slovensko ljudstvo nafti LISTEK. t Dr. Jožef Pavlica. Goriške Slovence zadela je zopet velika nesreča: dr. Jožef Puvlica, profesor bogoslovja v Gorici, je preteklo nedeljo ob pol ure popolunoči umrl. Ž njim zgubimo goriški Slovenci enega najboljših bojevnikov za pravice sv. cerkve in svojega naroda, duhovščina vzornega duhov-nika-sobrala, delavski stanovi velikega prijatelja, Slovenci sploh enega izmed najboljših svojih domoljubov. Veliko izgubo občutimo baš sedaj, ko silijo na površje elementi, ki hočejo naše ljudstvo moralno uničiti, a nam primanjkuje delavcev in bojevnikov. Velika zguba zadene i „ Pri morski List'1 kojemu je bil preblagi ran j ki vedno najboljši sotrudnik, a nekaj časa tudi urednik. Orjaški duh preblagega ranjkega podlegel je kruti bolpzni, ki ga je položila v najlepši moški dobi v pretani grob Dr. Jožef Pavlica porodil se je 12. decembra 1861 v Rihemberku kot prvi sin sedanjega župana Jožefa Pavlice. Prve šole obiskoval je doma, gimnazijo pa kot gojenec malega semenišča v Gorici, kjer se je odlikoval v vseh razredih. Ker je bil jako marljiv in natančen v i učenju, bila je njegova izobrazba izredno globoka in temeljita. Koncem sedme šole vstopil je v goriško bogoslovnico, ter napravil leto kasneje maturo. V mašnika bil je posvečen 26 maja 1885. Po dovršenih bogoslovnih študijah pastiroval je eno leto v Podturnu, od : koder ga je poslal ranjki knez in nudškof dr. Alojzij Zorn v Rim, kjer je postal doktor cerkvenega prava; po dveh letih vrnil se je iz Rima ter se podal v višjo duhovsko izobrazbo v zavod sv. Avguština na Dunaj. — Vrnivši se z Dunaja bil je od leta 1888 do 18U8 duhovni vodja v goriškern osrednjem semenišču, ob enem podučeval je pedagogiko in katehetiko. Ko je bil i dr. Mahnič imenovan za škofu na Krku, je postal Pavlica njegov naslednik v semenišču ter predaval novi zakon. Dr. Pavbca vzrastel je v malem se-| nienišču pod vplivom škofa dr. Mahniča, ki mu je kot dijaku vcepil v srce veselje do temeljite izobrazbe. Ko je dr. Mahnič za'el izdajati »Rimski Katolik" bil je dr. Pavlica med prvimi, ki so spoznali načela izražena v „Rimskem Katoliku" kot edina prava za prospeh slovenskega ljudstva. Zato ga najdemo kmalu med njegovimi sotrudniki, in bil je nevstrašeneinu bori-telju dr. Mahniča z pokojnim Ign. Kraljem najzvestejši sodelovalec. — Na prvem slovenskem katoliškem shodu občudovali smo vsi njegovo temeljito izobrazbo, jasne nazore in ne-vstrašeni nastop. Njegov govor o katoliškem življenji v katoliški cerkvi sedanjega časa napravil je velik vtis. In kdo se več ne spominja njegovega popularnega govora o napredku na II. slov. katoliškem shodu? Spoznavši nesrečne posledice razpora med duhovščino v političnih nazorih skušal je z vsemi močmi zediniti duhovnike — in reči moramo, da je on veliko pripomogel, da vidimo sedaj duhovščino enih mislih in nazorov proti skupnemu nasprotniku. To so spoznali i naši naprednjaki, ki so ga radi tega najbolj napadali ter ne štedili najbolj podlih sredstev, da bi ga vničili. — Kot pravi sin slovenskega naroda ljubil je posebno nižje stanove, kmečki in delavski stan. Lahko rečemo, da je umrl od prenapornega dela za ta dva stanova. Kot predsednik „Katoliškega delavskega društva", kot ustanovnik „Kro-jaške zadruge", „Centralne posojilnice" žrtvoval se je za blagor obeh stanov. Pogosto je prirejeval razne shode ter nastopal proti socijalnim demokratom. Na smrt bolan urejeval in popravljal je obširni spis o socijalnem vprašanji, ki je izšel, ter ga zapustil kot nekako oporoko. In kaj ni storil za učečo se mladino, ki mu je bila posebno na srcul Alojzijevišču bil je vodja, več let, bogoslovcem pravi oče in najboljši svetovalec, gimnazijcem, visokošolcem — Daničarjem najboljši prijatelj. Ni čuda torej, da je tak veleum, tako delaven,nesebičen mož vžival splošno spoštovanje med razsodnimi možmi. Duhovniki so ga nad vse spoštovali, a posvetna inteligenca zlasti srednje-šolski profesorji, učitelj in uradniki imeli so v njem odkritosrčnega prijatelja. Piscu teh vrst je velikokrnt tožil o nesrečni struji v ljudskem učiteljstvu, ki se da vodili od brezvestnih zapeljivcev. Kako se jo veselil »Slomšekove Zveze", nadejajo se ž njo boljše prihodnjosti za učiteljski stan 1 V politiko se je ranjki tudi spuščal, ter se kazal povsod odločnega zagovornika katoliških načel brez navadnih kompromisov. Ta nastop mu je večkrat povzročil veliko nasprotje tudi med ožjimi somišljeniki a on je ostal neizprosen. Da je nastopil proti sedanji pohujdajoči stranki odločno in brezozirno je naravno. Saj hoče napredna stranka na Goriškem vse razdirati, kar so najboljši možje na Goriškem s težavnim trndom sezidali. X. letnik. Izhaja vsaki čclilck ob U. mi dopoldne, i Rokopisi se "e vi a-1 čajo. Nefraukovana I pisma se ne spre-f jemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv Hilarija štev 7 V Gorici, dne 9. oktobra 1902. 41. številki. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica S. IG Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Rlva Como) 5t. