naš tednik Številka 2 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 14. januar 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Zaupniki Enotne liste: Odločni in optimistični na volitve „Ce EL ne bi kandidirala za dežel-nozborske volitve, koga pa naj bi potem kot Slovenec volil.“ To je bila osnovna izpoved na zborovanjih zaupnikov EL. Marjan Sturm: Slovenskih Korošcev ni Ob priliki predavanja dr. Moritscha o vprašanju vin-dišarjev v Domu v Tinjah je predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm izjavil, da slovenskih in nemških Korošcev ni. „Obstaja samo južnokoroš-ko ali koroško prebivalstvo; eni govorijo en jezik, drugi dva. Vsi pa so si. zaradi življenjskih razmer zelo blizu oz. identični." Nadalje je predsednik ZSO poudaril, da obstaja samo ena ljudska kultura in je v tej zvezi dobesedno izjavil: „Wir sind durch vielfältige Fäden eigentlich schon längst vermischt.“ Prejšnji torek je bilo zborovanje v Bilčovsu (za volilni okoliš I -Celovec mesto in Celovec dežela), v sredo v Globasnici (volilni okoliš II - Velikovec), v četrtek pa v Št. Jakobu (volilni okoliš III -Beljak dežela in Beljak mesto). Poleg razprave o volilnem programu so bile na dnevnem redu tudi volitve glavnih kandidatov v posameznih okoliših. V volilnem okolišu I bo vodila listo EL Ingrid Zablatnik, njej pa sledita Jože Wakounig in selski podžupan Nanti Olip. V volilnem okolišu II bo vodil listo predsednik EL Andrej Wakounig, ki je hkrati prvi kandidat deželne zvezne liste. Na velikovški listi sledijo Wakounigu Franc Jožef Smrtnik, Sonja Sturm, Eric Kumer in Bernard Sadovnik. (Zborovanje v Št. Jakobu je bilo po zaključku redakcije.) Optimizem zaupnikov EL je ve- lik. Poudarili so svojo odločenost, da se bodo z vso vnemo zavzemali za uspeše n izid volitev. Vsi so zavedajo, da bo uspešen izid volitev glavna podpora pri pogajanjih za zajamčeni deželnozbor-ski mandat. Pismo SJK deželnemu glavarju Zernattu Po decembrskem snegu leži v podjunskih gozdovih na tleh podrtega 40.000 m3 lesa. Skupnost južnokoroških kmetov je v pismu pozvala deželnega glavarja Zernatta , da si naj skupno z ministrom Fischlerjem pogleda to škodo in na ta način zagotovi potrebna denarna sredstva iz fonda za katastrofe. Beri tudi stran 5. Osrednja zahteva EL - samo- stojni deželnobzorski mandat Pogovor s predsednikom EL Andrejem Wakounigom (jk’ it strani 6/7 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Za načrtno promocijo v Sloveniji (I) Se koroški Slovenci razlikujemo od Slovencev v Republiki Sloveniji? Mnogi Slovenci odgovarjajo na to vprašanje pritrdilno. Nekateri se sklicujejo na skoraj 50-letno komunistično preteklost naše sosednje dežele, drugi na mentaliteto, tretji pa iščejo vzroke v velikih socialnih razlikah. Zadnji radi omenjajo kot dokaz odnose med dijaki Slovenske gimnazije, še posebej pa Dvojezične trgovske akademije. Kakor se pogostokrat sliši, ti odnosi menda niso ravno najboljši. Korošci menda očitajo svojim kolegom iz Slovenije neko ošabnost in prepotenco. Ugotavljajo, da se obnašajo, kakor se ob-obnaša nekdo, ki vidi v materialnem bogastvu najboljšo legitimacijo za uveljavljanje pozicije močnejšega. Matični Slovenci pa da vidijo v svojih koroških kolegih za-plankane provin-cialiste, katerih svet se v glavnem omejuje na Rož, Podjuno, Žilo, in ki s solznimi očmi gledajo „nmav čiez iazaro". Vem, da ne mislijo vsi tako in da obstajajo pozitivni primeri slovensko-slovenske koeksistence. Vendar vrsta vprašanj ostaja ljub temu nerazčiščenih — zavest, da jih je treba začeti razčiščevati, pa ni najbolj razvita. Samo ugotavljati, da je delež dijakov iz Slovenije na Slovenski gimnaziji in Dvojezični TAK previsok, gotovo ni smiselno; Tudi sami imamo precej možnosti, da v Republiki Sloveniji ustvarjamo pogoje za boljše razumevanje naših prizadevanj. 66 treba bi bilo razpravljati o globljih vzrokih slovensko-slovenske disharmonije, za kar pa bi bila potrebna večja pripravljenost. Drži, da večji del slovenskih državljanov in njihovih političnih predstavnikov ne kaže bogve kako resnega zanimanja za zamejce. Njihova glavna skrb je čimboljše sodelovanje z vladami sosednjih držav, še posebej na gospodarskem področju. Bivši minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk v pogovoru z Našim tednikom (str. 2/3) jasno pove, da je v politiki Republike Slovenije do njenih zamejcev gospodarska in politična šibkost njena največja pomanjkljivost. Vendar imamo tudi sami precej možnosti, da v Republiki Sloveniji ustvarjamo pogoje za boljše razumevanje naših prizadevanj. Koroška dijaška zveza npr. se je odprla za dijake iz Slovenije in je izvolila za predsednico dijakinjo — slovensko državljanko. Nekateri Korošci tega ne razumejo, po mojem neupravičeno; navsezadnje so ti dijaki in dijakinje potencialni zavezniki koroških Slovencev, če se bodo vrnili domov v Slovenijo. Potrebovali bi torej več načrtnega promocijskega dela v Sloveniji in to na vseh področjih. Bomo znali zanj poskrbeti? „Slovenija bi mora upoštevati rezultat referenduma“ Dr. Janko Prunk, bivši minister za Slovence po svetu, v pogovoru za Naš tednik o izidu temeljnega glasovanja, o pomanjkljivostih v politiki nove Slovenije do njenih zamejcev in o etnocentrizmu. Pripravil Janko Kulmesch Naš tednik: Kako ocenjujete trenutni razvoj znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem? Dr. Janko Prunk: Splošni narodnopolitični položaj slovenske manjšine v avstrijski republiki je v zadnjih nekaj letih s spremembo avstrijske državne politike, z ustanovitvijo narodnostnega sosveta na Dunaju relativno najboljši v vsem obdobju po letu 1949. Obeta dati novo kvaliteto. Sam interni razvoj slovenske narodne skupnosti pa je ravno v zadnjem letu pripeljal do popolne diferenciacije v dva oz. tri segmente (organizacije), ki imajo zelo različna, včasih nepremostljivo nasprotna stališča do bistvenih vprašanj narodne politike in njenega uresničevanja. Kako ste sprejeli izid temeljnega glasovanja o skupnem demokratičnem zastopstvu? Izid glasovanja je potrdil že našo predhodno predstavo, da je najmočnejša organizacija med koroškimi Slovenci Narodni svet koroških Slovencev, ki tudi največkrat vodi v najbolj zrelih političnih predstavah in pobudah o nadaljnjem političnem razvoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Izid sem sprejel z zadovoljstvom, saj menim, da bi bilo lahko skupno zastopstvo močnejša in legitimnejša reprezentanca manjšinske narodne skupnosti nasproti državi. Poznamo več evropskih narodnih manjšin, ki imajo skupno narodno reprezentanco. V zadnjem času celo primorski Slovenci v Italiji (Miloš Budin) razmišljajo o takšnem enotnem predstavništvu. V kateri obliki bi morala uradna Slovenija upoštevati rezultat temeljnega glasovanja? Republika Slovenija bi vsekakor morala upoštevati rezultat tega temeljnega glasovanja, saj mora narodno manjšino gledati kot subjekt in njej prepuščati avtonomno odločanje o njeni usodi. Seveda pa si Republika Slovenija ne bi smela dovoliti siliti manjšino znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, da sprejme neko obliko organiziranja, če jo absolutno zavrača. Vedeti pa bi morala Republika Slovenija, kolikšna je ta manjšina, koga predstavlja in kakšni so njeni narodni koncepti. Republika Slovenija želi z Avstrijo čimboljše sodelovanje. Mnogi koroški Slovenci se bojijo, da gre to na račun reševanja odprtih manjšinskih vprašanj. Je njihov strah upravičen? Republika Slovenija nikoli ni, in upam, da nikoli ne bo razmišljala, da bi se sporazumela z Repu- Jerebov Nuža Kako se svet čudno suka naprej! Bral sem zanimivo vest. V nekem koroškem slovenskem časopisu neki posebni pridnež očitava ta hudobnim Slovencem slovenski iredentizem in slovenski nacionalizem. Sicer ne vem, če sploh ve, kaj to je. Po njegovem je samostojna Slovenija kriva tega razvoja. Spominjam se časov, ko je koroškim Slovencem očitava! nacionalizem in iredentizem hajmatdinst. No, končno so postali Slovenci vsaj na tem polju enakopravni! bliko Avstrijo na račun koroških Slovencev; zatorej je njihov strah neopravičen. Kje vidite največje pomanjkljivosti v politiki nove Slovenije do njenih zamejcev? Največja pomanjkljivost Republi- Predsednik Kučan se je jasno izrekel za respektiranje glasovanja, odločitev nekaterih krogov za bojkot se mu ni zdela pravilna, rezultat je označil kot prepričljivega, z razumevanjem pa je sledil izvajanjem članov delegacije pod vodstvom predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, ki so posebno poudarili, da je skupno demokratično zastopstvo zamišljeno kot pluralno sestavljen in ob splošnih volitvah demokratično izvoljen parlament z javnopravnim statusom in določeno mero avtonomije, ki bi združeval vse struje v slovenski manjšini in po katerem bi koroški Slovenci govorili z enim jezikom tako v odnosu do Avstrije kakor tudi do Slovenije. Koroški Slovenci, je bilo povedano, so zdaj na pre- ke Slovenije do njenih zamejcev je objektivnega značaja, njena mala gospodarska in politična moč, ki zmore pomagati zamejcem le v mejah svojih zmožnosti. Kako odpraviti te pomanjkljivosti? lomnici, izid glasovanja namreč obvezuje in prej ali slej bodo ljudje demokratično ponudbo tudi sprejeli. Predsednik Kučan je povezal zadevo demokratičnega zastopstva koroških Slovencev z njihovim zajamčenim zastopstvom v koroškem deželnem zboru po vzorcu zastopstva narodnostnih manjšin v slovenskem parlamentu in glede tega poročal o zanimivih pogledih, ki jih je bil zaznal v pogovorih z avstrijskim zveznim predsednikom Klestilom in predsednikom avstrijskega parlamenta Fischerjem. Napovedal je tudi, da se bo o tej tematiki ponovno pogovarjal s Klestilom, ko bo le-ta letos vigredi uradno obiskal Slovenijo. Ob zaključku pogovora, ki je potekal v prija- Te pomanjkljivosti bodo postopoma izginjale s krepitvijo gospodarske in politične moči slovenske države, z njenim vse večjim vključevanjem v evropsko integracijo. Nekateri politiki — tako v nemškonacionalnih vrstah kakor v raznih slovenskih organizacijah — odklanjajo manjšinsko politiko, katere poglavitni cilj je vsestranski razvoj narodne skupnosti, kot nacionalizem. Kako gledate na to z vidika intelektualca oziroma zgodovinarja? Ti pogledi in takšne ocene iz nemško nacionalnih in začuda tudi nekaterih slovenskih krogov me spominjajo na ocene, ki jih je v slovenskem narodnem gibanju izrekla konec prejšnjega stoletja nemškonacionalna šovinistična stranka. Kakšno vlogo je pri tem igrala avstrijska socialdemokracija? Avstrijska socialna demokracija je na nacionalno vprašanje gledala skoraj do konca prve svetov- teljskem vzdušju na sedežu predsednika, je naša delegacija pozdravila ponudbo predsednika Kučana, da namerava v doglednem času povabiti predstavnike Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij na skupni pogovor in tako prispevati k zbliževanju razhajajočih se stališč. Pri zunanjepolitičnem odboru. Istega dne je delegacija, tokrat pod vodstvom podpredsednika NSKS dr. Pavla Apovnika, imela možnost, da seznani o situaciji na Koroškem tudi Odbor za mednarodne odnose pri Državnem zboru Slovenije v Ljubljani, oz. njegovo Delovno skupino za problematiko sloven- ne vojne v kontekstu svoje in-ternacionalistične kozmopolitske doktrine, ki je bila malemu slovenskemu narodu v bistvu v škodo. Kaj iz tega sledi za aktualno narodnostno politiko? Narodnostni politiki slovenske manjšine bi se morali zavedati spremenjenega, pozitivnejšega gledanja Evrope na narodne manjšine. Upoštevati pa bi morali predvsem evolucijo političnih struktur v državi, v kateri živijo, in bi se morali verjetno pragmatično orientirati na tiste sile, ki so bolj naklonjene reševanju manjšinske problematike. Za konec: Vaši politični načrti za prihodnost? Svojo prihodnost vidim predvsem v svojem znanstveno strokovnem delu. Zaenkrat se poslavljam od političnega dela in tudi od svoje stranke kot njen aktivni član. Prišel sem do spoznanja, da zgodovinar ne more biti oziroma je zelo težko politično vezan na eno stranko. Hvala za pogovor. skih manjšin v zamejstvu. Goste iz Koroške je pozdravil predsednik odbora Zoran Thaler, ki je pogovor tudi vodil. Posebno dobrodošlico je izrekla predsednica v parlamentarnem odboru delujoče Delovne skupine gospa Jadranka Sturm-Kocijan. Slovenski parlamentarci so čestitali k uspešni izvedbi temeljnega glasovanja z reprezentativnim rezultatom, ki da je hraber korak v političnem razvoju manjšine. V pogovoru je bilo poudarjeno, da gre prvenstveno za ohranitev slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem — za katero nosi odgovornost tudi Slovenija, da naj bi skupno zastopstvo koroških Slovencev preseglo delitve med njimi, kar pomeni, da je treba najti konsenz. Kot je nakazal predsednik Thaler, bo Odbor za mednarodne odnose tematiko skupnega zastopstva koroških Slovencev še posebej obravnaval, medtem ko se Delovna skupina, po besedah njene predsednice, pripravlja na pogovore z Narodnim svetom in Zvezo slovenskih organizacij prav na Koroškem. Kučan sprejel predstavnike NSKS in Iniciative Delegacija Narodnega sveta (dr. Matevž Grilc, dr. Pavel Apovnik, mag. Marjan Pipp, Franc Wedenig), Enotne liste (Rudi Vouk), Krščanske kulturne zveze (dr. Janko Zerzer) in Iniciative za skupno demokratično zastopstvo (mestni svetnik Fric Kumer) je 11. januarja 1994 informirala predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije o novi situaciji na Koroškem, ki je povezana z lani izvedenim temeljnim glasovanjem odbornikov slovenskih organizacij in društev. 