informativni % RAVNE glasilo ravenskih železarjev Leto 41 Ravne na Koroškem, marec 2004 št. 3 UPOŠTEVANJE PREVENTIVNIH UKREPOV ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V zadnjih časih je veliko govora o (ne)upošte vanju navodil za varno delo, uporabo in vzdrževanje, ki naj bi jih delavci upoštevali pri svojem delu. Zelo veliko je primerov, ko varnostni inženiiji opozarjajo vodilne, delovodje in zaposlene v podjetjih, daje treba izvajati prav vse varnostne ukrepe, ki so opredeljeni v Izjavi o varnosti, pa se kljub temu delodajalci ne ravnajo po njej. Za izvedbo ukrepov je treba določiti odgovorne osebe ter časovne roke, v katerih naj bi pomanjkljivosti odpravili. Glede na to da se preventivni ukrepi: stalen nadzor nad izvajanjem nevarnejših del in nadzor nad uporabo osebne varovalne opreme, izvajanje preventivnih zdravniških pregledov, izvajanje funkcionalnih usposabljanj, usposabljanje za varno delo na delovnih mestih, pregledi in preizkusi delovne opreme, izvajanje ekoloških meritev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delno ali ponekod sploh ne izvajajo, prihaja do vse hujših poškodb pri delu. Delovni procesi se spreminjajo, zato sta pomembna stalno ažuriranje -revizija izjave o varnosti z oceno tveganja (npr. spremeniti program usposabljanja) in nadzor v podjetjih. Če je npr. v izjavi o varnosti z oceno tveganja opredeljeno, daje treba pri delu uporabljati določeno osebno varovalno opremo, motajo to stalno nadzirati vodje, delovodje ali strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu. S takšnim ravnanjem in stalnim nadziranjem bomo v Sloveniji zmanjšali število poškodb pri delu na raven Evropske unije ali pa celo pod njeno povprečje. Čeprav se število nesreč pri delu v zadnjih letih zmanjšuje, Slovenija še vedno bistveno odstopa od povprečja EU, ki znaša okoli 1250 na 100.000 prebivalcev. Nekatere države, predvsem skandinavske, so število poškodb pri delu znižale že na spodnjo teoretično možno mejo. V prihodnje je treba apelirati na vse osebe v podjetjih, ki so odgovorne za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, da se bolj angažirajo ter v celoti preberejo izjavo o varnosti z oceno tveganja, v njej napisane preventivne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter tako začnejo prispevati k zmanjševanju števila poškodb pri delu. Število poškodb pri delu 2500 2000 1500 1000 500 0 ——Slovenija EU - - - ■ Nemčija Norveška -Švedska 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Slika: Število poškodb pri delu na 100.000 prebivalcev, 1995-2002, (vir:WHO), Revija Delo in varnost Stanko Lipovnik, dipl. var. inž. in Primož Ternik (pripravnik) Oskrba z energijo v januarju iHIliH' p*-* Oskrba z energenti je v januarju potekala normalno. Uspeli smo zadovoljiti vse potrebe naših odjemalcev po energetskih medijih. Bistvenih odstopanj porabe energije od predvidenih količin nismo zabeležili. Na področju distribucije zemeljskega plina smo z uvajanjem daljinskega prenosa podatkov in sistema krmiljenja konične porabe zemeljskega plina uspeli v celoti obvladovati distribucijo in porabo. Glede na predhodna obdobja pa smo v januarju zabeležili največji obseg distribucije in prodaje električne energije. V januarju je tako znašal obseg prodaje električne energije 27.745 MWh. Od tega je bil delež proizvodnje na kogeneracijskem postrojenju (KPTE) 21 %. Zaradi prodaje električne energije novim pogodbenim odjemalcem je bil obseg prodaje količinsko večji za 225 % glede na januar 2003. Distribucija zemeljskega plina je bila v januarju (6.863.574 ms3) za 9 % višja od planiranih količin. Količinska primerjava distribucije glede na januar lanskega leta pa kaže na 12-odstotno povečanje. Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje sta znašali v januarju 13.452 MWh in bili glede na lanski januar malenkostno večji. Razlika je znašala slabih 9 MWh. Pri tem pa smo zabeležili v letošnjem januarju povprečno mesečno temperaturo -2,56 °C. Lansko leto pa je bila povprečna temperatura v januarju -2,85 °C. Proizvodnja pare (733 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 11 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem januarju pa je bila prav tako višja, in to za 10 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v januarju 4.984 m3 in je bila po količinskem obsegu za 17 % manjša kot v lanskem januarju in za 5 % večja kot v lanskem decembru. Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka sta v januarju znašali 3.783.407 mN3. Glede na prejšnji mesec je bila poraba večja za 5 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta z januarjem 2003 kaže na 1-odstotno znižanje proizvodnje. Distribucija hladilne vode v tem mesecu (226.375 m3) je v primerjavi z decembrom manjša za 12 %. Glede na januar 2003 pa je prav tako manjša, in to za 35 %. Distribucija pitne vode je bila v januarju (44.744 m3) nižja za 12 % v primerjavi s porabo v prejšnjem mesecu. Glede na porabo v januarju 2003 pa je bila poraba prav tako nižja, in to za 21 %. Distribucija kisika je bila januarja (247.847 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 22 %. V primerjavi z januarjem 2003 pa je bila nižja, in to za 6 %. Letos bo plinovod zamenjal toplovod v naseljih Navrški Vrh in Ob Suhi (južni del Čečovja). Distribucija dušika (41.859 kg) je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 13 %. V primerjavi z januarjem 2003 pa je bila manjša, in to za 2 %. Distribucija argona je v januarju znašala 7.468 kg. Glede na prejšnji mesec je bila evidentirana za 30 % večja poraba. Tehnični vodja v družbi Petrol Energetika Nikolaj Sonjak INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V FEBRUARJU V februarju v družbah na območju železarne ni bilo požara ali drugih nesreč, pri katerih bi morali intervenirati gasilci. Za družbe so bili opravljeni trije prevozi v okviru prve pomoči ' - dva delavca sta se poškodovala, eden pa je obolel. Drugod so poklicni gasilci posredovali: 6. 2. 2004 ob onesnaženju Barbarskega potoka na Prevaljah, 8. 2. 