muí«!»- *• ¡. ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE HiDPORNE JEDNOTE I rrdntftVi M gpri>vntAki p retort «MT • UwMlalr A»* Of iN* «*r fuhllrailM« i HA« H., utk I .«»n tU Ir A«« l>U*phud*. Kork* ril 4H4 LETO-YBAH XXJL h, uu, «i mm Chicago, III., petek, 25. oktobra (October 25), 1929. h|MTl«l «f frei M uu. of • Ulht.llinl M'"v »»1« ti Iti nit« i MM 14, I H. BabesrtpUee %M ¿SÜL_ STEV.—NUMBER 251 Barometer plač in bogastva v raznih deželah Rtfki delavec prejme največji GrOZItS DOSlfidicP Ti od svojegf dela, italijanski PU*W,,B« pa najmanj; Amerika v «redi Washingtoa* — (F. P.) — Pomožni trgovski tajnik Julius Klein je objavil v "Magazine of Wall Street" z dne 19. oktobra ntnimiv članek. V njem pokazu-je primerjevalno sliko, koliko EAsluii povprečen delavec v posamezni deželi na teden v primeri z bogastvom, ki ga produ-:ira na leto. V Rusiji je povprečen tedenski zaslužek delavca $10.35, na kto pa producira bogastva v vrednosti $980. V primeri z zamikom in produkcijo je roški klavec najboljše plačan delavec na svetu. Za Rusijo pride Anglija. Poprečna tedenska plača znaša >14.33 in na leto producira' an-jieški delavec bogastvo, ki je redno $1482. Ameriški delavec producira na leto bogastva za >5192; za to delo prejme tedensko $30.72. V Kanadi znaša tedenska pla-ia $30.58, letna produkcija na ielavca pa $4225. V Avstraliji h) tedenske plače $28.88, delavec jroducira na leto pa v vrednoti za $1800. Na Švedskem zasluži delavec edensko $14.76, na leto pa pro-lucira bogastva za $2000. V Svi-i dobi $14.10 na teden, na leto Ni producira $1611. V Nemčiji irejme $11 tedensko, na leto pa jroducira $1527. Najnižje plačani delavci so v Franciji, Belgiji, Čehoslovakiji n Italiji. V Franciji dekveo MMMHril jroducira v vrednosti $1459. Na ^em zasluti $8.11 tedensko, »i leto pa producira $1197. V Belgiji zasluži na teden $7.48, ^ leto pa producira vrednosti * $1560. V izkoriščanju prekata Italija vse držav«, ker njeni klavci zaslužijo na teden !e Ml, na leto pa producirajo rednosti za $1771. Te številke so zanimive le, ako * človek v nje poglobi in s primerjanjem države z državo sku-a dobiti relativno sliko o eko-K>mskem «Unju delavstva. Relativno je ameriški delavec najboljše plačani delavec na sve-u> ^mreč njegov tedenski za-fufck je največji izmed vseh iržav na svetu. Gornje številke » pokazujejo, da je kariadsko Uavstvo primeroma boljše platjo kot pa v Ameriki. Razlika ' tedenskih plačah med Kanado » Ameriko je le 14 centov. Ako «e pa primerja letna pro-'«tajs posameznega' delavca dveh držav, je razlika v prid anadakemu delavcu $967. In Produkcijski sistemi v o-« državah primeroma sUčni, * kansdaki delavec faktično Plačan kot pa njegov so-V Ameriki. * tudi kažejo, da je uiuV Avstraliji, Švici in celo v Nemčiji umno manj in v nekaterih «■Jih celo veliko manj izkori- ^».V Amer,ki» K««". r^ci . Češki, Belgiji in ftali- Jul - 4 med P^ml in pro-^«jo je v prvih deželah manj- J« v zadnjih. To pomeni, da podjetniki do-2° "f Primer v Angliji veliko ¡fJ« Wei in manjše profite f>'^ameznefi delavca kot pa kjer je razlika med in produkcijo večja. Ta ¿T * ***** v Italiji, ki 2* M 260 proesatov. V An- 100 procentov in v A- •mki ng. ve6ja Jt ~Wka med in vrednostjo produkti-*Wlko večje je izkoriščanje. ProfitLl 1 jezerskega vikarja Okrog sto ljudi pogrešajo s lad jami vred; gmotna škoda znaša milijone dolarjev Chicago. — Silen vihar, ki je divjal 36 ur na Michiganskem jezeru, je ne le naredil milijone dolarjev gmotne škode na obrežjih in potopljenih ladjah, pač pa je tirjal mnogo človeških živ-jjenj. Kolikor je bilo do četrtka zjutraj znano, se pogreša približno sto oseb. Prevozni parnik 'Milwaukee.' ki je prevažal vlake Grand Trunk železnice, je izginil med plovbo iz Milwaukeeja v Grand Haven. Parnik, na katerem je bilo 57 mož, je imel do četrtka zjutraj 80 ur zamude in uradniki družbe se boje, da je utonil med viharjem. Obenem manjka več drugih ladij s posadkami vred. Skoda v čikaških parkih ob jezeru je ogromna. Krasen avt-ni bulevard (outer drive) po bregu je brez malega izginil. Valovi so olupili asfaltni tlak in razbili cementne nasipe, tako da bo cesta zaprta dva meseca, pre-dno jo bodo mogli toliko popraviti, da bo spet za rabo. Samo * Lincoln parku je pol milijona dolarjev ¿kode. Veliko šjcodo je tudi naredil sneženi vihar na farmah v severnem Illinoisu, Wisconsinu in Michiganu. Večina pridelkov je še bila zunaj in farmarji imajo Afghaaski kralj-bandit kapituliral Kabul, 24. okt. — Civilna vojna v Afghanistanu, ki je trajala 11 mesecev, je bila končana včeraj, ko se je Bsča Sakao, bivši vodonoša in roparski poglavar, podal s tisoč možmi novemu a-mirju Nadir kanu. Bača Sakao je zadnjo spomlad strmoglavil amirja (kralja) Amanullaha, ki je hotel evropizirati deželo. Zmagoviti Nad|r kan je podelil amnestijo vsem pristašem poraženega vladarja, kaj pa stori z Bata Sakaom, ni še znano. Nacionalisti v Nemčiji prejemajo udarce Berlin, 24. okt. — Nemški nacionalisti, ki so inicistirali plebiscit glede Ifoungovega repsra-cijskega načrta in krivde glede svetovne vojne, so bili včeraj grdo tepeni v pruski zbornici. Predlagali so, da vlada dovoli državnim uradnikom podpisati plebiscit. Predlog je bil odklonjen z 241 proti 160 glasovom. Nato so predlagali nezaupnico vladi in bili so poraženi 218 proti 114. Ksr ae tiče Kpet eden drzen letalec izginil na morja, New York. — Urban F. Dite-man, živinorejec iz Billingss, Mont., si je kupil seroplsn in zadnji torek je sam poletel iz Kanade proti Angliji. Njegov cilj je bil London. Gaaolina je vzet s seboj na 27 ur. V London še ni prišel. Ko se je dvignil v zrak v Grace Harborju, so gu zadnjič videli._ MagnetM*. visoke *aa¿T 90 v*™***» * izkori-Pravem pomenu bese-,0l«V*d»o točni barometer. kJf ***** Maja brez- poselnosti, bolezni ali starosti podporo od države, kar obstaja v večji ali manjši meri v vseh industrijskih državah razen A-merike in Kanade. Kjer nima delavec te zaslombe, ima veliko večjo Negotovost pred seboj kot pa v deželah, kjer je socislns zakonodaja razvita. Ker je te zakonodaja najmanj razvite v Ameriki, mora smeri-¿ki delavec fskt<čno zaslužiti vitje plače, ki mu morajo zadostovati tudi za slučaje večjih potreb. Delavcev. Id zaslužijo vetje plače, seveda tudi v Ameriki ni veliko, vsaj ne več kot par mi-jHjonov. Silen polom na boni V Now Yorku New York.—Dne 23. oktobra je Bila na tukajšnji borzi ;panika, kakršne še ne pozna zgodovina ameriških borznih trgov. Delnice vseh vodilnih družb so padle v vrednosti za dve milijardi dolarjev v enem dnevu in prodanih je bilo 6,874,000 delnic. V zadnjih treh tednih je špekula-tivna vrednost delnic vseh ameriških industrijskih podjetij padla za okrog 10 milijard dolarjev. ZGRA2AKJE RAI KAROLINŠKO JUSTICO Sodnik BanihUl eftigoaan. Pro-ees proti ugrabljencem dveh komuniatov lavadas fi Umor tikstllM delav-ke pred veleperete V Gaatoniji je bilo zaslišanih 42 prič Gaatoaia, N. C. — V četrtek je državni pravdnik zaslišal 42 prič pred veleporoto v zadevi u-boja stavkarice May Wigginso-ve, ki je bila ustreljena 14. sep tembra po protikomunistlčni dr-hali, ko se je peljala z drugimi delavci vred v truku na protestni shod v Gastoniji. Devet mož, obtoženih streljanja po mrliško-cgledni poroti, je pred veleporoto, Obtoženci so delovodje in nameščenci v lorajski predilnici. Stavka kolodvorskih delavcev izgubljena PHtaburgh. — Stavka delavcev na prometnem kolodvoru, Pen nsy Ivani j a železniške družbe je izgubljena. Družba je sicer povišala plače za 6 centov na uro in privolila čas in pol plače za čezosemurno delo, nI pa hotela neti linije. Stavkarji so do-ijoNod strani eentralne delavske unije kakor tudi od unije železniških klerkov, pod katere območje spadajo. Stavkarjem je pomagal le lokalni odbor Konference za progresivno delavsko akcijo. New York. — mrla KaroHna Ceenlk, roj. Ki-ren, na posledicah operacije, — V Clevelandu Je umrla Francés Modic, roj. Kozina, sta-» u 34 let in doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Zapušča moža, tri otroke in mater. — V Forest Citju, Pa., Je u, mrla Jennle Pele, roj. Jelnikar, Ktara 86 let. Štirje otroci umorjeni s plinom) oče je Izginil Hamilton, O. — V sredo zvečer so našli v stanovanju Char-le+ Klnga njegova štiri otroke mrtve, peti otrok in njegova še-na sta pa v kritičnem stanju. Vsi so ležali na tleh sobe, ki Je bila polna plina. Najstarejši otrok je bil star 12 in najmlajši pet let. Klng je izginil neznano kam, pustil pa je pismo sle- marveč radi avojega radikalnega mišljenja."