4 Politika ADIT v stečaj / VOMO brez direktorja / Gripa. Začeli smo z novimi aferami Piše Vida Petrovčič V novo leto je Slovenija vstopila predvsem z nerešenimi aferami. Ne gre za ,stare1 grehe razmeroma mlade demokracije, ampak za nekaj povsem svežih afernih primerov. • V stečaj je šla Agencija demokratičnega inozemskega tiska — ADIT, ena od firm korporacije Safti, ki je domnevno, kot je poročal slovenski tisk, služila predvsem za odliv slovenskega kapitala na tuje. Za njenega likvidatorja je bil imenovan Franc Perčič, nekdanji stečajnik begunjskega Elana, sedanji generalni sekretar podjetja Studio Marketing. Leto se je začelo z državljansko neposlušnostjo zaposlenih v tolminski igralnici Paradiso, ki kljub prepovedi poslovanja s strani finančnega ministrstva, niso ugasnili igralnih avtomatov. Njihovo zaprtje je to pot zahteval — najbrž iz konkurenčnih razlogov, celo novogoriški Hit, ki je pravzaprav tolminsko igralnico odprl, a le z začasnim dovoljenjem, ki ga je dobil za izgradnjo nove igralnice, ki je, kot kaže, ne bo. • Uprava za varnostne zadeve obrambnega ministrstva, bolj znana kot VOMO, je v začetku leta ostala brez svojega direktorja. Iz skopega uradnega sporočila smo izvedeli, da je Andrej Lovšin odstopil na svojo željo. Poleg ugibanj o možnih razlogih za odstop šefa vojaške tajne službe so mediji ugibali tudi o možnem nasledniku. Omenjan je bil Tone Krkovič, poveljnik specialne brigade Moris. • Kanček afere je sprožil tudi izbor Slovenke leta. Bralci revije Jana so s tem uglednim nazivom poimenovali salezijansko sestro Vido Žabot iz Razkrižja. Sestra Vida se je zavzemala, da bi v tej slovenski vasi poučevali verouk v slovenščini, čeprav spada kraj pod hrvaško Cerkev. Afero je bilo slutiti, ko Cerkev sestri Vidi, ki živi v Italiji, ni dovolila obiskati Slovenije. Kot kaže, bo redovnica vendarle lahko prišla. • Za svojsko afero je poskrbela tudi viroza, ki je prvi pono-voletni teden položila v posteljo skoraj tretjino Slovenije, pa še do danes ne vemo natančno, ali je šlo za virus gripe ali ne. To je nenazadnje v drugem ponovolet-nem tednu postalo povsem nepomembno, saj so se zdravniki pa tudi pacienti začeli ukvarjati s pomembnejšo stvarjo — s stavko zdravnikov. Stavke in brezposelnost, ki je že dosegla stopnjo 15 odstotkov, bodo, kot kaže, tudi temeljna naloga letošnje vladne gospodarske politike. In naj bo vladna koalicija bolj leva ali bolj desna, v začetku leta je bila glavna politična tema, ali bodo tudi socialdemokrati podpisali dopolnilo h koalicijski pogodbi, tako kot so to storili liberalni demokrati, krščanski demokrati in združena lista, vsakršna vlada bo morala na desni, konzervativni način reševati levičarska, socialna vprašanja. Mogoče pa se bodo celo uresničile napovedi tistih političnih prerokov, ki napovedujejo v prihodnje predstavnikom nekdanje komunistične nomenklature močan zasuk na politično desnico, ko se bodo polastili družbene lastnine in se do konca okoristili s položaji, ki so jih in jih še vedno zasedajo. IZ DRUGIH ČASOPISOV „Jaz jih ne bom silil k maši“ Dr. Jože Marketz, vodja slovenskega DPU, o celibatu, splavu, obisku sv. maše in odnosih slovenskih predstavnikov Cerkve na Koroškem s Cerkvijo v Sloveniji. Iz pogovora z ljubljanskim tednikom Mladina. Če ne bi mogli imeti župnika v vsaki fari, je moja vizija, da bi lahko posvetili tudi poročene može. (...) Sam bi bil za to, da celibat postane stvar izbire. (....) Rekel bi, da je vedno težje spoštovati celibat v družbi, ki ni več tako zaprta, kjer ni več toliko domačijskosti. V župniščih skoraj nimamo več gospodinj, da bi bil to za duhovnika lahko nekakšen dom. Zelo težko je živeti sam, tudi to je eden od vzrokov. (...) Ne vem, zakaj bi bila moja ljubezen do Boga močnejša od ljubezni kakega poročenega moškega ali ženske. Mislim, da to ni merilo, ker je ljubezen nedeljiva. Zdi se mi, da visoki cerkveni krogi navadnemu človeku ne zaupajo več, da bo znal graditi svojo lastno krščansko identiteto, ki bo imela podlago v nje- govem življenju in njegovi zgodovini. Zaradi tega vernikom dajejo vedno več, ne bi rekel dogem, ampak nekih zunanjih priporočil. Spet tiskajo katekizme, oblačijo se tako, da jih vsi prepoznajo, in vedno bolj se spet poudarja avtoriteta. Gre za enega od možnih odzivov na naš čas. Vprašanje pa je, ali je to tisti odziv, ki ga je imel pred očmi Kristus. (...) S tem, ko smo v vsem sledili družbi, smo postavili premalo alternativ. Naš urad je, denimo, povsem primerljiv s kakšnim uradom v deželni vladi, imamo enake metode, enako se razvijamo. Kristjani pa bi morali biti alternativa svetu. Moram reči, da uradnih odnosov s Cerkvijo v Sloveniji skoraj ni. Nobenih mešanih komisij nismo ustanovili. O nobenih važnejših stvareh se ne pogovarjamo. (...) Za ljudi iz naših far bi bilo zelo koristno, če bi se lahko pogovarjali s Slovenci iz Slovenije, saj imajo naši ljudje kompleks, da ne znajo dobro slovensko. Če k meni pride dekle, ki bi rada naredila splav, ji poskušam pomagati v vseh njenih praktičnih težavah glede tega. Poskušam se pogovoriti s starši, z njenim prijateljem. Če bi morala od hiše, ji lahko zagotovimo stanovanje in denarno podporo. Vendar pa to navadno niso najpomembnejši problemi. V pogovorih jo opozorim na njeno odgovornost glede življenja, ki ga nosi. Nikoli pa je ne silim, naj otroka obdrži; to je njena odločitev. Imam celo vrsto razlogov za sveto nedeljsko mašo in gotovo razumem tudi tiste, ki imajo pomisleke. Pri nas mladi pogosto pravijo, tale župnik mi pri pridigi nima kaj povedati, in zato ne obiskujejo maš. Mladi, ki vsak dan doživljajo kaj novega, bi si želeli bolj fleksibilne in zanimive maše. Po drugi strani moram reči, da je pri nas mogoče maše sooblikovati. Moj najmočnejši argument pa je, da krščanstvo živi od skupnosti; če ne prideš k skupnosti, je skupnost amputirana. Je pa čas, ko mladi raje živijo v svoji družbi. Naj ostanejo, jaz jih ne bom silil k maši. Kot duhovnik imam nalogo, da naredim to skupnost tako zanimivo, da je za mlade privlačna. Nikoli si ne bi upal oporekati nikomur, ki trdi, da je enako veren, čeprav ne hodi k maši. Mladina, 19. 1. 1994 Politika Domej ministru Fischlerju: kmetom je treba pomagati Po decembrskem snegu leži v podjunskih gozdovih na tleh 40.000 m3 poti rtegalesa. Skupnost južnokoroških kmetov je v zbornici predlagala takojšnjo pomoč kmetom, Domej se je povezal tudi z ministrom Fischlerjem. □ Poroča Silvo Kumer Pretekli ponedeljek so se na gradu Hrastovica sestali koroški kmečki zastopniki na občnem zboru Kmetijske zbornice. Po odstopu zborničnega svetnika Franza Schmida (Bauernbund), ki je na neki seji dejal, da je treba deželne poslance upliniti, so za njegovega naslednika izvolili Hermanna Kultererja. Medtem ko sta se predsednik zbornice Walfried Wutscher in FP zahvaljevala Schmidu, je dipl. inž. Štefan Domej dejal, da je zadnji čas, da v zbornici zavlada nov, tolerantnejši duh. Domej: „Če se po odstopu Schmida nič ne bo spremenilo, potem je bil njegov odstop zaman.“ Domej je predvsem kritiziral nestrpno držo do slovenskih kmetov, katerim zbornica ne dovoljuje uporabe slovenščine kot uradne- ga jezika. Tudi v glasilu zbornice „Kärntner Bauer“ čakajo kmetje na slovensko stran. I.S.O.P. študija. Vročo razpravo je povzročila študija o delovanju zbornice. FP in SP sta s tem v zvezi ostro napadali direktorja zbornice dipl. inž. Ernesta Grčbla-cherja, kateremu sta očitavali, da je v poročilu namenoma izpustil slabosti zbornice. SP je pri tej točki dnevnega reda celo zapustila sejo. Direktor Gröblacher je dejal, daje slabosti izpustil zaradi tega, ker je to obljubil sodelavcem, ki so jih pod tem pogojem pri povpraševanju odprto nakazali. Gröblacher: „Če bi tega ne obljubil, ne bi našli pomanjkljivosti, katere smo v teku časa bistveno popravili. Na tej osnovi težimo naprej za izboljšavami, predvsem kar se tiče servisa za kmete.“ Predsednik zbornice Walfried Wutscher je branil svojega direktorja. Prav tako sta se zanj potegnila tudi Domej in Janko Zwitter, ki je dejal, da dela FP izključno polemiko, kar pa na noben način ne koristi kmetom. Gozd. Konec decembra je sneg polomil predvsem v Podjuni ogromne količine gozda, predvsem še borovcev. Deloma so gozdovi do 80% polomljeni. Najmanj 40.000 m3 lesa bo treba pospraviti in to v času, ko je delovna sila draga in les nima cene. Zato je Domej v zbornici predlagal, naj deželna vlada pomaga z denarjem iz fonda za katastrofe. Za pomoč pa naj bi prosili tudi vojaščino, ki bi lahko pomagala pri pospravljanju. Predvsem bo najprej treba očistiti poti do podrtih gozdov. Domej se je v tej zadevi povezal tudi z ministrom Fischlerjem in ga povabil na ogled škode na Koroškem. Domej: „V taki kat-strofi mora pomagati tudi Dunaj.“ Lojze Možina, Dob pri Pliberku „Škoda je ogromna. V našem kraju je 50-80% gozda podrtega. Predvsem so to 20 -do 50- letne kulture, ki jih bo težko prodati in vrhu tega nimajo dobre cene. S tem je bilo delo ter negovanje gozda v preteklih 20 letih zastonj.“ Maks Prutej, Vogrče pri Pliberku „V mojem gozdu imam parcelo, na kateri je na 1 ha obstalo le eno drevo in še pri tem se je odlomil vrh. Imam škode vsaj za pol milijona šilingov. Odločil sem se, da eno leto ne bom šel na delo v firmo in bom doma čistil gozd.“ Jože j HaSChej, Kokje -Dobrla vas „Škoda je tako velika, da si skoraj ne upam v gozd. Več kot polovica je polomljena. V veliko pomoč bi kmetom bilo, če bi vojaščina očistila poti v gozdu. Za oprodajo te vrste lesa bi bilo ugodno, če bi v občini že imeli napravo za kurjenje lesnih sekancev.“ Aktualni intervju Zbornični svetnik SJK dipl. inž. Štefan Domej „Zahtevamo sredstva iz fonda za katastrofe“ NT: V Kmetijski zbornici ste zahtevali izredno pomoč za kmete, ki so utrpeli škodo v gozdu. Kako bi lahko kmetom pomagali? Domej: Pomembno je, da dobijo kmetje pomoč pri pospravljanju polomljenega drevja. Nekaterim kmetom je polomilo 80 % drevja. Zato je delo v gozdu izredno težavno, in kmet sam ga gotovo ne zmore. V takih primerih bi naj prišla vojaščina na pomoč. Dodatno pa bo potrebno, da dobijo kmetje podpore iz fonda za katastrofe. To sem zahteval tudi v Kmetijski zbornici, ki se bo s to zahtevo obrnila na deželno vlado. NT: Bo les sploh mogoče prodati? Domej: Predvsem bo zelo težavno dobiti kolikor toliko zadovoljivo ceno. Cena lesa je v zadnjih letih padla za več kot 40 %. S tem, da je bila letos polomljena taka velika količina lesa, bo cena gotovo še padla. Zato zahtevamo od deželnega referenta za kmetijstvo, da s podporami zagotovi ceno ter odjem lesa. NT: So napadi FP in SP na direktorja zbornice Gröb-lacherja upravičeni? Domej: Kdor pozna Gröbla-cherja, ve, da se z vso vnemo prizadeva za dobrobit zbornice in s tem kmetov. Kar delata SP in FP, je sam politikum in nima veliko opravka s pravo kmečko politiko. 6 Pogovor Prva zahteva Enotne liste: Samostojni deželnozborski mandat Glavni kandidat Enotne liste Andrej Wakounig o pomenu deželnozborske kandidature Enotne liste, njenem programu in volilnemu cilju. Pogovor pripravil Janko Kulmesch. Naš tednik: Zakaj naj bi koroški Slovenci 13. marca 1994 volili EL, čeprav ta nima iz-gleda priti v deželni zbor? Andrej Wakounig: 13. marec je odločilni dan glede nadaljnjih pobud za samostojni manjšinski mandat v deželnem zboru. Volilni rezultat za EL bo izhodišče za razpravo z večinskimi strankami. Če jih bomo prepričali, da se nočemo odpovedati tej naši zahtevi, potem tudi stranke ne bodo zmogle zavlačevati rešitve tega vprašanja v nedogled. Samostojni manjšinski mandat je naša osrednja zahteva. Hkrati pa si je EL tudi vselej prizadevala za močne narodnostne strukture, pri katerih naj bi stali v ospredju skupni cilji, ne pa svetovna-nazörska gledanja. Želja po skupnem nastopanju nasproti deželnim in državnim oblastem se je izkristalizirala tudi pri zadnjem temeljnem glasovanju, katerega je treba z vidika demokratičnosti in legitimnosti jemati resno. EL velja kot narodna stranka. Pomeni to, da se njena politika omejuje samo na narodnostna vprašanja? Vsakdo, ki se zanima za narodnostno politiko, ve, zakaj so se samostojne politične strukture med koroškimi Slovenci pojavile. Pripadnik slovenske narodne skupnosti se je z integracijo v večinsko stranko dostikrat moral odločati med narodnostjo in stranko. Napredovanje v stranki je bilo povezano s pokorščino, s strankarsko disciplino, navsezadnje pa z odmikanjem iz narodne skupnosti. Le malo primerov je znanih, da so koroški Slovenci ohranili v strankah svojo hrbtenico in da so kljub temu napredovali. Torej so več ali manj stranke pod pretvezo „protina-cionalističnih“ svetovno-nazor-skih gledanj uganjale nacionalistično politiko v škodo narodne skupnosti. Naše frakcije so prav zaradi tega bile zadnje zatočišče za naše rojake. Delo, ki ga opravljajo Enotne liste, Volilne skupnosti, SJK, itd., je zato za obstoj narodne skupnosti in njeno identiteto neprecenljivega pomena. Bilanca je čez mero pozitivna, česar o integraciji nikakor ne moremo trditi. Kljub temu, da igra v naših prizadevanjih narodnostno vprašanje visoko vlogo, pa so vsi poizkusi, potisniti nas v nacionalistični kot, propadli. V naši politiki zavzema namreč tudi pomembno mesto vprašanje gospodarstva, ekologije, kmetijstva ter Želja po skupnem nastopanju nasproti deželnim in državnim oblastem se je izkristalizirala tudi pri zadnjem temeljnem glasovanju, katerega je treba z vidika demokratičnosti in legitimnosti jemati resno. Andrej Wakounig druga pomembna družbena vprašanja. Zakaj naj bi volilci podprli EL z gospodarskega vidika? V okviru naših zmogljivosti smo si vselej jasno prizadevali za gospodarski razvoj naših občin, dolin in Koroške