Letošnje prvomajsko srečanje naših občanov in delovnih ljudi na Šmiglovi zidanici je privabilo več tisoč obiskovalcev. Med gosti smo opazili tudi predsednika CK ZKS Andreja Marinca. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference SZDL Žalec Janez Meglič, za kulturni program pa so poskrbeli člani Svobode Prebold. V lepem dnevu se je razvilo ljudsko veselje, skratka, takšnega tovariškega srečanja udeleženci zlepa ne pomnijo. Celje - skladišče D-Per III 5/1982 ■Ìli COBISS 000000000000000000000000000000000000000 „Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec. J I 0 % * 0 0 0 0 w Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka. 0 Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci Ježovnik., Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristjan Markovič, Franc Izlakar, Irena Terglav, Cveta Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar. Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana Naklada: 10.500 izvodov Maj - mesec mladosti Smo v mesecu maju mesecu mladosti, najlepšem mesecu v letu. Narava sc je prebudila in tudi iz nas v teh čudovitih dneh vre mladostna energija in veselje. V maju. ki je en sam cvet. se prebudi naša domišljija, prebudijo se naše sanje. To so sanje, ki jih ni mogoče prespati, saj sanjamo z odprtimi očmi. Sanjamo o lepoti, ljubezni, o naši prihodnosti. Sanj in domišljije nam nikoli ne zmanjka. Naj bo še tako slab dan, mi iz njega naredimo veselega, vdamo se svojemu mladostnemu razpoloženju in smo prepričani, da je bil dan lep. To nam daje voljo in moč, da uspešne) prehodimo ali obhodimo zapreke, ki se nam postavljajo na pot. Mnogo lažje nam je, če hodimo po tej poti, ki je polna nihanj, množično in složno. Tako kot so to delali in doživljali naši predniki v času pomanjkanja in vojn. Spomnimo sc naših očetov in mater, ki so nam priborili svobodo in potem s skupnimi močmi obnovili porušeno domovino. Rasle so to- ' varne, šole, gradile so sc ceste in proge. Rasli pa so tudi žulji, krvavi žulji mladine, ki je s pesmijo, nasmehom in z'neustavljivo močjo gradila in obnavljala domovino. Danes mi, njihovi otroci, nadaljujemo to, kar so delali naši starši. Še so področja brez vodovoda, potrebna dobrih trdnih■ cest. Sedaj smo mi na vrsti, da pomagamo tem področjem iz zaostalosti in odtrganosti od mestnih središč, da jih soočimo z naprednejšim svetom in neustavljivim razvojem znanosti in tehnike. Naši starši so hodili za Titom, mi hodimo po Titovi poti, zato ker je Tito naša mladost, svoboda in prihodnost. To bo ostal za vse narode naše domovine in za vse narode celega sveta. Kaj- ' ti tudi mladina po svetu je polna svetlega zanosa po lepšem, boljšem svetu, z ureditvijo, ki bo pravična za vse, prav za vse človeštvo in ne samo za nas, ki smo r Titova mladina. V maju je naš praznik dan mladostih mesec ko mladi iz vse Jugoslavije nosimo štafeto mladosti simbol miru. bratstva in enotnosti, izraz naše ljubezni do tovariša Tita. Lep je mesec maj, žal nam je, ko odhaja, toda potolaženi smo, ker se vsako leto zopet vrača, ravno takšen kot prejšnja leta, toda vedno . nov, poln hrepenjenja in pričakovanj. . . IRENA TERGLAV VI. srečanje mladih zadružnikov ha Vranskem Mravljišče malčkov za dan mladosti Že drugič zapovrstjo so malčki iz vzgojno varstvenih zavodov občine Žalec navdušili številno občinstvo s ’ prikazom svojega življenja in dela na stadionu v Žalcu. Razigrani in živahni so s tovarišicami nestrpno pričakovali začetek nastopa, se ozirali za svojimi starši, nato pa ob zvokih mladinskega pihalnega oikestra ponosno zakorakali na stadion. Kako razvejana je telesno kulturna dejavnost, smo lahko videli ob spremljanju povorke in programa. Organizatoiju gre vse priznanje za uspešno izvedeno manifestacijo, kakršno si še želimo. Tudi nastopajočim izrekamo priznanje in zahvalo za ta prijeten dogodek ob dnevu mladosti. Tudi v naši občini so štafeto mladosti spremljale zastave, cvetje in sonca v očeh. Roke, ki so jo oklenile, so bile kot ščit bratstva in enotnosti. Pesem, ki je privrela iz srca, je bila topla dobrodošlica željam, ki jih je štafeta prinašala s sabo. Zlila seje v pozdrav mladosti, v zaobljubo bratstva in enotnosti, izpela se je v srčno zdravico TITOV! Jugoslaviji. Tak je bil pogled na nastopajoče malčke na stadionu Republiška konferenca ZSMS in Zadružna zveza Slovenije pripravljata VI. srečanje mladih zadružnikov Slovenije, ki bo 24. in 25. julija na Vranskem. V priprave so vključeni dejavniki iz občine in krajevne skupnosti Vransko. Preko 300 mladih-zadružnikov 'iz vse Slovenije, zamejstva in pobratenih občin se bo srečalo s svojimi vrstniki iz žalske občine. Program srečanja bo zelo pester in zanimiv. Dekleta se bodo pomerila v kuhanju kmečkih jedi, fantje pa v košnji s koso in z drugimi kmečkimi opravili. Za okroglo mizo bodo razpravljali o nekaterih problemih kmetijstva, ki še posebej prizadevajo mlade. Pripravili bodo razstavo" kmetijske mehanizacije in gospodinjske opreme. Turistično društvo pa bo poskrbelo, da bo srečanje tudi zabavno. š w ! I Dobrodošli pionirji - I gasilci no sodeluje 1793 članov. 