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin. trikrat Iti vin. Večkrat po pogodili Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. P. n. gospodom naročnikom! Nastopilo je IV. četrtletje. Mnogi naročniki še niso plačali letošnje | naročnine. Ztfto ob tej priliki pro-siino gg. naročnike, ki še niso plačali naročnine za tekoče leto, da to nemudoma storč. Upravništvo Imora vsako številko sproti plačati v tiskarni, in ne more čakati zamudnih naročnikov. Socijalna demokracija sovražnica krščanstva. Socijalni demokratje so zopet pričeli razpenjati svoje mreže po naši deželi. V zadnjem času nastopili so njeni plačani agitatorji že po raznih krajih. Kjerkoli zavohajo, da je med delavstvom kaka nezadovoljnost, že vtaknejo vmes svoje roko, ter nastopijo kot edini rešitelji delavskega stanu. V početku seveda prikrivajo svoje protikrščansko mišljenje, polagoma začnejo zabavljati proti duhovnikom in cerkvi, ko pa slutijo, da so že dovolj utrjeni, pa začno naravnost ruvati proti veri. Staro slepilo socijalne demokracije je fraza: „V.era je zasebna stvar", t. j. socijalni demokratje se za vero ne brigamo. Vsakemu je prosto verovati ali ne, verske dolžnosti spolnovali ali ne. Tako socijal-demokratski agitatorji slepe delavstvo. Toda to ni res. Socijalna demokracija je po svojem bistvu brezverska, ona je nasprotnica krščanstva. Pogosto je že naš list dokazal iz spisov in govorov socijal-demokratskih učenjakov in prvakov, da socijalni demokratje tajijo Boga in zasmehujejo božje nauke, da nasprotujejo krščanstvu. Socijalna demokracija pa ne samo tako uči, marveč tudi v dejanju deluje. Dva dogodka iz sedanjosti nam to jasno spričujeta. Na Nižjeavstrijskem bodo v kralkem novo deželnozborske volitve. Zadnjih 6 < let so imeli krščanski socijalci večino v deželnem zboru. Njihovo delovanje je bilo uprav blagonosno za deželo. Uredili so po liberalcih zavoženo gospodarstvo, tako da ima dežela mesto primanjkljaja vsako leto prebitek. Delovali so posebno na nar'dno gospodarskem pol:u. Dežela je ustanovila oziroma podpirala ustanovitev raifeisenskih posojilnic, skladišč, vinarskih in drugih zadrug. Ustanovili so deželno zavarovalnico proti požaru, mnogo storili v prilog delavskih stanov, povzdignili šolstvo ter tudi učiteljem povišali plače. S kratka: delovanje krščanskosocialne večine bilo je uprav uzorno, uprav uzor ostalim deželnim zborom. Seveda krščunsko - socijalna večina ni nikdar prikrivala svojega krščanskega prepričanja, in je (udi v verskem pogledu marsikaj storila. Ravno krščansko prepričanje pa je socijalnim demokratom kamen spodtike. Da vržejo krščansko so-cijalno večino, zvezali so se z najhujšimi nasprotniki delavskih slojev, z židovskimi kapitalisti. Vedno in povsodi, na vsakem shodu socijal-demokratski voditelji in agitatorji upijejo proti kapitalizmu. Zastopnica kapitalizma pa je ravno liberalna židovska stranka. S to stranko, z judi, ki imajo kapitale, združena je socijalna demokracija. In proti komu? Proti krščansko-socijalni stranki, ki se tudi bojuje proti židovskemu kapitalizmu, ki hoče ljudstvo osvoboditi židovskih pijavk. A ta stranka stoji na odločno krščanskem stališču. Zato so jej socijalni demokratje napovedali boj na življenje in smrt. Proti krščanstvu se bore socijalni demokratje. Na Francoskem so lramasoni iz-bacnili vero iz šole. Francoske državne šole so popolnoma brezverske. V njih se ne poučuje krščanski nauk. Zato so francoski katoličani ustanavljali zasebne katoliške šole, v katerih so večinoma po-dučevali redovniki in redovnice. V te šole pošiljali so katoliški stariši svoje otroke. Toda framasonski vladi to ni bilo po volji. Zato jo državnemu zboru predložila zakonsko predlogo, po kateri se vladi prepušča, da sme zatreti vse re-redovne šole in redovnike izgnati. Francoski socijalisti so imeli tu najlepšo priliko dokazati, da je socijalni demokraciji vera res zasebna stvar, in da verske in cerkvene občine morejo svoje zadeve popolnoma samostojno urejevati, kakor se glasi v erf itskem programu. Toda mesto da bi socijalistični poslanci v dejanju pokazali, da jim je vera res zasebna stvar niso glasovali proti predlogi, glasovali so vsi za vladno predlogo, da se zapro vse verske šole na Francoskem. Tako so glasovali za najhujše nasilje vesti francoskih katoličanov isti socijalni demokratje, ki vedno imajo polna usta: da jim je vera zasebna stvar. Navpdona dogodka govorita menda dovolj jasno. Socijalni demokracija s frazo ..vera jo zasebna stvar" le slepi, v resnici pa jo nasprotnica vere, sovražnica krščanstva. Zato krščanski možje ne dajte se slepiti plačanim agitatorjem. Če vam pride kdo obetat zlate gradove, pa ne spoznava Jezusa Kristusa in ne posluša njegove cerkve, ne verujte mu, ne sledite mu. Boj proti alkoholu. Alkoholizem je utemeljen ponajveč v nezdravih socialnih razmerah. So še drugi vzroki, ki vplivajo na njegovo razširjanje, a beda in uboštvo sta glavna činitelja, ki sta povzročila, da se je alkoholizem po nekterih krajih tako razširil. Pijemo tudi mnogo iz navade, a največ takrat, če smo žalostni, da pozabimo na svoje križe in težave. Boj proti alkoholu se je začel že v davnih časih; že svetopisemski preroki so rohneli proti pijančevanju. V sedanjem stoletju se je tudi v Evropi začelo močno gibanje zoper razširjanje tega strupa. Osnovalo se je mnogo društev zmernih ljudi, ki pa niso imela zaželenega uspeha, ker se niso zavedala, da je alkoholizem največja posledica socialne bede ter da ni trajnega zboljšanja na tem polju brez socialne preosnove. Tudi v naši državi se je že gledalo na to, da se alkoholizem ne razširja. Lani se je vršil na Dunaju mednarodni shod, in na tem shodu je ministrski predsednik navajal vzroke razširjanju alkohola in povedal tudi več sredstev, kako bi se temu v okom prišlo. Na tem skodu so bile po svojih odposlancih zastopane vse važnejše države, kar nam priča, da so vlade začele spoznavati nevarnost, ki preti narodom od alkohola, ter da so državniki pripravljeni storiti kaj resničnega proti tej bolezni človeške družbe. Na omenjenem shodu je avstrijski minister za uk in bogočastje poročal, da je 1. 