nasploh. Pozi- tivni razvoj naših krajev je namreč pogojen z močno gospodarsko dejavnostjo. Kjer hira in propada gospodarstvo, tam izumirajo in odpadajo tudi ostale veje našega narodnega telesa, kot sta to med drugim kultura in jezik. Na žalost moramo poudariti, da ima južna Koroška največjo brezposelnost v avstrijskem merilu. To je med drugim rezultat načrtnega gospodarskega zapo-stavljenja oziroma centralistične koroške politike. Kako priti iz zagate? Poti iz teh zagat ni veliko. Na vsak način pa bo treba poskrbeti za intenzivnejše sodelovanje s sosednimi državami, predvsem s Slovenijo, kjer možne oblike sodelovanja še daleč niso izčrpane. Ne gre, da veljajo za Slovenijo v sodelovanju z Avstrijo višje carinske tarife, kakor z Evropsko unijo. Kot prvi korak je treba odpraviti te ovire in hkrati iti še en korak naprej. Dolgo let se govori o odpiranju mejnih prehodov na Luži in Pavličevem sedlu. Tu se ni premaknilo nič naprej, čeprav je s strani Slovenije pripravljenost velika. Nadalje zahtevamo za Koroško prosto carinsko cono; mnenja pa smo tudi, da je treba v demografsko ogroženih področjih, kakršna je južna Koroška, gospodarstvo razbremeniti davčnih dajatev. Zakaj podpora Enotni listi z ekološkega vidika? Eno težišče naših prizadevanj bo v bližnji prihodnosti upor proti načrtom glede jugovzhodne železnice. Nevarnost, ki nam dejansko preti, je, da bo skozi Rož in Podjuno dnevno drvelo 200—300 vlakov z visoko hitrostjo. Po pogovorih, ki sem jih imel z deželnimi politiki, moram na žalost izhajati iz tega, da so vse ostale stranke že skočile na ta vlak in da bodo skušale na vsak način uresničiti ta projekt. Samo volilci jim lahko dajo ustrezen odgovor, s tem, da jim na volitvah izrazijo nezaupanje. Kako pa gledate na vprašanje kanalizacije? Tudi mi zagovarjamo čiščenje odplak, vendar so koncepti zgrešeni. Kanalizacija bo požrla astronomske vsote, plačati pa bo moral v vsakem primeru občan. Zgleda, da za vsem tem stoji lobby gradbenih firm in arhitektov, ki pri tem zaslužijo veliko denarja. Vse to bi bilo absolutno nepotrebno, če bi se tudi deželna politika končno spametovala in dala prednost temu, da si posamezniki sami uredijo Naše frakcije so prav zaradi tega bile zadnje zatočišče za naše rojake. Delo, ki ga opravljajo Enotne liste, Volilne skupnosti, SJK, itd., je zato za obstoj narodne skupnosti in njeno identiteto neprecenljivega pomena. Andrej Wakounig čiščenje odplak. Razlike so ogromne, kar se tiče tekočih stroškov. Za občine Pliberk, Globasnica in Bistrica smo izračunali, da bi samo tekoči stroški za kanal znašali 150.000 šilingov na gospodinjstvo. Tega nikakor ne bomo vzeli mirno na znanje. Pogovor 7 slika NT/Fera Vidite še druge razloge, zakaj naj bi bila potrebna podpora EL? V tej zvezi bi omenil samo naše dosledno zavzemanje za enakopravnost slovenske Glasbene šole in za uresničitev sklepov sosveta glede dvojezičnih otroških vrtcev in glede slovenskih radijskih in televizijskih oddaj. Tudi mladinsko vprašanje igra za nas pomembno vlogo. Naše trdno prepričanje je, da je treba mlado generacijo čimbolj vključevati v politična dogajanja. To je naš resen namen in vesel sem, da na naši listi kandidira tudi lepo število mladih Slovenk in Slovencev. Na katerih temeljih bo EL vodila volilni boj? Volilni boj bomo vodili ofenzivno, objektivno in prepričljivo. V ospredje bomo postavili naše zahteve, seveda pa bomo tudi nakazovali napake večinskih strank. Nikakor pa nimamo namena iti v osebne, nestvarne in polemične napade. Nekateri Vam očitavajo, da ste proti integraciji. Vaš odgovor na ta očitek? Da nismo proti integraciji, ni treba posebej poudarjati. Smo pa mnenja, da je treba pojem pojasniti. Če se kot stranka potegujemo na primer za deželnozbor-ski mandat, potem s tem jasno izpričamo našo željo in potrebo po integraciji v splošni politični sistem — in to kot samostojni subjekt, ki ni odvisen od mile volje večinskih strank. Integracijo v večinske stranke pa bi označil kot pot v slepo ulico. Dolgoletne izkušnje učijo, da ta nikakor ni prinesla zaželenih uspehov. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z občinskimi frakcijami. Je spojitev KEL s Klubom občinskih odbornikov v EL rodila pozitivne sadove? Sodelovanje z občinskimi frakci- Kjer hira in propada gospodarstvo, tam izumirajo in odpadajo tudi ostale veje našega narodnega telesa, kot sta to med drugim kultura in jezik. Andrej Wakounig jami se v precejšnji meri razvija zadovoljivo, čeprav obstajajo v samem tajništvu EL nekatere hibe, ki jih ni uspelo docela odpraviti, zlasti ne na personalnem področju. Temu botruje splošni razvoj v naših političnih strukturah; ljudje z ustreznimi možnostmi se raje odločijo za poklice, ki jim nudijo večjo socialno varnost in druge udobnosti. Zanimanje za politične funkcije na žalost precej pada. Z ustanovitvijo PUAK je bil storjen pomemben korak v smer specifičnega izobraževanja odbornic in odbornikov in predvsem tudi političnega naraščaja. To so tudi potrdili razni seminarji, ki jih je PUAK že priredila S spojitvijo KEL in KSOO pa je bila odstranjenja tista dvotir-nost, ki se je v teku več let izoblikovala in ki je včasih povzročala medsebojne kompetenčne nejasnosti. Za uspeh produkta je dokaj pomembno, da za njim stoji firma, znamka. Zato je tudi za uveljavljanje in promocijo občinskih frakcij neobhodno potrebno, da stoji za njimi močna organizacija, ki nastopa pod istim imenom, in ki tako poveča pozitivno vzdušje med deželno in občinskimi strukturami. EL hoče biti kot stranka zastopana v sosvetu, enako kakor SPÖ, ÖVP in FPÖ. Zakaj? Zakon o narodnih skupnostih določa, da politične stranke skupno s Cerkvijo zasedejo polovico mest v sosvetu. Predsednik sosveta se v vsakem primeru voli iz vrst predstavnikov centralnih slovenskih političnih organizacij. Zastopstvo strank v sosvetu je, tako intepretacija z Dunaja, odsev njihove zasidranosti v slo- venski narodni skupnosti. Pri tem se izhaja iz rezultatov pri občinskih volitvah na dvojezičnem ozemlju. Trenutno ima SPÖ tri, ÖVP in FPÖ pa po dva zastopnika v sosvetu. Pri zadnjih občinskih volitvah leta 1991 je EL skupno z Volilnimi skupnostmi dobila na dvojezičnem ozemlju nad 5000 glasov, podobno kakor svobodnjaki. Če bi hotel biti hudomušen, in bi priznal, da prihaja večji del glasov za svobodnjake iz vrst slovenske narodne skupnosti —-mislim, da jim ta ocena upravičeno ne bo ugajala —-potem bi morali svobodnjaki vsaj eno mesto v sosvetu oddati Enotni listi. Kako mislite ukrepati, da bi le prišli v sosvet? Ker EL v sosvetu še nima svojega mesta med strankami, tudi nima možnosti, da se sama pritoži pri ustavnem sodišču na Dunaju. Zato smo opolnomočili zastopnike Narodnega sveta, da vložijo pri ustavnem sodišču pritožbo. Na izid pravnega postopka smo lahko že danes radovedni. Vaš volilni cilj? Koliko glasov mora Enotna lista na vsak način dobiti, da boste lahko govorili o pozitivnem izidu deželnozborskih volitev? Že na deželnem zborovanju Enotne liste lani sem jasno izjavil, da se bo dalo o volilnem uspehu govoriti, če bomo blizu rezultatu iz leta 1979. Takrat je Enotna listazadnjič sama kandidirala. Osebno računam z več V ospredje bomo postavili naše zahteve, seveda pa bomo tudi nakazovali napake večinskih strank. Nikakor pa nimamo namena iti v osebne, nestvarne in polemične napade. Andrej Wakounig kot 4000 glasovi. Tak rezultat pa mi daje tudi upanje, da se bo po volitvah dalo s strankami stvarno pogajati se o naši osrednji zahtevi — o samostojnem manjšinskem mandatu v deželnem zboru. Hvala za pogovor. 8 Iz naših občin Dežela Koroška bo prispevala 92 mio. šilingov k izgradnji Projekt skupine gospodarstvenikov iz Nemčije, ki nameravajo graditi na Peci vlečnico na slovensko stran, je dobil ta teden podporo tudi s strani dežele, ki je posestnica obstoječih vlečnic in gondol. Deželni glavar dr. Christof Zernatto je obljubil, da bo dežela podprla projekt z 92 milijoni šilingov, pri čemer v to vsoto niso vštete ostoječe naprave, ki bi jih Dežela podarila novim posestnikom. Njihov zastopnik, Pliberčan dr. Hans Plesiutschnig, je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da je skupina vložila doslej že en milijon šilingov v priprave in načrtovanje. Kakor je Naš tednik že obširno poročal, načrtujejo hotel z 200 posteljami ter golf-igrišče v občini Bistrica. Z občino Ravne oz. bodočo občino Črna pa je skupina podpisala že vse potrebne pogodbe, ki bi omogočile smučanje na obeh straneh meje. Velike pomisleke so imeli v Sloveniji prvotno zaradi tega, ker je edini možni dostop do smučišč le z avstrijske strani in bi Slovenija ničesar ne profilirala od smučišča. Pomisleke glede zaščite okolja, predvsem talne vode, je dr. Hans Plesiutschnig zavrnil z argumetnom, da voda s Pece ne prihaja s pobočja, kjer je načrtovano smučišče. Tozadevno naj bi obstajali tudi izvidi strokovnjakov. Hotel pa ne bodo gradili na Peci, ampak po vsej verjetnosti ob vznožju Pece, kjer bi priključili tudi golf igrišče. „Če bo vse šlo po našem načrtu, bomo novo smučišče lahko odprli že v zimski sezoni 1994/95,“ je prepričan dr. Plesiutschnig, ki je že svoj čas z veliko vnemo zasledoval projekt mednarodnega smučišča „Interalp“ na Peci. Silvo Kumer Železna Kapla: okrogla miza o spominski plošči Predlog Enotne liste o ureditvi spominske plošče za žrtve nacizma je bil na minuli občinski seji umaknjen z dnevnega reda. Soglasno je občinski svet sprejel krajevni razvojni koncept. Razvojni koncept. Soglasno je občinski svet sprejel krajevni razvojni koncept arhitekta Eberharda Klausa. Koncept vsebuje kratkoročne ukrepe, ki naj bi jih uresničili do leta 1995. Če bo na voljo dovolj denarja, bodo na vrsti drugi projekti, ki so načrtovani za leto 1998 in za pozneje. Župan Dieter Haller je s tem v zvezi dejal, da občina sicer želi upoštevati vse v konceptu predvidene projekte, realizacija pa bo odvisna od finančnih sredstev, ki jih bo občini uspelo dobiti iz Celovca. Z zadovoljstvom je sprejel koncept frakcijski vodja EL Franc Jožef Smrtnik, saj je upoštevana vrsta njegovih predlogov. Predvsem so to_ razbremenitev prometa v centru Železne Kaple, nove iniciative za odrtje Pavličevega sedla ter ukrepi proti odseljevanju mladih občanov. Pomembno pa je tudi pospeševanje kmetijskih in gozdarskih obratov v občini. Proračun za leto 1994 bo zapustil v Železni Kapli primanjkljaj v višini 6, 4 mio. šilingov. Občina bo imela dohodke v višini 96,4 mio. šilingov, izdatki pa bodo nekoliki višji in bi znašali 103,1 mio. šilingov. S tem denarjem bo občina financirala med drugim pr- Na zemljišču bivše tovarne celuloze Obir bo občina Železna Kapla zgradila napravo za delitev odpadkov. Naprava bo stala približno milijon šilingov. Podražitev pristojbin V letu 1994 bodo morali ka-pelški občani seči globlje v žep. Proti glasovom EL in odbornice FP so bile sklenjene sledeče podražitve: Priključitev na vodovod bo stal odslej 20.000.- šil. (doslej 8.000,- šil.). Kubični meter vode bo odslej stal 9 šil. (doslej 7,50 šil.) S 1. 1. 1995 bo v občini pričela delovati tudi čistilna naprava. Za 1 m3 odplake bo treba odšteti 33,- šil. Za vročo razpravo v občinski sobi je skrbelo dejstvo, da bo treba plačevati pristojbino od celotne uporabe vode, torej tudi za vodo, ki jo v gospod-nijstvu uporabljajo npr. za kuhanje. vi del gradnje kanalizacije, izgradnjo zdravilišča in kopališča na prostem. Na Rebrci bodo gradili vodovod, vzdolž Bele pa kolesarsko pot. Lobnik. V Lobniku bo postala cesta varnejša. V ostrem ovinku nad Boštlnovo domačijo se je v preteklih letih zgodilo precej nesreč. Zdaj bodo tam uredili 50 metrov dolgo ograjo. Ta predlog EL je občinski svet soglasno sprejel. Plošča. Predlog glede ureditve spominske plošče za vse žrtve nacizma je EL vložila že marca leta 1992 ob 50. obletnici izselitve koroških Slovencev. Prvič so obravnavali predlog v pristojnem pododboru 18. maja 1992, z rezultatom, da se naj najprej ugotovi, koliko je podobnih spomenikov že v občini. Presenetljivo se je občinsko predstojništvo izreklo za odklonitev predloga, in to z argumetnom, da bi s tem ponovo odpirali „že zaceljene zgodovinske rane“. V polurnem referatu je na minuli občinski seji skušal Franc Jožef Smrtnik razložiti ostalim odbornikom pomen plošče. Prav v času, ko skrajneži spet skrbijo za strah in grozo v demokratični državi, se je treba spomniti tudi tistih, ki so se jim svoj čas uprli in to morali plačati s svojim življenjem. Prav v Železni Kapli je bilo mnogo žrtev nacistične strahovlade. Smrtnik: „Prav zaradi tega ne morem razumeti drže članov predstojništva, ki se očitno ne zavedajo, kaj vse so ti ljudje doprinesli k svobodi in nastanku 2. republike.