1 I c0000000000000000000000000000000000000000m 30. maja bo na žalskem stadionu potekalo 15. srečanje slovenskih in hrvaških pioniqev — gasilcev. Takšna oblika sodelovanja je postala med mladimi gasilci že kar tradicionalna. Prvo srečanje je bilo organizirano leta 1976 na Planini pri Sevnici, od takrat pa se vsako leto ponovno zberejo v enem izmed slovenskih ali hrvaških krajev. Letošnja tekmovanja bodo potekala v naši občini, s čimer bodo mladi proslavili štiridesetletnico Zveze pioniqev Jugoslavije, devetdesetletnico Titovega rojstva in 800-letnico Žalca. Pokroviteljstvo sta prevzela skupščina občine in Tekstilna tovarna Juteks. Ni zgolj slučaj, da so organizatori letošnjega tekmovanja žalski gasilci. To je hkra- ■ % ti priznanje za njihovo delo % in trud v preteklih desetletjih. Žalsko gasilstvo namreč sodi med začetnike sloven- £ skega gasilstva, prvi začetki 4 te humane in človekoljubne % dejavnosti pa segajo že v leto 1881. Danes šteje občindca # gasilska zveza 36 teritorial- J nih in 6 industrijskih gasil- # skih društev, v katerih aktiv- J vajo na Občinski gasilski £ zvezi popestriti s prijatelj- ^ skimi srečanji in kulturnim ^ programom. Prireditev je po- é novni dokaz bratskih in pri- £ jateljskih vezi med mladimi j» iz dveh sosednjih republik. J Vsem pionirjem gasilcem pa J želimo, da bi trenutke v naši ^ sredini kar najlepše preživeli. J IRENA JELEN ? .4 5 Tudi v letu 1982 5 5 bitka 5 za stabilizacijo S i ! * s * * * * * * 5 * I Doseženi rezultati po prvih treh mesecih letošnjega leta na področju gospodarstva v naši občini zgovorno potijujejo, da stabilizacijska prizadevanja nikakor niso in ne morejo biti kratkoročnega značaja. Le prizadevanja in rezultati daljšega, večletnega obdobja lahko zagotavljajo kvalitetne in pomembne uspehe uveljavljanja stabilizacijskih ciljev in nalog. Ob tem, ko smo na začetku letošnjega leta ugotavljali izredno pomembne rezultate našega gospodarstva, dosežene v letu 1981, ki zlasti po produktivnosti dela uvrščajo žalsko gospodarstvo v sam vrh slovenskega gospodarstva, smo hkrati poudarjali, da so doseženi uspehi solidna osnova nadaljnjega razvoja, ki nas nikakor ne sme uspavati, ampak moramo v letošnjem in nadaljnjih letih z vso resnostjo in odgovornostjo nadaljevati politiko stabilizacije. Stanje po prvih treh mesecih letošnjega leta kaže, da se je v marsikateri organizaciji združenega dela v obdobju nekaj mesecev precej spremenilo. Opozarja nas, da nobenem primeru ni časa za lagodno gospodarjenje ali malodušje. Že lani je bilo tudi velikokrat poudaijeno, da bosta gospodarski in družbeni razvoj v letu 1982 terjala od nas še več naporov in prizadevanj, da se bodo pogoji gospodarjenja še zaostrili. Stanje na tujih tržiščih, inflacijska gibanja v svetovnem gospodarstvu^ energetska kriza in ukrepi s področja izvajanja ekonomske ' stabilizacije v jugoslovanskem gospodarstvu terjajo • od vseh nas poglobljene napore, več vloženega dela, znanja, sodobno organizacijo dela in sodobno tehnologijo, Poslovanje z izgubo ali na meji rentabilnosti v več kot 30 organizacijah združenega dela naše občine po prvih treh mesecih letošnjega leta ne pomeni, da bi morali na stanje gledati pesimistično. Brez dvoma pa takšni rezultati pomenijo resno opozorilo, da je potrebno v vseh teh organizacijah temeljito oceniti vzroke in sprejeti ustrezne ukrepe za čim hitrejše izboljšanje gospodarstva. V posameznih organizacijah je izguba ali gospodaijenje na meji rentabilnosti posledica sezonskega gospodarjenja ali neplačane realizacije kar seveda pomeni, da je potrebno prihodnje mesece temeljito izkoristiti' za izboljšanje stanja- Prizadevanja za večji osebni dohodek pomenijo predvsem bitko za večjo produktivnost. Le pravilen odnos do dela in le vloženo delo lahko ob dobro zastavljenem proizvodnem programu, dobra organizacija dela in ustrezna tehnologija ter upoštevanje tržnih razmer dajo ustrezne rezultate. Ob tem pa, ko ocenjujemo vzroke slabega gospodarenja v marsikateri naši delovni organizaciji, lahko poleg notranjih slabosti ugotovimo tudi določene zunanje vplive, ki niso odraz njihovih razmer, ampak predvsem odraz administrativnih ukrepov od zunaj, ki v posameznih primerih, kljub prizadevanjem delavcev, pomembno ali celo odločilno vplivajo na njihov dohodek. Menimo, da moramo takšno administrativno ukrepanje, ki ni logično, in ki pomeni odmik od ustreznih kvalitetnih sistemskih rešitev, odklanjati, ob tem pa krepiti samoupravne odločitve, ki bodo vodile k dolgoročnim in pravočasnim rešitvam. JOŽE JAN ! * * S S i * + i s * * $ * * * 1 1 ■ Volilna skupščina v Žalcu • V zadnjih aprilskih dne]i je bila v domu SLO skupščina občinske organizacije žalskih sindikatov. Vabilu so se poleg ^delegatov osnovnih organizacij odzvali tudi predstavniki republiškega in medobčinskega sveta Zveze sindikatov, občinske skupščine in izvršnega sveta tar člani družbenopolitičnih organizacij. Osrednji točki letošnje skupščine sta bili namenjeni ocenjevanju dela v preteklem obdobju in sprejemu programskih usmeritev v naslednjih mesecih. Po najnovejšem sindikalnem zapisu je v žalski občini zaposlenih okrog 11829 delavcev, od tega je 11632 članov zveze sindikatov, ki so organizirani v 109 osnovnih organizacijah. Žal je med njimi premalo mladih. To velja še zlasti pri prevzemanju najbolj odgovornih nalog v sindikalnih organizacijah, kjer je njihov vpliv in delovanje najmanj čutiti. Ko so člani skupščine ocenjevali svoje delo v minulem štiriletnem obdobju, so menili, da so občinski svet in njegovi or- Kako smo gospodarili prvo trimesečje letošnjega leta Podatki iz periodičnih obračunov organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine Žalec v prvem trimesečju letošnjega leta kažejo precejšnje odstopanje od načrtovanih rezultatov. Realna rast gospodarstva je zaradi stalnega povečanja cen nižja od planiranega in ocenjujemo, da je bila dosežena v višini 1 do 2 