__ Sovjetski preda talec diamantov Izginil Berlin, 24. okt. — Tajni detektivi sovjetske čeke v inozemstvu so včeraj dobili navodila iz Moskve, naj poiščejo M. Butli-na, bivšega šefa upravnega oddelka v zunanjem uradu sovjetske vlade, ki je pred kratkim izginil v Berlinu s polno torbo diamantov iz sovjetske državna zakladnice. Butlta je bil poslan is Moskve v Amsterdam, da tam proda diamante. Butlin je bil morda umorjen in oropan, ali pa Je vzel francosko slovo z diamanti vred. 4malgamated izvojevala novo zmago fhlladeftphia. — Amalgam a- ted Clothing Workers unija Je izvojevala Še eno impozantno zmago, ko Je 16 manjših tovar-narjev ppdplaalo linijsko pogodbo. S terp je organlzatorična kampanja v tem mestu domslc-ga končana. Uniji se upira le še par podjetnikov. V treh mesecih Je unija organizirala nad do-*ct tisoč krojačev V vseh slučajih so delsvci dobili povišanje plač in skrajšanje delovnika na 44 ur v tednu. Unija se Je že vrgla na polje prosvetnega 1u vzgoje val nega dela, s katerim bo priklenila nove člane k aobi tudi duševno. "Policiji: Storil sem to. ker sem moral. Bili smo revni, toda srečni. Prišel pa je nekdo, ki nas je hotel razdvojiti. Ne Iščite me, ker se jaz tudi kmalu snldsm z družino." Policija smatra, da je King izvršil umor in samomor. Dewey prejel priznanje atf učl- teljev New York. — Profesor John Dewey je prejel od učlteljške u-nije komplimentarno resolucijo v zlatem okvirju kot priznanje za svoje delo. Resolucija pravi, da Je Dewey priznan za "vodilnega učitelja in filozofa med ameriškimi učitelji". Lansko leto Je Mstthsw WoU ns neworl+anski konvenciji A. D. F. napadel De-weyja kot "ssjslca komunizma v smeriških šolah." Učitelji I- majo njem. pa drugačno mnenje o aarty Kandidat Parmer-Labor zmagal 8t. Paul, Mlnn. — Pri Izrsd-nih kongresnih volitvah v sedmem distriktu je zmagala Fsr-mer-Lsbor perty. Njen kandidat je bil Paul Kvale, sin prejšnje-gs kongresnika, ki se je atrgu«t* meseca zadušil v ognju. Kvai* Je_______ __________ porazil republikanskega kandl-|ha, ne ve nikdo, kakšni so data z veliko veČino. Dvajset milijonov šlo po vodi radi korupci je In slabega gospo-dsrstva. Država stoji pred deficitom Chicago. — Z gospodarstvom in korupcijo ČlkaŠke vlade se lahko v vseh ozirlh kosa tudi vlada drŽave Illinois. Država se nahaja pred deficitom v znesku $5,000,000. Sedanja republikanska administracija, ki ji nače-luje governer Emmersun, pola ga vzroke za ta deficit prejšnji republikanski administraciji. Za deficit Je nedvomno veliko odgovoren Len 8mallov režim» ki je dejal a ljudskim denarjem kot dela svinja a mehom. V politične svrhe republikanske maši-ne je potrošil velik del od vsoto 20 milijonov dolarjev, ki je bila namenjena za poglobitev II-llnolskega kanala med Jezerom Mlchlganom In reko Misslsslppi. Radi Izredno dobrega državnega za korumpiranče * je nemogoče dognati, koliko milijonov od te vsote je bilo potrošenih sa kampanje in v druge politične svrhe In koliko Je bilo porabljenih sa faktično konstrukcijo oziroma poglobitev kanala. Kar Je gotovega* Ja to, da dr-tava nima ne dvajsetih milijonov dolarjev in tudi ne poglobljenega kanala. Milijoni ao Izginili v žepih republikanskih po-lltlkov in v žepih kontraktorjev ter semljittnlh agentov. . V kolikor je možno dognati, je gotovo to, da so bili oddani potratni in pretirani kontrakti. za filme lefhUlšSne" jJIfaéTé tovl železniški druftbl je dala četrt milijona dolarjev sa zgraditev mostu, o katerem pa še načrti nlao sgotovljenl. Ta vsota Kriza v Franelji Nihče noče naaledltl Brianda Paria, 24. okt.—Francija čaka na novo vlado, katera pa noče priti. Predsednik Doumerge je včeraj vas dan iakal koga, ki bi nasledil Brianda, kateri je v torek zvečer resigniral, našel pa nI nikogar. Vse stranke leviee in levega centra se branijo vladne odgovornosti. Briand Je odklonil sestavo novega kabineta, rekel pa je, da prevsame portfelj zunanjega ministra. Voditelji »trank m »daj kregajo sakaj so pravsaprav strmoglavili Brian-dovo vlado. Kitajske «Misa vojna Vlada poroča, da ae rebelne lete umikajo 3 Hankov, 24. okt—Vladne čete, ki so v konfliktu s rebelnim kuomlnčunom' ali takosvano "ljudsko armado," katero vodi "krlstjanakl" general Fcng Juh-siang, ao včeraj reokuplrale Jen-feng.v provinci Honan In pognale rebelne čete nasaj v Hsučov. Okrog 300,000 mož Je savojeva-nih na obeh stranah. Bojevanje ae vrši ob šelesnlei, ki vodi is Pelpinga (Pekinga) v Hankov, V centralni Kitajski. Dobrodelnežl v stiskah St Louie, Mo. — Mestni do-brodelni fond, ki Je splošno snan kot "community chest1', se na- je skrahiranoet privatnega do-brodHnega sistema v tem mestu popolna. Bogatini to i pri« snovanjem v ta fond Jako skopi. le bila družbi faktično podarja* Ta sletem "prostovoljnih" pri na, ker prvič bi mogla družba most sgrsditi na svoje stroška in drugič mostu še nI nikjer) Administracija je nabavila rasnih gradbenih strojev in gradbenega materijala za stotisoče dolarjev, ki g« Je podarila — kot piše Claude 0'Pike v "Chicago Tribuni" — raznim favdrlzlra-nim kontraktorjem. Sled politične korupcije se vleče v vseh kon-traktlh In nakupih gradbenega materijala ter strojsv v zvstl s kanalom, ss katarsga ss js Smal-hvs sdminlstraclja še posebno zunimala v zadnjih treh letih. Nihče tudi ne ve koliko dela je dogotovljenega, kar s Smal-lom so Isginill vsi kontrakti In dokumenti o konstrukcijskem delu Is državnegs arhiva. Oddanih js bilo vsč kontraktov, Id ao znašali milijon dolarjev vsak. Ker Je Emmersonov sin, ki je nsčeloval nakupovalnemu in gradbenemu departmentu, odnesel vse rekorde In pogodbe, oziroma nI o njih ne sluha ne du- bili spevkov je v običaju v vseh večjih ameriških mestih. Le De-troit In Los AiHreles Imata uveden občinski sistem podpiranja revešev. .Tesarji glasu le fo o pokojnini. Chiesgo. — Član! tesarske u-nlje imajo pred seboj referendum o vprašanju, da-u naj unija upelje starostno pokojnino sa svoje člane. V ta namen pred-dlog pmividevs svlšanjs aaes-menta sa 26 centov na mesec. To vprašanje je bilo na aploš-nem glasovanju še zadnjo pomlad. Bilo Js poraženo s malo večino glasov. Unija Iteje nad 800,000 članov In je od vaeh najmočnejša v Ameriki. Zastor newor1s*jMks stavke js __kontrakti. —;--I l*hko se pa sklepe, da so bili Američan pobija Klnsteina /(g0|j politični, ker v drugem Cleveland, O. — Dr. Dayton | slučaju bi ss gotovo nshsjali v Nov dela veki New York. — Organizirani železniški porter j i m> pričeli Izdajati lasten časopi« pod imenom "Blsek Worker." To Je prvi de-lavskl časopis smeriških črncev Izhsjsl bo dvskrst ns mesec. U-rejuje gs A. Philip Rsndolph. orgs ni za tor te unije. On prsvl, ds bo čaaopia namen ten vsem črno-kožnim delavcem Msklka ss oborotaje Mexico City, 24. okt. — Vojni tsjnik Josquim Amaso Js danes objavil budžet »rmade sa leto 1080. iz kstertga je razvidno, ds namerava Mehika potrošiti 41 milijonov dolarjev asmo ss sr-n«sdo. Stakia armada se pove-t"„ n« «fl.AOO mnf C. Miller, tukajšnji flslk, Je zed. nje dni naznanil, da bo v evojem poročilu pred Optical Society of America na Cornell univerzi pobijal Einsteinovo teorijo gled« vprašanja, če <4>stojl eter; Ein- stein trdi. da nI «tea, Miller pa pravi, da njegovi ekepsrim<*nti dokazujejo eksistenco et rs držsvnem srhlvu. Tekom sad-njih mesecev Smsllove aH ml nI-(racijs so postali poselmo popularni tak^svsni "cost plua" kontakti, potom katerih Js jcorup-cijo v velikem - vnem neplodonosno delo. Od ko- Isper sider jev ; rvmpirsne politične mašim- bi CestevtMe, Pa. — Takojšnji bilo to najbrle naivno prlCako-podjetniki so izpril organizirane vati. Emmerson s tem Is poka-zldsrje. Njihove meets zsvzems- zujs, ds prihsjs Iz Iste šole kot jo «da^icolnmrl JI/nÄmsfl, New Orisana. — Public Service komjianlJa Jf predsedniku A-meriške delsvske federscije Wll-llsm Greenu naznanil«, da Ja podpisana pogodba med nJim in ntenim zastopnikom za družbo mrtva. S tem nssnsnllom Js stav-ka cestnih ftelezničsrjev formsl-no končsns. (lemenceau js belji Pariz, 24. okt. — Stari "ti-?er" ('lemenceau ne bo Še umrl. Zdravniki javljajo, da se mu o> Wtf* na bolje. ______ Človek, ki I ms količkaj razuma, se bo mogoče Čudil dejstvu, ds Ima državna vlada upeljan stičen sistem knjigovodstva kot ga Je imel zakotni trgovee pred 60 leti. Vaško leto drŽave prejme In potroši težke milijone sa gradnjo ceet in aploh sa vsdrfte* r«nj<; vladnega aparate. Za vse svoje goepodersko poslovanje I-ms ps vpeljsn tškosvani "slagto entrj" sistem knjlgovodetvat V resnici je to gospodarstvo prve vrste. Radi tega sisteme Je no-mogoče dognati, v koliki meri "tre vladni fftf&šet v žepe politi* čsrjev In koliko sa fsktičns po. trebščim Radi tega nI čudno, e« ko je v državni blagajni $a.000„ AOO primanjkljaja. y.KOBllT» PROSVETA THE KN LIGHTBIfMENT bl AllLO 111 LASTNINA »IXHWHMlI MASODMK PODTO«. MB JBDMOTS rf ami mMiM hr Man lain« t M Urui*» àrUm 0**— CM—*» ta I»» „m M M«. «M» m M m* HH a» MM total M ö^r» rM » ^ I»« 9* m ta.- Mt b* m to Im MÍ i HMi PROSVBTA Omimm « • mmm mm^mmdm fcjrnmh. M »rt m* (S*i. tl-U), 9*t r« umi-'. 