“ Po tem govoru tudi mandatar SP Miha Kuhar ni hotel več podpreti svoje frakcije, ki je bila proti postavitvi spominske plošče. Zato se je župan Haller odločil za diplo-matično pot in predlagal, naj se predlog umakne z dnevnega reda. Smrtnik se je s tem korakom strinjal pod pogojem, da bo o tem vprašanju razpravljala občinska okrogla miza, na kateri bodo sodelovale vse merodajne politične sile v občini Železna Kapla. V.S. 9 Iz naših občin Na Suhi skrbijo SP, VP in FP za strogo enojezičnost Na Suhi je Enotna lista predlagala, naj občina izdela dvojezičen prospekt za turiste. SPÖ, ÖVP in FPÖ so se izrekli proti, niti dvojezičnega krajevnega imena nočejo upoštevati. Zastopnik EL ravnatelj Lenart Katz je to postopanje ostro kritiziral. Prav tako le enojezičen bo občinski otroški vrtec, za katerega je Enotna lista že v preteklem letu nekajkrat zahtevala dvojezično vrtnarico. Občinski svet je določil tudi prispevek za vrtec, ki bo znašal mesečno 650,- šilingov. Proračun za leto 1994 bo občinski svet sprejel šele vtem letu. Novoletno srečanje obmejnih občin na Prevaljah Ob začetku novega leta so se na Prevaljah srečali župani in zastopniki obmejnih občin Ravne, Pliberk, Bistrica in Globasnica. Ravenski župan Ciglar se je ob tej priložnosti zahvalil sosedom za materialno in moralno pomoč v času, ko se je Slovenija borila za svojo samostojnost. Ob robu srečanja pa je bila izražena tudi kritika, da v resnici pravega in rednega sodelovanja med obmejnimi občinami ni. Premalo je, če se enkrat letno srečajo na kosilu zastopniki občin. Potrebno bo ojačiti tudi kulturne, športne in gospodarske odnose. Brezposelnost je v naših okrajih še vedno visoka Brezposelnost se je v okraju Velikovec v preteklem letu za 5,1% zmanjšala, kljub temu je s 15,3 % (2809 brezposelnih) še vedno izredno visoka. Več brezposelnih je le v okraju Trg/Feldkichen. Delovne vize za delavce Slovenije in drugih držav izven EU dobijo le še podjetja, ki pol leta niso odpovedala službe delojemalcem, ki so starejši od 50 let. Brezposelnost decembra 1993 v primerjavi z letom 1992: Trg: 15,6% (-1,5); Šmohor 7% (-11,3); Celovec: 10,1 % (+2,3); Velikovec 15,3% (-5,1); Beljak 9,7% (-5,1); Spittal 14,4 % (-+3,5); Wolfsberg 12,6% (+3,1); Št. Vid 11,4 % (+2,8). Pliberk: po novem načrtu je odseljevanje iz vasi programirano Novi načrt o namembnosti zemljišč bo pospeševal odseljevanje iz vasi. Zaenkrat je večina pliberških mandatarjev odklonila načrt, toda u-rad za deželno planiranje v Celovcu noče spremeniti stališča. -I Poroča Silvo Kumer Dolga leta po vaseh vaščani niso mogli graditi novih hiš, ker ni bilo na razpolago dovolj vode. Šele z gradnjo občinskega vodovoda se je stanje izboljšalo. V zadnjih letih je gradilo veliko število mladih občanov v domači vasi svoj dom. Če bo občina Pliberk sprejela nov načrt o namembnosti zemljišč, se bo marsikdo moral preseliti v mesto ali centralne prostore. Načrt namreč predvideva, da se naselja v obrobnih vaseh zaokrožijo in da se ne dovoli razširitev vasi. Po tem načrtu je v občini Pliberk dovolj primerov, ko kmečki sinovi in hčerke ne bodo smeli več graditi v domači vasi in bodo morali v stanovanjske bloke v Pliberk. Predvsem to velja za kmete, ki imajo na primer zemljišča, a so sredi vasi predvidene zelene cone. Predvsem zaradi velikih pomanjkljivosti na tem področju se je tesna večina pliberških občinskih odbornikov na minuli občinski seji izrekla proti načrtu za regionalni razvoj. Stališče urada za deželno planiranje se po zadnjih informacijah medtem ni bistveno spremenilo, razen „obljube“, da bo o malenkostih tudi pozneje možno še razpravljati. II Ne smemo si pustiti iz Celovca diktirati nesmiselnih stvari! Blaž Kordesch (EL) ----------II------------- Bistvena točka pa je tudi viso-kohitrostna železnica „Bahn 2000“, katero so v Rožu v resolucijah odklonile vse občine. V Pliberku pa se občina doslej ni zganila. Po zadnjem stališču urada za deželno planiranje pa je jasno, da bo ostala železnica v načrtu, ki predvideva traso tik mimo vasi Dob, Vidra vas, Čirkovče in Blato. Čeprav se prebivalstvo že ognjevito brani, je za nekatere pliberške politike še vedno deželna politična kariera važnejša kot želje občanov. V Celovcu so ponovno pristali na to, da mora iz zveznih interesov železnica ostati v načrtu. Mandatar Enotne liste Blaž Kordesch je zaradi tega zahteval, da se občina Pliberk na naslednji občinski seji izreče proti diktatu iz Celovca. Pristojni referent Franz Slanič se doslej v tem vprašanju sploh ni angažiral; očitno tega ne namerava storiti niti v prihodnje. Kordesch: „Slanič očitno ni dovolj kompetenten in vrhu tega pri svojem delu na kaže nobenega angažmaja.“ Kordesch je s tem v zvezi kritiziral tudi pliberškega župan mag. Raimunda Grilca, ki se v prvi vrsti trudi ugoditi deželnim interesom in šele potem gleda na občino. Kordesch: „ Mag. Grilc naj ne misli vedno na svojo kariero v Celovcu, ampak na pliberške občane, ki so ga izvolili za to, da bo zastopal njihove interese.” Ta očitek na račun župana pa ni nov, tudi SP in FP sta že pozvali župana, naj razjasni, koliko časa in interesa še ima za svojo občino. Kot znano, mag. Grilc kandidira za deželni zbor. „Revne in bogate“ Z novim letom se je za marsikatero občino bistveno spremenil finančni položaj. S tem, da je bil črtan obrtni davek, so nastradale predvsem občine, ki imajo dosti močnih in velikih podjetij. V letu 1994 bo na ta račun izgubilo na finančni moči 54 občin, katerim bo deželna vlada skupno namenila 425 mio. šilingov odškodnine, ki naj bi izravnala dejansko izgubo. Zanimivo je, da bo na osnovi novega zakona 77 občina na boljšem. Leta 1995 se bo položaj že nekoliko spremenil: 67 občin bo imelo v primerjavi z leti 1992 in 1993 izgube in le 64 bo finančno vozilo bolje. Poziv zdravnikom Zveze koroških občin je pozvala vse praktične zdravnike po občinah, naj čimprej najdejo konzenz z zavarovalnicami in deželno vlado, da bo zdravniška oskrba zagotovljena tudi izven časov ordinacije. V zadnjih mesecih je prišlo deloma do dramatičnih slučajev, ko popoldan in ponoči ni bil pripravljen noben zdravnik nuditi prve pomoči ponesrečencem. Pripravila Heidi Stinaler Reportaža petek, 14. januar 1994 Reportaža 11 P ri povpraševanjih Galle “ Sgiihn1"a,,A,iyerjamete horoskopu? hirajo dnevne ali pa denske horoskope v časopisihMici Mak, rak: Dnevne horoskope redno berem; revijah. 28% povprašancev Pivendar le za hec, na pa zato, ker bi verjela v take celo vedelo ali je \<.ons\e\anaPovedi. Kdor pa se temeljito ukvarja z znanost-zvezd zanje’trenutno ugodnayo astrologije, ta gotovo more povedati marsikaj o ne ProcentilAien rteiov tictih Wcnih lastnostih človeka, kije rojen v določenem zn^^roSf3^; Sama ^ ra,k in miSlr^ ie zame med ženskami bistveno višji kafac//no' da sem rada do™’ rada kuha™ 'n. se pri moških. Zanimivo pa je tudi flf Jem’ce Pa ,mam P^eme, pa mi obležijo v da je bila vsaka peta ženska octou’ ^er vse poziram. samo vsak štirinajsti moški) m Prof. Štefan Pinter, lev: Znanost astrologije je nja, da držijo prognoze horosko zelo špekulativna. Čeprav mi moja hčerka stalno Ali torej sonce, luna in plai skuša vtepsti v glavo, da imam tipične lastnosti le-direktno vplivajo na dogajanje Va, mislim, da ni tako. Če pa začneš verjeti horo-svetu in na značaj ljudi? Ali skopu, se ta uresničuje v smislu „napovedi, ki se astrologija le šarlatanstvo, ki Same uresničujejo”. Dejstvo pa je, da 25% ljudi zganja vedno več ljudi in pri t kuPuje časopise zaradi horoskopa. zasluži lepe denarce? Že stari Egipčani in Grki so ukvarjali z znanostjo astronor Jan Havel, rak: Rakom pripisujejo lastnost, da so v odnosu do drugega spola strahopetni. Zase lahko rečem, da to ne drži. Tako kot večina ljudi, ki so rojeni v znamenju raka, sem zelo rad doma. Da^ kuham, perem in šivam, je samoumevno. Žensko bi nosil na rokah, če ne bi bila pretežka in mi ne bi dala vzroka, da bi bil ljubosumen. Jože Urank, riba: Včasih berem horoskop, včasih pa nanese, da napovedi tudi držijo. Ne morem pa reči, da bi veroval v znanost astrologije. Tipična lastnost ljudi, ki so rojeni v znamenju ribe, je, da so mirni, potrpežljivi, da znajo poslušati in trpijo z drugimi, včasih celo preveč. Značilno pa je tudi, da se vdajo v usodo, ker mislijo, da je vse za kaj dobro. Prav napeto je odkrivati skrivnosti astrologije, ki sojih že pred tisočletji varovali duhovniki in veliki misleci. Pri vprašanju, ali je astrologija vraže-verstvo ali znanost, ki jo je možno jemati resno, se ločujejo mnenja. in astrologije in je to bila vedav in intelektualcev, ki so mnenja, so jo do 18. stoletja poučevali d zvezde lahko pozitivno ali nega-na univerzah. Dandanes pa no vplivajo na njihove odločitve, vedno več znanstvenikov, ki asßtrokovnjaki s področja astrologi-logiji oporekajo vsakršno znar°bžalujejo, da so šarlatani vedno veno osnovo. Po drugi strandet izkoriščali znanost za osebni opažamo trend, da danes spfit in je zato prišla ta znanost v vedno več ljudi išče nasvete Jbo luč. Kdor želi imeti oseben reševanje življenjskih težav pjroskop, ga lahko izračuna na os-pri astrologih. Med njimi je fvi sledečih podatkov: merodajni mnogo politikov, gospodarstvi dan in točen čas ter kraj rojstva. Na podlagi teh podatkov je namreč možno izračunati tudi ascendenta določenega nebesnega znamenja, ki pove bistveno več o značaju do-tičnega človeka kakor nebesno znamenje samo. O dnevnih in tedenskih horoskopih, ki jih lahko prebiramo v raznih časopisih in revijah, je torej možno izvedeti le prognoze, ki temeljijo na povprečnih podatkih določenega nebesnega Astrologija - vraževervo ali znanost? znamenja. Po stari astrološki tradiciji se porazdelijo nebesna znamenja v kardinalne, trdne in gibčne znake. Kardinalni znaki, katerim pripadajo oven, rak, tehtnica in kozorog, se pripisuje lastnost, da so zmožni za dosego posebnih ciljev. To so ljudje, ki se znajo uveljaviti, delajo z glavo in so zato sprva uspešni v šoli in nato tudi v poklicnem življenju. Samozavestno zasledujejo zastavljeni cilj in pri ovirah pogostokrat reagirajo emocionalno. Oven odgovarja za osnovno tendenco, namreč za egoizem, vendar tudi za trdno voljo, rak vpliva za občutke in skrbi za to, da ljudje, rojeni v tem zna- menju, ne postanejo nasproti drugim neusmiljeni, tehtnica skrbi za skupnost, kozorog pa daje ljudem potrebno vztrajnost in realistično gledanje na dogajanja. Posebno vplivna so v horoskopu trdna znamenja, h katerim se štejejo bk. lev, škorpijon in vodnar. Človek, katerega horoskop najdemo v tem znamenju, je po navadi stanoviten in zvest. Potrpežljivost je njegova krepost, drži obljube, je priden in delaven. Po drugi strani pa je trmast in ljubosumen, tako, da pogostokrat ni lahko z njim shajati. Bik je odgovoren za materialno stran v trdnih znamenjih, istočasno pa tudi za praktično uresničitev načrtov in dejanj. Lev odgovarja za trdno voljo, vendar je po drugi strani tudi brezobziren. Škorpijon skrbi za uveljavitev, in to za vsako ceno. Vodnar pa ima pred očmi idealno stanje, pri čemer pride močno do izraza tudi želja po svobodi. Gibčni znaki - dvojčka, devica, strelec in riba so mehki in se prilagodijo okoliščinam. Ljudem, rojenim v teh znamenjih, je notranji mir ljubši od poklicnega in drugega uspeha. Po navadi so mirni, potrpežljivi in se vdajo svoji usodi. Dvojčka odgovarjata za duhovno ravan, devica odgovarja za trezno mišljenje in se obenem rada podredi, strelca razganja njegov temperament, za občutke in tudi za probleme, ki so od časa do časa zelo usodni, pa skrbi riba. dr. Pavel Apovnik kom. sv. Franc Rutar dr. Matevž Gril Andrej Wakounig dr. Janko Zerzer dr. Marjan Sturm Štefan Riegelnik Ingrid Zablatnik mag. Rudi Vou ÜF P —^Milini m .....................................................m—^ h ■im iiiiiM rzr-mxmw* —mm i iiiiiiiiiiiiiii'iiiiin -----------------------------............i-------------------------------------------------------------------------------------— 3 Z velikimi koraki, včasih tudi z glavo skozi zid, zasledujete svoj cilj. Nihče drug ni pripravljen vzeti nase takega rizika kakor vi, saj ste vedno prepričani, da se splača boriti se za to, kar vam pride v glavo. Točno veste, kaj hočete, in imate dovolj poguma in energije, da se lotite tudi reševanja stvari, ki se drugim zdijo ne-izgledne. V svoji spontanosti ste zelo odkritosrčni in se znate uveljaviti. Konfrontacij se ne izogibate, včasih se celo zdi, da jih ljubite. Da boste na ta način težje naredili kariero, vam je jasno, vendar ne bi hoteli biti človek, ki nima hrbtenice. če kdo misli, da vas bo spravil ob stolček, se pošteno moti. Visoke cilje ste namreč dosegli z veliko potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Izogibajte se diskusijam, pri katerih bi vas lahko kdo užalil, saj veste, da vam to gre tako k srcu, da obstaja celo nevarnost, da zbolite. Kot realističen človek boste dobro vedeli, daje včasih najbolje, da greste v puščavo. Na ORF-u ukrepajte le takrat, če veste, da bo vaše zavzemanje rodilo sadove, sicer pa je bolje, da se potegnete nazaj. Dvojčki so rojeni posredniki, vendar v vaših prsih bivata dve duši. Zavedati se morate, da ne morete narediti vedno vsem prav. Kot inteligenten človek se sicer ne izogibate konfliktov, vendar ste dovolj diplomatični, da jih rešite tako, da si pri tem ne prismodite prstov. Znajdete se v vsaki situaciji. Od časa do časa pa si lahko celo privoščite, da poveste kakšno neresnico, saj jo znate tako dobro zakriti, da konec koncev sami verjamete v to, kar pripovedujete. V svoji občutljivosti in ranljivosti imate težave prebaviti kritike, sploh še, če so v vaših očeh neutemeljene. Vašo osebo odlikuje, da se znate dobro vživeti v položaj drugega in ste vrhu tega še potrpežljiv poslušalec. Čeprav mirne narave, vedno spet presenetite ljudi okoli sebe s kakšno akcijo, s katero niliče ne računa. Čeprav ste zelo družinski tip in ste rojen uradnik, ste pripravljeni, da za dosego zastavljenih ciljev vzamete nase tudi večje napore. Ljudje, ki delajo ob vaši strani, znajo ceniti vašo uvidevnost. Vašo osebo odlikuje zdrava samozavest in velikodušnost. Ker stalno skušate ustvarjati nekaj novega, nevsakdanjega, ste v središču pozornosti, kar vam zelo prija. Velikodušno odpuščate napake drugih, če pa kdo kritizira vaše delo, reagirate zelo občutljivo. Ponosni ste, ker ste prepričani, da nihče drug ni boljši od vas. Vaše delo govori zase, saj se ne bojite prevzeti odgovornosti, in česar se lotite, to z veliko vztrajnostjo in zanesljivostjo tudi izpeljete. Svoje finance zaupate le enemu