odstotka. Dosežena stopnja realne rasti dohodka je zato nižja, kot smo si ja začrtali v resoluciji o izvajanju srednjeročnega 9 plana v letu 1982. Za letošnje leto smo narpreč predvideli 3 do 4 odstotno realno rast oz. 24 odstotno nominalno povečanje dohodka in družbenega proizvoda. Odstopanje od pričakovanih rezultatov je v precejšnji meri posledica težav in slabih pogojev gospodarjenja v lanskem letu. Tu mislimo predvsem na slabo osjprbo z repromateria-lom, surovinami, energijo in hitro rast cen ; vse to pa se je letos še zaostrilo. % V strukturi celotnega prihodka in porabljenih sredstev je prišlo do neugodnega premika. Porabljena sredstva so namreč presegla rast celotnega prihodka za 2 odstotka, kar je povzročilo nižjo rast dohodka. Dohodek je bil realiziran v višini 1.252 milj. dinarjev in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 18 odstotkov. Precej neugodna je tudi delitev čistega dohodka. Kljub zahtevam po relativnem zaostajanju sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka se je delež čistega dohodka za bruto osebne dohodke bistveno povečal. Zaradi tega so se sredstva za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela lahko povečala samo za 8 odstotkov. Najvišjo stopnjo rasti so do-^gla »sredstva amortizacije, zaradi česar so se sredstva za reprodukcijo povečala za 11 odstotkov. Nezadovoljstvo v prvih treh mesecih nam povzroča akumulacija, ki se je zmanjšala za 7 odstotkov. Prvo trimesečje je z negativnim finančnim rezultatom zaključilo kar 13 temeljnih organizacij, njihova izguba znaša 35.842.798,92 din in je v primerjavi z. lanskim obdobjem po-rastla za 426 odstotkov. Vzrokov za nastalo izgubo je prav gotovo več, glavna razloga pa sta neplačana realizacija in pa dejstvo, da gre skoraj v vseh primerih za temeljne organizacije, ki imajo sezonsko pogojeno dejavnost. Prav zaradi tega je izguba v prvem trimesečju razumljiva. Bolj je zaskrbljujoč podatek, da narašča število temeljnih organizacij, ki poslujejo nerentabilno ali pa na meji rentabilnosti. V žalski občini imamo 30 takšnih primerov. Vsi podatki 'kažejo tudi na potrebo po tem, da se poveča delež industrije v strukturi doseženega dohodka. Lani je le-ta znašal 84,2 odstotka, letos pa je padel na 80,55 odstotkov. V ekonomskih odnosih s tujino ugotavljamo določene spremembe. Pozitivno je dejstvo, da se je izvoz povečal za dobrih 26 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, čeprav opažamo manjši izvoz, na konvertibilna področja. Nasprotno pa se je uvoz. zmanjšal za 54 odstotkov, nekoliko manj se usmerjamo na zahodno tržišče in povečujemo delež nekonvertibilnega področja. FRANCI VOUK bi smele več ponavljati. Npr. na volitvah se je sindikat ukvarjal predvsem s tehničnimi nalogami, zaradi česar so motala stopiti v ozadje vsebinska in organizacijska vprašanja. Precej besed je bilo izrečenih tudi na račun slabega povezovanja z V imenu republiškega sveta zveze sindikatov je spregovoril Srečko Mlinarič Gostje na volilni konferenci gani skoraj v celoti izpolnili tisto, kar so obljubili pred štirimi leti. Hkrati so opozorili na nekatere pomanjkljivosti in napake, ki pa se v prihodnje ne Naši zdomci v Salzburgu Naši delavci, začasno zaposleni v tujini, ki se združujejo v društvu Oton Župančič v Salzburgu, so se ponovno sestali na letni skupščini. Ocenili so enoletno delo, uspehe in analizirali težave. Ob tej priliki- so najprizadevnej-šim podelili lična priznanja, med 'njimi tudi Občinski konferenci SZDL Žalec — za sodelovanje in pomoč. Priznanje pa je tako od društva kot od naše skupnosti prejel tov. Novak Brkovič, generalni konzul SFRJ v Salzburgu, ki letos zaključuje svoj mandat in je ves čas uspešno sodeloval v društvu kot aktiven član. Ob tej priliki je uradno sprejel našo delegacijo. Skupščino so povezali s proslavitvijo dneva OF in praznika dela. V zabavnem delu je sodeloval ansambel Savinjski!) sedem. OŠ Peter Šprajc Jur Žalec, VVZ Janko Herman Žalec in občinska kulturna skupnost Žalec pa so poskrbeli za spominska darila društvu in .otrokom, ki obiskujejo slovensko solo. JANEZ M.EGLIČ obrtniki. V dosedanjih aktivnostih v sindikatu-skorajda ni bilo čutiti prisotnosti obrtnikov in delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju. Pričakujemo, da bo na tem področju kmalu prišlo do sprememb. V teh dneh namreč v tečejo priprave za ustanovitev regijskega sklada za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, kar naj bi tudi vzpostavilo tesnejše stike s sindikalnimi delavci. V prìhodnjém obdobju se bodo tudi žalski sindikati vključili v priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Poleg tega pa jih čaka vrsta nalog s področja uresničevanja ekonomske stabilizacije, uresničevanja zastavljenih planov, uveljavljanja socialne politike in drugje. Ob koncu so člani skupščine razrešili dosedanje člane občinskega sveta Zveze sindikatov in nadzornega odbora, na njihovo mesto pa izvolili nove predstavnike. 