4» »mi h • *m émrnm m to i» mmUm. anfMlWM •*•> «Nt« tot* M> CharlotUka obsodba Proces proti voditeljem gastonijske stavke v Severni Ksrolini je izpadel kakor je bilo pričakovati. Obe stranki »ta že od vsega začetka delali na to, da Izid ne bo drugačen. Komunisti, ki »o vodili stavko, «o provocirali proce* s svojo idiotako taktiko oborožene obrambe, čuvsji miru in reda, ki so desna roka tekstilnih magna tov, so pa poskrbeli za maščevanje v imenu zakona. * Tožitelji komunistov so z dobro potezo u-maknili smrtne obsodbe, daai bi jih bili lahko dobili. Porota puritansldh farmarjev bi bila z mirnim srcem glasovala za smrt kot je m dvajsetletno ječo, toda tožitelji so vsekakor či-tali znamenje na steni, da Amerika zdaj še no-če novih Saccov in Vanzettljev in v skrajnem slučaju je — drhalska justica pa jugu efek-tivnejša. Zadovoljili so se z maščevanjem zapora. Proces je jaano pokazal, da je bila na strani tožiteljstva cela gora političnih in verskih predsodkov. Voditelji stavke so bili obtoženi in obsojeni a priori )cot komunisti, kot komunisti, ki so se "priklatili od zunaj." Obtoženci so pledlrali silobran; bili so napadeni. Priznali so, da so streljali, toda v sllobranu, tele potem, ko so policaji streljali. To je bila njihova nesreča. Komunist ne sme streljati niti v silobranul To pravico imajo le tovarniški baroni, ki najamejo policijo, javno ali privatno. Kakor hitro ae stavkar posluži orožja, je "outlaw", postavi se isven zakona, izziva oboroženo opozicijo in vsak gunman ga ima pravico ubiti. Toliko alabše pa je, če je oborožen stavkar komuniat ali aocialist. Rea je, da policija, javna in privatna, strelja tudi na ne-oborožene delavce. To ae je zgodilo v Marionu In maraikje drugje in ubijalci v uniformi ali v službi magnatov so navadno oproAčenl. Charlottaki proces je znova pokasal, da v fizičnih konfliktih nima delavec nobenih pravic in zastonj pričakuje milosti. Zato je vsaka taktikA. ki uključuje fizično silo, nevarna igra, ki ne priimku delavstvu v splošnem nobene koristi; nasprotno prinaša veliko škodo in reakcijo. Veliko večje koristi je taktika izobrazbe in politične akcije. Delavec se mora najprej potruditi, da dobi v roke politično oblast na volišču — in tedaj dobi pravico. Kdor ima oblast, ta dela zakone sebi v prid, ukazuje policiji in sodi. Delavci bi morali kot razred to vedeti in poskrbeti — volitve so vsakih par let — da bo aparat policije in sodišč v njihovi službi in potem šele bodo Imeli pravico — tudi streljstl, če bo treba. Kdor ima oblast, ta ima pravico. Pravica Je za nekoga krivica — toda tako Je. Glasovi iz naselbin Letalstvo napreduje skokoms. Nemčija, poražena v vojni, Je producirala največji aero-plan na svetu. Novo letalo, ki plava po vodi kakor tmrka in dviga se v srak s vode, Je pred par dnevi krožilo eno uro in 1800 čevljev visoko In v dolgi kabini Je bilo 160 oeeb. Letalo ima dvanajst motorjev in lahko leti 150 milj v uri. To Je napredek. Doslej Je moglo letalo no-siti največ dvajset oseb In "Graf Zeppelin" Jih Je nosil onemdeset. Nemci so prvi krenili v pravo »mer letalstva. Bodočnost avlaclje Je v letalu, ne v zrakoplovu. ZakelJ plina bo le sa sport Pravo letalstvo, ki bo varno in praktično. pride v letalu Is trde. toda lahke kovine, ki bo drvelo tisoč milj v uri. Brzina Je glavni faktor. Brzina premaga veter, meglo in vso druge ovire. Bodoče letalo ne bo Imelo kril, rasen za dviganje In spuščanje, med poletom pa bodo krila povntana ali zaprta. Velike granate. ki «o med vojno padale Is ozadja nemške fronte v Pariz. niso imele kril. pa »o priletele v nekaj sekundah. Premijer \! se Donald se Je umeril katoliškemu župniku v Ottawl, ko Je pri javni po-jedini povedal »Uro Aslo o I rtu. ki ae je vsako aoboto nspil. da je potem v nedeljo lahko obujal kea, ko je šel v cerkev. ftupnik je MaeDonal.u pokaral v pridigi čet. de bi moral blU previden kaj govori. MaeDonald bi moral po stari navadi nasiti dva obrasa. enega sa javnost In drugega sa privatao «ftrljenje ta Ml bi ali right ? Pa nima dveh obraaov. To je tudi novo! Tri Igre Pueblo, Col». — Nič več ni glasu od nas, vsaj v Prosvcti ne. Po drugih naselbinah si gotovo mislijo: Aha, vendar so se enkrat umirili! Kjer naatane mir, tam se navadno prične tudi mrtvilo. Nekaj takega bo tuijbri tudi med nami. Pri nas živimo aamo tedaj, kadar m prerekamo, kdo je bolj učen ali pa bolj revolucionaren. Drugače živimo z dneva v dan, brez posebnih sprememb. Ne zanimamo se za velike dogodke po svetu in tudi naé< najrajši zamolčimo. Smo pač taki, da pričaku-jemu, da bo nekdo drugi opravil vse delo za nas, delo, katerega bi morali delati z vso vnemo sami. Enkrat ali dvakrat na leto priredimo kakšno predstavo in to je vse. yifife V - J V nedeljo, 18. okt., smo imeli dramsko predstsvo. Društvo J -K. J. jo je priredilo v Orlovi dvorani. Vprizorill so jo člani "Orla." Kajpak, bila so tri igre v treh dejanjih: šaloigra "Ca-šico kave," 'Junaki" ter burka "V posredovalnici." Vse tri eno-dejanke so bile rea samo za smeh in kratek čas, kakor da ni mamo na: svetu delati drugega kot da se kratkočasimo. Pa je že tako med nami, da eni se kratkočaaijo doma, drugi, kadar preišajo, tretji, kadar zabavljajo, daai ne vedo čakaj in če- mu, četrti pa, kadar «e najedo, gleškem jeziku 11 v sredi dvorane. Zvonko je izgledal jako jesen, kakor da bi se hotel s nami skregati. Za mano sedečega delavca sem slišal, ko je dejal polglasno: "Pa pravijo, da je študiral." Zabavali amo se res. Upamo, da "Orlovci" prirede kaj kmalu kakšno predstavo v tej sesoni in da bomo napolnili dvorano do zadnjega kotička —Orlar. Eaat Palestine, O. — Hročal bom nekoliko o veselici, ki ae jo vršila 12. okt Priredili ao jo tu rojeni mladeniči in mladenke, ki nameravajo z novim letom ustanoviti svoje angleško govoreče društvo. Prireditev je bila še dosti dobra, ker je bila prva. Ml stari člani nismo priredili kaj takega že dolgo časa. Zato se je mladina namenila, da se loči od nas. Uradovali bodo po svoje in upajo doseči več napredka in zabave, kar jim naše društvo prav iz srca želi In jim bo dalo pomoč ob vsaki priložnosti, ako jo bodo potrebovali. Največja zasluga gre Jacob Tro-bicu ml. in Angeli Hostnik.l Le tako naprej, pa bo uspeh aago-tovljen in bo koristil tudi nam starim. Mladeniči, le skupaj in delujte za večjo SNPJ, Sedaj i-mate Še veliko polje, da pridobite nove člane, ki želijo pristopiti k vam, ker boste uradovali v an- ko pridejo z dela domov. Mala, a v tem oiiru napredna akupina ljudi pride v dvorano na kakršnekoli predstave. Navadno so vselej eni in isti ljudje, ki po-setljo kultunvj priredbe. Imamo nekaj ljudi, delavcev, ki še nikoli niso prispevali niti pet centov v izobraževalni namen, bodisi sebi ali skupnosti v korist. Kaj moremo pričakovati od takih delavcev, ki so vpreženi v vsakdanjost in kot taki tudi iz ginejo? Kritike o igralcih nočem izre Čl, ker tega sploh treba ni. Ce ne hvališ vse, je velika zamera. Krttlslral! bomo, kadar bomo priredili kaj boljšega iz sedanjosti, bolj resnega. Med od mori eo nastopali s pevskimi točkami. Peli so John Germ, Charlee Zobec in Mary Korun. Charley Zobec je pel v solospe-vu "Mornsrja." Krasna pesem in Charley jo je pel mojster-sko. Isto tako sta v dvospevu pela Charley In Mary Korun "Love's Golden Dream" in "Dream Mother" Jako kraano. John Germ je poznan kot dober tenorist. To pot je dodal par pesmi od grooveških in bessemer-ških dsklet in sicer zelo dobro. Meni bi bilo ljubše, ako bi se pele pesmi slovenskih skladateljev. Zares, slovenska pesem tukaj med nami, kjer tonemo v ameriškem morju daleč od naroda, katerega veja smo, nas prevsame. da se zamislimo v holme In livade lepe slovensks zemlje, katero opevamo mi tu in oni tam, a 'narod hlapčuje, klanja ae ljudem In jih čaati, ki so nesposobni voditi narod. Tukaj vsaj v tem ozlru svobodno dihamo, četudi smo drugače priklenjeni k privatnim kompa-nijam. Tolažimo se lahko, da se mora tudi v Jugoslaviji spremeniti. Ponosni smo lahko Slovenci na nsflo pesem in našo kulturo; čeprav smo mal narod, smo vseeno del velikega slovanskega naroda, ki je prvi stopil na posoriŠČe in prvi udejstvll boj za delovno Undstro in delavsko kulturo. Slovanska Rusija, 1*>-dočnost je tvoja 1 Občinstvo Je bilo selo zadovoljno s prireditvijo, posebno a pevskimi točkami. Omeniti motam, da Je v igri nastopilo tri ali štiri tukaj rojenih deklet. In resnici na ljubo moram reči, da Je bila njihova govorica lepa, čista in naglaa pravilen. 8o pat Pred prtčetkom igre je nekdo stopil na oder, da, izreče nekaj beeed. Za to so ga vprašali v zadnjem trenutku, ker ni bilo ogla-šanega govornika od nikoder. Meni je bilo vseeno, če pride govornik ali ne. Ko ao odigrali tnodejanko je pa prišel na oder Zvonko Novak. Rekel je, da je član "Marije Pomagaj" ter da je I ravno kupoval vstopnic«, ko po pričeli s igro. "Zabavajte I najbolje.** je rekel, la hop. I ga nI bilo. "Se bomo. Veselica je izpadla prav dobro, je nad stotak čistega dobička. Tu se je pokazalo, da bodo zmožni voditi društvo, ker imajo že denar v blagajni in ne bodo pričeli praznih rok. Da je izpadlo vse tako izvrstno, gre hvala vsem udeležencem od tukaj in od drugod. PriHi so iz Power Pointa, O., Bessemerja, Pa., Glrarda, O., in Follanebeeja, W. Va. Hvala vsem radi vaše požrtvovalnosti. Naše društvo se vam zahvaljuje v imenu mladi-ue. Obljubljamo, da vaa bomo tudi mi po zmožnosti posetili ob enaki priliki. Anton BreHh, tajnik Št. 56. O združitvi Thomas, W. Va. — O delav skih razmerah ne morem veliko poročati; čeprav delamo tukaj vsak dan, je plača tako nizka, da se človek komaj preživi^ Prosveto čitam vsak dan in o-pazim vsakojake kritike od strani dopisnikov. Ta reč se je prijela vseh in tudi jaz nisem izjema. Omejil se bom na vprašanje združitve podpornih organizacij, od katere nekateri pričakujejo velike koristi. Bil sem star 26 let, ko sem pristopil k Zvezi, ki se je pozneje združila s SNPJ. Pred združitvijo je bilo veliko govorjenj, kolike koristi bo prineslo to združenje in da bodo člani plačevali nižje asesmente. Ko je prišla zadeva na glasovanje, sem tudi jaz glasoval za združitev, o združitvi sem moral plačevali 27c več asesmenta kot poprej, ker so me bili zapisali za tri leta starejšega. Seveda sem si mislil, da sem bil nespameten, ker sem glasova) za združitev. Ko sem čital, da Je bilo na deveti konvenciji SNPJ sklenjeno, da se članom od Zveze za eno leno starost zmanjša, sem prav hitro isračunal, da je trikrat devet sedemindvajset in da bom toliko centov manj plačeval. Ko mi-je pa tajnik pokazal lestvico, sem pa videl, da bom plačeval le &tlri cente manj kot poprej. Ta js pa lepa. sem si mislil, zdaj *> me zapisali samo sa pet mesecev mlajšega. To naj sa enkrat zadostuje, prihodnjič kaj več. Joe Popravek k V sredini isdajl Pronvete se glasi v Naznanilu In zahvali Frank Mesec: Umrl 10. oktobra — pravi Inj» bi se moralo glasiti umrl 1. oktobra. 