1898 v enem samem industrijskem okraju potrošilo 25.000 prebivalcev dva milijona kron za alkohol, torej vsaka OBeba povprečno 80 kron. V vsi Avstriji seje I. 1900 izpilo opojnih pijač za 1600 milijonov kron. Na Češkem je bilo zadnja leta 25 tisoč policiji znanih pijancev, na katere smemo računati 75 tisoč otrok, ki so zaradi strasti svojih roditeljev izpostavljeni največji duševni in telesni bedi. Na Dunaju pije polovica šolskih otrok. To je strašno, kajti baš mladina do 16. leta naj bi ne poznala alkohola. Naučni minister je rekel, da se v Avstriji polovica blaznih rekrutira iz bivših alkoho-' likov; istotako je pripisati 60—80% Borovih zločinov in 30—40% samomorov akutnemu zastrupljanju po alkohola. Nesreča pijančevanja se prenaša na potomstvo. Učenjak Burnavil (Bour-navville) je poročal, da so našli pri tisoč bebcih 471 krat kronični alkoholizem očeta, 84krat matere, a v 65 slučajih sta bila pijanca oče in mati. Tudi božjast otrok Novice. ■j- Dr, Jožef Pavlica je umrl v i nedpljo ob 1. uri zjutraj. Nemila smrt je navadna posledica pijančevanja roditeljev. Na Finskem so prepovedalo vse kmetske občine, to je dva miljona ljudi, prodajanje in kupovanje vina piva >n različnega žganja; večinoma se prepovedalo tudi vsako pridelovanje alkohola. Taisto zahteva vedno naraščajoča stranka tudi v mestih. Na Finskem je torej dejanski odpravljena vsa beda, ki jo jo povzročal alkohol med dvema milijona ljudi. Odpravljene pa še niso tudi tam vladajoče s'ab' družabno razmere. Finsko ljudstvo je spoznalo, da mu alkohol sesa mozeg iz telesa in denar iz žepa, zato je z vso svojo moralno silo odpravilo alkohol in steni veliko uboštva in bede, ki si jo je zakrivilo samo. V boju proti alkoholizmu prednjači Rusija, ki je uvedla monopnl na žganje. Taji nese 850 milijonov rubljev dobička, in od njega porablja en del v svrho društev proti alkoholizmu. Vsled monopola na žganje se je na Ruskem vsekakor zmanjšalo pijančevanje. ZlaRti zapiranje žganjarij ob nedeljah je zelo koristno. Da ima monopol dobro posledice, dokazujejo tudi zapisniki ruskih sodišč in ječ. Zlasti blagonosno deluie 1. 1883 v Kaselu ustanovljeno društvo proti zlorabi opojnih pijač. Ono stoji na stališču, da je opravičen le boj proti nezmernemu pitju, ter dela zlasti na to, da se zbol jš tjo družabne razmere, ki sedaj silijo delavca in kmeta, da iščeta tolažbe v alkoholu. Nobena beda in nevarnost ne zahteva dandanes tako siln , dajo odpravimo, kakor pijančevanje in pitje sploh; kajti nesreče, ki r.astajajo vsled alkohola, prehajajo kot dedščina od starišev im otroke in otrok otroke. Beda, ki jo povzroča alkohol v kakršnisibodi obliki se ne da nikdar več popraviti. Ko bi tudi pri nas prepovedali in žo enkrat pričeli bojevali odločen boj zoper alkohol c vseh oblikah, ki nam nič ne koristi, temveč samo škoduje! ZLorabo alkohola je kar najbolj obsojati; poginili so že celi narodi, ki so se udali tej strasti. Tudi nam je v veliko pogubo razširjenje alkoholizma; rodovi se slabe, prebivalci se redčijo ravno zato, ker se vsled alkohola tako ne množi prebivalstvo. ^Dom.11 Politični pregled. Naš notranji politični položaj. — ■■ Nagodbi, ne le sam) da ni sklenjena, med avstrijsko in ogrsko vlado, marveč glasovi, ki dohajajo v tem pogledu iz ogrskega glavnega mesta Budimpešte, postajajo vedno pesimističnejši. V nedeljo podal se je naš ministerski predsednik s trgovskim poljedelskim in z finančnim ministrom ter sekcij9kim načelnikom Sti-bralom spet v Budimpešto k nadaljevanju nagodbenih pogajanj. Pravijo pa tudi, da sta dospeli obe vlade do nekih točk, glede katerih ne more nobena odnehati. Če bi bilo to res, potem čemu še nadaljnih poskusov. Po lem takem bi bila nagodba nedosegljiva. Ali mi menimo, da so take trditve le časnikarske fraze ter da razun prizadetih činiieljev, nobeden nič ne ve v kakem stanju se nahajajo pogajanja, sicer pa dolgo ne more vendar trajati Ranjki nakopal si je že pred lb leti v Rimu bolezen „malarija“, ki so je pa le polagoma kazala. Lansko leto trpel je močno na revmatizmu v sklepih, in od tega časa ni več ozdravel. I-tkal je zdravja v Gorici, na Dunaju, na Tirolskem a bolezen je bila že preveč zašla in tako nam je vzela prezaslu-ženega moža v najlepši moški dobi. — Pogreb bil je v ponedeljek iz vikarijšča stolne cerkve, kjer je umrl pri bratu dr. Andreju. Udeležili so se ga goriški šolski zavodi rAlojzijevišče“, deško semenišče, bogoslovci, „Kat. delavsko društvo11, „Kro-jaška zadruga- in velika vrsta profesorjev, uradnikov, znancev in častilcev. V cerkvi je bil navzoč i prevzvišeni knez in nadškof. Za krsto so stopali v veliki žalosti pokojnikovi stariši, katere je otroško ljubil, brat dr. Andrej, drugi bratje in sestre. — . Počivaj predragi ranjki in odpočij se od prenapornega dela 13 let, v katerih si delal, se trudil le za čast božjo, blagor slovenska naroda. Vscmegočni Bog Ti obilo poplačaj, kar si za njega tukaj storil. V družbi s svojim duhovnim očetom prevzornim kardinalom dr. Jakobom Missijo moli i za nas. za našo nadškofijo za slovensko ljudstvo, ki sta je oba tako ljubila. R. i. p. ta negotovost, 'kajti 18. oktobra se odpro ogrski parlament in do ta čas bodemo | gotovo vedeli pri čem da smo. Ilrvntska zjedinjeiin opozicija. — Na Hrvalskem, kakor je znano, so se zjedinile vse opozicijonalne stranke v jeden osrednji odbor. Obdržale pa so te stranko še vedno vsaka svoje ime in se niso mogle nikakor zjediniti v tem, kako naj bi se vse to stranke imenovale z jednim imenom. Glasila raznih leh strank porabila so vse polno črnila, hoteč jedna, naj se le stranke zjedinijo pod tem imenom, a druga, naj se zjedinijo pod drugim imenom Do sporazumljenja pa ni nikakor prišlo. Zdaj pa poroča list „Hrvatska,‘, da je sklenil osrednji odbor zjedinjenih opozicijonalnih strank na nasvet dr. Bresztyenszkega predlagati občnemu zboru zjedinjenih opozicijonalnih strank, naj se vse te stranke imenujejo Hrvatska stranka prava Bil bi že jedenkral čas, da izgine tudi to preporno vprašanj« med brali Hrvati z dnevnega reda. Italijanski kralj na Francoskem. — Listi poročajo, da se poda v kratkem ilalijanski kralj na Francosko. Temu posel u pa da bode kmalu sledilo polo vanje predsednika francoska republike Loubeta v Rim, kjer da so poda naravnost na Kvirinal. Ako se to uresniči, potoni bode dosedaj tajna italijansk>-francoska zveza javno priznana in bodo imeli prav oni, ki niso pripisovali nobene važnosti obnovljeni trozvezi. Ruski car in (lclavci. — V baltiški ladjedelnici je sprejel ruski car odposlanstvo delavcev, ki mu je prineslo kruha in soli. Car je imenoval