1. JELEN Kaj si obetajo od združitve Ferralita z Agrosom „Vse kaže, da bo v kratkem prišlo do združitve Ferralita Žalec s SOZD Agros. Kaj so pokazale dosedanje razprave in kaj si obetate od združitve? “ smo pobarali direktorja Ferralita, dipl. ing. Antona Savoignanija. „Samoupravni sporazum o združitvi Ferralita s SOZD Agros smo skrbno pretehtali na dosedanjih razpravah. V prihodnjih dneh se boino na referendumu dokončno odločili glede napovedane združitve. Pri tem je značilno, da so se v SOZD Agros doslej združevale zgolj organizacije, ki proizvajajo kmetijsko mehanizacijo, kar pa ni rimer za našo delovno organizacijo, ki ima raznolikejšo proizvodnjo. Res pa je, da je Ferralit že doslej sodeloval s članicami Agrosa in tako bomo to sodelovanje v novih pogojih le še poglabljali in razširjali. V Ferralitu smo si že pridobili izkušnje v izdelovanju črpalk, transportnih naprav in drugih izdelkov. Korist združitve vidimo v tesnejšem povezovanju v reprodukcijsko celoto. Vsi vemo, da je proizvodnja hrane ena osrednjih nalog, zato bo združitev nedvomno korak naprej k boljši preskrbi kmetijstva s kvalitetno mehanizacijo. Združeni pa bomo imeli tudi večje pogoje za nove naložbe.“ Tk. L. Novo vodstvo sindikatov Na volilni skupščini so-izvolili svet in 13 člansko predsedstvo v katerem so Jbže Cokan, Srečko1 Čater, Silva Grum, Ivan Jezernik, Matjan Lubej, Anton Rode, Marjan Tamše* Irena Zlobec, Heda Zupanc, ' Vera Žohar, Ivan Žohar, Karel Seibert in Branko Povše. « Novi predsednik Občim skega sveta Zveze sindikatov Povše Branko je Branko Povše iz Žalca, doslej je opravljal vrsto pomembnih družbenopolitičnih funkcij, nazadnje je bil sekretar sveta. Za sekretarja je bil izvoljen Karel Seibert iz Žalca. V Ferralitu je bil aktiven sindikalni delavec. Mojca Nahtigal bo tudi v naslednjem obdobju oprav- Seibert Karel ljala dolžnost sekretarja svetov pri Občinskem sindikalnem svetu. Polzela: Priznanja OF Na Polzeli so praznovanje OF in prvega maja obeležili na skupni proslavi pred spomenikom NOB. Osrednji govornik je bil Polde Ribič, kije poudaril pomen obeh praznikov, nato pa so podelili krajevna priznanja OF, ki so jih prejeli: Ferdinand Glavnik, Ivan Pencelj, Irena Terglav, Majda Cvikl, Društvo upokojencev Polzela in Dom oskrbovancev Polzela. Mladi so-pripravili bogat kulturni program. T. TAVČAR Priznanja Osvobodilne fronte Žalec je na slovesnosti podelila organizacijam in posameznikom. Občinska konferenca SZDL priznanja Osvobodilne fronte Prejeli so jih: Štefka Popit iz VVZ Janko Herman Žalec, Ivan Brišnik z Vranskega, Alojz Hrušovar iz Žalca, Henrik Krušnik iz Griž, Alojz Kotar iz Liboj, Vlado Skok iz Prebolda, osnovna organizacija ZSMS Vrbje, krajevna konferenca SZDL Šempeter in krajevna konferenca ZRVS Petrovče. f J S > Praznik KS Letuš: \ S ^ £ S Se vedno problemi z vodo S ? . * ! i ! ! * S * S s * * * 5 Prihodnji mesec bodo v Letušu praznovali krajevni praznik v spomin na 13. junij leta 1942, ko je večja skupina domačinov odšla v partizane. O tem, predvsem pa o delu, težavah in načrtih letuške krajevne skupnosti, smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Janezom Brinovcem. J/ Brinovec: „Tudi letos bomo v Letušu pripravili precej prireditev v počastitev našega praznika. Tako bomo pripravili sektorsko gasilsko tekmovanje, pohod na Čreto, koncert mešanega in mladinskega pevskega zbora iz Letuša in več drugih prireditev. Slovesnosti bomo zaključili s svečano sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.” — Kateri problemi vas trenutno najbolj tarejo? J. Brinovec:, „Predvsem bi rad povedal to, da imamo probleme z vodovodom le delno fešene. V stalni nevarnosti je cev od zajetja do rezervoarja, ki je napeljana po zraku. Ob večjem deževju se nivo Savinje dvigne in civilna zaščita mora dežurati, saj bi se lahko zgodilo, da bi ostal brez pitne vode cel Letuš, pa tudi okoliški kraji. Do krajevnega praznika moramo dokončno urediti tudi vodovod v zaselek Podgorje. Brez vode je' tudi zaselek Zelenjak. Ta problem bi morali rešiti v prihodnjem letu. Del sredstev je že zagotovljenih. Drug problem je elektrika. Ta še zlasti velja za zaselek Podgorje. DES rešuje ta problem že celih šest let. - Električna napetost je tako slaba, da obstanejo celo molzni stroji, hladilne skrinje ne morejo delati, ljudje pa ne morejo poslušati radia in gledati televizije.” — V kraju bi radi imeli tudi otroški vrtec? J. Brinovec: „Otroški vrtec je bil zajet že v programu prvega samoprispevka. V tem programu sta zanj rezervirana dva milijona dinarjev. Smotrno bi bilo, če bi sprostili stanovanje v osnovni šoli, ter v tistih prostorih uredili otroško varstvo. Preostali denar bi lahko namenili za gradnjo prizidka k osnovni šoli, kjer bi lahko bila telovadnica, ki bi služila potrebam šole in otroškega vrtca. Moram pa povedati, da je anketa pokazala, da med Tjudmi ni pravega zanimanja za otroško varstvo. Verjetno pa bi se ljudje zanj ogreli, če bi otroški vrtec pričel z delom.” — Kulturni dom menda ni bil ravno najbolj izkoriščen. Zakaj? J. Brinovec: „Rqs je/ Ko smo ob občinskem prazniku urejali ta dom, je zmanjkalo denarja za dimnike in zračnike, zato ga nismo mogli ogrevati. Sedaj smo ta problem rešili in v zadnjem času se je zvrstilo kar precej prireditev, ki so bile dobro obiskane. Razumljivo je, da v prejšnjih neogrevanih prostorih aktivnosti ni moglo biti, poleti pa tudi ni dovolj zanimanja za prireditve v dvoranah.” — Kakšni so problemi v zvezi s financiranjem krajevne skupnosti? J. Brinovec: „Denar dobimo iz naslova samoprispevka, znamo pa ga oplemenititi s prostovoljnim delom in prispevki. Težava je v tem, ker večina delavcev iz. Letuša dela v velenjskem Gorenju. Od tam pa ni nobenega denarja iz tako imenovane glavarine, tako da smo v Letušu prikrajšani za precejšnji del sredstev, ki bi jih nujno potrebovali za dela v krajevni skupnosti.” JANEZ VEDENIK * * * S š ! S ž S * I * * \ * \ 5 I ■0000000000000000000000000000000000000000■ Objestnežem bo treba stopiti na prste Sicer mirno stanovanjsko naselje je preparal oglušujoči hrup motorjev. Naj