človeku, namreč svoji ženi, ki je vaš najboljši finančni minister. f*! * Dovolj ste trezni, d veste, da samo z c cutki ni možno g ra hiše. Imate talent, natančno in distan rano opazujete svc konkurente in logic analizirate njihove misli. Okoli sebe p: imate tudi ljudi, ki v pobirajo kamenje sl poti, tako da boste! brez večjih ovir do- i segli zastavljeni cilj Površni ljudje men?! da ste vzvišeni nad; vsako kritiko, vendl je možno, da vam kdaj problemi oble/ v želodcu. Delate, t kor da vas ne bi mof nič prizadeti, vendžj samo zato, ker ste; prepričani, da bosti zmagali. S svojo hit no stvarnostjo tudi v, sebnem življenju dij žite ljudi, ki vas ljub Točno veste, kaj hočete, vendar svoje načrte i_zpeljete le takrat, če ni treba pričakovati večjih konfrontacij. Z vljudnostjo in diplomacijo se skušate aranžirati z drugimi in jih prepričati, da je v njih interesu, če podprejo vaše ideje. Dobro znate oceniti vsak položaj in iz njega iztržiti najboljše, po potrebi pa ste celo pripravljeni sprejeti kak kompromis. Kdor krepi vašo samozavest s pohvalnimi besedami in priznanjem za vaše delo, lahko računa z vašo simpatijo. Radi gledate za masko drugih ljudi, vendar le malokomu dopuščate, da bi razkrinkal vašo dušo, zato vas ljudje pogostokrat tudi ne morejo razumeti. Komur pa ste enkrat dovolili, da je pogledal za vašo fasado, ta ve, da se za trdo lupino skriva občutljiva in izredno ranljiva osebnost. Z analitično pametjo, močnimi emocijami in trdno voljo se znate uveljaviti. To pa pogostokrat po principu „vse ali nič”. Srednje poti ni, saj ste perfekcionist, ki jemlje svojo odgovornost resno. Somišljeniki vas cenijo predvsem kot roditelja idej, ki so boljše od špekulativnih uvozov. Magično vas privlačujejo druge kulture. Pazite na svoj želodec, ko boste uživali alpsko-jadransko enolončnico, sploh, če ne veste, kaj vse boste morali prebaviti. Četudi vam je delo le sredstvo, da si lahko privoščite ta ali drugi luksus, glejte na to, da to vsaj nekoliko bolje zakrijete. Drugim ne zavidajte uspeha, saj ljudje občudujejo tudi vašo vztrajnost, ki je neumorna tudi takrat, ko bi vsak drug že vrgel puško v koruzo. Svoje hrepenenje po harmoniji boste lahko najbolje utešili v prijetni družbi, ki bo z vami rade volje uživala kakšno gledališko predstavo. Človek, ki je rojen v znamenju kozoroga, stoji z obema nogama v življenju. Slabi postanete kvečjemu pri drugem spolu, ki vas od časa do časa celo obvlada. Sicer pa ne marate ljudi, ki hočejo odločati namesto vas. Vašo osebnost zaznamuje stremljenje po varnosti, to pa v vsakem oziru. V poklicu ste zaradi svoje strokovnosti in prizadevnosti človek, ki je le težko nadomestljiv, česar se tudi dobro zavedate. V odnosu do ljudi ste bolj rezervirani, saj bi bilo pod vašo častjo, da bi s svojimi občutki šli na trg. Do ljudi ste prijazni, vendar morate vedno spet ugotoviti, da vas drugi ne morejo razumeti. Od svojih kolegov v politiki zahtevate preveč. Nihče ne dvomi o vaši strokovnosti, vendar tega ne morete izkoriščati z namenom, da postavljate v svojo senco politike, ki imajo višjo pozicijo kakor vi. Potrudite se vendar in nehajte provocirati. Zakaj reagirate tako občutljivo, če vam kdo skuša postavljati meje, saj so skoraj vsi ljudje nekako omejeni. Pokažite dobro voljo in podprite sistem, ki omejuje človeka, saj zadostuje, da ste pri „napačni stranki”. Vse premalo se znate postaviti v sceno. V ozadju opravljate dela, brez katerih bi nekatere druge osebe bile nič ali pa bi imele le polovično vrednost. Popijte močno kavo, da ne boste naredili vtisa sanjača, ki se vdaja svojim občutkom in razpoloženju. Vse premalo ljudi ve, kakšne kvalitete imate. Vaša požrtvovalnost in vaše sočutje bo sicer vzrok, da boste vedno stali v drugi vrsti. Izkoristite svojo sposobnost, da prepričate več ljudi o svojih vizijah, ki pa postajajo zanimive seveda šele takrat, ko jih boste razodeli drugim. 12 Rož — Podjuna — Zilja Na sončnih Radišah slavi jubilejno obletnico življenja Heinz Stumpf. Ob tem osebnem slavju čestitamo ter želimo mnogo zdravja, veselja in zadovoljstva v krogu najdražjih! V Št. Jakobu obhaja 30. pomlad Gabi Ambruš. Iskreno čestitamo in še na mnoga leta! Da na plesišču Slovenskega plesa ni bilo gneče, so poskrbeli tudi slovenski politiki s soprogami 42. SLOVENSKI PLES Dvorana je bila prevelika Kljub temu, da na plesišču Doma sindikatov na tradicionalnem Slovenskem plesu ni bilo posebne gneče, so predstavniki slovenskih političnih organizacij dali prednost pogovoru ob mizah. Vzrok temu gotovo ni bila glasba, kajti ansambla „Zlati zvoki” iz Slovenije in „Alpe-Ad-ria Sekstet” iz Podjune sta dala od sebe najboljše. Med druščino se je očitno že razpaslo predvolilno razpoloženje in razumljivo je, da imajo sedaj tudi slovenski politiki marsikaj povedati drug drugemu. Alpsko-jadranskim zvokom očitno ni uspelo, da bi spravili iz koncepta predsednika EL Andreja Wakouniga in predsednika Narodnega sveta dr. Matevža Grilca, ki tudi ta večer nista zgubila z oči zastavljenega cilja: namreč slovenskega, ne pa alpsko-jadranskega mandatarja v deželnem zboru. Žal je bilo treba ugotoviti, da je postala dvorana za Slovenski ples prevelika. Zgleda, da so nekateri Slovenci dobili zadnja leta mrzle noge. Morda pa samo varčujejo z denarjem, saj sta pred vrati še najmanj dva izredno priljubljena plesa maturantov, namreč v Št. Petru in v Celovcu. Za osebni praznik čestitamo tudi Joziju Maloveršniku iz Železne Kaple. Preteklo soboto je slavil 50. jubilejni rojstni dan Hanzi Lam-precht iz Podgore. Vse najboljše. V Suhi pri Podgorjah slavi 70. življenjski jubilej Neži Kle-menjak. Ob tem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih let! Na novega leta dan je obhajal na Žihpoljah 80-letnico profesor dr. Anton Wutte. Slavljencu, rojenemu na Uränkovi domačiji v Veselah pri Št. Primožu v Podjuni, za ta visoki življenjski jubilej iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava leta! 40. jubilejni rojstni dan obhaja Joži Mautz. Vse najboljše in še na mnoga srečna leta! ČESTITKA TEDNA Janez Mertel - 55 let samostojen gastronom. Pri zasedanju gastronomske strokovne skupine so počastili tudi zaslužne dolgoletne člane. Predstojnik te gastronomske skupine, Hel-mu Hinterleitner, je bil tokrat še posebej ponosen in vesel redkega priznanja, ki ga je bil deležen vedno nasmejani in veseli gostilničar z Brnce Janez Mertel. Počastili so ga za 55-letno samostojno delovanje v gostil- niškem obratu, za kar je ob priložnosti zasedanja prejel priznanje. Janez Mertel, po domače Prangar, je star 83 let in še vedno vzorno vodi gostilno v Zmo-tičah pri Brnci, kamor radi zahajajo predvsem domačini. Za zaslužno priznanje in še posebej za njegovo dolgoletno prizadevno in požrtvovalno delo v prid gostov mu izrekamo svoje prisrčne čestitke in zahvalo! ČESTITAMO Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Francu Markitzu iz Male vasi pri Globasnici, Mariji Mikiau iz Štebna, Alojziji Müller iz Vo-grč, Veri Amenitsch iz Pliberka in Mežiki Pečnik iz Šmihela. Čestitke veljajo tudi Mežiki Lubas iz Vogrč, ki obhaja te dni 65. rojstni dan. Prisrčnim čestitkam društva upokojencev se pridružuje NT. Jutri, 15. januarja, praznuje svoj 68. rojstni dan Marija Li-enhard iz Libuč. Da bi ji Vsemogočni dal še obilo zdravja in energije za delo v službi družine in Cerkve, želijo vsi njeni domači, sorodniki in znanci. Čestitki se pridružuje društvo upokojencev Pliberk. Rojstni dan in god obhaja v Strpni vasi Hanzi Leitgeb, za kar mu iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta! Prav danes praznuje rojstni dan Gregor Slugoutz, po domače Sternad iz Lancove. Občinskemu odborniku GL Škoci-jan prav iskreno čestitamo^ in mu želimo vse najboljše! Čestitki se pridružujeta EL in SJK. V Šmihelu pri Pliberku se veselita Breda Krištof in Sigej Kuchar rojstva drugega otroka, sinčka Jana. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu Janu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti! V Globasnici je pred kratkim obhajal rojstni dan znani umetnik Hanzej Elbe. Vse najboljše in tudi v prihodnje mnogo zdravja in osebne sreče! Pred kratkim je v Celovcu obhajala osebni praznik Irmi Steiner, natakarica v priljubljeni kavarni Kosta. Irmi za osebni praznik naknadno iskreno čestitamo ter želimo, da bi tudi v prihodnje tako vljudno stregla gostom. 80. življenjski jubilej je slavila Agnes Lechtaler iz Železne Kaple. Ob tem visokem osebnem slavju iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in veselih let. Čestitki se pridružujejo vsi domači in znanci. 55. rojstni dan je na Radišah obhajal organist Stanko Wru-lich. Tudi njemu iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Mariji Kowatsch iz Metlove in Blažu Kordeschu iz Podjune. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT! V Goričah pri Škofičah je slavila osebni praznik Ana Huber. Vse najboljše! Na dan treh kraljev je v Spodnjem Dobju pri Ločah slavila 89. obletnico življenja Marija Scheinig. Za ta visoki življenjski praznik iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let! Renati in Lojzetu Dolinar čestitamo ob rojstvu sina Matjaža. Mlademu Matjažu pa želimo vso srečo in mnogo uspeha na življenjski poti! V Vetrinju je srečala Abrahama Stefi Zwander. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi za drugo polovico stoletja! Prav tako 50. jubilejni rojstni dan je slavil Hanzej Lamp-recht iz Podgore pri Globasnici. Tudi njemu veljajo iskrene čestitke ter vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče! V Vinogradu pri Žitari vasi je obhajal jubilej, 80. rojstni dan, Valentin Lientsche. Slavljencu iskreno čestitamo ter mu kličemo še na mnoga vesela, zadovoljna in predvsem zdrava leta. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas. V Selah obhajata osebni praznik Neži Olip pri Cerkvi in Pavel Mak na Kotu. Vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Paulu Firya iz Kazaz, ki je obhajal 82. rojstni dan. Številnim čestitkam domačih in znancev se pridružuje uredništvo NT. 15. pomlad je obhajala Kristina Klemenjak iz Celovca. Čestitamo! Te dni je praznoval rojstni dan Paul Grilc iz Velikovca. Želimo obilo sreče, zdravja in da bi se dobro počutij v krogu družine in prijateljev. Čestitkam Našega tednika se pridružuje tudi društvo „Oskar Krahvuss”. 80. življenjski jubilej je slavil Toni Sluga z Ločila. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitki se pridružujejo tudi vsi domači. 13 Rož — Podjuna — Zilja Suha - Ulrike Po-totschnik odstopila Na zadnji občinski seji sta odložila kar dva občinska odbornika Suhe svojo funkcijo. In sicer verouči-teljica Ulrike Potot-schnik (EL) in Johann Motschnig (SP). Man-datarko EL bo predvidoma nasledil meha-niški mojster Michael Drug, Motschniga pa Gerhard Kueschnig, ki je zaposlen na Dunaju. Nova mandatarja bosta po vsej verjetnosti še januarja prevzela svojo funkcijo, kar je potrdil župan Skubl. Pliberk - vlom v župnišče Te dni so tatovi ukradli v mestnem župnišču Pliberk župniku mag. Ivanu Olipu celotno kolekto iz akcije treh kraljev. Žalost v fari je prav zaradi tega posebno velika, ker je bila zbrana rekordna vsota 74.000. BILCOVS: Slovo od Lovrenca Bistra Po krajši, težki bolezni je minuli ponedeljek v celovški bolnišnici za vedno zatisnil oči 92-letni Lovrenc Bister. Njegovi domači so mu bili dobri sopotniki tudi v zadnjih dneh tega zemeljskega bivanja in so se težkega srca poslovili od dragega moža, očeta in deda. Še pred dvema letoma meseca avgusta je Voranc Bister obhajal v krogu svojih domačih, sorodnikov in znancev pri Miklavžu v Bilčovsu svojo 90-letnico. Skupaj s svojo ženo Hildo, ki je obenem praznovala svojo 85-letnico, sta takrat vabila svojce k zahvalni maši in k velikemu slavju. Praznovanje je med Bilčovčani vzbudilo veliko pozornost, saj sta zakonca bila med domačini izredno priljubljena. Vsak ju je občudoval, ker sta bila v visoki starosti čila in zdrava in sta se izredno dobro razumela. Vsa leta sta skupaj hodila na dopustniške dni v Tinje in sta uživala jesenske dni svojega življenja. Vedno spet sta povedala, da se jima še nikoli v življenju ni godilo tako dobro kot zadnja leta, in sta bila za to Bogu tudi hvaležna. Voranc Bister je bil krščen v bil-čovški farni cerkvi na dan sv. Lavrencija leta 1901. Kot kmečki sin se je rodil 8. avgusta pri Matjaku na Moščenici kot najmlajši izmed osmih otrok. Rod Bistrov je že skozi stoletja udomačen v bilčovški župniji, izvira pa iz Vrbanove družine v Podgradu. Voranc se je kot mlad fant poročil v Svetno vas k Užnjaku. Z ženo Ano, ki je umrla leta 1969, sta imela pet otrok. Dolga leta je bil Voranc aktiven član in odbornik šentjanške zadruge. V posebno veselje pa mu je vedno bila konjereja; redil je haflinške konje. Zato so mu domači pripravili za njegovo 90-letnico tudi posebno presenečenje. Pri Savniku na Potoku so na zakonca čakali z dvema lepima haf-linškima konjema, ki sta slavljenca peljala s 180 let starim kolesljem v Bilčovs k zahvalni maši. Rajni Voranc Bister pa je bil vse življenje tudi tesno povezan s Cerkvijo. V Kapli ob Dravi je bil 40 let pevec cerkvenega zbora, dolga leta pa je opravljal tudi delo cerkvenega ključarja. Leta 1984 se je poročil s Hildo Lesjak, pd. Jančičinjo v Podgradu v Bilčovsu. Dobro sta se razumela, spoštovala drug drugega in bila zgled marsikateremu mlademu zakonskemu paru. Ob hudi izgubi ljubljenega moža izrekamo Hildi Lesjak in seveda vsem otrokom ter sorodnikom rajnega naše iskreno sožalje. Pogreb rajnega bo danes ob 14. uri na bilčovškem farnem pokopališču. Št. Janž v Rožu Beseda slovesa od naših dragih rajnih Poslovili smo se od minulega leta, obenem pa tudi od vseh dobrih in slabih doživetij, ki smo jih morali preživeti posebno v zadnjih dveh mesecih leta, ko nam je kruta smrt pobrala iz naše srede kar štiri priljubljene in ugledne farane. I Piše Mihi Pečnik Dne 10. oktobra se je po težki neozdravljivi bolezni izteklo življenje Mihaela Lapuscha, pd. Miklnovega Mihija. Umrl je v 62. letu starosti. Mihi se je sprva izučil za čevljarja, ker ni našel zaposlitve, se je zaposlil na žagi na Bistrici. Zadnjih 23 let pa je bil zaposlen pri zavarovalnici Wiener Allianz. Kot veste n sodelavec se je povzpel do mesta zavarovalničnega tajnika. Doma pa se je trudil za obstoj in delovanje vaške skupnosti ter pomoč bližnjemu. Od konca šestdesetih let pa do leta 1973 je bil načelnik šentjanških gasilcev, ki so si prav tedaj kupili sodobno tehniko. Ni pa pozabil niti na svojo družino. Vsem svojim otrokom in ženi je poskrbel za bogato življenjsko podlago. 