsaki dan, /*cidotini povemo, da so nekteri kot pervi pomoček že podpisali in eni tudi že darovali precej tdatno podporo. Toda slaba je z listom, kteri se ne vzderžuje sam po svojih naročnikih! Ker je vsa ta reč znana ie p<> . Novicah" in po ,,Zgodnji Daniciu. Vas toraj začasni odbor prijazno vabi. blagovolite to-le rabilo po svojem okrogu razposlati duhov skim, pa tudi svetovnim domoljubom, in Številu p o d por n i kov z dot i č ni m i z ne s k i, pa tudi nar očnikov, sedaj še brez naročnine, poslati o*/boru vsaj do 20. t. m. Perrp tri mesct utegne Ust stati dva goldinarja. Pozneje se bode cena ravnala po * naročbi. Komur je mar geslo: .,Vse za vero. dom. cesarja", ta naj se ko j in krepko poprime vt rsko-n a rod n ega drlo / V Ljubljam 4. septembra 1873. Odbor. Odgovorni vrednik: Luka Jer.m — Tiskarji in založniki: Jožel' Bhzr?"t ilu-iti % Ljubljani