2004 so posredovali pri prometni nesreči traktorista v Mežici, 16.2. 2004 ob sumu gozdnega požara na Stražišču, 19. 2. 2004 ob nesreči pri nakladanju hlodovine v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. SISTEMSKA TEHNIKA V SKUPINI VIATOR & VEKTOR Glavni direktor Jože Studenčnik: »Nova lastnika podpirata naš razvoj in prinašata nove možnosti namenskemu programu« Od prodaje večinskega poslovnega deleža Sistemske tehnike družbi Viator & Vektor iz Ljubljane je minilo že dobrega pol leta. Glavnega direktorja Jožeta Studenčnika, univ. dipl. inž. metal, in mater., spec. za menedž., sem zato povprašala, kaj se je v družbi ta čas dogajalo in kakšni so njihovi načrti za prihodnost. "Pred letom dni ste z ministrstvom za obrambo podpisali pogodbo o dobavi 36 valukov za Slovensko vojsko v vrednosti 8 milijard SIT. Kako poteka ta projekt, ki velja za največji posel katerekoli družbe iz Slovenskih železarn, sklenjen po osamosvojitvi Slovenije?" "Pogodba predvideva dobavo dveh valukov na mesec, zadnji pa morajo biti izdelani sredi leta 2005. Že od lanskega septembra vsak mesec izdelamo po dva valuka. Širitev proizvodnje in potrebne investicije smo izvedli v treh fazah. Dela so bila končana novembra lani. Naložba v prostore, opremo in stroje je znašala približno 90 milijonov SIT. Proizvodnja valukov zdaj poteka tam, kjer je že doslej, in še v prostorih nekdanje Individualne proizvodnje. Prostora v teh dveh halah je zdaj dovolj; celo toliko, da bi omogočal proizvodnjo štirih vozil na mesec. Oblikovali smo tudi samostojno organizacijsko enoto Valuk (kar pa ne pomeni, da določenih komponent za ta vozila ne izdelujemo zunaj nje). Prej je proizvodnja valukov potekala kot projekt v okviru TSD oziroma namenske proizvodnje, kjer se še danes izvajajo nekatere faze. S proizvodnje šestkolesnikov pa prehajamo že na izdelavo osemkolesnikov. Naš lastnik Viator & Vektor je od podjetja Steyr že odkupil licenco za proizvodnjo vozila Pandur II 8x8. Zdaj prevzemamo tehnično dokumentacijo, v kratkem pa bomo na Ravnah začeli s proizvodnjo prototipa in upamo, da bomo uspešni na razpisu Slovenske vojske." "Ali to pomeni, da šestkolesnih lahkih oklepnih vozil ne boste več izdelovali?" "V prejšnjih konceptih razvoja v podjetju res nismo toliko razmišljali o osemkolesniku. To je ena od bistvenih sprememb, ki jo je prinesla nova lastniška struktura. Pandurju 8x8 bomo verjetno pri nas dali ime Valuk II ali nekaj podobnega. Zaradi vključevanja Slovenije v Nato se korenito spreminja tudi koncept opremljanja Slovenske vojske. V njem ima pomembno vlogo osemkolesno oklepno vozilo. V preteklosti je bila strategija širitev proizvodnje šestkolesnikov. Zaradi določil pogodbe z MORS-om smo morali povečati njihovo proizvodnjo in smo jo tudi, čeprav smo bili zaradi prisilne poravnave nad STO v težkem položaju. Trženje Valuka 6x6 bomo v prihodnje usmerili na tuje trge, kjer se že pojavljamo kot ponudnik in sodelujemo na razpisih. Menim, da imamo velike možnosti v balkanskih državah, pa tudi na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Valuk 6x6 vsekakor ni 'odpisan' ali zastarel, ima le nekoliko drugačne značilnosti kot Pandur 8x8. Je bolj gibljiv in primeren za mesta, vendar ima prostor le za 9-člansko posadko. V Pandurju 8x8 pa se lahko prevaža do 14 mož." "Kateri drugi izdelki vojaške proizvodnje so še zanimivi za vaše podjetje?” "Klasična oklepna vozila (tanki) niso več del splošnega koncepta opremljanja naše vojske oziroma vseh vojska. Opravljajo se zgolj le razne nadgradnje obstoječih vozil, medtem ko novih naročil s tega področja sploh ni. Tako ta tržni segment za nas ni aktualen, zato pa so toliko bolj aktualne havbice in topovske ter minometne cevi. Ob zadnjem obisku pri kupcih v Izraelu smo po teh izdelkih zabeležili kar izdatno povpraševanje. Pri proizvodnji torzijskih vzmeti, ki smo jo vzpostavili v zadnjih dveh letih, pa imamo težave, ker se kupci želijo 'dokopati' do našega know howa. Vse kaže, da je naša tehnologija prvovrstna, saj se zanjo zanimajo Američani in Izraelci." "Ministrstvo za obrambo RS je vaš največji kupec (več kot 50 odstotkov prodaje), v strukturi proizvodnje pa vojaška dosega 60 odstotkov. Boste takšen delež ohranili tudi v prihodnje?" "Povečati želimo delež civilne proizvodnje. Zadnje čase smo pri tem kar uspešni, zato upamo, da bo takrat, ko se bo stabilizirala proizvodnja našega vojaškega programa, mogoče govoriti o večjem obsegu proizvodnje za civilne potrebe. Zakaj? Slovenska vojska je namreč omejen trg, zato se moramo pripraviti na čas, ko od nje ne bo več tako 'bogatih' naročil in bomo odvisni od tujega trga. Do takrat moramo čas dobro izkoristiti in močno okrepiti civilni program." "Ali lahko nekoliko bolj konkretno navedete, na katere izdelke 'stavite'?” "Posebej izstopa področje metalurgije oziroma metalurških izdelkov, kot so razni rezervni deli, sklopi in linije. Za to smo se specializirali in to področje dobro poznamo. Zdaj osvajamo turški trg - tamkajšnji železarni, ki proizvedeta več kot štiri milijone ton jekla na leto. Ponujamo proizvodnjo rezervnih delov, predvsem tistih, ki jih v Turčiji ni, ker zahtevajo posebno toplotno in mehansko obdelavo. V zahodni Evropi imamo že utečeno sodelovanje; v Nemčiji smo pred kratkim Kronologija prodaje družbe Ministrstvo za gospodarstvo RS, Slovenske železarne, d. d. in SŽ - Stroji in tehnološka oprema, d. o. o. so 21. marca 2003 objavili poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 80-odstotnega poslovnega deleža družbe Sistemska tehnika, podjetja za proizvodnjo namenskih proizvodov in tehnološko strojne opreme, d. o. o. V razpisuje bila Sistemska tehnika opisana kot podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo namenskih proizvodov (sestavni deli za orožje, oklepna vozila in njihovo vzdrževanje), metalurških linij, delov in sklopov za avtomobilsko industrijo in železnice ter proizvodov za energetska postrojenja. Ponudbe so morale vsebovati: ceno za nakup predmeta prodaje; način in rok plačila kupnine, skupaj z zavarovanji; natančneje razčlenjen poslovni načrt družbe