13. oktobra smo ob udeležbi številnih žalnih gostov pospremili našega dobrega prijatelja in vaščana na domače pokopališče k zadnjemu počitku. Za Mihijem se je 30. oktobra 1993 preselil v večnost Matija Hornböck. Umrl je v 72. letu starosti za boleznijo, ki ga je že dolgo spremljala. 3. novembra smo ga predali materi zemlji na domačem pokopališču. Za Gerharda Blatniga, doma iz Podsinje vasi, pa je odbila zadnja ura zelo prezgodaj, pri prometni nesreči dne 27. novembra je izgubil svoje mlado življenje — v 40. letu. Ker se je žrtvoval za svojo bolno mater, si še ni ustanovil svoje lastne družine. Gerhard je bil nastavljen pri bolniški zavarovalnici v Celovcu in je bil pri svojih sodelav- cih kakor tudi v splošnem domačem krogu zelo priljubljen in spoštovan. Ogromna množica žalnih gostov je rajnega pospremila dne 1. dec. na šentjanško pokopališče. Na Silvestrovo pa je dopolnil kelih trpljenja Johann Müller iz Št. Janža; v celovški bolnici mu je v 69. letu starosti nehalo biti srce. Hanzi Müller je po vojni dobi skozi 25 let spretno in zanesljivo vodil kot občinski tajnik njemu naklonjene posle. Marsikateremu občanu, ki je iskal pomoč na občini, je iz svojega usmiljenja pomagal iz stiske. To njegovo lastnost je poudaril tudi župan H. Gradenegger v poslovilnem govoru ob njegovem grobu. Ko je konec leta 1972 bila občina Švetna vas razpuščena in priključena občini Bistrica v Rožu, je bilo Hanziju dodeljeno delovno mesto na okrajnem glavarstvu v Celovcu. Od tam je v svojem 62. letu starosti kot višji uradniški svetnik šel v zasluženi pokoj. Hanzi seje leta 1951 oženil in si ustanovil družino in lastno ognjišče; temu so sledila sreče polna leta. Kot blisk z neba pa se je leta 1978 zapletla prva žalost v hišo, ko je za posledicami prometne nesreče na Štefanovo umrl njegov sin Peter v 19. letu starosti. Pozneje so sledile še bolezni. Neozdravljiva bolezen je zajela tudi njega in njegovo ženo Paulino, ki mu je 16. julija 1992 v 67. letu umrla. On je, že težko bolan, potrpežljivo, a skrito prenašal svoje srčne in telesne bolečine do kraja. Dne 31. 12. 1993 je tudi njega rešila smrt. Pokojnega Hanzija Müllerja smo na dan svetih treh kraljev ob nepregledni množici žalnih gostov pospremili na šentjanško pokopališče. Vse pogrebe naših rajnih je prav pobožno, po priporočilu naše vere, opravil naš duhovnik pater Roman. Cerkveni pevci pa so se s pesmimi žalostinkami poslovili od njih. Ob začetku novega leta smo si drug drugemu voščili srečno in zdravo novo leto. Našim faranom, ki jih tare bolezen in se zdravijo doma ali drugod, pa skorajšnje okrevanje! 14 Kultura/ Gospodarstvo Z „drezanjem v kamen“ na gledališkem festivalu na Sardiniji Sentjanžani so želi največji aplavz Od 29. 12. 1993 do 1. 1. 1994 je bil festival amaterskih gledališč v regionalnih jezikih „Regiothea-tre“ v Nuoru na Sardiniji. Na to srečanje so organizatorji povabili gledališko skupino SRD Št. Janž, saj je ta skupina na prvem podobnem srečanju I. 1992 v Liegeu v Belgiji z „Mrtvim oznanilom“ navdušila občinstvo. Srečanja se je udeležilo 7 gledaliških skupin, od njih ena iz Valonije (Belgija), ena iz italijanske Švice in naša skupina, 4 skupine pa so bile iz Italije. Predstave so bile v vaseh in mestecih v okolici mesta Nuoro. Organizatorji so hoteli z gledališkim srečanjem predvsem zbuditi pri domačinih zanimanje za ljubiteljsko gledališče, obenem pa izmenjati izkušnje preko mej. Finančno je projekt krepko podprla Evropska skupnost, kar se je baje zgodilo prvikrat. Iz zasnežene Koroške smo se odpravili na pot 28. decembra. Z nami sta bila tudi režiser Peter Militarov in izdelovalec scene Milan Hrast. V Civitavecchiji blizu Rima smo se vkrcali na ladjo in prispeli v Olbijo. Iz Olbije smo se peljali v 100 km oddaljeni Nuoro, mesto v hribih s kakimi 40.000 prebivalci. Preden smo srečali prve Sardince, smo videli črede ovac — najbolj razširjeno živalsko vrsto na otoku. Kdor je mislil, da bo lahko na tem sredozemskemu otoku za konec leta pustil v kovčku toplejšo obleko, se je seveda zmotil. Piše Štefan Pinter Ko smo se popoldan odpravili v 50 km oddaljeni kraj Ollolai pripravljat oder, smo se znašli v zimski pokrajini. Oder za našo predstavo je bil v nezakurjeni športni oz. večnamenski dvorani. Pri osmih stopinjah smo pripravili sceno. Naprava za ogrevanje dvorane je sicer bila, ni pa delovala. Konferenca. 30. decembra dopoldne je bila v kraju Ollolai konferenca na temo „Jezik in kultura evropskih manjšin". Na njej je mdr. spregovoril sardinski evropski parlamentarec Andrea Rag- gio (PDS), poleg njega pa so sodelovali še jezikoslovci in kulturniki iz Sardinije in Valonije. Razpravljali so predvsem o problemih regionalizma v snujoči se Evropi. Popoldne istega dne ob štirih smo bili na vrsti mi. V še zmeraj enako hladni dvorani smo zaigrali „Drezanje v kamen“ (v italijanščini je bil naslov: „Far parlare un sasso“). Publika, v glavnem sestavljena iz udeležencev festivala in manjše skupine domačinov, je našo igro navdušeno sprejela. Toliko ploskanja med scenami še nismo doživeli. Bilo ga je dosti več kot pri vseh drugih igrah, pa čeprav so njihovo vsebino lahko razumeli, naše besedilo pa jim je ostalo nerazumljivo. Toliko prepričljivejši so bili gledališki jezik, scena, dinamika na odru, glasba, petje, kostumi in maske; morali pa smo se odpovedati lučnim efektom. Zvečer smo v bližnjem kraju Gavoi videli skupino iz Piemonta. Na Silvestrovo je v kraju Orani nastopilo sardinsko poklicno gledališče iz Sassarija, nato pa v Mamoiadi valonska skupina „Les Vrais Walions de Seraing“. Za zaključek smo videli 1. januarja gledališko skupino „Pulcinella“ iz Švice. In zmeraj znova nam je bilo žal, da ne znamo dobro vsaj enega romanskega jezika. Še dobro, da je bila z nami Marija Bliiml, ki je prevajala, pa majhno vlogico v igri je prevzela. Pogrešali smo, da nismo dobili več informacij o sami Sardiniji, o problemih, ki jih imajo na tem otoku. Gotovo pa je manjkal tudi strokovni posvet režiserjev, ki se ukvarjajo z amaterskim gledališčem in se prejkone srečujejo s podobnimi problemi. Ustanovni občni zbor društva Vinzenz Rizzi OBČNI ZBOR POSOJILNICE-BANK CELOVEC ~ Poslovalnica v bližini slovenske gimnazije? Predvidoma februarja 1994 bo Posojilnica-Bank Celovec začela poslovati v razširjenih prostorih. Zaradi močno razširjenega prometa pa bo morala tudi nujno nastaviti najmanj enega dodatnega sodelavca. Društvo Vinzenz Rizzi, katerega proponenti so univ. prof. dr. Dietmar Larcher, mag. Larissa Krainer-Kaiser, dr. Marjan Sturm in dr. Helga Mračnikar, bo imelo prihodnji torek ustanovni občni zbor. Omenjeni proponenti so v preteklih tednih pripravili vsebinsko zasnovo društva. Namen le-tega je, da bo pospeševalo večjezičnost in učenje jezikov sosedov in se bo trudilo za sodelovanje civilne družbe v prostoru Alpe-Ja-dran. Na podlagi konkretnih projektov naj bi torej prišlo do prek-mejnega sodelovanja na lokalni, regionalni in državni ravni, in naj bi se gradilo sožitje v tem prostoru. Nadalje gre tudi za kulturni in jezikovni pluralizem ter za zaščito človekovih pravic. Učenje jezikov sosedov naj bi pospeševalo sožitje med sosedi, vendar se v očeh proponentov nikakor ne sme zlorabliati za et- nizacijo in ne sme biti povezano s priznavalnim principom. Dr. Marjan Sturm je na tiskovni konferenci izjavil, da društvo ne bo nadomestilo za slovenski osrednji politični organizaciji, temveč bo organizicija, ki naj bi združevala vse tiste ljudi, ki se zavzemajo za nove oblike sožitja in sodelovanja v tem prostoru Evrope na podlagi medkulturnih in medetničnih odnosov. Sturm: „Na Koroškem imamo organizacije za manjšino in večino, za sožitje obeh pa doslej nobena ni bila pristojna.“ Sturm hoče z delovanjem društva predvsem nagovoriti večinski narod v deželi. Proponentka Rizzijevega društva mag. Larissa Krainer-Kaiser upa, da bo možno z društvom nagovoriti nemško govoreče Korošce, „prvi korak je na vsak način storjen". Ustanovni občni zbor društva Vinzenz Rizzi bo v torek, 18. ja-nuaria 1994. v Celovcu. Na občnem zboru (pred božičem 1993) je predsednik celovške Posojilnice dipl. trg. Franc Brežjak poročal, da bodo investicije znašale okoli 4 mio šil., obseg dodatne površine poslovnih prostorov pa 90 m2 Vendar to ne bo zadostovalo. Neugodna lega in dejstvo, da je Zveza slovenskih zadrug v Celovcu izgradila zelo atraktivno zadružno centralo, zahteva od Posojilnice-Bank Celovec, da se odloči tudi za poslovalnico na ugodnejšem mestu. Možna varianta lokacije bi lahko bila v bližini slovenske gimnazije. Sicer pa je razvoj Posojilnice I zelo razveseliiv. Direktor Aleš Šimenc je lahko poročal o nadpovprečnih prirastkih tudi za leto 1993. Hranilne vloge so se do 30. 11. 1993 zvišale za 17,6 mio. na 182,2 mio, izposojila za 13 mio. na 129, 9 mio. Bilančna vsota 1993: 130 mio. Nazadovali pa so donosi iz menjalniških in deviznih poslov. Poslovodja Posojilnice-Bank Celovec Aleš Šimenc je lahko poročal o nadpovprečnih prirastkih. Kultura Mag. Mojca Uršič Kulturni utrinki IZ SLOVENIJE — Sardinija, to je otok s 23.000 km2 in poldrugim mio. prebivalcev, z zelo staro kulturo, ki seže nazaj vsaj 7000 let, podnebje je subtropsko ali tropsko, prav J' taka je tudi vegetacija. Pre- bivalci se močno razlikujejo od ostale Italije. Sardinski m jezik je bolj arhaičen. Ohra- a nili so ga, kakor tudi svojo nj kulturo, kljub večstoletni tuji j. vladi. Ta otok so si prilastili Kartažani, nato Rimljani, za u njimi Vandali, Bizantinci, i. Arabci (Saraceni), Genova ii in Risa, nato Španci (ohra- nila se je katalanska jezikov-v na skupina), dokler se otok s ni združil s Piemontom, iz i- katerega je izšlo v 19. stolet- a ju gibanje za združitev Itali- je. Danes ima Sardinija av-3 tonomijo znotraj Italije, j Predvsem se trudijo, da bi 3 ohranili svoj sardinski jezik. 3 V gospodarskem pogledu je 3 otok zanimiv predvsem za turiste, zato se z njega selijo, ne samo v Italijo, temveč tudi v druge evropske dežele. Tako so močne kolonije Sardincev npr. v Belgiji, Franciji idr. (Sardi dell’este-ro). • Za prvo premiero v letošnjem letu je poskrbelo novogoriško Primorsko dramsko gledališče. V Solkanu so ta teden (6. jan.) uprizorili igro Alana Aychbourna Norčije v spalnici. Če povemo, da nastopajo štirje pari, na voljo so pa le tri spalnice, mislim, da je bralcu jasno, s kakšno zvrstjo gledališkega dela imamo opraviti — z delom, ki zgolj zabava (kogar zabava!) in ne nosi v sebi globlje sporočilne note — torej nam Primorci predstavljajo „spalnične burke“. • V petek (7. jan.) so si Celjani prvič lahko ogledali komedijo z naslovom Sluga dveh gospodov Carla Goldonija, v avtorski priredbi Andreja Rozmana. Zadnji na Koroškem ni neznan, saj je Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane v pretekli sezoni gostovalo v celovškem Mladinskem domu z njegovo priredbo Molierovega Tartuf-fa; slovenska koroška publika je bila tedaj navdušena nad aktualnostjo, katero zna Rozman vdahniti svojim priredbam. Igralci celjskega Slovenskega ljudskega gledališča so torej na oder postavili prevetreno in predrugačeno podobo komedijskih zapletov o človekovi prevzetnosti, pohlepu, neuslišanih ljubeznih, prevarah, podtikanjih. • Obiskovalci Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani pa pretekli petek niso bili deležni premiere v pravem pomenu besede, četudi je bilo delo na tem odru predstavljeno prvič. Ljubljanski gledališki publiki so se predstavili koroški rojaki, in sicer Gledališče ob Dravi, s svojim zahtevnim projektom Prizori s Prežihom Andreja Novaka. Čestitamo! • V soboto (8. jan.) pa so imeli svoj mali praznik mariborski gledališčniki. Igralci Drame so v minoritski cerkvi premierno uprizorili Tri mušketirje Alexandra Dumasa. Velika romantična komedija se v režiji Janusza Kiceja pred gledalčevimi očmi zvrti v peklenskem ritmu, tako da dve uri mineta hitro, kar neopazno. Izkupiček vtisov po ogledu te gledališke predstave pa bi mogli označiti takole: „Srce veselo, a duša ne prazna!