urnejši so se umaknili na pločnik, nekaj pa jih je obstalo kar na robu cestišča, kajti med tem je že švignila mimo njih kača v usnjene jopiče oblečenih voznikov na motornih kolesih. Mladi objestneži so tega popoldneva še nekajkrat vznemirili stanovalce, ki so seveda upravičeno godrnjali. Pa to ni bilo v Čikagu ali kje na DIVJEM ZAPADU, marveč v enem večjih naselij v Savinjski dolini. Ker se je tudi že zgodilo, da so takšni objestni vozniki ogrožali varnost pešcev na cestah, si storilci zaslužijo strožjo obravnavanje, pa tudi kazen. Pomeni, da bo treba storilcem, ki s svojim divjanjem povzročajo prevelik hrup pa tudi ogrožajo varnost na cestah, stopiti na prste. Da je mladinsko prestopništvo problem, ki ga je treba širše reševatj, opozarja tudi poročilo PM Žalec, v katerem je rečeno, da so v minulem obdobju obravnavali 46 mladoletnih oseb, ki so storile 34 kaznivih dejanj. Poleg tega so zabeležili 13 otrok, ki so povzročitelji kaznivih dejanj..Pri tem je Značilno, da se otroci odločijo za kaznivo dejanje največkrat le v skupini, ne pa posamezno. Seveda otroci niso, prišli pred sodnika za prekrške, marveč je PM nanje opozorila le skupnost socialnega skrbstva SO Žalec. Mladinskega prestopništva pa ne bomo zatrli, če bomo problem odlagali miličnikom, ne da bi tudi sami kaj storili, da bi preprečili pojave prestopništva. Tk. Iz tovarniških glasil Pred kratkim so ustanovili občinsko zvezo upokojencev in za njenega predsednika izvolili Konrada Pevca iz Žalca. Kako za borce NOV in invalide? V žalski občini živi po zadnjih podatkih 2.283 borcev NOV, katerim družba posveča vso skrb. Pri IS skupščine občine Žalec deluje posebna komisija, ki stalno spremlja položaj borcev in invalidov, ter j im tudi pomaga. V preteklem letu je bilo porabljenih za materialno varstvo borcev NOV, vojaških, vojnih in civilnih invalidov ter družinskih članov padlih borcev v NOV skupaj 25.371,551 dinarjev, od tega je bilo občinskih sredstev 9.196.244 dinarjev, republiških 6.620.601 din, zveznih pa 9.55.006 dinarjev. Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov v letu 1981 je znašal 3.849 din oziroma se je zvišal na 5.100 dinarjev ali za 32 odst. Stalne priznavalnine so bile zvišane v letu 1981 poprečno za 18 odsto., čeprav smo načrtovali zvišanje za 20 odstotkov. Do takšne realizacije je prišlo zaradi priznanja pravice do stalnih priznavalnin novim upravičencem. Dodatnih sredstev za ta namen pa ni bilo zaradi omejitve splošne porabe, ki tega ne dovoljuje. Tako najvišja stalna priznavalnina znaša 4.080 dinarjev, najnižja 765 dinarjev, poprečna stalna priznavalnina pa 1.733 dinarjev. Na podlagi družbenega dogovora o priznavalninah in občinskega odloka o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči borcev NOV in drugih vojn prejema po stanju 31. 12. 1981 stalno občinsko priznavalnino 432 borcev. To obliko pomoči prejemajo tisti borci, ki nimajo dovolj sredstev za normalno preživljanje. To so predvsem starejši kmetje-borci in drugi borci z nizkimi pokojninami. Višina stalne priznavalnine, kakor tudi cenzus dohodkov na družinskega člana, je mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga vsako leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na rob naj zapišemo, da je bilo v zadnjem obdobju s področja varstva borcev NOV in vojaških invalidov sprejetih več zakonov in drugih samoupravnih aktov, ki bistveno izboljšujejo socialno varnost borcev in invalidov. Počastili spomin na Andraške žrtve V počastitev dneva O E in praznika dela so preboldski jamarji pripravili svoj tradicionalni pohod. Tokrat jih je pot vodila po kraškem svetu andraške krajevne skupnosti. Pohodniki so krenili s Polzele, mimo Seneka do Tajne jame. Na poti so se udeleženci seznanjali s krasom in njegovimi pojavi, s katerimi ntf tem področju narava ni skoparila. Ob prijetnem kramljanju in ne preveč naporni poti so obujali spomine na čase NOB. Svoj korak so zaustavili ob spomeniku 32 žrtvam okupatorjevega teroija. Tu so pohodnike čakali mladinci iz Andraža in predstavniki borcev. Skupno so se poklonili spominu na žrtve in izvedli krajšo spominsko slovesnost. Zbranim je o borbi andraških partizanov spregovoril tovariš Pižorn. Po položitvi venca so pohodniki nadaljevali pot preko Dobriča, mimo Gore Oljke, nato pa so se spustili v dolino. Pohod so jamarji uspešno izvedli, škoda je le, da se ga ni udeležilo več pohodnikov, zlasti mladih iz mladinskih organizacij. -dar Pobratenje KS Šempeter in Bele vode Praznovanje praznika krajevne skupnosti Šempeter bo letos potekalo v znamenju podpisa listine pobratenja s krajevno skupnostjo Bele Vode iz pobratene občine Kruševac. Leta 1941 je bilo več ljudi.iz Šempetra izseljenih v vasi občine Kruševac in v spomin na to praznuje krajevna skupnost svoj praznik. Vezi med ljudmi so ostale trdne in sc prenašajo na sedanje rodove. Poleg srečanj ob organiziranju vlaka Bratstva in enotnosti se medsebojno večkrat obiskujejo. V listino pobratenja so zapisali, da bodo sodelovali na kulturnem in gospodarskem področju. Možnosti so precejšnje, še zlasti na področju kmetijstva, kjer je zanimanje za sodelovanje obojestransko. Kako potekajo priprave na praznovanje krajevnega praznika v Šempetru, smo se pogovarjali s Rudijem Zupancem, predsednikom krajevne konference ŠZDL, ki je do nedavnega opravljal to funkcijo. „Glede na to, da se je izteklo štiriletno mandatno obdobje, bomo ob tej priliki ocenili opravljeno delo. Poudariti je treba, da smo zastavljene naloge v glavnem uspešno