za petletno obdobje, ki vsebuje predlog razvojne strategije in dodatne elemente: posledice za zaposlovanje (ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti), načrt investicij s terminskim planom in viri financiranja, razširitev prodajnega trga in ohranitev oz. povečevanje proizvodnje; zagotovila ponudnika za uresničitev poslovnega načrta; podatke o finančnem in poslovnem položaju kupca. Rok za predložitev ponudb je bil sprva 5. maj, potem pa je bil podaljšan za mesec dni. Predvideni kriteriji vrednotenja ponudb so bili: kupnina, način in rok plačila kupnine, poslovni načrt družbe, načrt investicij in viri financiranja, ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti, razširitev prodajnega trga, ohranitev oz. povečevanje proizvodnje in boniteta ponudnika. (Navedeni vrstni red ni merilo za pomembnost posameznega kriterija.) Komisija za nadzor in vodenje prodaje družb Slovenskih železarn seje odločila za prodajo 80-odstotnega deleža Sistemske tehnike družbi Viator & Vektor, d. d., ki je bila edini ponudnik. Predlog komisije je 31. julija 2003 potrdila tudi vlada. Kupnina je znašala 460 milijonov SIT'. Kupec seje obvezal, da bo obdržal vsaj 290 zaposlenih in v družbo vložil še 3,4 milijona evrov v naslednjih petih letih. Družba Viator & Vektor je 25. novembra 2003 ob soglasju vlade s podjetjem Steyr-Daimler-Puch Spezialfahrzeug podpisala pogodbo o prodaji poslovnega deleža v družbi Sistemska tehnika podjetju Steyr. Osnovni kapital družbe Sistemska tehnika je zdaj razdeljen med tri lastnike: Družba Viator & Vektor ostaja 51-odstotna lastnica, 29-odstotni delež pripada družbi Steyr, preostalih 20 odstotkov pa je v lasti SZ-Stroji in tehnološka oprema. Avstrijska družba, ki je v lasti ameriške orožarske večnacionalke General Dynamics, je kupljeni delež plačala z licenco za izdelavo vozil Pandur 8x8. pridobili pomembno naročilo s področja metalurgije. Na področju energetike ni večjih projektov, morebiti pa bodo aktualni, če bo v Sloveniji zaživela ideja o pridobivanju energije s pomočjo t. i. vetrnic. Tudi za program železnic smo pridobili nekaj posameznih naročil, ki obsegajo predvsem tirne zavore. Civilni program je vezan na najrazličnejše valjarne (zanje izdelujemo razne vgradne kose, transportne linije, kontrolne linije in navijalce), na kovačnice in jeklarne (proizvajamo dele za kontilivne naprave). Izdelujemo tudi proizvode po kupčevi dokumentaciji, na primer izdelke za lesno in papirno industrijo, razne armature, tudi za specialno nuklearno tehnologijo oziroma jedrske centrale, razne •transportne linije ipd. Specializirati se nameravamo za izdelavo navijalcev pločevine in trakov. Tehnologijo imamo, naročil je dovolj, izdelek prinaša veliko dodano vrednost, zato je to področje, ki ga bomo še okrepili in bo postalo eno od jedrnih programov civilne proizvodnje." "Kako ste v Sistemski tehniki zaključili lansko poslovno leto?" "Z lanskimi poslovnimi rezultati smo lahko zadovoljni. Leto 2003 je bilo eno uspešnejših let. Z doseženim so zadovoljni tudi naši novi lastniki. Letni načrt prodaje smo presegli za 4 odstotke in ustvarili 4,834 milijarde SIT prodajnih prihodkov. Zaradi preseženih ciljev in uspešnega uresničevanja dodatnih projektov za povečanje prodaje in zmanjšanje stroškov smo februarja vsem zaposlenim izplačali po 30.000 SIT dodatka za dobro delo. Z dvema odstotkoma stimulacije pri plači smo prejšnji mesec nagradili vse zaposlene, vodjem projektov pa smo namenili še nekoliko več, saj so bili nekateri projekti zelo uspešni. Tako poskušamo nekaj storiti tudi na področju motivacije, saj bo prizadevanje zaposlenih odločilno tudi v prihodnje, da bomo izpolnili ambiciozne načrte." "Kakšne cilje ste si v podjetju zastavili za leto 2004?" "Letos naj bi realizacija znašala 6,470 milijarde SIT. Zdaj imamo naročil dovolj za dobrih deset mesecev proizvodnje, zato se ne bojim, da načrta ne bi dosegli. Sicer pa sem zdaj zelo zadovoljen z obsegom Na kratko o družbi in skupini Viator & Vektor Družba Viator & Vektor svojim domačim in tujim kupcem zagotavlja celovito logistično storitev. Osnovne dejavnosti družbe so organizacija in izvedba transporta ter opravljanje špedicijskih storitev. Celovitost storitev zaokrožuje servisni center za servisiranje in vzdrževanje gospodarskih in specialnih vozil. V njej je zaposlenih okoli 600 ljudi, razpolaga s skoraj dvesto vozili, ima več kot 40 poslovnih enot ... Direktor družbe je Zdenko Pavček. V skupini Viator & Vektor je 21 podjetij, od tega 6 v tujini. Osnovne dejavnosti skupine so: organizacija vseh vrst cestnih, železniških, zračnih in pomorskih prevozov, špedicijske storitve, servisiranje gospodarskih in specialnih vozil ter civilna proizvodnja in proizvodnja vojaške opreme. Skupina združuje okoli 2100 zaposlenih, več kot 500 vozil, skoraj 50.000 nr lastnih skladiščnih površin v Sloveniji in tujini ... ter je v letu 2002 ustvarila 27,6 milijarde SIT čistih poslovnih prihodkov od prodaje. Nakladalna naprava za avtomatski kovaški stroj GFM (Foto: Stanko Mravljak) pridobljenih naročil in z njihovim izpolnjevanjem. Letos tudi predvidevamo, da bomo v obnovo strojnega parka vložili okoli 160 milijonov SIT. Zadnjih 15 let za to nismo posebej skrbeli, zato je tehnološka oprema zastarela in je treba nadomestiti zlasti elektroniko. V povezavi z družbo Viator & Vektor potekajo dela tudi na področju informatike. Med vsemi enotami podjetja na Ravnah smo že uredili optično povezavo. Zdaj je pozornost usmerjena na računalniško strojno in programsko opremo. To bo dober temelj za našo povezavo z novim lastnikom in ločitev od sistema nekdanje Železarne Ravne oziroma IBM. Naložbe v informacijski sistem bodo znašale okoli 30 milijonov SIT." "Podjetje ima novo organizacijsko strukturo.” "Sistemska tehnika je zdaj razdeljena na naslednje organizacijske enote: TSD (Težki strojni deli), TORO (Toplotna obdelava in Rezilno orodje), VALUK, DML (Defektoskopski in metrološki laboratorij) in Skupne službe." "Opazili smo tudi prostorske premike zaposlenih." "Zaradi organizacijskih sprememb