“ • Konec preteklega tedna smo bili v okviru Tedna Plesnega teatra iz Ljubljane deležni tudi premiernih uprizoritev. V Cankarjevem domu sta se na skupnem večeru predstavila dva koreografa: Mateja Bučar je na glasbo zelo perspektivnega mladega glasbenika Mitja Vrhovnika Smrekarja zasnovala predstavo Bos na Veneri, Matjaž Farič pa je izdelal koreografijo in tudi sam odplesal na glasbo Gustava Mahlerja. • Če sledimo sporedu Cankarjevega doma (CD) v tekočem tednu, zasledimo še eno premiero, in sicer kar svetovno! Danes (14. jan.) bodo ljubitelji plesne umetnosti lahko uživali ob izvajanjih skupine „i and i Earthfall Dance" iz Welsa (Velika Brita- Pohujšanje — igra na Vrsta gledaliških premier po Sloveniji i ob Dravi v Ljubljani. nija); predstavo napovedujejo kot zmes plesa, močnega vizualnega gledališča in žive glasbe. • V CD za ta konec tedna napovedujejo še dve premieri: danes (14. jan.) so na sporedu Zločini srca Beth Hen-leyeve v koprodukciji CD in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice ter v režiji Vinka Möderndorferja; v soboto (15. jan.) pa v koprodukciji s Koreodramo iz Ljubljane pripravljajo Pomladno obredje v režiji zmagovitega režiserja zadnjih dveh Borštnikovih srečanj Damirja Zlatarja Freya. Obeta se nam gledališko zopet zanimiv konec tedna! • Nazadnje pa zapišimo še nekaj besed o premieri enega temeljnih dramskih tekstov, ki sodi v sam vrh slo- dveh nivojih i gostovanje Gledališča venske klasične dramatike —-o Pohujšanju v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja. Režiser Edi Majaron si jo je to pot zamislil nekoliko drugače: kombiniral je klasično igro in lutke. Alenka Pirjevec, Jože Mraz in Boris Ostan so hkrati igralci in animatorji marionet, ki poseljujejo dolino. Od nastopajočih predstava zahteva veliko zbranost, saj posameznik igra več vlog, kar na momente ni enostavno; v trenutku se mora preleviti npr. iz „napihnjenega“ župana v naivnega učitelja Šviligoja ali v izsiljujočega Petra. Sam Cankarjev tekst je zopet nadvse aktualen, saj se v današnjem času mnogo doslej samozadovoljnih dolin spogleduje ali slepo vzoruje po t. i. kapitalističnem svetu. Predstava, ki je rezultat koprodukcije CD in Freyer teatra in ki je bila uspešno premierno uprizorjena minuli ponedeljek (10. jan.), je prostorsko nezahtevna in ima vse možnosti za številna gostovanja tudi po manjših in tehnično skromnejših odrih. 16 Radio/TV/Prireditve MATURANTI ZVEZNE GIMNAZIJE IN ZVEZNE REALNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE VABIJO NA GIMNAZIJSKI PLES Čas: v petek, 21. januarja, ob 20. uri Kraj: v Domu sindikatov v Celovcu Igrala bosta ansambla Mono MP’S‘ Veselimo se Vašega obiska! PLESI T A PETEK, 14. jan. Kulturna obzorja. SOBOTA, 15. jan. Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E NEDELJA, 16. jan. 6.30—7.00 Dobro jutro na D Koroškem — Duhovna misel (dr. Nace Lavrenčič). 18.10-18.30 Dogodki in E odmevi. N PONED., 17. jan. 100 let sindikalnega delovanja: Ledina še ni zorana. V TOREK, 18. jan. Partnerski magazin. R A SREDA, 19. jan. Glasbena sreda. 21.05-22.00 Novoletni koncert MePZ „Jakob Petelin-Gallus“. D I ČETRTEK, 20. jan. Rož — Podjuna — Zilja. U DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 16. januarja, ob 14.15 v TV 2 Poned., 17. januarja, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki Z glasbenim ekspresom velikemu cilju naproti: maturantski ples Višje šole v Št. Petru V zadovoljstvo zimskemu turizmu, v ponovno škodo kmetom — gozdarjem. Samo v Dobrovi na območju Podjune je sneg polomil več tisoč kubičnih metrov drevja Število brezposelnih na Koroškem je z novim letom preseglo magično mejo 25.000 Enciklopedija Slovenije: novi zvezek znova s koroškimi akcenti Zoper blaznost vojne: .Bosanska biblioteka" kot žarek upanja, da se bo ohranila vsaj literatura v času nekulturne norosti. Likovno in animacijsko privlačna .Soviča oka" Svetlane Makarovič tokrat za mlade in najmlajše v izvedbi otroške lutkovne skupine Šmihel Pravi čudež za vse, ki so izmučeni od napornega ročnega dela: električni utepač zrezkov južnokoroškega izumitelja Mirka Hudla. Št. Jakob MATURANTSKI PLES Višje šole Št. Peter Čas: v petek, 14.1.1994, ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Št. Jakobu Igra: Ansambel Rubin DISCO z D J Mike’s „Musikexpress Villach“ Radiše 18. RADIŠKI PLES Čas: v soboto, 15. jan., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Igra: ansambel „Gašperji" Prireditelj: SPD „Radiše" Obirsko ŠPORTNI PLES Čas: v soboto, 15. jan., ob 20. uri Kraj: v gostilni Kovač na Obirskem Igra, ansambel Čudežna polja Velika tombola! Vašega obiska se veseli prireditelj Slovenski športni klub Obir Globasnica PODJUNSKI PLES Čas: v soboto, 15. jan., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Za ples igrajo: Veseli Zasavci Kratek kulturni program in plesni vložek ter bogat srečolov. Prireditelj: SKD Globasnica Plešerka HODIŠKI PLES Čas: v soboto, 29. jan., ob 20. uri Kraj: pri S vetij u v Plešerki Zabava vas: Sekstet Šibovnik Sodelujejo: Volkstanzgruppe Keutschach, Hodiški oktet, vodi: Thomas Sabotnik Prireditelj: SPD „Zvezda", Hodiše Št. Primož 22. PLES DANICE Čas: v soboto, 5. febr., ob 20. uri Kraj: v Kult. domu v Št. Primožu Za ples igra: Alpe-Adria-Sekstet Prireditelj: SPD „Danica" Begunje V Galeriji Avsenik, Begunje, v teh dneh predstavlja akad. slikarka MIRNA PAVLOVEC slike Sprehodi po gorajtah Predstavljene so tudi jaslice akad. kiparja Viktorja Konjedica iz Kranja Innsbruck Gesellschaft für POLITISCHE AUFKLÄRUNG INNSBRUCK 11. FAHRT ZUR GEDENKSTÄTTE AUSCHWITZ-BIRKENAU 26. März 1994 — 1. April 1994 26. 3.: Vorbereitungsseminar 27. 3.: Vorbereitungsseminar 28. 3.: Abreise nach Auschwitz/ Oswiecim 29. 3.: Besichtigung von Auschwitz I Besichtigung von Birkenau 30. 3.: Einführung in das Archiv Besuch der Kunstausstellung 31. 3.: Stadtbesichtigung Krakau (Besuch des jüdischen Viertels) 1. 4.: Rückkehr Preis: öS 4000,— Weitere Informationen und Anmeldung bei: Dr. Reinhold Gärtner Gesellschaft für politische Aufklärung Innrain 52, 6020 Innsbruck Tel. 0512/507-3099 Fax 0512/507-3081 Anmeldeschluß: 20. Jänner 1994 Št. Primož — Globasnica PRINCESKA IN SVINJSKI PASTIR Čas: v soboto, 22. 1, ob 16. uri Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu Čas: v nedeljo, 23. 1., ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Globasnici Nastopa: Mladinska gledališka skupina Škocijan Tinje Slovenska gospodarska zveza vabi na predavanje Spremembe pri obračunavanju plač s primeri Predavatelj: Janez Picej (koncipient pri davčnem svetovalcu) Čas: petek, 14. jan. 94, ob 19.00 Kraj: Dom prosvete v Tinjah Dom v Tinjah 1 V petek, 14. januarja, ob 19. uri j ' „ZLO“ z vidika Sv. pisma in nesve- f topisemskih verstev j Referent: univ. prof. dr. Iwan Soko-lowsky SJ | v soboto, 15. januarja, od 14.30 do i 17. ure POMEN IN MESTO ŽENSKE v Sv. i pismu in nesvetopisemskih verstvih Referent: univ. prof. dr. Iwan Soko-lowsky SJ od sobote, 15. januarja, ob 14.30 do nedelje, 16. januarja, ob 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Referenti: zdravnik, mati, duhovnik Spremlja: Jože Kopeinig od sobote, 15. januarja, od 15. do 18. ure do nedelje, 16. januarja, od 10. do 13. ure HUI CHUN GONG Voditelj: dr. inž. Dušan Nendl, Maribor v nedeljo, 16. jan., od 14. do 20. ure SREČANJE LOVCEV z izobraževalnim in družabnim programom v ponedeljek, 17. januarja, ob 19.30 Odprtje razstave BENNO STEINER — risbe ornamentov v torek, 18. januarja, ob 17.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE Voditeljica: mag. Katarina Zablatnik v četrtek, 20. januarja, od 18.30 do 20.30 FELDENKRAIS — TEČAJ (začetek) Kako se pravilnejše gibati Voditeljica: Elfe F. Huber, Kriva Vrba v četrtek, 20. jan., ob 19.30 Liki naše zgodovine: dr. Janez Bleiweis Predavateljica: Tita Kovač Artemis, Ljubljana, avtorica knjige: „Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis" Soprireditelj: Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo — izpostava v Ljubljani. Predstavnik dr. Feliks Bister bo spremljal program. v soboto, 22. jan., od 9. do 18. ure SLIKANJE NA SVILO Voditeljica: Erika Malle, Dole NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10,-Oktoberstrasse. 25/111. Narodni svet zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti. Kot ena izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev zastopa Narodni svet na osnovi polnomočja interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov nasproti mednarodnim organizacijam, ustanovam in oblastem. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10,-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv, Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— : Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. SLOVENIJA: Rojaki iz Slovenije naročajo NT na naslov: NAŠ TEDNIK, 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Celovec; telefon: 99 43 / 463 / 51 25 28. Prireditve/Oglasi 17 Celovec V NOVO LETO Z GALLUSOM — Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus vabi na NOVOLETNI KONCERT Čas: v soboto, 15. 1. 1994, ob 19.30 Kraj: v veliki dvorani Modestovega doma v Celovcu Nastopa tudi pobrateni zbor Singge-meinschaft Gmünd. Med poslušalci bomo izžrebali novoletna darila, da se bo novo leto srečno začelo. Predavanje: ALI NARAŠČA AGRESIVNO VEDENJE? Predava: mag. Irena Verdel Čas: v ponedeljek, 17. 1., ob 19.30 Kraj: v prostoru Pastoralnega centra, 10,-Okoberstr. 25/1. nadstropje Prireditelj: Združenje staršev Mohorjeve LŠ, Otroški vrtec „Naš otrok", Katoliška prosveta Razstava: KUNST UND PSYCHIATRIE Odprtje razstave: v soboto, 15. L, ob 19. uri Kraj: Europahaus v Celovcu, Reit-schulgasse Razstavo bo odprl župan Leopold Gug-genberger Prireditelj: Pro mente infirmis (Gesellschaft für psychiatrische und soziale Gesundheit) Razstava bo odprta do 29. januarja 1994, od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 15. do 19. ure, v sobotah od 10. do 13. ure. INFORMACIJSKI VEČER Čas: v torek, 1. febr, ob 19. uri Kraj: v Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu. Trg. prof. Janežiča 1 Vabljeni so s svojimi starši vsi učenci, učenke, ki bodo v tem šolskem letu zaključili 8. šolsko stopnjo. Vabi: Dvojezična trgovska akdemija v Celovcu Dobra izobrazba je za nadaljnje življenje vedno važnejša! PODELITEV XV. TISCHLERJEVE NAGRADE Zvezi slovenskih zadrug Čas: v ponedeljek, 24. 1., ob 19.30 Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu, 10.-Okt.-Str. 25 Prireditelja: Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA in KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA _____________10.-Oktoberstr. 25/III, A-9020 CELOVEC_________ VABITA NA OGLED KOMEDIJE KOT ME Tl HOČEŠ (Luid PIRANDELLC» v torek, 18. 1., ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju Avtobus odpelje: iz Št. Petra ob 15.15 iz Celovca, Modestov dom ob 16.00 iz Velikovca, delovni urad ob 16.45 Mala čarovnica igra s petjem, maskami in lutkami (Jana Synkova) Gostuje Lutkovno gledališče Maribor v ponedeljek, 17. 1.,vob 8.30 in ob 10.15 v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu v torek, 18. L, ob 14.30 v Mladinskem domu v Celovcu v sredo, 19. L, ob 8.30 in^ob 10.15 v Kulturnem domu Danica v Št. Primožu Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Prijave so možne do petka, 14. 1., tel.: 0463/516243 Cena: šil. 180,— (za vstopnico in prevoz) za študente s popustom Koncert Čas: v nedeljo, 6. febr., ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Nastopajo: Graški študentje MoPZ SPD „Borovlje" Sekstet Borovlje Prireditelj: SPD „Borovlje“ Radiše ODPRTJE RAZSTAVE SLIK domačina Tomija Pisjaka in KONCERT dvojezičnega študentskega zbora Pedagoške akademije v Celovcu — vodi: Edi Oraže Čas: v soboto, 22. januarja, ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" Obirsko ZVENEČA ALPSKA DEŽELA Čas: v nedeljo, 23. 1., ob 14. uri Kraj: v gostilni PODOBNIK v Železni Kapli Nastopajo: Lavantaler Duo, Ljudska glasba Kučnik (Obirsko), „Rausche-lesee Quintett", Ljudska glasba Novak (Obirsko), Geschwister Dohr (Hintertheißenegg) Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem Pliberk KOMEDIJA: „VETER V VEJAH SASAFRASA“ (Rede de Obaldia) Čas: v soboto, 22. januarja, ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Pliberku Nastopa: Gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel Prireditelj: Farna mladina v Pliberku POTREBUJEMO PROSTOR ZA NOVO KOLEKCIJO OBLEK popusta TRGOVINA Krivograd ŠMIHEL “TCdon. pnide tritno-, cvkcI rtoj&otjdö- Of&ino- Št. Rupert pri Velikovcu REDNI OBČNI ZBOR Prosvetnega društva „LIPA“ v Velikovcu Čas: v nedeljo, 16. 1., ob 14.30 Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu Bistrica nad Pliberkom IZOBRAŽEVALNI TEČAJ ZA VZGOJITELJICE V OTROŠKIH VRTCIH Ples in gib v predšolski dobi Čas: v soboto, 15. 1., ob 8.30 Kraj: Werkhof, Bistrica nad Pliberkom Prireditelj: Krščanska kulturna zveza RTV-Slovenija Sporočamo vam, da bo posnetek predstave „KOMEDIJA OD ZGUBLENIGA SINA“ (A. Š. Drabosnjaka) v petek, 21. jan., ob 22.05 na RTV-Slovenija na II. sporedu. OGLASI — OGLASI----OGLASI — OGLASI — OGLASI TAJNIŠKO MESTO NA SLOVENSKI GIMNAZIJI Deželni šolski svet bo razpisal mesto za poldnevno tajniško mesto na Slovenski gimnaziji. Interesentke (interesenti) z znanjem obeh deželnih jezikov, ki obvladajo strojepisje, naj se povežejo z ravnateljem (0463/33353, Faks: 0463/ 33353-20). dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Posojilnica-Bank CbIOVSC, reg. z. z o. j. 9013 Celovec, Bahnhofstr. 1 razpisuje delovno mesto mlajše uslužbenke za delo s strankami. Pogoji: zaključena srednješolska izobrazba, znanje obeh deželnih jezikov in vsaj znanje angleščine, samoiniciativnost in veselje do dela s strankami. Prošnje s spričevali in lastnoročno napisanim življenjepisom pošljite na naš naslov do 25. januarja 1994. Brezplačno oddam 5 mesecev starega psa (mati: čistokrvna kraška ovčarka) Miha Zablatnik tel. 04228/2264 Novost na Koroškem Agencija ONA & ON vas vabi, da z njihovo pomočjo odkrijete smisel življenja v dvoje. Pokličite nas na tel. štev.: 00386602/42660 vsak dan, razen srede, po 16. uri oz. v soboto dopoldan. 18 Sport v KRATKE ŠPORTNE VESTI SMUČARSKI SKOKI V nedeljo skoki za avstrijski pokal vZahomcu V okviru 40.obletnice ŠD Zahomec prireja to društvo nekaj izrednih tekmovanj, med njimi že v nedeljo, 16. 