1929— j Cltatelje se prosi, da vsa mejo to na znanje. USTNICA ( REDNIftTVA LJUDSKI GLAS člana* S.N.PJ. MM wm n) «S km m m hJmm • prvia «4-ZLTJL.. UJ.« a M. F. J. V ~UU« im» *e«M t uj M*—u Delavske stranke Duluth, Minn. — V "Prosve-tr z dne 3. in 10. okt t L brat D. Mesič, član št. 206, odgovar-a na moj dopis z dne 26. sept. Ne bi odgovarjal na njegova dopisa, če bi se brat Mesič izrazil ;ako, da bi ga članstvo razume-o. V dopisu z dne S. okt pravi, ds so mi "komunisti najoštriji m u oku, sve jedno kao i kapitalistom." Nadalje, da komuniste v javnosti prikazujem kot kak šne razbojnike in socialiste jag-njetom božjim. Pravi, da so mi komunisti sovražniki in kapita-isti prijatelji. Brat Mesič, jako se motite, če mislite, da sem tako napolnjen predsodki, da bi sovražil komuniste. Neki vaš voditelj v Du-uthu pride večkrat v moje stanovanje in mi včasih prinese komunistične letake, katere, če so korist delavstvu, mu tudi pomagam razpečati. Ako mi bili oni "trn v oku", bi tega gotovo ne storil. Motite se, če mislite, da pričakujem, da mi bodo kapi talisti donesli svobodo na krožniku. Zavedam se, da pridobitev svobode za delavstvo je delo de-avstva samega, to pa s skupnim nastopom, ne pa da bi bili po-cepljeni v razne frakcije. Vem, da je dosti poštenih komunistov, rateri verujejo v komunizem tako kot jaz v socializem, dosti jih je pa takih, ki ne vedo kaj pomeni beseda komunizem in tudi takih, ki ne vedo kaj pomeni socializem. [ Jay Lovestone, ki je bil več et priznan voditelj komunistične stranke in je bil pred krat-clm suspendiran, je zapisal, da i $e bi ne bile dobrih plač pr Workers partiji, bi jo večina voditeljev zapustila.' James P Cannon, ki je bil tudi član stranke, pa pravi, da na vsakih dese članov v stranki je eden plačan Cannon mora vedeti, kaj reče ker je bil več let tajnik Mednarodne delavske obrane in je ime rokah denar, ki so ga delavci darovali za razne obrane in za razne štrajke. Nič ni čudno, da denar za rasne obrane nI bil izročen, kamor je spadal. Na dopis od 10. okt pa le toliko: Vse mi je znano, brat Mesič, in ne samo masakri v Gas-tonlji, Marionu, New Orleansu, Santiagu, Fayetti in Imperialu, pač pa tudi v Virdenu, Calume-tu, Coloradu, Haymarketu ter več drugih bestijalnosti, katere delavstvo trpi pod današnjim sistemom, so mi znane, zato sem pa v socialističnem taboru, kateri ima po mojem mnenju program, ki bo odstranil vsa ta sla. Kadar se bo proletariat zdramil, kadar se bo adružll s svojo go- M« Svetlobno leto je, kakor znano, neka mera, s katero zvezdo-znanci označujejo razdalje med nebesnimi telesi. Svetlobno leto je oddaljenost, ki jo svetloba prehiti v enem letu. Če upoštevamo, da ae svetloba razširja s hitrostjo 300,000 kilometrov na sekundo, potem si pač lahko predstavljamo, kako ogromne mora j o biti razdalje, ki se merijo na svetlobna leta. Zadnje desetletje se je že itak lepo število svetlobnih let, ki nas ločijo od nekaterih ozvezdij, precej zvečalo. Poprej so vedeli, da so nekatere zvezde Rimske ceste, oddaljene od zemlje 10.000 svetlobnih let To je bilo največ. Z novim načinom merjenja je u-spelo študirati zvezde Še preko meja Rimske ceste. Z orjaškimi teleskopi observatorju rta Mount Wllsonu v Združ. državah je u-spelo izmeriti oddaljenosti nekaterih apilarnilh megla, med njimi tudi Andromede, o čije oddaljenosti so bila naziranja zvezdoslovcev močno navzkriž. Izračunali so številke, kakršnih nihče ni pričakoval. Našli so, da so spiralne megle izven naše Rimske ceste ozvezdja enake razsežnosti kakor ta, in da znašajo njih oddaljenosti od zemlje okoli milijon svetlobnih let. Rekordne oddaljenosti Zadnja leta, posebno v novejšem času pa so astronomi potolkli tudi ta rekord. Na nebu, na prav skromnem prostorčku so odkrili skupino prav majhnih spiralnih meglic. Ze iz gneče in razmeroma majhne dozdevne svetlosti ter razsežnosti so lahko sklepali, da so našli še bolj oddaljene spiralne megle, katerih vsaka je neizmeren sistem nebesnih teles, nekak otok vsemi r-ja kakor Ilimaka cesta ali An dromeda. Nekaterim teh megla so izmerili oddaljenost na 10 milijonov svetlobnih let. Za neko skupino, ki sestoji iz 2776 opiral, pa so mogli doslej oddaljenosti posameznih le približno o-ceniti. Tako domnevajo, da je ena izmed njih oddaljena 10 milijonov, neka druga pa 80 do 40 milijonov svetlobnih, let. Za neko tretjo, dosedaj še ne izmerjeno skupino računajo celo ipfl večjimi številkami in bi bila.po-temtakem ta skupina najbolj oddaljeni zvezdni aistem, kar jih sedaj poznamo. Starost ozvezdij Bolj važno kot prodiranje čedalje večje globine vsemirja; prostora, bo v bodočnosti pogled v globine časa. Oddaljenosti, ki so jih izračunali astronomi pri či*jo namreč, da zemljani danes opazujemo spiralne megle: o-zvezdja sorodna Rimski cesti, v takem razvojnem stanju, v kakršnem so bila pred milijon leti, druga pa celo pred SO in 40 milijoni let. Ako so vse omenjene spiralne megle navzlic velikanskim medsebojnim oddaljenostim nastale istočasno in so se vse enakomerno razvijale, potem si ljudje, ki v štiridesetih letih nastanejo, došivimo in izginemo, lahko predstavljamo, kako malo pomeni dobi >0 aH 40 RAZNO spodarsko in politično organisa- milijonov let razvoja v vsemir-c!jo in nastopil skupno kot eno- ju. (2. in S.fi ta, takrat bo prišel preobrat. Tk-to priporočam bratu Mesiču in drugim, Ici slepo sledijo voditeljem, ki so voditelji samo sa fja- Br— v blaznici, —» V Krem-če, da naj pogledajo, če so v res- sierski umobolnici se je odigra-nici v pravem, če v resnici ni la prošle dni strašna drama boljše poti do svobode kot nasil- Blasnica je prirejena za težke lina revolucija. Kadar bo ljudstvo mobolnike, trpi pa, kakor vae po-toliko zavedno, da si bo izvolilo dobne institucije tudi pri svojo vlado, ne bo več maaakrov, na pomanjkanju prostora. Zato ne izkoriščevalcev in ne iskori- : «o začeli v zadnjem času prakti ščanih. Takrat bomo imeli svo- hirati s novim razporejanj«*n bodo. enakopravnost in brat- bolnikov in so jih mesto posestva To je po mojem mnenju zapirali po več Skupaj v e-cilj socializma. Zato sem jas no <*Mca J. G., Detroit, Mich, t Vsak kos temlje Je setnljlšfe. Kos »emlje. na katerem stoji ali Ima stati hiša ali kakršnakoli stav-ba. Je pa »tavbište. Za angleški MW*M je itavbltf* primerna bo- član stranke In me ni sram tega V neki celici so na ta način povedati. živele tesno druga poleg druge Joka Kobi. član št 206. štiri šenake. Prenašale so se do- --kaj mirno, samo časih je med PrtaUa godba je najboljša njimi Isruhnll prepir. Ko pa je New York. — Pol milijona do- P"*1' «topila v celico stre-larjev j« vsota, ki jo potroši u- intc** M i« njenim očem nija godbenikov, da prepriča A- T*»" Prilor 46-letna bolnica mori kance in Kanadčane, da je Antonija Vatcula je ležala mrtva pristna godba najboljša. Priče- " tW* In še v kakšnem stanju! la Je s veliko oglaševalno kam- Im#l11 i' strašne rane in praake. panjo proti "canned" godbi, ki *> JI bde ltdrte Is duplin v postaja običaj dneva v vseh gte- 'obanjl. leva roka je bila istnra-dallščlh govorečih al*. Ker pa M <» telesa. Strežnica je takoj "talkies'* postajajo vedno popu- razumela, da je postala nesrečni-lamejši. bo U hrabra poteza or- ca žrtev svojih beonih sostano-ganiziranih godbenikov sa last- Uvedena je preiskava, ki no prezervacijo najbrž* le praz- ««J pojasni, kako je prišlo do te na gesta. . I nasilne smrti. _ PETEK, 25. OKTOBEi ' 1 ...... g ■ "■■ i Qevelandake opazke Beleži Tone Potgortfan. V deželi devetih divizijskih banovin pripravlja uzakonitev zakona o avtonL pravu, ki obeta postati prava cokla izobr3 valnemu delu med ljudstvom. Pritnam d* potrebno, da se zaščiti duševna lastnina, ami to se ne sme «goditi na račun kulturi • vi stvar mora imeti svoje meje! V Italiji zapirajo in ubijajo Slovene« požigajo ali drugače demoKrajo slovemln i move, trgovine, In šikanirajo naše ljudi Beograd, Zagreb, Ljubljana protestirajo, roonstrirajo . . . policija razganja demonitn te ... in vlada v Beogradu? . . . Mirno po4 vsako žaljivko od strani dobrega soseda mirno zre na obupni boj našega življa v Jul ski Benečiji, ki je prepuščen samemu sebi opravičuje se za naailja, ki jih črnoaraj zagreše nad našim življem----besedici o jateljskih odnošajih" med Beogradom in mom, itd. itd. Seveda, "prijateljstvo" j« ohraniti za vaako ceno! . . . V Avstriji bodo zopet peli "Bog 0h« bog obvari . . ." Besedilo bo eeve novo, rml dija in duh pa stara . . . Izgleda, da se vodit lji mlade republike preveč vdajajo talnosti . . . Ampak stare Avstrije tudi obvari" ne bo več priklical v življenje! P« pana je in mrtve je najbolje v miru pt Upajmo, da bodo tudi avstrijski nazadr... sčasom ozdraveli . . . Zdravnika imajo in dober; ime mu je: Socijalizem. Sodnik A. M. Stack, v Concordu, N.C.j končno le spoznal, da postave is oeemnaj stoletja "slišijo" k večjem v muzej. Pravi, i ameriška ustava ne dela razlike med at in vernikom, demokratom in komunistom, v« tega je vsakdo kvalifieiran za prft), pa veruje v Boga aH pa v Lenina. Precej ¿staj je vzelo, predno so se naučili pravilno ustavo. Izgleda, da se dani tudi v glavah akcijonarjev . V naši dični metropoli je v teku kontu verza, kdo več govori in manj dela. Mr. Rog^ ki ga je neki brat Hrvat počastil z visoko* nečim nazivom "Car vseh Slovencev", je v s kem svojem Članku v E. zapisal, da Hrvatj