delavce brate ter jih svaril pred zapeljivci, ki so ravno tako njihovi kakor carjevi sovražniki. Veliki ruski knez Nikolajevič. — Veliki ruski knez Nikolaj Nikolajevič, ki se je po slovesnostih v Šipkanski soteski podal v Carigrad in je bil tam šliri dni fcnst turškega sullana, dobil je od tega Iftikov red z briljanti. Istočasno je odlikoval sultan spremstvo visokega ruskega gosta z raznimi redovi. Ko je prišel Nikolaj Nikolajevič k sultanu, pozdravil ga je v ruskem jeziku, koji govor je neki član ruskega poslaništva prevel v francozki jezik, a ga potem minister zunanjih zadev Tevfik-paša prevel sultanu na turški jezik. Boj med Turki in Albanci. — V Prek asu, v Stari Srbiji se boje, da pride spet v kratkem do hudih spopadov med Turki in Albanci. Te slednje je namreč prepodil Skamzi-paša iz Ro-bnnita in Drumize, a se sedaj zbirajo okolo Prekaša Zaradi tega se porniče zdaj Skamzi-paša z štirimi bataljoni in jedno gorsko baterijo proti Prekasu. Turčija je primorana odločneje postopali proli ustašem posebno, odkar je v zadnjem času prišlo med jednim oddelkom turških vojakov in med ustaši do spopadu, pri kateri priliki so morali vojaki bežati, pu-slivši pet mrlvih vojakov in jednega častilka, izgubivši 50 pušk. Dopisi. Z Vipavskega. (Vipavska železnica.) — Dolgo pričakovano železno c°sto imamo slednjič tudi mi Vipavci. Tu hočemo nekaj zapisati na naslov ravnateljstva državne železnice. Vozni red se je določil bolj gledč na zvezo s Trstom, kakor pa glede na naše krajevne potrebe. Mi Vipavci pa rabimo železnico le bolj za krajevni promet do Gorice in zato bi nam bilo bolj pripravno, da bi šel prvi zjutranji vlak namesto ob 605 iz Ajdovščine najmanj eno uro pozneje. Iz Gorice odide zadnji vlak ob 7 15, kar je prepozno in nepraktično; kajti z vlakom, ki bi šel iz Gorice ob 3. ali 4. popoldne, bi se jih mnogo več vozilo. Posebno po zimi bo sedanji vozni red jako neugoden, ker pride prvi vlak v Gorico že ob 6 35 zjutraj, torej ob času, ko je že tema in vse zaprto po mestu. Tudi železničnim uslužbencem ne bo prav prijetno tako zgodaj ustajati ob snegu in burji — Na postaji Dobravlje, kjer pa ni nobene čakalnice, je primeroma več osebnega prometa, kakor na kakšni večji postaji, pa morajo ljudje čakati v temi na prostem ob raznem vremenu. Za enkrat naj bi se na tej postaji postavilo vsaj leseno lopo in par klopij in svetilko, da bi v temi videli kam stopiti; saj plačamo kakor drugod. Da se p:i spemeni vozni red, oziroma da se še eden poznejši vlak otvori, naj bi prizadete občine ^e obrnile a prošnjo do ravnateljstva drž. železnice, katero bo tej želji gotovo ugodilo v lastiio korist. Iz Rihcmberga. — Po več krajih i bodisi v naši ali pa v drugih vinorodnih : deželah so letos mraz in toča in drugo nezgode, veliko škodovale vinski letini. Našo občino pa je Bog obvaroval nezgod in bode letos vkljub suši splošni pridelek vinski obilnejši od lanskega, ker mnogim poseslnikom so letos obrodili novo nasajeni vinogradi. Tudi bodo letošnji pridelek veliko boljši od lanskepa, ker grozdje-ima že sedaj splošno 3 do 4 stopinje sladkorja več od lani. Trgatev pa je določena še le na 13. t. m. Hvala Bogu torej, da nas je do sedaj obvaroval nezgod. Pridite torej kunci od koderkoli. Vina se bodo pripravljala za vsaki oku«. Nekateri bodo pustili mošt dalje, nekateri manj ča*a kipeti na tropinah. — 5 kratka: letos bodo kupci postreženi v vsakem pogledu. V i n o r e j e c. S Krasa. — Oh, prejoh! Prehlago-rodni deželni pos^nci, rešite vendar učiteljstvo bode, kajti sirunaštvo kvari značaje in da je ono istinito potrebno priboljška, priča dejstvo, ker iz vipavskih Šmarij pohaja učiteljski značajnež B. na Repnntabor orgljati, ter kazati svojo šepavo oliko Poklonil se je nekomu, pa jo bil spečen orgljivec za dnino 6 K. Kaj je vendar tebe treba bilo? Mar bi klobuček doli djal, pi bi doma ostal! Omenjeni ne pohaja na Repenlabor v povišanje božje časti, kajti petje pri vsem viku in kriku je mizerno ter se trga bolj ko v vsaki drugi k raški vasici, leda j čast božja gre rakovo pot, le mizerja narašča. Tamkajšnji g. nadučitelj je vršil orgljavsko službo 14 let v splošno zadovoljnost, za dnevščino 45 kr., a dandanes se po na-prednjaškem sistemu plačuje vipavskemu učitelju dnino 6 K za vsaki pohod, da se ljudstvo demoralizuje, čast božja krši, patrijotizem slabi, denar trati^ ter množe druge cvetke šepave olike. Žalostno ali resnično, kar se dokaže z fakti in akti. P o t o v a 1 e c. V Trenti 6 okt. 1902. — V št. 103. od 27. sept. piše „Soča“ nezasluženega imena, kar priobči prav gotovo tudi umazani „Primorec“, da je vse eno, ali me je srečal na potu en sam ali trije, ki so me potem oprali v „S o č i“ v primerni obliki. V isti notici piše se tudi o — logiki! Prva notica v „Sočia se glasi: „Šel sem v hribe.... peljal sem se po Nedižki dolini.... šel sem na Trbiž.... šel sem v Trento... Gotovo je notičarja neprijetno dirnolo. ko sem odgovoril v „Gorici“, da mora vsekako biti vedno na cesti, ker me vsakikrat sreča, j grem od doma; zato pa hoče zdaj popravljati, in želi, da bi se bilo glasilo: „šel sem.... on se je peljal.... ona je šla.... osel je šel“. To je vse eno ! Tudi logika, a le za „So-čine,, notičarjo! Prosit! Dalje piše „Sočau, da sem si kupil kolo, da drvim lože po svetu, koder me ni treba. G. Andrejc! Vi imate usmiljeno čuteče in za blagor bližnjega goreče srce. V velikem hrepenenju, da bi mogel kaj dobrega storiti deželi, hodite okoli in proučujete razmere, da odpravite ne-dostatke. S tem namenom ste prišel go-ovo tudi — v Trento letos. In na lastne oči ste se prepričal, da je Trenta res žalosten kraj, do cela pozabljen in zanemarjen, da je cesta le do Trente — a po Trenti sami je ni, in kar je šeža-lostnejše, da ni niti enega konja ni voza dobiti niti pri cesti; zapazil ste torej, da je Trenta vsaj v konjskem oziru strašno nazadniaška. Gotovo Vam je tudi kakor ogromna skala potlačila