1. 1994, skoke za avstrijski pokal (skoki za šolarje in mladince na 50-in 75. metrski skakalnici). Na startu je celoten naraščaj Avstrije, med njimi tudi dekle Eva Ganster, ki je poleg neke Američanke edina skakalka ženskega spola. Mnogo obetajo tudi mladi domačini, ki so se pod vodstvom trenerja Franca Wiegeleta dobro pripravili na to prireditev. ŠAH____________________ Kapelčan Wolle viceprvak Velik športni uspeh za šahovsko sekcijo SŠK „Obir“ In za slovenski šah na Koroškem. 18-letni perspektivni Kapelčan Harald Wolle je na deželnem šahovskem mladinskem prvenstvu v Kötschach-Mauthnu osvojil naslov koroškega mladinskega viceprvaka. S to uvr-stivijo si je zagotovil tudi nastop na letošnjem državnem prvenstvu. Harald Wolte, šolar na trgovski akademiji v Beljaku, je v sedmih partijah osvojil 4,5 točke, boljši je bil samo še veliki favorit Thomas Manhard iz Spittala ob Dravi, ki je ostal neporažen in dosegel 6 točk. Odlično 5. mesto je zasedel 16-letni Hans Christian Wolte, brat koroškega viceprvaka. NOGOMET V DVORANI Peščica SAK -2. mesto v Wolfsbergu Moštvo, pod imenom Privas-nig/Hambrusch, je presenetilo na turnirju v Wolfsbergu. Za to ekipo so igrali tudi igralci SAK (Ramšak, F. Sadjak, Šmid, Blajs), ki so bili izredno razpoloženi. Poleg igralcev SAK so sestavljali ekipo še Petschenig, Polanz in še nekateri igralci z Rude. V finalni tekmi je ta ekipa podlegla legionarjem iz Bosne s 3:4, ki pa profesionalno igrajo v dvorani. Zmagali so že na 25 turnirjih. D. Užnik prvi v Mariboru V šestih dneh se je udeležil Šentjanžan Daniel Užnik kar šestih smučarskih tekem in zabeležil nekaj izvrstnih rezultatov. Primerjalni tekmi juniorjev v Mariboru -superveleslalom Mariborčani so smučarsko progo izredno dobro pripravili, tako da se je tudi tekačem z višjimi startnimi številkami predstavilo še dobro smučišče. Prvi dan je Daniel Užnik v svoji skupini zasedel 4. mesto, dan navrh pa je bil celo najhitrejši v skupini mladincev I. S tem je Užnik zopet opozoril nase, da sodi med najboljše smučarje v svojem letniku. V celoti pokala (vseh juniorskih primerjalnih tekem) pa zaseda odlično 3. mesto. FIS-slaloma na Štajerskem Tekmovanja se je udeležilo smučarjev iz 18 držav, tako da je bil slalom na zelo visoki športni ravni. Žal pa proga ni bila v dobrem stanju (zaradi vi- sokih temperatur), tako da je od tekača do tekača postajala slabša in skorajda neizvozljiva. Daniel Užnik je sicer dvakrat izpadel (kot večina), toda deloma je bil njegov nastop zadovoljiv. Predvsem prvi tek v drugem slalomu je izvrstno izpeljal. FIS-veleslaloma v St. Lamprechtu Zasedba je bila še boljša kot pri slalomu na Štajerskem. To jasno potrjuje število javljenih, katerih je bilo nad 290. Ker pa jih je smelo tekmovati le 140, so morali nad polovico javljenim odpovedati tekmovanje. Tako so smeli tekmovati samo trije Korošči; Teppan, Lik in tudi Užnik. Tudi tokrat je bila proga izvrstno pripravljena. Užnik je dobro progo popolnoma izkoristil ter na obeh veleslalomih zabeležil mesto med prvo trojko v svojem letniku. Na pr- vem veleslalomu je zasedel 2. mesto, dan navrh pa 3. mesto. Smučarsko tekmovanje na Mokrinah (Landes- und Industriecup) Najboljši so bili sicer v Mariboru, kljub temu je bilo to zanimivo in uspešno tekmovanje. Uspešno predvsem za smučarke ŠD Št. Janž, ki so se visoko uvrstile. Birgit Filipič je v skupini mladink I osvojila celo 1. mesto, 2. mesto pa Tatjana Zablatnik. V skupini mladink II pa je Silvana Oraže le malenkostno zgrešila najhitrejši čas ter zasedla odlično 2. mesto. Ker je bila zasedba preslaba, se žal naše smučarke po točkah niso popravile. mladinke I: 1. Birgit Filipič 2. Tatjana Zablatnik 4. Marion Maloveršnik mladinke II: 2. Silvana Oraže (vse Št. Janž) Trener dr. Ramšak je pripravljen dati v pripravah 100 %. Enako navdušenje pričakuje tudi od igralcev. slika NT/Fera Ne v ponedeljek, temveč v petek pričetek treninga SAK - 21. januarja se pričnejo za igralce SAK „trde“ priprave na vigredni del prvenstva. Prvotno je bil predvidevan pričetek trenigov že prihodnji ponedeljek, toda trener dr. Ramšak je iz regeneracijskih razlogov preložil pričetek za pet dni. Z regeneracijskih razlogov? Ramšak: „Tako padejo regenerativni dnevi igralcev natančno na teden semestral-nih počitnic in v tem času imamo dvorano v Mladinskem domu laže na razpolago!“ SAK bo treniral 4- do 5-krat tedensko, 4. in 5. februarja pa sta načrtovani prvi tekmi. Ze 12. februarja je načrtovana vrhunska pripravljalna tekma proti slovenskemu ligašu NK Koper. 19. februarja bo tekma proti Št. Vidu, od 25. februarja do 5. marca pa bo šel SAK na priprave v Pulo. Tam je načrtovanih nekaj tekem, med drugim v kamenitem stadionu na Reki proti tamkajšnjemu prvo- ligašu Hrvaške NK Rijeka. Teden po pripravah bo SAK odigral generalko za prvenstvo proti WAC. 19. marca pa se prične prvenstvo; SAK igra na tujem proti Borovljam. Pokalna tekma proti dunajski Vienni pa bo 2. aprila. Trener SAK dr. Ramšak je s svojim pomožnim trenerjem Jožetom Pero pripravljen prispevati k pripravam 100 %, kar pričakujeta tudi od igralcev. Ekipa zaostaja 4 točke za prvim iz Beljaka VSV in zato ne sodi več med prve kandidate za naslov prvaka. Le-ta pa je pobuda vsem pri SAK, da zopet dokažejo, kdo je številka 1 v koroški ligi. Dodatnih novih igralcev SAK trenutno še ni pridobil, pač pa se z nekaterimi kar intenzivno pogaja. Tajnik Kumer: „Imena še niso zrela za javnost!“ 19 Sport Velika nagrada Avstrije v športnih sankah na naravni progi na Koprivni Priprave tečejo s polno paro Naslednji teden, v petek, 21. januarja, in v soboto, 22. januarja, bo v Železni Kapli na Koprivni ena najpomembnejših sankaških tekem v Avstriji v tem letu. __ 21. in 22. januarja bo torej v Železni Kapli na Koprivni „Velika nagrada Avstrije“ v športnih sankah na naravni progi. Organizator SŠK „Obir“ si šteje v veliko čast, da sme prirediti drugo največjo sankaško temo v Avstriji. Organizacija takšne tekme zahteva mnogo prispevkov od vseh funkcionarjev, predvsem pa od_ neposredno odgovornih. SŠK „Obir“ je sam dodelil 35 ljudi, ki nosijo odgovornost, potrebni pa so tudi zdravniki in gasilci. Naravna proga na Koprivni je bila že popolnoma gotova, zaradi razmeroma pretoplega vremena pa so nastale malenkostne težave. Snega je dovolj, manjka le mrzlota. Odgovorni upajo, da bo vreme vsaj naslednji teden primerno času, tako da bo lažje izpeljati tekmovanje. „Veliko nagrado Avstrije želimo izvesti ob vsakem vremenu, tudi v primeru višjih temperatur,“ je zagotovil predsednik SŠK „Obir“ Joško Ma-loveršnik. Proga na Koprivni je dolga približno 820 metrov in sodi v krog težjih naravnih prog. Predvsem v primeru pomanjkanja snega je ta proga izredno zahtevna. Sankaška proga ,SŠK OBIR“ na Koprivni 43 m START ■ dolžina: pribl. 820 m E razlika v višini: pribl. 120 m E povprečna strmina: pribl. 14% 31 m 18% 110 m V najboljšem primeru pričakujejo Obirčani nad 100 sankačev iz Avstrije, Slovenije, Južne Tirolske in tudi Nemčije. Število sankačev je odvisno od avstrijskega kadra, za katerega se še ne ve, ali bodo morali voziti na tej progi kvalifikacijo za svetovno prvenstvo, ki bo od 26. do 30. januarja na Južnem Tirolskem. Iz kluba SŠK „Obir“ bodo po vsej verjetnosti tekmovali štirje sankači. Trije so že imenovani, za četrtega pa se bodo odločili v zadnjem trenutku. Gotovo bodo tekmovali 14-letni Anton Kogoj iz Lobnika (izredno perspektiven mlad sankač, ki je preteklo leto postal prvak ASKÖ v svoji skupini), 16-letni Richard Osojnik iz Lepene in 18-letni Pavli Ošina iz Koprivne. Od žensk pa žal nobena ne bo tekmovala. Tekmovalo se bo v 16 starostnih skupinah (moški in ženske) v enosedih, od šolarjev I do veteranov II ter v dveh skupinah v dvosedih. Za najhitrejše je pripravljena tudi malenkostna denarna nagrada. Že v četrtek, 20. januarja, (ob 17. uri) pa je žrebanje startnih številk. Bojan „ Terminator" Mlakar - na njegove bloke upa trener Golob, slika NT/Fera Odbojka: Dobljani polno izkoristili priprave v Obertraunu Jutri vrhunska tekma na tujem proti Kagranu. Čas tekmovalnega odmora Sedaj pričakuje Dobljane so Dobljani izkoristili za krat- izredno zahtevna druga polo-ke priprave v Obertraunu, vica meseca januarja. Že ju-kjer so se nudili izredni pogo- tri tekmujejo na tujem pr-ji. Trener Branko Golob je bil venstveno tekmo proti Ka-zadovoljen s svojimi, fanti, ki granu, ki je izrednega pome-so se precej trudili. Žal pa je .na, saj gre za kvalifikacijo za pred pripravljalno tekmo proti evropski pokal, oz. za 2. me-superligašu iz Salzburga ma- sto na tabeli. Trener Golob je lenkostno zbolel legionar sicer zanesljiv, toda občutki Aleš Jerala, tako da so mo- so mešani. Na tekmi v osno-rali Dobljani nastopiti brez vnem krogu so podlegli s svojega najboljšega igralca. 3:0, zato bo potrebno stop-Kljub temu se je ekipa dobro njevanje. „Na postavitev blo-borila in zabeležila tudi nekaj ka in taktično serviranje bomo lepih točk. Z Jeralom pa bi polagali največjo zbranost, saj bila možna tudi zmaga ene- le tako lahko prepričamo v ga ali drugega niza. Kagranu,“ je dejal Golob. Kratek pogovor Kdaj ste vzeli na znanje, da vam je Avstrijska sankaška zveza dodelila izvedbo tekme „Velika nagrada Avstrije“? Sicer precej pozno (20. novembra 1993), toda kljub temu z velikim veseljem smo funkcionarji Slovenskega športnega kluba Obir vzeli na znanje dodelitev te velike sankaške tekme. Kako pa je mogoče v tako kratkem času pripraviti progo za tako pomembno sankaško tekmo? Drži, da je bil čas priprav zelo kratek, toda z voljo in nesebičnim delom se tudi v tako kratkem času da mnogo ustvariti. Padlo je dovolj snega, tako da nam priprava proge ni delala večjih težav. Kdo vas pa denarno podpira? Sami smo si poiskali sponzorje, deloma pa nam pomaga tudi občina. Mislim, da se bo denarno nekako že izšlo, tako da društvo ne bo trpelo večje denarne izgube. Kakšen pomen pa ima ta prireditev za vaše društvo? Gotovo velik pomen, saj je poleg avstrijskega prvenstva druganajvečja tekma v Avstriji. Vidim nekje tudi potrdilo našega trinajstletnega delovanja v sankaški sekciji. Ta velika prireditev pa naj bo tudi spodbuda mladim za še večje zanimanje za te športne panoge. S tem pa tudi upam, da bo pri nas sankaška sekcija še bolj zaživela. Hvala za pogovor! Z J. Maloveršnikom se je pogovarjal Franc Sadjak. Prvo nadstropje ■ soba 19 Z leve: Franc Ambrož, Franc Pečnik in Peter Bricman. Vsem trem na tem mestu želimo hitro okrevanje in mnogo potrpljenja pri prenašanju bolezni. Globaša-ni zasedajo bolnišnico. Ta teden smo zabeležili nadvse redek dogodek. Kar troje „znamenitih“ Globašanov je v času preteklega tedna slučajno in zagotovo ne namenoma „zasedlo“ vse postelje sobe 19 v prvem nadstropju bolnišnice pri elizabetin-kah. Najprej je moral Franc Pečnik v nepriljubljeno belo posteljo, sledil mu je Peter „Kučej“ Bricman, ki je moral celo takoj „pod nož“; ker pa je vseh dobrih stvari trojei, je prišel še Franc Ambrož. Ko umolknejo ljudje, spregovori srce... Pravijo, da vse poti peljejo v Rim. Izjeme pa potrjujejo pravilo. Pot, ki jo vidite na sliki, namreč ne pelje nikamor drugam kakor k cerkvi sv. Danijela v Grabalji vasi. Zato pa ni nič manj očarljiva in prav zimsko razpoloženje skrbi za to, da se uresničuje pregovo „cilj je na poti”. Kdor išče trenutke miru, jih bo v tem kraju prav gotovo našel. Vsaj za hip se ustavite pri križu in dopustite, da spregovori srce, ko umolkne beseda. slika Jože Fera Nenavadni intervju z nenavadnimi vprašanji Ime: Mina Krištof Starost: 28 let Poklic: plesalka Doma: Dvor pri Pliberku Katero tipično lastnost bi pripisala ženskemu, in katero moškemu spolu? Ženske rade kuhajo, moški pa radi pijejo. Rada kuhaš? Da. Najraje jajca na oko, drugače pa trdo kuhana jajca. Imajo moški tudi pozitivne lastnosti? Se nisem opazila. Prideš včasih v skušnjavo, da se igraš z občutki moških? Kje pa? Kaj je zate največja uganka? Da novinarje zanima moje življenje, ko pa se zanj niti mravlje ne zanimajo. Katera je tvoja osebna krepost? Moje mišice prepričujejo. Tvoja slabost? Tudi če dolgo premišljujem, pri- dem do zaključka, da jih nimam. Kaj te motivira, da učiš plesati moške? Cilj je doseči, da plešejo po piščali žensk. Kaj je bila doslej največja katastrofa, ki si jo doživela? Da je nekdo prišel v gojzarjih k plesnemu tečaju, ni vedel, kaj je leva in kaj desna noga, in mi je po vrhu stopil še na nogo. In kaj bi bila zate nesreča? Če bi si kupila nov plašč in bi umrla pred zimo. Kaj najbolj uživaš? No, kaj pa misliš... že pri misli na tisto stvar se mi cedijo sline. Kaj narediš, če te razjezi moški? Za dva meseca ga zaprem v kurilnico. Tam ni ljubezni. Kaj je zate sreča? Da pri Kosti ne srečam sitnih žurnalistov. Kaj je zate umetnost? Vse, kar brca in ni na baterije. Kakšno tipično lastnost bi pripisala sama sebi? Da se prilagodim in se znajdem v vsakem položaju. Kakšno vprašanje bi ti bilo sitno? Ne poznam tabujev. Kaj najbolj ljubiš? Moške, ki „nimajo jajc”. Si agresivna? Da, če me kdo draži z neumnimi vprašanji. S čim bi te nekdo lahko najbolj presenetil? Če bi nekdo stal pred mojo spalnico z 28 baloni. Kako bi nekomu uspelo, da te spravi v zadrego? To ne uspe nikomur. Kaj najbolj ceniš? Grenki okus camparija. Ta je tak kot življenje: čeprav je grenko, ga ljubimo. Kaj najbolj uživaš? Neumne odgovore na nenavad-na_vprašanja. Česa se najbolj bojiš? 1. da bo zadela mojo mamo srčna kap, ko bo brala ta pogovor. 2. da bi me fotograf NT Fercej s svojo kamero kdaj zasačil celo na stranišču. Hvala za pogovor! H. St.