dosti govorijo pa malo naredile. Clankar m brž ni mislil na Hrvate v splošnem (mogofci mu je zareklo?), ampak bratje Hrvati so | vzeli dobesedno' ter mu hudo zamerili. Zdi mu v E. berejo levite, ki bi jih jaz ne bil h vesel, če bi namreč tičal v njegovi koži. W« neprevidnost v besedah se rada maščuje.. Res je, da takih, ki mnogo govoričijo in na ali pa nič ne delajo, ne manjka nikjer, todal so izjeme, ki ne veljajo, kadar se govori splošnosti ! Ba «najo bratje Hrvati tudi delal za to priča njihova H. B. Z., narodni domovi i drugo! Tudi so bili vedno pripravljeni »od lovati pri naših kulturliih prireditvah tako metropoli kot drugod! Mak» več priznanj« i hvaležnosti bi ne škodilo! Bratom Hrvaton zadoščenje bodi povedano, 4a E. ni narod iiH naš narod dobro ve komu je dolžan hvslo in k mu grajo! Vsi tisti, ki mislijo, ds iz njih fof ri narod, pa naj si zapomnijo snani pregon Kdor visoko leti, nizko obsedi! Sem pa tja se dogodi kak "neljub i« dent", ki ga nekateri ljudje, ki se čutijo po« cani, da govore namesto naroda, brž razbota jo v javnosti. To nI sicer nič novega, čid pa se mi zdi, da baš tisti, ki se jim je tal strašno mudilo, da neki "neljub incident" h obesijo na "ta velki zvon", zdaj jamrsjo, dal jim zdi, da se je dvignilo le vse preveč prak zaradi istega. K$o pa ga je največ dvigal In kdo je vrgel prvi kamen? In ali je bil bn "greha"? Ali bi ne bilo boljše, če bi takoj hiteli z obešanjem sličnih incidentov na ve« zvon in če bi malo manj besedičili o "nsro* ogorčenosti" ft cetera? Mak) več tolerance! manj nadutosti, pa bo vse dobno! Vsem trezno mislečim rojakom in lj»M Ijem naše pesmi priporočam, da posetijo H cert g. 8. Banovca, ki se bo vršil v S. D. Collinwoodu v nedeljo 27. t m. Prepn« sem, da vam ne bo Žal. Obenem ps borte a H dokazali, da ste vi sami narod, ki ims pnth zadnjo besedo, ne pa nekateri kruhoborei. » rod, ti govori in povej samozvanem da s tisti sodnik, ki bo odločil, kdo naj prid« ^ denj s "Mea culpa, mea maxima culpe!" in» ne! Ameriiko 19. Vsakdanja reč Harry Tincup, taksišofer, je bil * na sodniji radi prehitre votnje, toda to P^ bil resnično jesen. Prejšnji večer je vnm mož skočil v njegov taksi, pokazal m«\J* ■ ki je drvel po cesti, rekoč: "Vozi. vod, ^ ujamemo. t*m je moja žena, ki beži od ^ On je vozil vozil toliko<čaaa. dokler ni Uran. Zakaj bi človek plačeval kazen r»n daka? Nič ni pomagalo. Tincup je mor*r čati pet dolarjev kasni. Komaj ae Je jesni šofer odbran • pila ženska. Id ja povedala, da ss piše Miller. Zakaj je hitro vozila? "Bežala sem." "Pred kom? In kam T "Pred mojim molem na policijsko v^T Nesnaga me je lovil, kar sem brez w«*■ ■ dovoljenja rzela naš avto in šla ns Paulette Miller je plačala pet 6om katera B*nafc 2ß. OKWBiU. ÍROSVETI M aretacujb pona*bje-vajlcbv tUvlraeJ Maribor, 11. oktobra. V Slov enakih goricah ao icdili zopet falzifikatorsko tol- 0 tokrat se je pedala a pona-ejanjem "jurjev", 1000.- m. Mladenič je obležal na tori-fu boja ter ae je *ela proti J tiru priplazil v bližino domafe hi-e> kjer ao ga začuli klicati na omoč. Prenesli so ga v hišo. ant j« bil močno raameaarjen, risi ae je za život ter tiščal robovje in krvavel iz mnogih m- Odpremili so ga v bolnico, i^r pa je kljub zdravniški po-umrl. Bil je tako hudo wmc«arjen, da bi vaaka tudi akojfcnja pomoč ne pomogla in nu reiil« življenja. Imel je poginoma razrezana čreva in e-«ko «prednji del leve pljučne tram. 1'redno i« umrl, je imel še toli-10 moči, da j« opiaal boj a ta-ter tudi navedel ta tatu in »"rilca Štefana Soštarca iz Go-**• T"di ao našli na torišču bo- 4 **i*>, o kateri ao val trdili, da * »Jt te» fioitarca. Orožniki »odšli ponj ter ga atett-SJ* ie bil že deloma opral od krvi deloma pa krva-0 <*kko »kril. Predali ao ga v 4por* ^»šča v Muraki 8oboti. imetja Zagreb, 7. okt 1929. ^ečmeaečsi praksi izredna-¡^riavnef» nodttča ta zaščito *>Kprejeli dodaten zakon •Pravici do imetja Id iz vrle državno vele. ^ ki M pregreše s """dajo, m> deležne težke kaz-J* o zaščiti države — 20 »K ali celo amrt -«Nembe vaega imetja. g^^po nastopu novega re-r^ «U iK,begnDa iz države dv. r*uk» politika, dr. Pavaiič in k r 7-ešla ata celo v Sofijo, bolgarski Ma-» • k«t*ri»* sta «topila ffovorfla v Sofiji "protidržavne — protijugoslo-vanske" govore ter priaegala t Macedonci vred, da ae bodo aku-.«**> borili «a svobodo Hrvatov in Macedoncev. Bila ata po izrednem sodišču obtožena «a veleiz-dajo ter Uidi obaojena v smrt in contumaciam. Kmalu po obeedM ao sprejeli tudi sakon o zaplembi imetja vele izdajalcem. Zdaj ao zaplenili in popisali imetje Paveliča in Berčeca ter ao nad imetjem postavili varuha dr. Čuliča, odvetnika iz Beograda. Tar^j. smrt in še zaplemba imetja. Veraki blaznež Ljubljana, 12. okt. Včeraj opoldne so imeli Ljubljančani iz magistratne okolice zopet senzacijo. Enkrat iščejo ob Frančiškanskem mostu kako mačko v Ljubljanici, drugič otroka, ki ni utonil in je le nekdo policijo 'potegnil", vieraj pa so ljudje opazovali 38 letnega ključavničarja Jakoba Poglajena, ki že dalj časa trpi menda na verski blaznosti. Bil je ¿e na opazovalnici, ali — ker nimajo tam prostora in ker ni nevaren, ao ga izpustili domov, det se muči ž njim družina. Včeraj je dobil že četrti napad. Svoje otroke tudi izven napada vabi vedno v cerkev, doma neprestano moli, ženi pa prireja neprijetne scene. Davi je bil za ki je namerovala na trg, v v sami srajci in komaj so ga spravili v stanovanje. Proti opoldne je postajal čim dalje ________nejši, dokler ni splezal skozi okno na železni drog, kjer ae je hotel križati i* blagoslavljati radovedneže «podaj na u-lki. Gasilci ao ga potolažili a tem, da ao mu dali sladkorja in malinovea, nakar je postal miren. P wtili ao ga pa doma, ker ni n* ren. Cez noč ga je magistre spravil v zapore. Žalostno je tu posebno dejstvo, da je pri Poglajenu dokazano, da je neozdravljivo bolan, da ga kljub temu ne sprejmejo v bolnišnico ali blaznico, temveč ga vedno polfljajO nazaj ubogi ženi in rodbini < na vrat. Že dolgo časa je blaznica na Studencu, a oblasti se dosti ne zganejo. 120-letniea Ilirije. Ljubljana, 12. okt. 1929. V spomin 120-letnice, odkar je Napoleon ustanovil kraljestvo Ilirijo z glavnim mestom Ljubljana, se vrše danes in jutri tu velike slavnosti. Na Napoleonovem trgu, ne daleč od realke v Vegovi ulici, bo odkrit jutri slovesno v čast Koržičanu, cesarju Napoleonu spomenik z glavama Ilirije in Napoleona ter grb^m. Spomenik obstoji iz marmornatih kvadrov, na katerih ao napisi. V e-nega teh kvadrov ao vzidali pepel neznanega francoskega vojaka, ki je padel pri Črnučah "za svojega cesarja in našo (slovensko) svobodo", kakor pravi napis. Na semenišču so pa odkrili spominsko deako v spomin enodnevnega bivanja Napoleona Bo. naparteja, generala fraaseak« republike, v Ljubljani l. 1797, Danes dopoldne se vrši otvoritev Ilirske razstave v N#rod-nom domu, dopoldne je akademija v drami, zvečer Napoleonov v Unionu. Jutri bo spravni, odkritje in poklonitev pesniku "Ilirije oahlvljeoe", *v|Ber pa v operi predajanje Parmove opere " Gorenjski slavček". In Ljubljana bo zopet za eno klanjanje bogatejša. Spremenili so aicer kožo, duha pa ne. Nove aretacije t Ljabljaal V Ljubljani so bili v sredo akt. 1929. kar naenkrat aretirani knjižničar Delavake abomfce in predsednik "Svobode" Ciril Štrukelj, magistrstni uradnik In podpredsednik Delavske *>ornl-ee Sede j, pesnik in književnik Mile Klopttč. v pok. žeksaič» Iran Makuc, delavec Korošec in trg. zastopnik Plan kar. poeebno aretacij« Klopčiča. Sedeja in štruklja so zbudile splošno razočaranj«. Klopčlč se ni politiko nikdar. Sedej in Štrukelj pa sta ž« Miri leta prepričana aocijalista Ifl U** m ed svojih bivših prijatelja* krog "Enotnosti". Aretirani ao i vsled suma komunizma <*ir take ao jih odvedli nasiednjc-ga dne po izvršenih in brezuspešnih pssiakavah v šeleaju oair. v verigah pred Dnftavno sodišče za seščito države v Beograd. Ker so vneli stvar v roke naši najod-ličnejži sodrugi, upamo, da bo, ako ne vsi, vaaj gornja trojica čim preje zopet raad nami in da M» tako zadebili zadoščenje prad denuncijami, ki ao gotovo tu vmes. . Dpobli Džamijo v Splitu zahtevajo na-Hi muslimani sedaj, ko pripada pod splitsko banovino velik del Hercegovine. Ker bo zato hodilo v Split vedno mnogo muslimanov, skrbi reis-ululemo Čavševi-ča kako bodo ti pripadniiki Izla-ma mogli opravljati svoje verske dolžnosti. Zato bo naprosil Splitsko občino za odstop zemljišča, na kateri bodo iz prostovoljnih darov aecidali prvo džamijo ob Jadranakem morju. Prvisaeg na Gorjancih 9. t m. so dopoldne nabrali na Gor jancih okoli Jerneja slučajno še sop rdečih in zrelih jagod. Popoldne se je vreme spremenilo, pritisnila je burja in Gorjanci so dobili od prebivalcev tako zaže-Heni dež. Ali drugo jutro so bili Gorjanci do vaai Javorovica že pokriti s snegom. IgMk' narave. Zakon o pravoslavni cerkvi bo menda kmalu uzakonjen, ker je došlo do sporazuma med pravosodnim ministerstvom in pravoslavno cerkvijo. Nato pridejo na vrsto katoliki. Farmi za «rta 2uAelke so naši najhujši sovražniki, ki pasiročajo več škode in gorja, kakor najkrvoločnej-še zveri. Pomia&no samo ua kobilice, ki v silnih rojih poaečajo zdaj to, zdaj ono deželo, kjer po-žro vse do zadnjega bilja. In na oni mrčes, ki prenaša atrašne bolezni: kugo, tifus, malarijo itd. Zmaga nad mrčesom bi bila najsUajnejša zmaga Človeštva. Tega ae zavedajo vsi kulturni narodi ki ao napovedali neizprosen boj zavratnim škodljivcem