mehko srčece zavest, da trentarski vikar ni v sijajnem gmotnem položaju, kakor nekdo drug, ki se je vozil po železnici v I razredu kakor baron. In ker si torej trentarski vikar ne more „špogati“ tega „špasa“, da bi si naročeval voz iz Sočo ali celo iz Bovca, ko ima iti od doma, in ker bi v slučaju, ako bi hodil peš, porabljal še več časa s potmi, in ker Vam slednijč ni ljubo in se Vam ne zdi umestno, da se vozari po kolesu, zato blagovolite v svojem visokodušju in p— odpornem duhu odrediti, da mu nakažete večjo, izdatno podporo iz »Narodnega sklada", da se bo lahko vozil s konjem, zakaj s konjem se dati vleči po svetu srčno želi tudi trentarski Abram. nam je pobrala moža, ki bi bil po svojih darovih in po svoji pridnosti še mnogo korislil Slovencem na Goriškem. Bridko nas je zadela ta izguba. Cerkev je 'r-gubila zvestega in pobožnega služabnika. »Primorski List“ plaka ob gomili svojega ustanovitelja, večletnega urednika, pozneje duhovitega in marljivega sotrudnika. Simenišče žaluje ob grobu svojega mar-liivega in nadarjenega profesorja. Do-luvstvo goriško objokuje smrt svojega iskrenega prijatelja, ki je imel sočutno srce za delavsko gorje. Slovenska domovina pa jo izgubila moža, kojega trud in trpljenje je bilo podarjeno brezplačno domovini. Pokojni dr. Jožef od vsega svojega delovanja ni iskal niti najmanjšega dobička. Delal je dokler je mogel, bila mu je največja muka, da ne moro pomagati, ko je vendar toliko potreb. V bolezni je bil popolnoma udan v voljo božjo,, do zadrtega in vedrega duha. V soboto dopoludne obiskal ga jo presvilli kne/.onadškof in mu podelil sv. blagoslov. Ob l. uri popolnoči pa je izdihnil svojo blago dušo v naročju svojega brata Andreja, ki mu je vse dni požrtvovalno noč in dan stregel. Naše iskreno sožalje dr. Andreju, staršem ijj^ celemu sorodstvu. V grobu počiva'tvoje truplo, nepozabni nam sobrat a Tvoj duh ostano med nami, tvoja ljubezen do cerkve in domovine nam bode vsikdar vzor. Tvoj s-omin ostane neizbrisen med nami! Življenje pokojnikovo prinašamo v podlistku. (Jod Nj. Veličanstva presv. cc-sarja so v soboto avstrijski narodi vserod slovesno obhajali. V Gorici je presvitli knoznadškof ob 10. uri daroval pontifi-kalno sv. mašo v stolnici, katere so se udeležili predstojniki civilnih in vojaških oblastnij. Šolski zavodi so se udeležili službo božje po raznih cerkvah. Vojaštvo je imelo v cekvi sv. Ignacija cesarsko mašo. Tisoki post se je mudil te dni v Gorici, namreč jcardinal in patrijarh Sarto iz Benetk, koji je tudi obiskal Njega Prevzvišenost našega kneza in nadškofa. Kanonično umefičen je bil danes č. g. Valentiu Pipan za župnijo Zgonik na Krasu. Duhovske premeinbe. — <5 g. Ivan Kunšičje imenovan za vikarja v Srednjem, na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Andrej Štrekelj. — Č. g. Valentin Knavs, vikar v Kamnem pride za vikarija v Logje. Novomašnik č. g. Franc Hliš je imenovan za kapelana v Podbrdu. — Župnijsko skušnjo io napravili č. g. Miha Krageli, administrator v Se-breljah, Kristjan Štibili, vikar v Novakih in Alojzij Morsutt, kapetan v Tržiču. Čestitamo! Prihodnjo nedeljo zbere se veliko krščanskih mož in mladeničev iz Kranjskega, Štajerskega in Primorskega na sv. Gori. Pred podobo Matero Božje in na grobu kardinala dr. Jakoba Missije ogrevali se bodo za sv. vero in njene pravice med slovenskim ljudstvom. Goriški Slovenci okoličani — pridružite se i Vi tej hrabri četi. Na svidenje v nedeljo na sv. Gori ! Somišljeniki goriški naj se v obilnem številu zbero na kolodvoru, da pozdravijo brate z Kranjskega. Vlak dojde v nedeljo ob 5 uri 24 min. zjutraj. Sv. birmo je minulo nedeljo prevzvišeni knez-nadškol delil dopoludne v stolni cerkvi, popoldne po blagoslovu pa v cerkvi sv. Ignaciia Birmancev ni bilo toliko kakor običajno druga leta o bin-koštih. Vzrok je pač ta, da bode prihodnje leto birma in kanonična vizilacija v goriškem okraju. Imenovanje. — Suplent na c kr. učiteljišču v Kopru gosp. Jakob Jakac je imenovan za provizoričnega učitelja istotam. V pokoj je šel na svojo lasi no prošnjo te dni vadnični učitelj gosp. Josip B u d a u v Gorici.. C\ g. Sesslch je v nedeljo na Sv. Gori daroval sv. mašo v zahvalo, da mu je dal Bog učakati biserni jubilej. Udeležili so se to slovesnosti tudi mnogoštevilni njegovi nečaki. Romarjev na Sv. Gori je bilo minulo roženvensko nedeljo izvanredno veliko. Prišli so romarji iz raznih krujev Goriške, pa mnogo tudi s Kranjske in Benečije. Umrl je v Stračicuh Josip Bregant, posestnik in oče več nedoraslih otrok. Zn Aloj’4jcvišče: Nnme.sto venca na grob dr. Jožefa Pavlica podarili so: g' Ema pl. Holzinger, predsednica društva katol. učiteljic, 50 K; preč. g. dr. Ant. 1 Gregorčič 20 K, preč. g. Jan. Lukežič 10 K, preč. g. Fr. Krankč 10 K, »Narodna tiskarna1' 10 K, preč. g. Jan. Rojec 8 K, preč. g. Ivan Dermastja 10 K, na rožni-vensko nedeljo v Lokovcu zbrani duhovniki 10 K 53 h; dobri ljudje iz Volarjev podarili 3 vreče krompirja. Bog stotero povrni I Zn zastavo slov. kat. delavskega društva: Čč. gg. Ivan Koršič, c. kr. kaplan vojno mornarice v Pulju 4 K; Ivan Rojec, kurat 2 K. Zadnji izkaz 155 K 78 vin. Skupaj 161 K 78 vin. — V zadnjem izkazu čitaj: G. Luka Križnič 2 K. Za prihodnje slov. sirotiščc je daroval č. g. Iv. Rojec 4 K, mesto venca na grob dr. Jos. Pavlici. Zn „Šolski Doin“: Tvrdka Saunig in Dekleva v Gorici 10 K; mesto venca na grob dr. Jos. Pavlici daroval č. g. Iv. Rojec 8 K. Pogozdovalna komisija. — „Wie ner Zeitung“ javlja: Ministerstvo za poljedelstvo je na podlagi zakona od 9. decembra 1883 o pogozdovanju Kra^a v f pokneženi grofiji Gorica in Gradiška imenovalo predsednikom komisije namest-ništvenega podpredsednika v. p., Alojzija vit. Bosizio. Goriška trgovsko obrtna zbornica. -- Minister za trgovino je potrdil zopetno izvolitev Evgena barona Ritterja Zahonyja predsednikom in Ljudevita Mi-ghettija podpredsednikom trgovsko-obrtne zbornice v