realizirali, kljub temu, da smo se srečevali z mnogimi problemi, ki so Jbili odraz zaostrenih gospodarskih razmer. Žal pa nismo uspeli rešiti problema prometa skozi Šempeter. Uspešno pa poteka izgradnja vrtca in vodovoda v Kalah, odsek Grče -Loke. Na področju razvoja delegatskega sistema, delovanja društev in organizacij smo bili uspešni, dosedanje pozitivne izkušnje pa bo potrebno prenesti v novo mandatno obdobje. ' jk ČRNA MAČKA V informaciji o pomenu in programu sodelovanja TT Prebold z Zavodom za produktivnost dela v Ljubljani avtor članka Radi Hramec navaja, zakaj so se v njihovi delovni organizaciji odločili za pristop k pogodbi z omenjenim zavodom, ki naj bi opravil strokovno pomoč pri izboljšanju poslovanja z naslednjimi nalogami: sondažo, analizo stanja ter pripravo programa izboljšav poslovnega sistema. Stabilizacijski procesi in iz ' njih izhjajoči ostrejši pogoji gospodarenja teijajo v večjih delovnih organizacijah preveqa-nje stanja in možnosti s ciljem, da se sprostijo notranje rezerve, spoznajo in odstranijo kritična mesta, uredijo metode in tehnika ža racionalno delo, inovirajo programi in tehnologija dela, odstrani jalovo delo itd. Tekstilna tovarna je delovna organizacija s sorazmerno visoko stopnjo organiziranosti in tehnologije, čemur gre pripisati dokaj uspešno uresničevanje stabilizacijskih programov. Namen sodelovanja z zavodom pa je analizirati obstoječe stanje vseh stabilizacijsko pomembnih področij dela, uskladiti predloge morebitnih izboljšav in izdelati programe, kako le-te tudi uresničiti. LASTOVKA Del prostora so v tem .glasilu namenili problemski konferenci komunistov njihovih osnovnih organizacij, na kateri so obravnavali politično oceno aktivnosti članov pri izvedbi volitev in aktualno gospodarsko problematiko. Kritično je bila izpostavljena aktivnost komunistov v postopku evidentiranja, kandidiranja in volitev v samoupravne organe, vse premalo so aktivni tudi mladi v delovni o rganizaciji, pa tudi informiranje je bilo dokaj slabo. Uspešna je bila predvsem akcija sindikata, vendar pa komunisti z njimi niso vzpostavili stika, kot tudi ne z mladino. Komunisti te delovne organizacije tudi niso zadovoljni z odstotkom zastopanosti svojih članov v delavskem svetu in samoupravni delavski kontroli, zavedajo pa se, da bi morali analizo zastopanosti širše zastaviti. Kritično so ocenili tudi pripravo delegatskega gradiva, kije po njihovem osnova za dobro delo delegatov, zato jim bodo v tej smeri morali nuditi več pomoči. Ko so govorili o gospodarski situaciji, so sklenili, da bodo v največji možni meri izkoristili material, ki ga imajo na voljo, nadoknadili pa bodo tudi vse, kar so zamudili. Kritično so ocenili kvaliteto dela v odnosu na kvantiteto, saj v dirki za presego norm vse preveč pozabljajo nanjo. Konferenco so zaključili z željo, da vsa kritičnost ne bi zadremala do naslednje problemske konference in da ne bo ostalo le pri besedah. HMELJAR Med zanimivimi članki Hmezadovega glasila naj omenimo Mlečne tokove brez pregrad izpod peresa Zorana Kriterja. V njem piše, da letos prihaja do izraza vsa ekonomska, tržna in tehnološka povezanost proizvodnje mleka. Potrjuje se staro, dobro poznano pravilo, da visoke cene ne dajejo več mleka, da brez vlaganja v proizvodnjo ne moremo računati na stabilnost in dolgoročno perspektivo v tej dejavnosti kmetijstva. Ob vsem tem moramo proizvodnjo mleka gledati kot celovito verigo živinorejske proizvodnje, ki se prične na polju, konča pa na domačem ali inozemskem tržišču. Pomanjkanje ali slaba oskrbljenost z mlekom je občutna že od začetka leta. Povpraševanje je okrog, dvajset odstotkov večje od proizvodnje. Težko je odgovoriti na vprašanje, kaj je razlog zmanjšanja proizvodnje mleka. Med pomembnimi elementi je prav gotovo cena, ki ni le nizka, temveč redno zaostaja za glavnimi stroški proizvodnje. Največ problemov in motenj pa predstavlja koruza, katere visoko ceno težko prenaša tako meso kot mleko. Koruza je pomemben del živalske krme, njeno ceno pa dodatno obremenjujejo uvozne komponente, za nabavo katerih odvajamo drage devize. Proizvodnji mleka je potrebno posvetiti posebno pozornost, saj se kmetu glede na veljavne cene mesa in mleka bolj splača mleko prelivati v meso, ker tako ustvaija večji dohodek. Kmetje z mlekom hranijo teleta in prašiče, ker je to ceneje od živalske krme. Vse to kaže na potrebo po dohodkovnem povezovanju in skupnem vlaganju proizvajalcev, organizatorjev proizvodnje in predelovalne industrije. Večjo proizvodnjo bi omogočila tudi boljša povezanost poljedelcev in živinorejcev, kar je primer v Osiješkem kombinatu. Problematiko proizvodnje mleka bo potrebno reševati na širokih in dolgoročnih osnovah, to je z nabavo ustreznih pasem krav molznic in telet za pitanje, s proizvodnjo in uporabo kvalitetne krme, z izgradnjo sodobnih visokoproduktivnih mlečnih farm v družbenem sektoiju, povečanjem mlečnosti na osnovi novih tehnologij ter s prekinitvijo „zidanja cen , reorganizacijo agro-kompleksa in s spremembo odnosov v reproceloti proizvodnje mleka. OBVESTILA V zadnji številki SIP-ovih Obvestil objavljajo članek o nagradah za izume in izpopolnitve, ki pravi: Nekako molče in neslišno so šle mimo nas novice ò letošnjih Kidričevih nagradah, ki se podeljujejo za dosežke na področju raziskovalnega dela, izumov in izpopolnitev. Pa ni prav tako, še posebej ne, če je med njimi naš sodelavec Avgust Plaskan, ing. strojništva, ki je prejel omenjeno nagrado za tehnično izboljšavo. Nagrada je skupinska in