in- morilcem. Američani ao . seveda tudi v boju v prvih vrstah. Najprej so se spravili nad ^domače živali-ce" med mrčesom: nad bolhe, stenice in uši, ki ,ao že v srednjem veku veU»h' za "izrodek pekla". Sovražnika, s katerim se borimo, je treba dobro poznati. V ta namen so Američani blizu i mesta Vlenna uredili poseben insektorij -t-, domačini ga imenujejo "bolšja farma" — kj«r bodo natanko študirali mrčes. Državni sdravniki in kemiki bodo v njem preiBkuaali vau sredstva, ki jih Udelu.kio industriji in laboratoriji za uničevanje mrčesa. - * , Vse vrste mrčesa, ki ga bodo potrebovali v ogromnih množinah, bodo gojili kar na farmi irf s i car pod enakimi pogoji in o-kollščinami, v kakršnih živi v prirodi. "Gojenci" bodo dobivali tudi hrano, kakršna jim gre. Za ščurke ao zgrajene udobne, temne in primerno segrete valilnice, nenasitljive molje krmijo z najčistejšo volno in volnenimi cunjami, za mrčes pa, ki pije le sladko kri, goje na farmi veliko število paov, mačk in kokoši, ki morajo žrtvovati svojo kri na altarju znanosti. Stenice, ki lahko prebijejo delj časa brez hrane, *%si mislili nabavljati le aa sproti Pokaaalo pa ae je, da je tudi te bolje rediti doma. Misleč, da je atenicam vaaka kri enako všeč, so jim namenili za hrano bele miši, ki so — kakor znano — izkazale znanoatf že marslkako uslugo. Toda zgodilo ae je drugače, kakor so si zamislili učenjaki za "boMje farme", Ne samo, da se stenice niso hotele rediti in množiti, ampak tudi še čedalje manj jih je bilo. Tega al sprva niso znali razlagati. Nazadnje so ¿sprevideli, da se je bil svet na farmi nekam preobrnil: mesto da bi stenice Žrle miši, so miši žrle stenice. Kaj storiti? Ker človeške krvi ni kar tako dobiti, so se morali odločiti, da bodo ljubke ži-valice sproti kupovali, toda ljudi niso mogli dobiti in so bili v zadregi za naraščaj, čeprav so se našli širokousti ponudniki, ki so se obvezali dobavljati po 2000 stenic na dan. Ta kupčija s stenicami pa se je kon-čalu prav po ameriško, Nekoč je vodja instituta dr. Abbott v neki waMhingtonski brjvnici za šalo omenil, da je ameriška vlada kupila stenico, ki na borsatf že notirajo po SO par komad. Slučajno je bil navzoč tudi neki novinar, ki je vsel Šalo za res in napiaal o tej reči članek za avoj list. Nekateri časopisi so Članek ponatisnili in kmalu se je govorilo o stenicah po vsej deželi. U-činek je bil presenetljiv. Z vseh koncev in krajev 46 jele prihajati na farmo velikanske pošiljke stenic in nazadnje je bilo rav- nateljstvo prisiljeno objaviti v vaeh večjih listih vslik inserat, da nekoliko zajezi poplavo prijaznih živalic. Nešteto zavofev so morali vrniti radodarnim pošiljateljem. V mnogih primerih morajo u-slušbenci inaektorija žrtvovati lastno kri za poskuse. 1 laboratorij dobi na preizkušnjo n, pr. novo vrsto praška ali mazila zoper komarje. Delavci v institutu, ki s^dološeni za poskusne objekte, se namaftejo ž njimi po rokah in obrazu, pa hajd v božjo naravo, kjer plešejo mirne poleten-ske večere gosti roji komarjev svoje ženitovanjske plese. Žrtvi sta vselej dve: prvi namšzan s novim "antikomarihom", drugi pa gole kože, da se učinek sred-atva očitneje pokaže. Prešle jejo jima namreč vpike, kar je naj-zaneaHivejše merilo. Navadno se pri tem pokaže, da se mrčes bolj slabo razume na mazila, ker največkrat oba istočaano požene v beg. žal, da za te preizkušnje ni bolj točnega načina od štetja vpikov, ki naglo pokaže, če je novo sredstvo kaj vredno ali ni. V zavodu Imajo tudi psa "Do-ca", ki je pravi junak v boju z bolhami. 2e pet let je v službi znanosti; pusti se mučiti od vsakovrstnega mrčesa, vse maže in praške prenaša s stoičnim mirom in celo takrat aa ne upre, kadar mu ubranijo, da bi si s praskanjem otresel nadležno golazen. Včaai ga vsega obrizgajo s kako novo smradlino, nato pa zapro v zabolj, da mu komaj glava ostane zunaj. Ko je eksperiment pri kraju, pograbijo mrtvece in ubežnike ispod njega in jih preštejejo. • Težje je a mačkami, ki se na vso moč upirajo, da bi jim s kim mazilom ali tekočino ji čili kožuščka, paradi tega iz k utaj o na mečkab večinoma praške. Ekapsrimentator al i takem poslu nadene plinsko sku, uboga živalic» pa mora vdihavati strupeni prah ker je nič m svetu ne pripravi do tega da bi si pustila natakniti nagobčnik. Med sredstvi zoper mrčes, ki vedno v novih vaorvih prihajajo na trg, je kaj malo prida robe. Novo je na njih ponavadi samo lepo domače ime, sredstvo samo pa Je ali staro,, ali pa jui nič. Nedavno so preizkušali neko ma-žo zoper kurje uši. Pri tem so morali kokoši tako zamotati v cunje, da so so videle kakor zavoji na pošti. In resultat: ko so uboge Žlvalice izmotali iz cunj, so bile komaj Še Žive, tako ao jih obžrle uši. Za neki drug prašek Je tvor-nica * velikansko , reklamo garantirala, da ne uniči aamo kokošjih uši, marveč tudi vaako-vrstn^ptice ruparice, ki bi jih utegnB napasti. No, .agodik) se je, da so * praškom vidno omamljene kokoši padle v kremplje roparlcam, ki jim prašek ql prav nič iK>kvaril teka. Vse ae seveda m> konča tuko tragikomično, v mnogih stvareh je f*rmq dosegla že prav lepe uspehe in .u-reanlčlla nado, ki Jih Artiertfta-ni stavijo vanjo, Oče: "Ko aem bil Jas tako majhen kakor ti, t* poznal nisem steklenih kroglic in nisem znal s njimi igrati/' — Sinček: MSame denar ml daj. očka* da Jih kupim, po tem te bom le nauAil, kako se Igra." chman's Clothes : $ .v chmanove metode so tako nena-l adne kot Richmanove obleke. Mi| Established 1679 izdelamo i ia tisoče oblek in povr-l vsak dan v nalih tovarnahl prodajamo v naših trgovinah, brez posredovanja in dobička prekupčevalcev. Velika množina nam dovolji^e dražje bla go . . . kakor tudi najbolj moči v izdelovanju oblek... nar jene po kroju in vrednosti, ki j drugod nedosegljiva za ceno $22.50 OBLEKE.. • iz volnene zmesi, twista, cheviot in cassimeres blaga v vseh krojih za može in mladeniče ... v najnovejših rujavih, sivih in modrih barvah ... vseh mer in velikosti, ki popolnoma pristojajo osebam različnih'velikosti. • POVRŠNIKI.. • izvrstno narejeni iz zmesi kamelnih dlak in llama volne, v rujavi, sivi in modri barvi •.. izvrstno plete in zvitki v solidnih spremembah in najnovqj-iega izdelka. Vsaka obleka, povrfnik ali Tuxedo obleka, katero si izberete je vedno samo ena cena the richman brothers company 114-118 SOUTH STATE STREET NAMOn PALME« HOUSE CHICAGO, ILL. PiOBvrf» PETEK. r>. OKTOÍÍHA. • Kdo da tem? Saj veste: plemenita* sera; n. drtell. TO Je j moj ilvljenjepis!" -Zdi se, da «te igralec T "Betite, kakien igral« pa? Igralski slepar, ne pa igralec." "Aha, tak ate tudi »leparlli? "Da, sleparil sem." "Kaj ne, včasih so vas nabili ? »Tudi to se je pripetilo. Cemu vpraia- l1^ "Tako; potem ste lahko pozvali koga na dvoboj - in sploh, to je dobro razvedrilo. "Ne ugovarjam vam, saj tudi nisem moj-gter v filozofiranju. Odkrito vam povem, da priiel največ zaradi žensk tako v Petro- ,rtd"Kakor hitro ste pokopali Marto Petrov- 007 "Seveda," «e je nasmehnil Bvidrigajlov s nresenetljivo odkritosrčnostjo. "A ¿emu vpra-tate? Ali vidite kaj alsbega v tem, da govorim o ženskah na ta način?" "To se pravi, ali se mi zdi razuzdanost slaba ali nt?" "Razuzdanost! Kaj mialit«! Sicer pa, da pojdem po vrsti, vam hočem odgovoriti najprej o ženski vobče ; veste, danea sem zgovoren. Zakaj bi se tudi premagoval, povejte mi? Žaluj bi »anemarjal ženske, ako imam veaelje do njih? S tem si vsaj čas prežanem." ♦Torej se zanašate tukaj edinole na razuzdanost?" ' "No, kaj za to, pa na razuzdanost, ako vam Ja ta beaeda tako po godu! Ce drugega ne, odkritoarčna vprašanja ml vedno ugajajo. V tej razuzdanosti je vsaj nekaj stalnega, kar biva venomer v naši krvi in tli kakor večno £a-reče oglja, kateraga le dolgo čaaa, morda le leta in lato ne bo lahko pogaalti. Povejte mi, ali ni v tem neke vrste opravilo?" "Ali Je to kaj veselega? To je bolasan in le nevarna povrh." "Kajpada! Priznam, da ja to bolezen, kakor sploh vsa, kar presega mero — in v tem •lučaju ja prekoračenje mere popolnoma ne-izogibno — toda tO je prvič pri tam človeku Uko, pri onem pa drugačf, in drugič, to se raaume, ja povsod treba zmernosti in računa, četudi podlega — kaj se hoče! Ko bi tega n«* bilo. prosim vaa, potem bi se moral človek u-streliti. Res je sicer, da ima polten človek dolžnost dolgočasiti se, toda . . "Ali bi ne vi mogli ustreliti?" "To ste mil" ga je najevoljuo zavrnil Svidrigajlov. "Bodite tako dobri in na govorita o tam," je pristavil naglo in brez vsake tirokoustnosti, ki se ja tako lopirila po vseh njegovih prejlnjih besedah. Celo obraz se mu ja nekako izpremenil. "Ne si pomagati: bojim se smrti in nerad poslutam razgovore o nji. Ali veste, da sem deloma mistik?" "Aha! Prikazni Marte Petrovne? Ali se le vedno ponavljajo?" "Ne spominjajte mi jih; v Petrogradu jih le ni bilo; sploh pa naj jih vzame hudič!" je vzkliknil Svidrigajlov z nekako razdraženim obrazom. "Ne, o tem bova rajle — sicer pa ... Hm! Maio časa imam 'in ne morem ostati dolgo v vali družbi ; ikoda! Marsikaj bi vam ime! povedati." "Ali imate kaktno žensko?" "Da. žensko — slučaj, ki ga nisem pričakoval. Toda o njem ne govorim." "Ali pa se vam ne studi podlost, podlost vs4?gM tega položaja? Ali že nimate več moči, da bi ne JI uprli?" "Sklicujete se na moč? Hehehe! Čudim ne vam. Rodion Romanovič, dasi sem vedel Is naprej, da bo tako. Predavate mi o razuzdanosti In estetiki! Vi Schiller, vi idealist! Ras je. da mora biti vse tako in da bi se moral čuditi. ako bi