Gorici. Brezobrestna posojila. — Vino-1 gradniki, katerim so bile že pred par meseci rešene prošnje za brezobrestna posojila in so jim bila ista tudi dovoljena, niso še dobili dotičnih zneskov. Vsa stvar, pravijo, leži zopet pri c. kr. namestništvu v Trstu. Znano je, da je tudi pred rešitvijo teh prošenj c. kr. namestništvo v tej zadevi tako konse-kventno posnemnlo polževo hojo, da ni bilo že res več lepo. — Mi sicer ne i verno, kake ovire zadržujejo izplača-nje dovoljenih svot. To pa vemo, da bi se še tako velike ovire prav lahko odstranile, ako bi bilo nekoliko več dobre volje in pa manj komoditete v Trstu. Nekoliko več brige za naše vinogradnike in davkoplačevalce bi vendar ne škodilo. Poštni urnik. — V sredo dne 1. t. m. se je uvedel na tukajšnjih poštah zimski urnik. Pisma so raznašajo zdaj po mestu mesto ob 7. uri zjutraj ob 8. Napad v Riliembergu hoče uSoča1* utajiti. Vendar pa še enkrat pribijemo, da se je res tako godilo. „Soča“ naj le gre stvari do dna, pa naj pove tudi imena onih, ki so demonstrirali proti škofu, pa bode svetu pokazala svoje pristaše v vsej liberalni omiki. A zdi se nam, i da pojdejo raje kvartinčkom do dna, ri-hemberški napad pa bodo zamolčali. Preneumno pa je podtikanje, češ klerikalci so to vprizorili! Prevzv. nadškof menda že pač dobro pozna tudi slovenske naprednjake. Če smo pa šele v zadnji številki priobčili o napadu, je vzrok, ker smo za predzadnjo številko prepozno bili ob-veščini. Včerajšnja „Soča“ pravi, da je naš list napad izmislil. Mi pa ostanemo pri trditvi, da so vpili dol s farji, da se je nekdo nagnil proti škofu. Nadškof sam je to slišal in videl, čemu naj ga mi z lažmi hujskamo. Sicer pa nam je pravil to priča-oeMvidec, kojemu več verujemo ko vsem liberalčkom okoli „Soče-‘. Katoliško društvo slovenskih učiteljic je imelo v torek ob 68/« uri pri sv. Ignaciju zadušr.ico za ranjkegn ustanovitelja in duhovnega voditelja, blagega preč. gosp. prof. dr. Jožefa Pavlico,— R. i- P- M. H. W. Nova tovarna v Gorici. — Tvrdka Jožef Gorup v Gorici otvori tovarno za umetni led. Tovarna bo stala ob tržaški cesti tik Gorupove pivarne. Boški most. — Most čez Sočo pri Pevmi bil je še precej poškodovan. Sedaj so ga baje nekoliko popravili. Pa vsejedno je prepovedano po njem naglo voziti, kakor tudi ne smeta po njem voziti dva voza hkratu. Istotako ne smejo voziti po tem mostu vozovi, ki bi vozili nad 25 kvintalov blaga. Vsakemu svoje. — Anton Marinčič nam naznanja, da od tvrdke Karplus ni prejel 4000 gld., marveč je prejel le 2200 gld.; torej je oškodovan za 1500 gld. Vse njegove zadeve, nam naznanja, je sprejel dr. Tuma, a dosedaj še vsa stvar ni poravnana. — Toliko resnici na ljubo. Prišel je sam. — Policija je iskala 2G-letnoga Ignacija Frfoljo iz Merna službujočega pri And. Vodopivcu v Kamnjah. Ta človek je namreč 3. t. m. vkradpl hlapcu neke gostilne na tržaški ce3ti 4 K, dan pozneje pa klapcu gostilne „Ca-vallino“ 18 K. Včeraj pa je prišel Fifolja k okr., glavarstvu, ter naznanil da hoče odsedeti 4 dni zapora na katere jo bil obsojen. Tam ga jo pa policija spoznala in tako bo malopridni Nacek moral sedeti nekoliko delj časa nego samo štiri dni. Trgatev v Dornbergu. — Dorn-berško starašinstvo je sklenilo, da se prične letošnja trgatev dne 15. oktobra. Letina obeta biti obilna in kapljica jako dobra, veliko bolja od lanskega pridelka. Na to opozarjnmo domače in oddaljene kupce. Z odprtjem vipavske železnice je izvoz znatno olajšan, ker se lahko od(,a vino na tamkajšnji železniški postaji. Strojnrski štrnjk v Mirnu ni še končan. Delavci nočejo še na delo, a gospodarji nimajo tudi sile. V korist obeh strank bi bilo, da vsaka malo odneha ter da začne redno delo. Skočila z vlaka. — V sredo po noči, ko jo vozil mešanec skozi postajo Rubije, preslišala sla dva spčča potnika kondukterjev klic, da je dospel vlak na postajo Rubije. Zbudivši se pa, ko se je začel vlak pomikati proti Gorici, zapazila sta, da jih pelje preč od njunega cilja. Potnika sta meni nič tebi nič odprla vrata voza v katerem sta se peljala, in poskočila sta z vlaka. Ne ve se pa, da li , sta pri tem skoku odnesla zdrave pete. Mrtveca potegnili so iz Sočinega jeza v Stračicah včeraj okolo 5. ure po-poludne. Utopljenec je bil možkega spola in približno 50 let star. Gad jo je pičil. — V četrtek po-poludne je pičil erad 30-letno Terezijo Grgič pri Fernetičih na Krasu blizu Sežane. Žela je namreč travo. Pičil jo je v levo roko, s katero je poprejemala travo pri žetvi. Pripeljali so jo v tržaško bolnišnico. Toča je zopet potolkla občine Vi-lesse, Rudo, Campolongo in Tapoljan. Škoda y vinogradih je precej občutna. Poslovna doba poštnega in brzojavnega uradn, Morsko kopnliSče Seljau je podaljšana do 15. okt. t. 1. Ivnn Božič, deželni poslanec kmečkih občin na Notranjskem, liberalni voditelj na Vipavskem odpotuje kmalu na Hrvatško, ter bo odložil svoje deželno poslanstvo. Upajmo, da zmaga pri novih volitvah krščanska narodna stranka. Značilna prepoved. — „Edinost“ poroča, da se je na novi openski železnici sprevodnikom izrecno prepovedalo govoriti slovenski! In to pod globo petih kron! Prvi tržaški okoličauski okraj brez zastopnika. — Mestni tržaški starešina in deželni poslanec Banelli, kije zastopal v tržaškem mestnem svetu Skedenj in njegovo okolico je odložil svoj mandat in sicer baje za to, ker ni bil izvoljen za podžupana. Banellija, ki je zmagal proti slovensknmu kandidatu v znamenju terorizma in podkupovanja glasov, je njegova izvolitev stala mnogo, mnogo denarja. Mestni svet tržaški. — V seji tržaškega mestnega sveta, ki se je vršila v četrtek, se j'' župan dr Sandrinelli spominjal tudi pokojnega viteza Ivana Nabergoja. Pozval pa ni mestnih starešinov, kakor je to povsod pri takih prilikah navada, da bi vstali s svojih sedežev vznak sožalja, kar je storil koj potem, ko se je spominjal umrlega meščana Galattija, ki je zapustil pol milijona kron v dobrodelne