je prišlo tudi do nekaterih lokacijskih selitev. Vodstvo, komerciala in skupne službe so zdaj v četrtem nadstropju upravne zgradbe železarskih družb, ki ga imamo v najemu od družbe SŽ Metal. Mogoče se bo sem preselila tudi enota družbe Viator & Vektor, ki ima sedaj najete prostore na Koroški cesti 7. Tudi v TSD bi radi uredili prostore in zaposlene v konstrukcijskem biroju namestili v skladu s potrebami. Zdaj poteka pregled stanja, potem sledi projektna razporeditev." "Okrepili ste tudi poslovodstvo." "Novi član poslovodstva, pristojen za namensko proizvodnjo, je dr. Milan Švajger. Tako kot članica poslovodstva Bojana Epšek je tudi on moj namestnik. Poslovodna ekipa je usklajena in dobro deluje. Ker je zdaj tričlanska, je delo lažje. Medtem se je spremenila tudi vloga svetovalcev, ki imata natančneje določene naloge. To sta Marjan Senica in dr. Sead Perenda." "Kakšne projekte načrtujete na kadrovskem področju?" "Zdaj je v podjetju zaposlenih 309 ljudi, od tega 301 za stalno. Število zaposlenih ni raslo sorazmerno s povečanim obsegom proizvodnje, zato sta se produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega bistveno povečali. In se — zaradi že predvidenih programov in aktivnosti - še bosta! Na tem področju namreč močno zaostajamo za zahodnoevropskimi državami. Zato tudi posodabljamo strojno opremo, saj jim samo z mišicami ne moremo konkurirati. Še nekaj 'rezerve' se skriva pri zaposlenih v njihovi motivaciji. Več pa bi zato radi naredili na področju motiviranja in osebnega razvoja zaposlenih, določanja njihovih kompetenc in ustreznega nameščanja. Posebno skrb namenjamo tudi kontrolorjem. Te ekipe smo že in jih bomo še okrepili, posebej v namenski proizvodnji, kjer seje obseg dela povečal in je tudi izjemnega pomena, da ne pride do neljubih napak. Prav tako bo treba ojačati konstrukcijski biro. V izdelke je namreč treba vgrajevati vedno več znanja. Prav tako moramo slediti razvoju na področju hardverske in softverske računalniške opreme ter zaposlene usposobiti za delo z njo." "Podjetje že ima certifikat ISO 14001, kar dokazuje, da je njegov odnos do okolja ustrezen." "Naša proizvodnja ni taka, da bi zelo kvarno vplivala na okolje, čeprav obsega tudi barvanje in lakiranje. Z notranjimi in zunanjimi kontrolami ugotavljamo pomanjkljivosti in jih odpravljamo. Pred kratkim smo za skladiščenje nevarnih odpadkov nabavili poseben kontejner. Imamo tudi posebne zbiralce za emulzije. Ko bo zgrajena centralna čistilna naprava v kraju, bodo razrešene še nekatere težave s kanalizacijskim sistemom. V naši proizvodnji je precej varjenja, zato smo kupili specialne maske za filtriranje zraka in odsesavanje tehnoloških plinov, ki nastajajo pri tem opravilu. Sodijo sicer med osebno zaščito zaposlenih, vendar poskrbijo tudi za čistejše okolje v hali. Polepšali smo tudi zunanjo podobo hal, zamenjali oziroma prebarvali smo nekaj vrat v halah, urejamo fasade zgradb ter izvajamo dela in projekte za varčevanje z energijo." "Kakšne so trenutne razmere v družbi?" "Poslovanje v družbi Sistemska tehnika poteka dobro na vseh področjih - tako v strogo poslovnem smislu kot tudi v povezavi z novima lastnikoma Viator & Vektor in Steyr Dunaj ter tudi s sindikati. Sodelovanje je zelo dobro, kar se že odraža na poslovnih rezultatih in večji motiviranosti zaposlenih." Andreja Čibron-Kodrin ČESTITKA Glavni direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik je decembra lani na Ekonomski fakulteti v Ljubljani zagovarjal specialistično nalogo iz kriznega menedžmenta in tako pridobil strokovni naziv specialist za menedžment. Iskrene čestitke! Sodelavci CAS VESELJA IN POGUMA -TUDI STRAHU - IN TRDEGA DELA OB DESETI OBLETNICI DRUŽBE EKO-EKOINŽENIRING, d. o. o. Prvega marca leta 1994 se je začela za takratnih šest zaposlenih iz Ekološko-tehnološkega laboratorija Kemije v Metalu nova doba. Ob vse pogostejšem odpuščanju in preštevanju zaposlenih v Metalu smo zaposleni vedno bolj na glas razmišljali o "osamosvojitvi". Kolektiv podjetja EKO-Ekoinženiring (Foto: arhiv podjetja) ZAČETNI ZANOS IN KRUTA REALNOST Računi so kazali, da se nam ob takratnem obsegu del in takratnih cenikih del za opravljene kemijske storitve ni kaj bati. Enostavna računica nas je vodila do odločitve: ustanovili bomo zasebno družbo EKO- EKOINŽENIRING, d. o. o. Sledili so običajni postopki: registracija družbe, statut..., logotip, žig, t. i. firma papir, sklepanje pogodb o odkupu osnovnih in obratnih sredstev, najemne pogodbe, prve fakture (na roko napisane)... Prva »samostojna« plača, veselje, ponos ... za vsem tem pa vedno prisoten strah o prihodnosti družbe. - Drznost, da ji ni para! In takih drznežev je bilo na območju bivše Železarne Ravne kar dvaindvajset. Brez osnovnih znanj ekonomike, menedžmenta, brez osnovnih administrativnih vedenj - saj vsega tega nam v Kemiji ni bilo treba znati - smo stopili na pot samostojnega gospodarjenja. Bili smo kemiki in nič več. In čez noč smo morali pridobiti kopico novih znanj. Sledila so prva bridka spoznanja o krutosti tržnega gospodarjenja glede ravnanja velikih z malimi. Izgubili smo skoraj večino stalnih del, ki smo jih opravljali za A-družbe - za Metal in ostale. Izgubljeno je bilo treba nadomestiti z novimi programi. Ob vstopu na samostojno pot smo opravljali dela izključno samo za družbe znotraj »fabriškega plota«. Sedaj pa se je bilo treba podati za kruhom zunaj ograje. Naše področje dela je vse bolj postajalo okoljsko naravnano. Za to pa so bila potrebna posebna pooblastila Ministrstva za okolje, prostor in energetiko. Ta bitka za pridobivanje pooblastil pa ni bila lahka. Najprej si moral pridobiti pooblastilo, pridobljeno pooblastilo pa je bilo treba nenehno potrjevati - podaljševati. Potrebna so bila strokovna usposabljanja, nabavljanje nove merilne opreme, vse bolj smo morali nastopati na zunanjem trgu. Tudi kadrovsko smo se morali okrepiti. Namesto odpuščanja delavcev smo zaposlovali nove. Spreminjali so se tudi lastniški deleži znotraj družbe. PREVLADUJEJO EKOLOŠKE STORITVE V teh letih je naša družba pridobila naslednja