bilo drugače, toda vendar, kako <'udno je vendarle v resnici! . . . Ah, Ikoda, da imam premalo časa, kajti vtlezanimlv človek «ta, brez ¿alel Hotel sem vas vprašati, če vam Schiller ugaja? Meni strašansko." "Kaklen iirokouatnaž ste vendar!" je lz-pregovoril Razkolnikov z vidno nejevoljo. »Bogme da ne!" je odgovoril Svidrigajlov smeje se, "sicer pa sa ne prepiram; bom lirdkoustnež; zakaj bi čiovek ne široko-ust», ako s tem nikomur ne škoduje? beden let sem preživel na deželi pri Marti Plovni in zdaj, ko sem naletel na pametnega človeka, kakršen ste vi, na pametnega in nad vse zanimivega človeka, me je obšlo veselje do razgo-varjanja; vrhutega sem izpil tudi te pol kupice vina in ga čutim te majčkeno v glavi. Glavno pa je, da biva neko dejstvo, ki mi je dalo mnogo, mnogo opravka, o katerem pa — molčim. Kam pa hočete?" je vpralal Svidrigajlov preplašeno. Razkolnikov ja vstajal. V Težko, in tesno mu je postajalo in obšla ga je nejevolja, da je prišel semkaj. O Svidrigajlovu se je bil prepričal, da je najbolj puhli In praznoglavnl hudobnež na svetu. "E-eh! Počakajte še. ostanite!" mu je prigovarjal Svidrigajlov. "Vsaj čaja si dajte prinesti. Posedite le malo, saj ne bom večMenčal neumnosti, se pravi, vsaj o sebi ne. Povem vam kaj. Nu, ako hočete, vam povem, kako me je ženska "rešila", da se izrazim v valem sloga To bo obenem odgovor na vale prvo vprašanje, kajti ta oseba je — vala aestra. Ali smem? Ce drugega ne, vsaj čas nama mine." "Pripovedujte; toda nadejam se ..." "O, ne bojte sel Tudi tako zlobnega in praznega človeka, kakor sem jaz, more navdati Avdotija Romanovna le z najglobljim spoštovanjem." IV. MOTIH KLOBASA "Morda veste — sicer pa sem vam povedal" — je izpragovorir Svidrigajlov, "da sem sedel tukaj v ječi za dolžnike, zaradi ogromne vsote dolgov in brez najmanjšega sredstva, da bi jo mogel poravnati. Ne bom vam pripovedoval podrobno, kako me je Marta Petrovna odkupila; ali ypste, kakšnih bedarij je zmožna ženska v svoji ljubezni? Marta Petrovna je bila poltena ženska In ne neumna, dasi popolnoma neizobražena. Pomislite, da se je ravno ta ljubosumna in poltena fenska ponižala tako daleč, da je sklenila z menoj nekakšno pogodbo, katera se je držala ves čats najinega zakona. Stvar je ta, da je bila precej starejia od mene in ja nosila v ustih neprenehoma kak muikatov klinček. Bil sem toliko svlnjarja in poltenjaka, da sem ji povedal naravnost, da ji ne morem ostati popolnoma zvest. To priznanje jo je strahovito razkačilo, toda zdi ae mi, da ji je moja sirova odkritosrčnost v gotovem zmlalu tudi ugajala, čel: "Sam me noče prevarlti, ko mi pove že naprej..." — no, in to je ljubosumni ženski prva stvar. Po dolgih solzah je prillo med nama do ustne pogodbe s sledečo vsebino. Prvič: jaz nikdar ne zapustim Marte Petrovne In ostanem vedno njen mož; drugič se brez njenega dovoljenja nikamor ne oddaljim; tretjič si nikoli ne bom držal stalne ljubice; čatrtič mi Marta Petrovna zato dovoljuje, da al smem včasih privolčitl kako hišno, toda na drugače, kakor z njenim tajnim vedenjem; pttič me varuj Bog, da bi ljubil kdaj kako lansko izven najine pogodbe; šestič, v slučaju — ki pa mi Bog na strani stoj, da bi se kdaj pripetil — da se me danes ali jutri polasti velika In resna strast, Je moja dolžnost, da to nemudoma naznanim Marti Pe-trovni. Glede poalednje točke pa je bila Marta Petrovna ves čaa precej brez skrbi; bila je pametna ženska in potemtakem nI mogla gledati name drugače, nego na razuzdanca in vlaču-garja, ki sploh ni zmožen resne ljubezni. Toda pametna ženska In ljuboaumna ženska, to je dvoje različnih bitij; Ikoda. da je tako! Treba je. da se človek, ki hoče nepristransko soditi ljudi, prej odreče gotovim predsodkom in sitni navadi, da bi ga «morale neprestano obdajati iste. znane oaobe in stvari. OMlj« prihodnjič.) Na majhnem gričku je stala nizka, stara hila; tikoma poleg nje pa se je vzdigalo veliko in mogočno gospodarsko poslopje. Celo v temi se je razločilo, da so| zidovi novi In da je streha le s veže rdeča. Mi Andrej Klobasa Je zapeljal pod širok napušč pred hlevi in ustavil konja... V nizki aobi i majhnimi o-kenci in z zakajenim lesenimi stropom jfe yladal polmrak, ki ga je medlo razsvetljevala sajasta svetiljka, viseča nad hraatovo mizo v kotu. Lončena krušna peč z zapečkom in nadpečkom in ■ klopjo okrog podnožja, otroška postelja In zakonska postelja, klopi za mizo in par stolov pred njo, nekaj pobožnih slik po stenah in razpelo v kotu, pred katerim je brlela večna lučka to je bilo vse prčmično in bogastvo v sobi. Tesni prostor je bil ekoro natlačen z obiskovalci. Nekateri so zdravnika obstopill In pozdravljali. Zlasti sladko se mu je na-smihavala soseda Barba, bolnikove žene svakinja, ki je gospodinjila na rojstnem domu »ipko-vih in ki si je domišljevala, da ji je nekdaj v težki bolezni zdravnikova pomoč življenje re*l*. Zdravnik je snel orolene naočnike in jih obrisal, da se je mogel sploh razgledati po sobi. Slekel je kožuh in sezul visoke vrhnje škornje iz klobučevlne. Potem je stopil k peči in pritis nil roki k lončenim kahljam, da bi si ogrel premrle prste. Bil je zadregi — kakor vedno, Ha zijali črni jarki z njih. Pri govo-rjenju so ga bolele, da si je ščitil z roko in da si jih je komaj u-pal premikati. Zobje so mu bili močni in rjavi, j«ik velik, suh in črn. Njegova žena mu je bila precej podobna. Bila je mršava in koščena kakor on; imela je udrta lica in štrleče jaremnice; a ustnice so ji bile tenke in čeljusti škrbaste. Zdravnik je končal preiskovanje In spravil svoje orodje v žep. Sede) je na stol, ki mu ga je prinesla Barba, prijel bolnika za žilo in se zamislil. Martin je utrujen ležal. Obraz mu je kremžil od bolečin in dihanje mu je bilo naglo. Svoj vprašujoči pogled je uprl zdravnika, poln upa in obupa m slabe vesti in vere v pomočnika "Ali je pljučnica, zdravnik?" J "Pljučnica! V tem času mnogo pljučnic ... No — vi ste močan in Čvrst . Zdravniku je bilo nekoliko tesno. Naslonil je glavo v levo dlan in še vedno obtipaval bo niku žilo . . . Zdelo se mu je, da gre za preprost slučaj, ki poteče bržkone ugodno, vendar ga je nekaj zadrževalo, da bi takoj izrazil svoje mnenje ... Bal se je, da bi preveč ne obljubil . . . "Ali bo pomoč? Ali ni prepoz-' no?" — Martinov glas je bil proseč in ves skesan. "Kaj bo prepozno, norček? —. Barba mu je z robcem obrisala, znoj no čelo. Njene vodene oči sredi pegastega, prevelikega obraza, obrobljenega s prediva- Bolnik ga je poklical k sebi in ga tlbo vprašal: "Ali si odpravil kobili, Andrej?" "Sem, Martin, nič ne skrbi!" "Nazaj pa z mojimi pelji!" "Vse pripravljeno, Martin, le miren bodi!" "Hvala ti, Andrej, vse bova poravnala!" Martin ni imel niti za hip mi Ves nestrpen Je bil in raz- gospod • ', ' ■ je Poglejte moja dva otročji Deklica ima tri leta in deček ima komaj sedem! Pridi biti? Francek! Pridi, Neiika!" Otroka sta se stiskala v * pečku in se nista zganila od ti» Zdravnik je stopil k peči je pošalil z njima. Ko se je n nil k postelji, je zajavkal bolnfl iznova: ru. (Dalj« prihodnjič.) NEKAJ NOVEGA Zimske suknje in oblek« po $i{j| nedeljo dopoldneTVnBSS domu na: 2625 So. Karlov Ave., Chi cago, m. HA* —— gran, povsod je imel oči in za vae se je btfgal. Tako nenado-___ ma ga je napadel strah predi^ molk, in nSadMite'^^1'vei£J smrtjd in s takšno silo ga je na-lin vaeh barv. Odprto v*ak več« | padel, da je bil ves zbegan in da mu je bilo njegovo duševno ravnotežje popolnoma porušeno. Vse pregloboko se je zavfejpl, da je glavna oseba dogodkov, V i se odigravajo v njegovi hiši — in v njem je prevladovalo čuvstvo, da doživlja najvažnejšo in naj-resnejšo dobo svojega življenja Bilo mu je pri duši, kakor da mora prestati težko preizkušnjo — preizkušnjo, ki bo odločilna za njegovo življenje ali — za njegovo smrt. . . Zdravnik se je dogovoril z gospodinjo in se je obrnil k njemu in on mu je ujel desnico ih mu jo je stiskal in ga vlekel k sebi — in jok mu je raztrgal izraz v obrazu: "Saj me boete ozdravili, gospod zdravnik? Ne pustite me umreti, ko je moje delo komaj do polovice dovršeno in ko me glavno šele čaka! Tako lepo imam vse v glavi I Kdo bi to iz-vršil, če bi jaz umrl? — O, gospod zdravnik, vse fci obtičalo! Ženska ni za to! In otročiči . . . Naročilu za list Prosvek * Zdrai. države in Kanado Mj 1 tednik in "HM............. 2 tednika in... •••••••••••••««•j 3 tedniki in .«..»><•••........ Za Ckero in Chicago je........$7| 1 tednik in........................ 641 2 tednika in..................... || 3 tedniki in..................... jj Tednik aam stane................