namene. Ko je župan govoril o pokojnem Nabergoju, ga italijanski mestni očetje niso poslušali, marveč so se med seboj demonstrativno pogovarjali. Na, kultura naših Italijanov je in ostane vedno le bruttura. Vzorno gospodarstvo je pri avstrijskem Lloydu, to je pri onem paro-brodnem društvu, katero morajo z denarjem podpirati tudi slovenski davkoplačevalci. Torej poslušajte! Lloydovim svetovalcem so letos povišali plačo vsakemu za 2000 kron, tako da dobiva vsakdo izmed njih na leto 14.000 kron. Bivši častnik pri c. in kr. vojni mornarici, ki je pa pred tremi leti prestopil k Lloydu, prišel je v treh letih do 7200 kron letne plače. Noben zavod, nobeno industrijalno podjetje, nobena trgovska hiša nima take revizije, kakoršno ima Lloyd, ki ga pa stane na leto 120.000 kron. Pri Lloydu menjujejo zelo pogostoma predstojnike uradov, generalne tajnike in direktorje, a nobeden teh gospodov noče rabiti pohištva svojih prodnikov, temveč si vsakdo da napraviti novo pohištvo; vse staro pohištvo, dasi jo še dobro, pa vržejo v podstrešje, kjer pokrito s prahom, polagoma gnije. Milijone so potrosili, da so obnovili stanovanje prt.lsedniku Beckerju in drugim v Lloydovi palači; v drugem nadstropju te palače je tak luksus, da vsakdo misli, da je prišel v stanovanje kake visoke dame, ne pa v javni urad. Novo vojno ladijo „Babembcrg“ so v Trstu spustili v morje v sobito dne 4. t. m. Vojna ladija „Budapest“je priplula v Trst, da je prisostvovala slavnosti. Blagoslovljene je izvršil župnik mornarice monsg. Uredniček ob asistenci mornariških kapetanov Pipana in Zupana. Hrvatski in slovenski jezik pri isterskem deželnem odboru. — Gospod dr. Dinko Trinajstič je stavil te dni v neki seji isterskega deželnega odbora predlog, naj bi se vse uloge prihajajoče deželnemu odboru od strani hrvatskih in slovenskih strank v hrvatskem in slovenskem jeziku tudi reševale v teh jezikih. Italijanski odborniki so seveda ta predlog odklonili. So pač liberalci. Nove razglednice. — Tiskarna Sv. Cirila v Mariboru je izdala jako krasne nove razglednice s slovenskimi barvami. Posebno lepe so razglednice z na slovenskem traku tiskanim geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Teh razglednic 100 komadov stane 7 kron, 50 komadov 4 krone, posamezen komad 10 vinarjev. Število avstrijskega prebivalstva. — Statistična centralna komisija je izdala sedaj o tem natačni izkaz. Prebivalstva je v Avstriji 26,150.708, od teh je rimskih katoličanov 20,660279, grško uniranih 3,134.439, armenskih unijatov 2096. Židov je, 1,221 899. Nemški obč. jezik govori 9,170.839, češki in slovaški 5,955 397, poljski 4,259.152 rusinski 3,375576, slovenski 1,192.780, hrvaški 711.380, laški 727.102, rumunski 230963, mažarki 9516 prebivalcev. Kranjsko ima 508.150 prebivalcev, od teh je 475.302 Slovencev in 27.177 Nemcev. Ostali prebivalci so raznih drugih narodnosti. Polovica konja. — Neki dunajski sedlar izjavil je o priliki, ko je navajal svoje dohodke zaradi dohodninskega davka da ima polovico konja. Davčni urad je bil seveda radoveden, kako se more imeti polovico živega konja, ter se je hotel prepričati. Na sedlar,ev dom došla policija se je morala prepričali o isti-nitosti trditve. Sedlar je kupil s svojim prijateljem gostilničarjem skup enega konja, katerega sta rabila in hranila vsporedno vsak teden enkrat sedlar, drugokrat krčmar. To je šlo lepo mirno. Sedaj pa hoče krčmar prodati svojo polovico konja, sedlar pa hoče svojo ohraniti in zato se morata sedaj toževati, ker se kupec, ki bi hotel kupiti samo pol konja, ne dobi lahko. Sodniji se do Hedaj še ni posrečilo, da zadovolji obema to-žiteljema in polovičnima lastnikoma konja. 10 milijonov novega davka. — Nečuven napad na žepe avstrijskega posebno ubožnega prebivalstva se je izvršil te dni vsled sklenitve novega petrolejskega kartela. Brez vsakih dokazov o po-draženju pridobivanja petroleja, brez vsake premembe tržnih razmer so zvišali židovski kapitalisti ceno petroleja za štiri in pol krone pri meterskem stotu. Ves ta večji dohodek pride v prid židovskim kapitalistom kot nov čisti dobiček. Ta dobiček pa nikakor ne bo majhen. Če vzamemo najmanjšo množino petroleja, ki se rabi v naši državi namreč 2,170.000 kubičnih metrov, znaša novi davek ogromno svoto in sicer 9,760.000 kron. Ker višji stanovi rabijo »sedaj za razsvetljavo večinoma elektriko ali plin, bodo morali to ogzomno svoto plačati večinoma le nižji sloji prebivalstva. Klient pretepel svojega odvetnika, — Odvetnik Gasocetti iz Bolonije prišel je pred par dnevi v Milan, da bi tam zagovarjal pred sodiščem svojega klijenta, nekega Bassani-ja, prekupčevalca s konji. Ko sta se srečala na hodniku sodnijskega poslopja, nastal je med njima prepir. Bassani je začel namreč odvetniku očitati, da ga slabo zagovarja. Prepir je končal s tem, da je hrust Bassani zasolil odvetniku dve tako močni zaušnici, da ga je ž njima potrl na tla. Od- vetnika so morali krvavečega odnesti v bolnišnico. Kaj pravi k temu dr. Tuma. Ta slučaj dokazuje, da ni vedno varno ubijati ljudem v glave pravni čut. To ubijanje, kakor se vidi, postane lahko nevarno, posebno ako pridejo koristi onih kojim se hoče po sili ubijati pravni čut v glavo v navskrižje ž njih koristmi. Pogreb pisatelja Emila Zole. — V nedeljo dne 5. t. m. seje vrSil v Parizu pogreb pisatelja Emila Zole, katerega so našli kakor smo že poročali, v svoji sobi mrtvega. Zadušila ga je namreč og-ljenčev plin, ki je vspuhtel iz zakurjene peči. Kako je do tega prišlo ni do danes še popolnoma dognano. Pogreba se je vdeležila velikanska množica ljudstva, pravijo da kakih 100.000 oseb. Posebno v velikem številu so prihiteli k njegovemu pogrebu socijalisti, pa tudi nacijonalistov ni manjkalo. Vsaj ako bi se vdelnžili pogreba samo jedni ne moglo bi priti do razgrajanja in pretepov. Ker pa pariškemu ljudstvu vedno dopade nekoliko komedije in celo ob najresnejših prilikah, pa naj se imenuje