pooblastila okoljskega ministrstva: - za meritve emisij snovi v odpadnih vodah, - za meritve emisij snovi v zrak, - za izdelavo ocen odpadkov, - za izdelavo poročil o vplivih na okolje, - postali smo registrirani zbiralci določenih vrst odpadkov, - predelovalci določenih vrst odpadkov, - odstranjevalci odpadkov iz oljnih lovilcev, lovilcev maščob, usedlin, muljev iz naprav za ločevanje olja in vode, z oljem onesnažene vode iz naprav za ločevanje olja in vode, - zbiralci embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo, kije komunalni odpadek. Potrebovali smo svoj obrat, novo tehnološko opremo, kadre, izdelovali smo nove tehnologije predelave odpadkov ... Ponudba naših dejavnosti je postajala vse širša, predvsem pa še vedno naravnana na potrebe po ekoloških meritvah za družbe na območju nekdanje Železarne Ravne in za potrebe reševanja odpadkov teh družb. Ni odveč poudariti, kolikšna prednost je za vse družbe znotraj našega tovarniškega območja, da imajo ob sebi podjetje, ki jim lahko nudi vrsto potrebnih ekoloških storitev. In obratno: kolikšna je tudi prednost za našo družbo, da imamo kruh ob sebi. -Tega dejstva bi se morali zavedati vsi poslovni partnerji. Menimo, da bi ta medsebojna odvisnost morala biti veliko bolj prisotna v naših poslovnih - pa tudi medčloveških - odnosih. UVELJAVLJANJE TUDI V ŠIRŠI SLOVENIJI EKO-EKOINŽENIRING, d. o. o. je danes družba, ki seje s svojim delom in usposobljenostjo, predvsem pa s pridobljenimi pooblastili okoljskega ministrstva, v koroški regiji in tudi v širšem slovenskem prostoru že uveljavila kot uspešna družba z dokaj širokim ekološkim programom. Vse več je prisotna na zunanjem trgu - danes je razmerje ustvarjenega prometa med družbami znotraj ravenske železarne in zunanjimi družbami 50 : 50 (ob naši »osamosvojitvi« je to razmerje znašalo 90 : 10). Ugodne ocene našega dela dobivamo tudi s pristojnega ministrstva, Kemijskega inštituta in mednarodne organizacije Aquacheck. V družbi je danes zaposlenih devet delavcev, od tega so štirje diplomirani inženirji. Osamosvojitev takratnega ekološko-tehnološkega laboratorija iz sistema SŽ je bila torej tudi s kadrovskega vidika pozitivna. Število zaposlenih se je v naši družbi povečalo kar za 50 odstotkov. Nenehen razvoj in strokovno usposabljanje sodelavcev sta stalnici v našem delu. Družba se zaveda svojega pomena in odgovornosti do dela, ki je na okoljskem področju še toliko bolj izpostavljeno večstranskemu nadzoru. Smo v fazi pridobivanja akreditacije laboratorija, brez katere v prihodnje ne bo več moč opravljati določenih meritev. Prvo desetletje je minilo. Bil je to čas veselja, poguma, tudi strahu, trdega dela ... in tudi vidnih uspehov prve ekipe šestih zaposlenih z inž. Jožkom Kertom na čelu, ki so na pomlad leta 1994 zaorali ledino in zasadili drevo mladega samostojnega podjetja. Na nas, sedaj zaposlenih, pa je, da to zasajeno drevo skrbno negujemo in razvijamo. Naj se ob tej priložnosti v imenu vseh sedanjih sodelavcev naše družbe zahvalim vsem našim poslovnim partnerjem za dosedanje sodelovanje - z željo, da bi tudi v prihodnje lepo sodelovali, predvsem našemu okolju v prid. EKO-EKOINŽENIRING, d. o. o. Demal Šumah, dipl. inž. kem. teh. direktor TUDI PODJETJA BODO MORALA IMETI SREDSTVA IN OPREMO ZA OSEBNO IN SKUPINSKO ZAŠČITO Gasilnik za požarno zaščito V Uradnem listu RS, št. 116, z dne 27. 11. 2003 je bila objavljena Uredba o sredstvih in opremi za osebno in skupinsko zaščito, ki jo je izdala Vlada RS. Čeprav morajo organi in organizacije s to uredbo predpisana sredstva in opremo zagotoviti do 31. 12. 2005, jo objavljamo že zdaj, da se bodo lažje pripravili. Uredba določa vrsto in najnujnejši obseg sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo morajo zagotoviti gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, državni organi in posamezniki, ki opravljajo samostojno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije), za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah. Organi in organizacije morajo za skupinsko zaščito zaposlenih zagotoviti: ■ torbico prve pomoči s predpisano vsebino (odredba o merilih za organiziranje in opremljanje Civilne zaščite, Uradni list RS, št. 15/00) na vsakih 100 zaposlenih, ■ nosila na vsakih 100 zaposlenih, ■ garnituro orodja za reševanje, ki jo sestavljajo dve lopati, kramp, sekira, kladivo, drog, žaga za železo in klešče, če se to orodje ne uporablja že v delovnem procesu. Sredstva in opremo iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti tudi organi in organizacije, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, če jim nista zagotovljeni na drug način. Sredstva in opremo iz prejšnjega člena morajo na svoje stroške zagotoviti tudi organi in organizacije, ki upravljajo ali uporabljajo stanovanjske, poslovne, vzgojno-varstvene, šolske in druge stavbe, za osebno in skupinsko zaščito stanovalcev, zaposlenih, učencev, varovancev in drugih uporabnikov. Osnova za izračun potrebnih sredstev in opreme iz prejšnjega odstavka je število stanovalcev, učencev, varovancev ali drugih uporabnikov po merilih, ki so določena za zaposlene v prejšnjem členu. Lastniki stanovanj in večstanovanjskih stavb morajo za požarno zaščito zagotoviti ustrezen gasilnik oziroma drugo ustrezno gasilno sredstvo v skladu s požarno ogroženostjo stanovanjskih prostorov oziroma stavbe, če s predpisi o graditvi objektov ni določeno drugače. Gasilnik oziroma drugo ustrezno gasilno sredstvo morajo zagotoviti tudi lastniki ali uporabniki kmetijskih gospodarstev. Organi in organizacije, ki morajo izdelati po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami načrte zaščite in reševanja za primer nesreč z nevarnimi snovmi, morajo poleg sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito zaposlenih, predpisanih s to uredbo, na svoje stroške zagotoviti tudi sredstva in opremo, predvideno z načrti zaščite in reševanja za primer nesreče z nevarnimi snovmi. Sredstva in oprema za osebno in skupinsko zaščito, določena s to uredbo, mora ustrezati evropskim standardom. Organi in organizacije morajo zagotoviti usposobljenost zaposlenih in drugih uporabnikov za uporabo sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v rezervah sredstev za zaščito in pomoč zagotovi v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja določena sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito, zlasti v primeru jedrske nesreče oziroma druge nesreče, pri kateri so prisotne radiološke, kemijske ali biološke snovi. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. A. Č. PUST 2004 Kurenti iz Etnografskega društva Korantov duh s Ptuja so letos prišli preganjat zimo tudi na Javornik. (Foto: Stanko Mravljak) Ta kurent pa je bil poslikan v svojem izvornem okolju - na Ptuju. (Foto: M. K.) Kdo ne bi bil "blažen med ženama", ki sta se sprehajali po avli upravne zgradbe železarne? (Foto: A. Č.) KULTURA V FEBRUARJU • V razstavišču Koroškega muzeja na Ravnah so 5. 2. odprli razstavo Dobra igrača, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Celje. Od leta 1984 je komisija za oceno igrač pri t. i. šolskem ministrstvu znak "dobra igrača" podelila že več kot 300 igračam, ki so bile zdravstveno neoporečne, so imele psihopedagoško vrednost in so bile oblikovno, likovno ter tehnološko ustrezne. • V prostorih Upravne enote Ravne na Koroškem so 6. 2. odprli prenovljeno Koroško enoto Pokrajinskega arhiva Maribor (PAM). V arhivskih depojih je dovolj prostora za več sto tekočih metrov gradiva - na policah ga je zdaj okoli 80 m, tudi o Železarni Ravne. • V Koroški osrednji knjižnici so 5. 2. pripravili prireditev iz cikla Obrazi kulture — tokratni gost je bil prof. Janez Mrdavšič, povod pa njegova 75-letnica. Prof. Janez Mrdavšič je v pogovoru z ravnateljico KOK Majdo Kotnik-Verčko (na sliki) in Simono Šuler Pandev obudil spomine na svojo delovno in pisateljsko pot. • Ob slovenskem kulturnem prazniku se je v Mežiški dolini zvrstilo kar nekaj prireditev. Na Ravnah sta 7. 2. zvečer ob istem času potekala: koncert Nadje Rečnik in Miha Ferka v organizaciji KD Svitanje v glasbenem domu in nastop MoPZ PGD Ravne ter recitatorjev z gimnazije in citrarke Tine Pandev v kulturnem domu. Na Prevaljah pa si je zanimiv koncept prireditve z recitiranjem in s petjem Prešernovih pesmi zamislila Suzana Makič, nastopili pa so še: pevke ŽPZ Karantanija, učenci OŠ Franja Goloba in Koroških jeklarjev. V Gostilni Brančurnik so s kabaretom navdušili Gojmir Lešnjak - Goje, Bojan Jurjevič - Jurki in skupina Basisti. Direktorica PAM mag. Slavica Tovšak je predstavila razstavo portretov znanih Slovencev Antona (desno) in Janeza Repnika (levo), ki so jo odprli v novih prostorih arhiva za Koroško. Nastop MoPZ Prostovoljnega gasilskega društva Ravne ob 8. februarju. • V Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu so 19. 2. odprli razstavo Tone Stojko: Gledališka fotografija (1969—2002), ki jo je pripravil Slovenski gledališki muzej. • V okviru glasbenega abonmaja je 14. 2. v ravenskem glasbenem domu nastopil šansonjer Jure Ivanušič. Zbrala: A. Č. SKEl-jevo tekmovanje v veleslalomu Zmagovalna trojica (v starostni kategoriji od 26 do 35 let): Ivan Mlakar, Matjaž Peršak, Marjan Hovnik Na smučišču Poseka se je v soboto, 7. februarja, zbralo okrog petdeset smučarjev in smučark iz železarskih družb. Športno-rekreativna komisija pri sindikalni podružnici SKEI družb Slovenskih železarn na Ravnah je namreč pripravila tekmovanje v veleslalomu. Med ženskami so v svojih kategorijah slavile: Tatjana Ažnik (Oprema), Erna Mikeln (Oprema) in Barbara Krašovec (Metal). V kategoriji moških do 25 let je bil Matej Ločnikar (Metal) brez konkurence, v naslednji starostni kategoriji od 26. do 35. leta pa so bili najboljši: Matjaž Peršak (Sistemska tehnika), Marjan Hovnik (Metal) in Ivan Mlakar (Sistemska tehnika). V najštevilčnejši skupini od 36. do 45. leta so se na prva tri mesta uvrstili: Bogomir Potočnik (Metal), Vinko Čapelnik (Oprema) in Janko Pisar (Sistemska tehnika). Med nekoliko starejšimi tekmovalci so bili najhitrejši: Danilo Krevh (Šerpa), Jure Potočnik (Stroji) in Zlatko Gologranc (Metal). V skupini smučarjev, starejših od 51 let, sta se uvrstila: Ivan Zagernik (Sistemska tehnika) in Branko Napečnik (Sistemska tehnika). Ker je bilo tekmovanje izbirno, se bodo najboljši prihodnje leto udeležili državnega prvenstva SKEI Slovenije. Organizator tekmovanja Franc Duler je povedal: "Priprava in izvedba tekmovanja, ki sta ga izpeljala ASK Fužinar in Športni zavod Ravne, sta bili v najlepšem redu. Proga je bila dobro pripravljena, tudi vreme je bilo lepo. Udeleženci so bili zelo zadovoljni. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Zaključili smo ga s podelitvijo medalj in z žrebanjem simboličnih nagrad v gostišču Dclalut, kjer so nas hitro in dobro postregli. Vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi prvenstva, se iskreno zahvaljujemo, še posebej družbam Petrol Energetika, Noži, Trgosin, Sistemska tehnika in Oprema ter trgovskima organizacijama Mercator in Spar. Razšli smo se z obljubo, da se prihodnje leto srečamo v še večjem številu." A. Č. Foto: Jaroš Kodrun "Gasilski posnetek" za spomin na lep dan ŠPORT ŠPORT šport ODBOJKA Po rednem delu prvenstva v obeh najvišjih slovenskih ligah sta bili obe koroški ekipi, odbojkarji Fužinarja Metala in odbojkarice Prevalj, uvrščeni na predzadnje - 9. mesto. Ekipi imata minimalne možnosti, da se v končnici prvenstva, ki se je začela 6. marca, obdržita v elitnih državnih ligah. Konkurenčne ekipe so se namreč po točkah precej oddaljile od Ravenčanov in Prevaljčank. V drugem delu prvenstva je bila bera odbojkarjev Fužinarja podobno skromna kot jeseni. Dosegli so le zmago v tekmi z Olimpijo in osvojili točko v tekmi z Blejci. Prevaljčanke so »spomladi« doma premagale ekipi Ptuja in Formisa Rogoze. Ob koncu februarja je v Kamniku potekal finalni turnir moških ekip za pokal OZS. Odbojkarji Fužinarja Metala, ki so se na zaključni turnir uvrstili po zmagi v četrtfinalu nad LIP Bled, so polfinalno tekmo z odbojkarji Calcita Kamnika izgubili s 3 : 0. V drugi polfinalni tekmi so branilci