$ij Tednik v Evropo stane______U Poštnina za tednik v Evrope J Mladinski List stane............914 Ml. Ust v Evropo stane......14 Cena oglasom po dogovori Ali «t« U aarottll Prometo aH ■ diasld Ust •yojema prijatelja «11 denar lahko pošljete «Tojeea t i rodnika v domovino? To je ti dar trajne ▼ rednosti, Id g a u 1 merino. stimi lasmi, so se blaženo smeh- -„----------BaBaaSSW ljale. "Kako pa je fcilo z^'mmmmmmmm no? Umirala sem že — pa je ■ a i dar je prišel k bolniku, posebno gospod zdravnik in mi je ■ če je bilo vet ljudi navzočih. So- vbHzgnil v kožo — in sem oži- ■ sede Barbe se je hotel šegavo o- veU in owiravela . ROJAKI! GROZDJE, GROZDJE tresti: nt pomagal? Saj še ne umira»! Ali sem vam takrat jaz po-1 županje imej! — Kajne, da bo ■ magal, Bari>a ? Po navadi je dru- ^ pod pravnik?" gače: — Ce je bolnik umrl, je11 kriv zdravnik; če je ozdravel, mu je pomagala narava! Ali ni takor "Seveda bo, Klobasa!" — Vzpel se je na stolu in izpustil bolnikovo roko. "Pljučnica «Ne, ne, «epod M. U | ^ —ffi še zdaj Martinu pomagajte kot ste takrat meni!" | Bolnik je ležal v postelji in se s hrepenečimi očmi oziral za zdravnikom. Ta se mu je približal: srce zdravo . . . Pogum, Klobasa—z božjo pomočjo jo zmagate!" "In z vašo, gospod zdravnik!" "Zaupanje imej, Martin!" se je oglasila žena Franca. "Saj "Dober večer gospod Kloba, N« verjeti nisi hotel, da si bo-vecer' * ^ 'lan; zdaj bi pa naenkrat toliko cagoval r sa — aH prav za prav dobro ju tro, saj bo-ie skoraj jutro!" "Bog daj, da bi ie prišlo jutro, gospod pravnik — in da bi že prestal to noč — če dočakal dneva!" Zakaj pa že tako zelo obupani, gospod Klobasa?" Zbada ma. da mi zapira sapo, gospod zdravnik!...." "Potrpi, Martin!" — Barba je "Kdor veruje in ne caga, si k zdravju pomaga!" je pridejala bom še | Barba. "Kar je mogoče, vse poizkusi-mo!" — je rekel zdravnik in se je obrnil h gospodinji, da ji da potrebna navodila,. . . . | P Andrej Klobasa je vstopil sobo in z očmi pozdravil brata. stopila k v zglavju in mu položi- Počakal je. pri vratih, da^bii ne la roko na čelo. "Gospod zdrav- imotil zdravnika pri razlaga- nik so ti prinesli dobro jutro tudi za tvojo bolezen dobro ju tro! Zdaj bo zbežala pred zdrav nju. Martinu ni bil skoraj nič podoben. Bil je večji in moč nejši ; imel je lepo, krepko reza in nikom kakor noč pred solncem!" 110. glavo z orlovskim nosom "Ali bo res kaj pomoči, go-| visokim čelom, spod zdravnik?" — Bolnikov o- Kot druga leta bomo imeli tudi letoi fino Newyorško grozdje in sicer v petek in soboto bomo imeli TRI KARE Newyorškega grozdja na Blue Island ave. in Paulina st. • Letos bo ceneje kot lansko leto. Pridite osebno k kari ali pa pokličite na telefon: Lawndale 0218. MRS. MOHOR MLADIC v. < ; 2310 S. Millard Ave. ■ II.....I Chicago, E ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■ NAZNANILO. Društvenim tejnikom la tajnice» tem potem nsroaaja, da «orejo naznaniti VSO «premoMbe neeJoro» in članic, nealore novih «Uno*, te» ene in emelore odetoplih. črtna» in Izobčenih členov naznaniti upre*, niitvu Proavete, da ae lahke točno edi imenih «a poéH)en|e lleta Pro-■veta. Imena in naalave, katera pol-ljete glavnemu tejnihu, ostanejo tam v arhivu in Jih upravniltvo na dobi Torej Je «elo reino, da vaalaj pošli* te na naieič «ato pripravljenih Mati-nah veo naalave upravništvn Proevet» pooebej. Pri vaald eprememhl naato. va naj ee veelej omeni stari ks m nealor. Upravniltvo uljndno apelira, da društveni tajnild In tajnlee ta epe-Stava in.—Philip Godlna. eprevIteltÉ Popolno in edino zdravljenje sciti Jaz, Louis Caeolari, po daljiHi iskuftnjah sem pronalel zdravili popolnoma ozdravi vnetje eiefc živcev, navadno znana "Sciatica Jaz polotim dva oblita reW korenin, v teku 48 ur tega 1 dn nja bolečina preneha; in v teku ga tedna ali največ v 15 dneh j« nik popolnoma ozdravljen in n tvojega prejšnjega dela. Katerakoli oeeba afekti ran« « atko" mi lahko piie ali pride o na moj naelov in poatal bode I popolnoma, zadovoljen. (Pilite v anglolkem jezika ) Dr. Lonla Caeolari, §49 Bellea Chjcago, ni SMESNICE Nhaa »ovratnikov Abuna 8ollDtan, slavni misijo-nar. Je pravil nekoč imeniten dotivljaj is Afrike. "Črni poglavar leti v poelednjih isdihljsjih. Ker ni več nobenega upanja na rrtitev, ga itpodbujam, naj o-budi kea in opusti vsem svojim »ovratnikom. Saj nobenega nimam. Jak ne s slabotnim irlsaom črno viao£anstvo: vae aem pojedel. Je te uračunal "Preden dovolim, da se poro-Att« t mojo hčerko, mi povejte, koliko dohodkov imate?" "Vaega dvajset tisoč." "Jako lepo. In s dvajsetimi tU »oči. ki Jih nameravam dati hčerki...r "Sem jih te uračunal." Vfeva -Nekam otoftna ai. prijatelji, ta, odkar ae nisva videli." — "NIČ čudnega. Mot ml je pred Izobražen oí» Profesor: "Z vaftim sinom ni-1 Prenizko padel Dve nadstropji globoko je pa- sem nič kaj sadovoljen. Ondan del tidar In oblelal nesavesten. mi ni vedel niti povedati, kdaj Ko ae je v bolnici sdramil. mu je umrl Karel Veliki." Oče: "Od ponudi zdravnik tega otroka se ne bi smelo toll-1 vode ko sahtevatl. Mi mu namreč na dovoljujemo, da bi čltal dnevni to". Zamena Obtotenec: "Gospod »odnik, kaj bi bili vi počeli namesto me-leu T kotarec sveto "Kaj se je sgodilo t menoj?", vprata ponearečenec. Z drugega nada trop j a »te padli." « "In kaj mi ponujate v kotar- ne? Postavite se, prosim, na moje »talUče..." Predsednik: "8eveda. IV»tem bi pa vi Medli na moj stolček. Je-liter" MelomanlJa Zanimiv In istoroden orkester Je sestavila ameritka drutina priimkom Lawrence. ftteje 14 "Vodo, dragi človek, da se vam docela povrne saveat." Vodo? Recite mi. s katerega nad«tropja bi moral pasti, da bi dobil kotarec prietne — allvov-lit" NI adrav* Jetničar sbudl na smK obao-Jem ga In ga vpra*a. aH teli po- Članov, ki so val odl Benjami- ciga^to. preden na do Metusalema—odHčnl glaa.„s^i.vljan. "Hvala, ne bom. benlki In umejo »viratl na S! ras-liínlh godal Va^aval Jih je Pa k«mčanem predavanju od- |Hi nu I« |p«|ini* wm f-i « • boga ti vafea ja Wla moje aéh»|P*J vaaelje. Tri sto dinarjev e*m da la tanjo " . I ée na telče. pa ni sdravo xa Ehdec." llasamljUa Prvi fwU|Hi h: "Poglej no. ras- i^^^e^nlU ¡¡T'íaíTga^U.I11^ «°vormk 11 tJ^.|eapanac. tvoje noge ao bolj čr- •^•rnu odhajate po prstih T ••IVi ee f(hčin«ttn ne " " ne od mojih." — Drugi: "Kako. pak! Saj «em pet M »tartl od braz je bil jokfivo skremžen in njegov vpralujoči pogled je bil Vrčevito uprt v zdravnika, kakor da bi hotel brati is oči. ali mu je odločiho ozdravljenje ali mu je te smrt zapisana. Njegova de»nica je planila izpod odeje in stisnila zdravnikovo roko: — "Rešite me, gospod zdravniki Vse bom plačal! Vse bom dal! Le zdravje ml vrnite!" Barba mu je potisnila desnico pod odejo: "Zaupaj, Martin! Zato so tu, da ti pomagajo!" "Pogunl, gospod Klobasa! Na prvi pogled ni videti, da bi bil? te tako novmrno!" — Zdravnik se je pripravil, da ga prelite. "Ali me boste preiskali? Franca! Kje »i. Franca?" Njegova tena je spravila ljudi is sobe: saprla je vrata, snela svetlljko s stropa in pristopila k postelji, da posveti. Martin Klobasa je bil koMen in mrtav mot. Oči ao mu letale v globokih, temnih jamah. Jaremnice so mu itrlele iznad udr-tlh lic in Ma se je svetlikala na njih ; pa je bilo videti, ko da ae razpenja dvoje voAčenih jarmov od oči do uftee. Laae je imel oatritene. te skoraj črne; bolj slvkasto je bilo te strniftče na licu in krog ust. Noe mu je bil tolt in Ailtast; »podnja čelju»t nekoliko naprej potisnjena. Ustnice »o bile brez oblike, okorne, debele In meanate; kotira na njih Je bll^ kakor uanje. Ko je bil zdrav, ao mu letale bele pene »lin na uetakah. zdaj ao mu bi-!«• iztittene In raz|mknrn-. da <«» NAZNANILO IN ZAHVALA in prijatelje« «roo Amerike tntao veet, U «ariJe. Z bolestjo v aren natnanjarao aorodnikoat, snanceat Je nemila amrt utrgala alt ilvljenja mojemu ljabljenemu FRANKU MESEC ^^S-aSliSí'sSSBSSi'SSB. „e Nortk Share pokopaUéée 4. oktobra 19» '¿2 ¿ ÍTÍT k dnA^« ^ Spadal Je k trem rfeva-Wm dmltvam la rieer k draitvaBv. ^ a ^fe ^ ^iirr^ js tÄriil j^-t ^ 11» *»id^•"J&^jrZL*s Bil Je t^i član a^Mkega drnitra Ural Ord* - Deeirav. Dolini •• #«»■ tsm mm* Upo aakvslim ¿^L «r* pomoč, ki ml Jo nadil V Um Vitlčnem ¿san. Enako hvsU mojim fttirim Metra« la tndi ar. la mre. Anten LakaiMi, ki t« čall sadaje Mri no« v kolesa^ P^*^ kvsllm ee pa tudi nj^im Watra*-. »■ -J4huJ^*"",^ ^ ie ae omeaim meje eoaeda. Mary Končan. JeaaU 2elexnik in Atójala eftreke v na« neere«. no morem vam dobiti dovolj booed v sahvalo. am MoJa prisrčna hvala room, kl eta ga oblekah ob mrtvsikem odra - ~ --- , ki aU ee ndeleUH ■■iiifc» lekrena hvala sa darovano veaeo la Aopko eereasmam si sie ee wootm« i>. u_____,___uil. k.^UL en. R« * nr. la m ra. Joan Lepa hvala s iste uslugo. Ne sir»» ■ —' ■uorfcu. ^ ""J ampak eeteaete mi v trsju*« "7 odru iu Id sto tali pri ajem. ess» veaee ta Šopke eeredallm- »a Aatoa eec. mr. ta mre. Joe dru «nam. mr. ta aua. Anton 1 Levrenr Ogrin. mr. ta mrs. la ta mrs. Psel Pride J. mr. ta mre. Praak čuden. mr. mr. ta mre. Math Kim. mr. ta mre. Aatea Borinlk. mr. ta mre. Antea tabee Hf. mr. ta mrs. Juha Jelevftek. mr. ta r. ta mrs. Aatea Nageda, mr. la mra. Mika Ktmhi* ~ ^ bratranca, ki Je priiel s daljuega Clevelsnds k pogreba, ta »a r. la mru. IgaaU Grem. mr. ta mr«. Jaha Meeee^mr. m^ Meeec. mr. ta m». Hermaa Lata. Nadalje sahvslaveem «t. «r. ta mrs. Aatea ielesaik. mr. la mrs. Math Ogrta. mr. * ta mra. Jaba Janin. mr. Is mrm. AatoaStrlur. ta mra. Igaae Jereb, n*. ta ar». Jola l^» mr. ta mrs. Praab Opeka. mr. ta mra. Jse* ar. ta mrs. Jens Anne ***** mr. Prask Svete eU mr. ta mre. Anton Celeenik. mr. ta sus. Praak Japelt. mr. mr. ta mrs. Joe Siebe, mr. ta mre. Joe Oerie. aOtalMcam le Norih iele. S. N. Čttotaleo. Lepa aabvnla prediiiulka dm«vu Sv. Be priem grobu v imune treh druitev. MoJe prior«ne heele pevcem B. N. ho na dome In pri odpetem groba. Peeebae bvelo po eem doline lere« «aam. M ea ae Merilu ta e tem osalieN eprevod. Zehvole tudi ki Jo j» starOe ta eetale v aaiem dame sa iaee pogreba. Se enkret bvsls verna ea potrt ca« alueot. eoiutlo ta veem. M eU teruriN eve»e globebe oeislH Tebi, drogi soprog ta eie. po ieKmo mhom poritek ta labba nsj TI Oetaaei aam t vednem apomlan. dokler bomo ilveli! _ talujo« oeUHt—Prenrvo Mesec, eeprogs; Pro ok eil., fit ao ley *- —1 9 mim TlBle. hleve, val v North Chicago. 111. ta Predy.