so jo prejeli hkrati tudi delavci inštituta IEVT, ki je dobavil visokofrekvenčni generator. Potrebno je omeniti, da je to spodbuda, ki opozarja na naš raziskovalno razvojni potencial, ki ga mnogokrat premalo samozavestno in suvereno vgrajujemo v naše rešit ve, hkrati pa te rešitve preskromno ocenjujemo. Nismo več organizacija, ki išče rešitve zunaj svoje ograje, vedno bolj jih postajamo sposobni posredovati tudi navzven, Pripravila: V. C. Volilna konferenca ZRVS V prostorih družbenopolitičnih organizacij v Žalcu je bila pred dnevi volilna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin občine Žalec. Iz obsežnega poročila o delu za obdobje 1978-82, ki ga je podal predsednik Boris Arzenšek, ugotavljamo, da se je delo Zveze rezervnih vojaških starešin v preteklem štiriletr nem obdobju odvijalo na podlagi sklepov, sprejetih na peti redni skupščini ZRVS Žalec, po vsakoletnem programu dela občinske organizacije ter enotnem programu RK ZRVS. Rezrevni vojaški starešine so tvorno sodelovali na vseh področjih * družbenega razvoja, šc posebej pa na področju krepitve idejnopolitičnih osnov in uresničevanja zasnov ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Vseskozi so skrbeli za splošno vojaško izobraževanje ter kadrovsko in akcijsko krepitev organizacij ZRVS v krajevnih skupnostih- Ugotovili so, da bi kljub prizadevanjem lahko storili še več, in v tej»smeri so tudi postavili naloge za prihodnje obdobje. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za predsednika občinske konference ZRVS Žalec je bil izyoljen Karel Marinc. T. TAVČAR Pohod Travnik Ukradeni otroci Pred dnevi so planinci in borci iz Ljubnega ob Savinji organizirali že četrti pohod k Bolnici Celje. Med pohodniki je bilo največ mladih in odraslih planincev iz Spodnje Savinjske doline. Že četrtič so se napotili k osrednji bolnišnici IV. operativne cone „Celje“, ki jo je poleti 1944 zgradila skupina aktivistov pod vodstvom dr. Petra Držaja. Bolnišnica je stala na Tratnikovi parceli, zaraščena je bila s smrekami, na obeh straneh pa sta jo obdajala hudournika s Travnika. Stala je na višini 1200 metrov, sam Travnik pa je visok 1637 metrov. Vodilni pri gradnji so bili dr. Peter Držaj, politkomisar Oblak-Sime in intendant Polde Travner z Gomilskega. Bolnišnica je imela ob polni zasedenosti 17 članov zdravniškega in strežnega osebja. V njej in v zasilnem Podstrežku se je zdravilo preko 300 borcev. Pohodniki so se k prireditvenem prostoru povzpeli mimo spomenika pod Rombonom, na kraj, kjer se je XIV. divizija skušala prebiti proti Ljubnemu in naprej čez Savinjo. Spomenik izkazuje čast devetim borcem in dvem borkam, ki so padli pri preboju. Minilo je nekaj let, od kar so planinci našli kraj, kjer je bila bolnišnica. Uredili so dostope k njej, prav tako pa tudi grobišča, kjei; je pokopanih 27 borcev, ki so umrli v bolnišnici. Uredili pa bodo še dostope do spomenikov, med njimi do spomenika trem padlim partizanom in angleškemu pilotu Walterju, ki sojih skupaj z bolničarjem Urošem Marčičem iz Braslovč in Jožetom Kuharjem iz Device Marije ob Polju zajeli Nemci v podzemnem rovu in jih pobili. Težko ranjene borce in pilota je osebje bolnišnice skrilo v podzemni bunker, kjer pa so jih Nemci odkrili m umorili. Letošnja množična udeležba na pohodu je dokazala, da mladina ceni požrtvovalno delo zdravnikov in osebja bolnišnic, ki so tudi na našem področju prispevali velik delež k osvoboditvi. Zato njihovo delo ne sme biti pozabljeno, kot je to v primeru bolnišnice nad Bočno, kjer sta imela skrivališče Savinjska četa in okrajni komite. To so takoimenovane Štrukljeve pečine na Dobrovljah. V pozabo ne sme toniti niti spomin na dr. Petra Držaja, ki je pred vojno deloval v Novem Celju, in seje leta 1944 vrnil na Štajersko, kjer je skrbel za sanitetno službo in za bolnišnice na tem področju, nakar je konec 1944 padel blizu Cešnjic v Tuhinjski dolini. Pozabiti pa ne bi smeli tudi dr. Josipe Potrate, prvega partizanskega zdravnika na našem področju, ki ga je v začetku leta 1942 okupator ustrelil v Mariboru. Preteklo je že 40 let od njegove herojske smrti in petdeset let od dneva, ko je prvič stopil med zabukovške rudarje kot njihov zdravnik. F. JEŽOVNIK Letos mineva 40 let, od kar je okupator z dvorišča celjske I. osnovne šole odtrgal otroke materam in jih odpeljal v taborišče Frohnleiten v Avstriji, od tam pa v otroška taborišča po celi Nemčiji. Matere je transportiral v taborišče Auschwitz, medtem ko je moške člane družin pred tem že usmrtil ali pa so čakali na smrtno obsodbo. Danes nas na te dni in tedne spominja plošča na osnovni šoli, katere napis se glasi: „Tu je bil v letih 1941-1945 kraj trpljenja slovenskega ljudstva, od koder je okupator pošiljal družine v taborišča smrti in tu je materam iztrgal na tisoče otrok, da bi jih odtrgal rodu in domovini.