naslova pokalnih prvakov odbojkarji Salonita premagali Stavbar Maribor. Pokal so si tretjič zapored in sedmič v samostojni Sloveniji priigrali odbojkarji Salonita Anhovo, ki so v finalu s 3 : 2 ugnali Kamničane. NAMIZNI TENIS Takšen kot na Jaklovem memorialu v Zalogu pri Ljubljani 8. februarja, ko je med kadetinjami zmagala Manca Fajmut pred Ivano Zera in Polono Župane (vse Fužinar ID), je bil vrstni red tudi čez štirinajst dni, na turnirju TOP 12 za kadetinje na Ravnah. Fajmutova se izkazala tudi 28. februarja na prvenstvu severovzhodne regije za mladince in mladinke v Velenju. Osvojila je 1. mesto med posameznicami pred klubsko soigralko Ivano Zera, medtem ko je med mladinci zmagal Tomaž Roudi iz Murske Sobote. Med dvojicami so se do polfinala prebile kar tri igralke ravenskega kluba. Na 3. do 4. mesto so se uvrstile Zala Šetina v paru s Katjo Tomažič iz kluba Marenberg ter Fajmutova in Zera. Igralec Fužinarja Jernej Ošlovnik je na prvenstvu severovzhodne regije na Muti, v konkurenci kadetov posamezno, osvojil 2. mesto. Drugi je bil tudi v paru s klubskim tovarišem Deličem. ALPSKO SMUČANJE Alpski smučarski klub Fužinar je skupaj z Zvezo športnih društev Ravne izpeljal na smučišču Poseka dva FIS slaloma za moške. Na tekmovanju, ki je potekalo 21. in 22. februarja, se je zbralo prvi dan 102 in drugi dan 107 smučarjev iz 13 držav. V odsotnosti naših najboljših alpincev sta zmagala češka smučarja, na prvi tekmi Ondrej Bank in na drugi Petr Zahrobsky. Od slovenskih tekmovalcev sta bila najboljša Tržičan Matija Grašič (2.) in Kranjskogorčan Andrej Šporn (3.). Od Korošcev je bil v soboto Vuzeničan Luka Zajc 20., v nedeljo pa Črnjan Matic Pajnik 13. % Proga za smučarski tek na Poljani nudi obilo užitkov. Četrta tekma cicibanov v super veleslalomu za pokal vzhodne regije Slovenije je bila na smučišču na avstrijski strani Pece. Uvrstitve smučarskih upov Fužinarja: dečki: 2. Jure Fesel, 4. Jaša Čebulj, 8. Jan Polajner, 11. Jaka Mori in 14. Dorjan Plevnik. Med deklicami je Tina Gradišnik osvojila 18. mesto. Na Poseki je bila veleslalomska tekma za pokal »Koroški hlebček«. Uvrstitve tekmovalcev in tekmovalk Fužinarja: letniki 97 in mlajši - dekleta: 1. Katja Vrhnjak, 2. Mija Čebulj, 3. Maša Pori; dečki: 1. Luka Kert, 2. Rok Lačen, 3. Andraž Podstenšek; letniki 95-96 (dekleta): 3. Urška Kiselak; letniki 93-94 (dečki): 1. Jure Fesel, 2. Jaša Čebulj, 3. Jan Polajner. PLAVANJE V februarju so plavalci in plavalke Fužinarja nastopali v sklopu slovenske reprezentance dečkov in deklic na mitingu v italijanskem Viareggu. Med množico udeležencev iz 89 klubov so se v finale prebili: Anja Novak, kije bila šesta na 100 m hrbtno in sedma na 100 m prsno. Tjaša Erjavec je osvojila 2. mesto na 100 m prosto, Kaja Sonjak si je priplavala 3. mesto v delfinu, Aron Florvath pa je bil šesti v prostem slogu. Z zimskega državnega prvenstva za dečke in deklice, kije sredi februarja potekalo v Kranju, so se zmagovito vrnili mladi plavalci in plavalke Fužinarja. Osvojili so ekipni naslov državnih prvakov, med 204 tekmovalci iz 18 klubov, in to pri dečkih letniki 90 in 91 ter pri deklicah letnice 92 in 93. Drugi so bili plavalci Merita Triglava Kranj in tretji Branika Maribor. Poleg naslova ekipnega prvaka Slovenije so varovanci trenerjev Matije Medveška in Gorazda Podržavnika osvojili še kopico posamičnih naslovov. Pri fantih so točke za ravenski klub osvajali: Kačič, Pori, Horvath in Paradiž ter pri dekletih: Sonjakova, Novakova, Studenčnikova, Škratkova in Erjavčeva. ATLETIKA Na absolutnem mladinskem prvenstvu v Celju je Nika Dolar (KAK Ravne) osvojila naslov državne prvakinje v troskoku z rezultatom 11,96 m. Teden dni pozneje je na dvoranskem prvenstvu Slovenije v Šempetru pri Novi Gorici osvojila še 3. mesto v troskoku v konkurenci članic. ŠAH Drugi turnir odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu za leto 2004 je bil v Slovenj Gradcu, kjer se je zbralo 28 igralcev. Zmagal je Vlado Turičnik s šestimi točkami. S pol točke zaostanka sta bila drugi Marko Vrečič in tretji Danilo Peruš (vsi Fužinar Hapro). ŠPORTNIKI OBČINE RAVNE Za najboljšega športnika občine Ravne za minulo leto 2003 je bil izbran tekač na dolge proge Pavel Pori, član KAK Ravne. Na prvenstvu Slovenije v Novi Gorici je lani osvojil naslov članskega državnega prvaka v tekih na 5000 in 3000 metrov. Med dekleti lovorika najboljše pripada športni plezalki Katji Planinc, članici Alpinističnega kluba Ravne in državne mladinske reprezentance. V skupnem seštevku vseh nastopov je Katja osvojila 3. mesto v kategoriji kadetinj na lanskem državnem prvenstvu v težavnostnem plezanju. Na mladinskem svetovnem prvenstvu si je priplezala 25. mesto, v evropskem mladinskem pokalu pa 10. mesto. Za najboljšo ekipo so bili že osmič zapored izbrani odbojkarji Fužinarja Metala, ki so v sezoni 2002/03 osvojili 4. mesto v najvišji državni ligi. Ivo Mlakar Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo, Stroji, d. o. o., Stanko Mravljak, Jaroš Kodrun in Eko-Ekoinženiring. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 8223 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. ZAHVALE Srce človeško - sveta stvar, ne šali z njim se mi nikdar, v njem pekel naš je in naš raj, se srcem našim ne igraj! En sončen soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en črn oblak, en nočni mraz — in strt je cvet na večni čas. (Simon Gregorčič) Ob boleči izgubi našega dragega Marjana Pajenka se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Hvala vsem, ki ste v času bolezni pomagali naši mami Mariji Brežnik. Posebna zahvala sodelavcem Jeklovleka in Kovanih valjev, kakor vsem ostalim, ki ste darovali v mamim spomin in jo spremili na zadnji poti. Otroci z družinami Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Adolfa Kaca se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem adjustaže in valjarne gredic ter Šerpe in vsem znancem, ki ste nam karkoli pomagali. Hvala komunalni službi Log, gospodu kaplanu in ravenski godbi. Vsi njegovi ZAHVALA Ob požaru, ki je zajel našo