ta komedija tudi surov pretep, priti so morali skupaj nacijonalisti in socijalisti, ki so tadi r resnici povzročili po nazorih Parižanov nedolžni škandal. Emil Zola je bil sila nadarjen človek. Spisal je več romanov, ki so bili natisnjeni v 100.000 in Se reč natisih ter so mu pripomogli do ogromnega bogastva. Moderni svet, ki najde v pašnji svojih duševnih in telesnih strasti največje dopadjenje imenuje Zolo luč resnice, drugi ljudje pa pravijo da je Zolov nenavadni talent prižgal luč, ki je zavajala ljudi mesto na pot resnice, na kriva pota. In tem ljudem pridružujemo se tudi mi Emil Zola je zapustil dva nezakonska otroka. Posebni njegov čas-titelj je bil zloglasni stotnik Dreyfus, katerega je svoječasno vzel Zola v svojo zaščito. Da je to prikazavalo Zolo v čudnem svitu, o tem ne dvomijo danes najbolj vneti čestilci njegovih spisov. Žid Dreyfus pokazal se je pa tudi o priliki pogreba kod jako drzen žid. Kozel za vrtnarja. — Največji bančnih zavodov v Čikagi je prišel na res amerikansko misel, sprejeti v službo ponarejevalca denarjev in vrednostih listin, da ž njegovo pomočjo — druge razkinka. Banka je ponudila ponarejalou Karolu Becker visoko letno plačo, ako vstopi v njeno službo. Njegovo opravilo bode preiskovanje sumljivih bankovcev in čekov. Becker v kratkem zapusti kaznilnico St. Kventin v Kaliforniji Iger je odsedel petletno kazen. Vse banke se vesele tega, ker so se bale, da jih bode slepar zopet redoma sleparil. Rob amerikansko 1 Živega zabili v rakev. — V Ka-barovsku v Sibiriji napila sta se dva vojaka. Eden ni prišel do vojašnice ter obležal je nezavesten na ulici. Mimoidoča sanitetna patrulja ga je našla, položila na voz in ga, misleča, da je obolel za kolero, peljala v barako za okužene. Tam so dozdevnega mrtveca, potresli zneuga-šenim apnom, zabili v rakev in ga takoj prepeljali na pokopališče za okužene. Ko je mrtvaški voz vozil čez železniški nasip zadel je ob velik kamen. Rakev je odletela z voza, in pokrov je odskočil. Padec in sveži zrak sta vzbudila pijanega vojaka, ki je začudeno gledal celo komedijo potem pa zbežal. Seveda je bil mestni zdravnik takoj odstavljen. Potres v Turkestanu je uničil mesto Artuš. 667 oseb je mrtvih, nad 1000 ranjenih. Knjigoveznica Iv. Bcdnarik-a. — Cenjenim poverjenikom Mohorjeve družbe naznanja, da, ako bi ji v večjem številu skupaj doposlali Mohorjevi „Molitvenik“ ali „Sv. Pismo", da ju po znatno znižani ceni veže v usnje in pol usnje trdo in trpežno. _________ Za kratek Sas. Tri vprašanja. — Tri vprašanja s primernimi odgovori je moral vbiti vsakemu v glavo, da je vedel generalu, kedar je prišel nadzirat dobro odgovoriti: 1. Koliko let služiš? Odgovar: Dve letil — Koliko let imaš ? Odgovor; 20 let 1 — 8. Ali oče in mati še živita? Odgovor: Oba! — Nekoč pride general in vpraša prvega vojaka: „Koliko let služiš?" Ta mu v naglici odgovori: „20 let“, — General; „Koliko let pa sedaj že imaš?“ — Vojak: „Dve leti!“ General nejevoljen zavpije: „Sedaj pa res ne vem, sem li jaz norec ali ti?“ Vojak: „Oba!“ Vreme. — Po dolgem de^ju ae je začelo jasniti, in v neki veliki kmečki hiši ,je holola ili na vrata pogledati solnce domača gospodinja, ki pa je b’la pni v grda. ..Za Bofcjo voljo", jo zakričal p» strafon gospodar, ..pojdi hitro nazaj — sicer so prestraši vrome pr»'d t«*l*oj•*. Osliben ptlt1. — „Vi. gospod 1’ipi c, oni ptič, ki sto mi ga prodali, noče nič peli, a vi ste ga tako hvalili I'1 „Da! da! veste ta ptič je jako ošaben. On ve, da ga niste Se plačali, h na upanje noče peli!" Priden hlapec se sprejme v kavarni ,.Central" v Gorici. Naznanilo. Podpisani uljudno priporoča svojim rojakom v me lu in na d< ždi svojo krojaško delavnico kjer sprejema vsakovrsln t naročila, bodisi fina ali priprosta.— Postrežba točna, cene zmerne. Peter Lukman, krojaški mojster v Gorici, na Kornu št. 9. KfUi Anton Pucelj priporoča svojo brivnico v (jopici na Travniku, in brivsko podružnico v ulici Tre Rč, 16. jfaiton J-orc, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi prisl, na domača vina ter postreže tud. z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Odlikovana krojaška delavnica Ant. Krušič. V Gorici, Vrtna ulica. Priporoča se slavnemu občinstvu, posebej še prečastit i duhovščini v mestu in na deželi za izdelovanje oblek za vsaki stan. Ima bogato zalogo avstrijskega in angležkega blaga vsake vrste. Ima veliko za-zalogo izgotovljenih oblek. i ZAHVALA. Zahvaljujemo se prisrčno \sem, ki so nam ob času bolezni in prerane smrli našega preljubljenega sina, oziroma brala dr. Josipa Pavlice, profesorja bogoslovja, izkazali ljubezen in sožalje. I-Ved vsem izrekamo najprisivnoj^o zalival** Njega Prevzvišenosli kiiczu-nedškofii Andreju, ki je dragega pokojnika tolažil na smrtni postelji, č. g spovedniku P. Zecchiniju iz .J D., č. gg. usmiljenim bratom na Dunaju in v Gorici za i/i^dno pomoč v bolezni, bi. gospod- ma dr. M. Bavloi.u ni Dunaju in dr. A. Rojcu v Gorici za njuno prizadevanje, dalje častiti duhovščini stolne cerkve, č. gg. profesorjem centralnega semenišča, vodstvu deškega semenišča in slovenskega .,Alojzijevišča“, vsem č. gg. duhovnikom, redovnikom, profesorjem, uradnikom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter goriškim meščanom, ki so nas z iskrenim sočuljem tolažili ob prebritki izgubi. Dog vsem stotero povrni! V Gorici, dne 7. oklobra 1902. Žalujoča družina. J Sprejme se takoj urarski učenec, ki je dovršil ljudsko šolo. — Kje, pove upravništvo „Prim. Lista". PETER COTIČ čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica štev. 14. priporoča svojo delavnico. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma“. Pri Velodromu Goriško pivo ta prodaj p 16 kr. liter. Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga44 Gorica, Gosposka ulica St. 7 ES- % Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo. kakor: volne, iierkal, sa;Jn. batist, zephir svUe. svile za prati, Volile