hišo, se. iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so takoj požrtvovalno priskočili na pomoč, ter gasilcem PGD Kotlje, ki so hitro in učinkovito posredovali ter preprečili večjo škodo. Družina iz Kotelj EMIL URŠIČ 1952-2004 Ni prav, daje Emil odšel od nas. Ni še končal vsega dela v tovarni, njegova delovna miza je polna nedokončanih del. Tudi ni prav, da je njegovo življenjsko pot prekinilo ravno delo, ki ga je tako cenil. Toda usoda je neizprosna, gorje udari vedno tam, kjer najmanj pričakujemo, in vedno tam, kjer so potem rane najbolj globoke. Še vedno ne moremo verjeti, da je res, kar se je zgodilo. Kako je mogoče, da lahko en sam udarec hladnega železa prekine življenje, ki je bilo tako močno in tako bogato v dejanjih. Sprašujemo se, ali bi lahko preprečili to tragedijo in kaj vse bi morali storiti prej. Na koncu smo nemočni ob kruti resnici, da je to usoda. Ema, kot smo Emila klicali v tovarni, je bil po naravi tih in marljiv. Ni želel biti opazen; veliko več mu je pomenilo, če je delo, ki mu je bilo zaupano, opravil dosledno. Veljal je za zelo vestnega delavca in dobrega prijatelja. S podjetjem je bil zlit - v dobrem in slabem. Kadar so bile težave, gaje skrbelo, večkrat je povprašal, ali bomo zmogli in ali bomo preživeli. Ni bil eden tistih, ki jim zaposlitev pomeni le preživetje. Služba mu je pomenila veliko več, predan je bil strojegradnji na Ravnah, ki ji je bil zvest celotno delovno dobo. Izučil se je za strojnega ključavničarja, pozneje pa je končal še delovodsko šolo. Leta 1971 se je zaposlil v Strojnem remontu, nazadnje pa je bil zaposlen v podjetju Stroji kot strokovni delavec. Emilu so bili pomembni tudi naši medsebojni odnosi. Ni mu bilo vseeno, če se je komu zgodila krivica. Zato tudi ni naključje, da je bil od leta 1998 sindikalni zaupnik in član izvršnega odbora SKEI. Pred dvema mesecema je bil izvoljen za predsednika podružnice v Strojih. Tudi pri tem delu je bil korekten, boril se je za poštene medsebojne odnose, predvsem pa je cenil dobro in pošteno delo. Emila bomo pogrešali vsi, najbolj seveda njegova družina, pa tudi sodelavci, saj smo skorajda pol življenja preživeli skupaj. Žalostni smo, ker mu ne moremo vrniti tega, kar mu je kruta usoda vzela za vedno. Misel na listku na njegovem delovnem mestu nas je pretresla: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dd livljenje za svoje prijatelje. Ženi Marjani, hčerkama Katji in Anji ter ostalim sorodnikom in prijateljem izrekamo sodelavci iskreno sožalje. J. P. KADROVSKA GIBANJA V JANUARJU Konec januarja 2003 je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 1.379 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 1. 2004 zaposlenih 1.012 oseb. Ta skupina je zdaj bistveno večja, saj v njo prištevamo tudi zaposlene v Kovanih valjih, Strojih in Opremi - torej v družbah, ki so bile prodane konec lanskega leta. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 962 ŠERPA 121 STO 3 NOŽI 182 ZIP CENTER 111 PETROL ENERGETIKA 132 RAVNE 93 ŠTORE 39 STYRIA VZMETI 131 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 6 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 45 SISTEMSKA TEHNIKA 309 STROJI 128 KOVANI VALJI 77 OPREMA 124 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Januarja so bila v železarskih družbah sklenjena 3 delovna razmerja, vsa za določen čas: 2 v ZIP centru in 1 v Šerpi. V drugih družbah je do sprememb prišlo le v Strojih (kjer imajo 3 nove sodelavce, od tega 2 za določen čas in 1 za nedoločen čas) in Sistemski tehniki (1 interesentu so omogočili delo za določen čas) ter Eurestu (za tri mesece so zaposlili 1 delavca). Prekinitve delovnega razmerja Januarja je bilo v železarskih družbah prekinjeno 1 delovno razmerje, in sicer sporazumno v Šerpi. V drugih družbah je do sprememb prišlo v Strojih (2 sodelavcema je poteklo delovno razmerje za določen čas), v Kovanih valjih (zabeležili so 1 sporazumno prekinitev) in v Sistemski tehniki (1 delavec je umrl). Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 99 Nagradna križanka št 98 - rešitev vodoravno: PADALA ATLAS, RVANJE, GRAPA, ESIT, RP, OTON, STAN, LOSOS, TR, AORIST, TA OAS, RITA NOS, Pl ASKEV, BALI, NO. MATIČAR, OPARNICA AGA LINE. ERA RK, ETIKA EBNER, TETANUS, BICA OKARINA AKO. Žreb je j)dločil, da nagrade prejmejo: DUŠAN LUKANČIČ, Javornik 45, Ravne na Kor.; MIRO MORI, Podklanc 11, Dravograd; MARJAN ABRAHAM, Cečovje 40 B, Ravne na Kor. Čestitamo! Nagradna križanka št. 99: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 31.3. 2004 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. 25. MAREC SLOV. PIANIST DIVJA MAČKA RADIJ. NAPOVE- DOVAL. BAŠ FILM. IGRALKA DEREK ALOTRO- PNA OBLIKA KISIKA POPUST PRI PRODAJI IF LASTNO- ST MODRE- GA RUSKA REKA PREDSTA- VNIK NAJBOLJ RAZVITIH SESALCEV RIBIŠKA MREŽA MESTO OB DRAVI PASMA PSA PRED- LOG ZASTRUPITEV S KISLINO PREDNJI DEL GLAVE SREDO- ZEMSKA RASTLINA REKA V VOJVODINI BRECELJ PERZIJS. BOG TEME KRAJ PRI OPATIJI • • i i DEL KOVANCA ELENA BOVINA DRAGO IVANC KRIŽANKA ČRKOV- NICA EGIPČ BOGINJA NEBA A A OBDELA- NO POLJE IKO VARNOSTNIK NA JAVNI PRIREDITVI R FORMOZA MOŠKI SUKNJIČ V VZHOD (ANGL.) BOLEZEN OČESNE ŠARE- NICE I ZAČE- TEK GORE- NJA E 15. IN 21. ČRKA BABICA, BICA M GERMAN- SKI OREL R IVO ANDRIČ VIOLINIS- TKA VANESA STARI KONTI- NENT POLTE- MA M A MESTO PRI POREČU NAPAD GRŠKI BOG RADIJ Z ORIENTALSKI PRAŠEK ZA LASE A DRŽAVNI URADNIK ŽABJA NOGA N EL.ENOTA ZA MOČ KRAJ POD FRUŠKO GORO MALA KRAVICA, TELIČEK E ITALIJAN. NAFTNI KONCERN ZVEZDA V ORLU BARIJ RIMSKI CESAR LUKRE- CIJ NAPLA- ČILO, NADAV DRAGO EMERŠIČ DELI PRSNEGA KOŠA KAZALNI ZAIMEK E TRAVNIK OB POTOKU RADON MOSTIČ ROTOVŽ N PREBI- VALEC KROPE MOČNATA JED, CVEKI I GLAVNO MESTO TURČIJE Trem reševalcem križanke, ki jih bo izbral žreb, bodo v družbi IKD, d. o. o. ponudili možnost izdelave dvojnika treh ključev (cilindričnih ali "navadnih" avtomobilskih). IME IN PRIIMEK:........................................................................ PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:...................................................