“ Ukradeni otroci - kakor jih je poimenoval Stane Terčak v svoji knjigi Ukradeni otroci — so danes žive priče strahotnega nemškega ravnanja z ljudmi, ki je prizadelo tudi Slovence, v največji meri pa prav štajersko področje. Nemška zasedba slovenskih predelov po kratkotrajni vojni aprila 1941, ki jo je večina Nemcev na Slovenskem razglašala za osvoboditev, je za slovenski narod pomenila najhujšo nesrečo. Nemški okupator ni skrival ciljev inje že takoj prve tedne okupacije odkrito razglašal, da daje Slovencem na Štajerskem le tri do štiri leta časa, da se nauče nemškega jezika in zatrjeval, da se bo na zasedenem ozemlju govorilo samo nemško. Množično izseljevanje Slovencev je bil pomemben del nacionalsocialistične politike na Slovenskem, nacisti so ga imeli celo za temeljni pogoj, brez katerega ponemčevanje sploh ne bi moglo uspevati. Zato so njihovi načrti, ki jih je določil Himmler aprila 1941. leta v Celovcu in o katerih so nato razpravljali na širši konferenci v Mariboru 6. maja 1941, predvidevali odstranitev veliko ljudi. Že marca 1941 pa je v Mariboru izdal smernice za izselitev tujerodnih elementov z območja Spodnje Štajerske. Smernice Himmleija so bile temeljna navodila, po katerih je nato potekalo delo na več področjih. Avgusta 1941 so jih začeli uresničevati najprej na območju celjskega okrožja, kjer je politični komisar Anton Dorfmeister ukazal orožništvu, naj takoj aretira vse žene pobeglih komunistov in jih izroči celjskemu gestapu. Otroke naj spravijo k njihovim sorodnikom, premoženje pa zaplenijo. V Nemčijo pa so j ih prvič deportirali marca 1942. Otroke so za nekaj časa spravili v hiralnico Cristi-enenhof v Medlogu pri Celju, kjer je zanje skrbela Nazional-sozialistische Volkswohlfahrt. Otroci so ostali v Medlogu do jeseni 1942, ko so jih preko taborišča VOMÌ Frohnleiten pri Gradcu poslali v taborišče VOMÌ Waissmain pri Bayreu-thu. Ugrabljanje je namreč pomenilo mobilizirati: številne službe. Vse organizacije sp namreč bile' pod neposrednim nadzorstvom državnega vodje. SS, državnega komisarja za utrjevanje nemštva in šefa nemške policije Heinricha Himmlerja. V avgustu 1942 pa je okupator izvršil naj večji genocid nad slovenskim prebivalstvom. Prve aretacije partizanskih družin in družin ustreljenih talcev so na pobudo okrožnega vodje velikega Celja Antona Derfmeistra bile že avgusta 1941. po prvih partizanskih akcijah v Spodnji Savinjski dolini. Usodnega pomena za Slovence pa so Him-mleijeva „Navodila za izvedbo akcije proti partizanom in drugim banditom na Gorenjskem in Spodnje Štajerskem“,ki jih je izdal 25. junija 1942 kot strogo zaupna. Akcija izseljevanja partizanskih družin in družin ustreljenih talcev seje začela še pred končano selitvijo v brežiškem in obsoteljskem pasu. Največja akcija izseljevanja je_ prizadela v tem času občino Šmartno ob Paki v Savinjski dolini. Odrasle člane družin so odpeljali v celjske zapore in nato v koncentracijska taborišča, otroke pa so pridržali v Celju. Prva večja akcija izseljevanja partizanskih družin in družin ustreljenih talcev je bila od 3. do 6. avgusta 1942, druga pa le deset dni po prvi, t. j. od 14. do 15. avgusta 1942, kajti v tem času so bila množična streljenja talcev v celjskem Starem piskru. V taborišča je bilo odpeljanih nad 1000 oseb, od tega otroci do 18. leta starosti v posebna otroška taborišča. Vlovitveno taborišče za otroke pa je bilo ravno na dvorišču I. osnovne šole v Celju, takrat Okoliška šola. Pri teh aretacijah družin ustreljenih talcev in partizanov so materam odvzeli otroke ter jih rasno pregledali ter razvrstili v skupine, ki so odšle v taborišče Frohnleiten, od tam pa Radiofotografska akcija Minila so štiri leta, odkar je bodo klicani na pregled, ker je bila v naši občini organizirana bilo v tej starostni skupini v zadnja radiofotografska akcija. dosedanjih akcijah odkrito manj- Na podlagi ocene uspešnosti še število obolenj, dosedanjih akcij lahko trdimo, Akcijo bomo izvajali v dveh da so bile te uspešne; glede na ekipah (A in B) po krajevnih število odkritih obolevanj pa nuj- skupnostih in nekaterih večjih no potrebne. Zato smo sc v naši delovnih organizacijah. Kje in občini ponovno odločili za iz- kdaj bo posamezna ekipa delala, vedbo akcije, ki bo zajela prebi- je razvidnò iz priloženih urnikov, valee občine, stare 39 let in več. Pri iskanju prostorov smo morali torej rojene leta 1943 in prej. Pri upoštevati dejstvo, da avtobusov celotni navedeni skupini prebi- ni mogoče prepogostokrat pre-valcev bomo izvajali slikanje stavljati, priklop je vezan na tri-prsnega koša in odkrivanje bol- fazni električni priključek. Pro- nikov s sladkorno boleznijo. Ob- stori, v katerih bosta delali ekipi, čani pod 39 letom starosti ne pa morajo biti čim laže dostopni, URNIK ZA EKIPO „A“ Datum Čas Fluorog. baza KS, naselje DO 26.5. 82 7 - 14 Zadružni dom Braslovče KS Braslovče 27.5.82 7 -11- 10 14 Zadružni dom Braslovče Zadružni dom Andraž KS Braslovče KS Letuš KS Andraž 28. 5. 82 -7 14 Zdravstvena postaja Prebold KS Prebold 31.5.82 7 - 11 TT Prebold TP Prebold 11.30 14 Zdrav. post. Prebold KS Šešče 1.6.82 7 - 10 ' Zdrav, postaja Prebold KS Prebold 10.30 14 Zdrav, dom Gotovlje KS .Gotovlje 2. 6. 82 7 14 Dom Svobode Liboje KIL Liboje KS Liboje 3.6.82 7 14 Dom Kulture Vransko KS Vransko 4.6.82 7 - 14 Kino Žalec Juteks KS Žalec 7. 6.82 7 - 13.30 , Kino Žalec Ferrali! KS Žalec zamudil iki 8. 6. 82 7 14 Kino Žalec KS Žalec zamudniki 9.6.82 7 - 11 Kino Žalec ’ zamudniki za celo občino v v občini Žalec dovolj veliki, opremljeni s teko- motoma ne bi prejel in sodi po čo vodo in morajo imeti v bližini starosti k tej skupini prebival- tudi stranišče. Zmogljivost sli- stva, ki' mora biti radiofotografi- kanja v vsakem avtobusu je 100 rana, je tak občan dolžan priti na oseb na uro, zato je nujno, da se slikanje v katerokoli bazo. ljudje odzovejo tako, kot imajo Z denarno kaznijo 1000 din se napisano na vabilu. kaznuje na osnovi odloka oseba Vsi, ki so se na osnovi občin- za prekršek, če se ne udeleži skega odloka dolžni odzvati in radiofotografiranja ali-kontrol-priti na slikanje bodo na stano- nega pregleda, vanje ali v delovno organizacijo Prosimo in pozivamo vse pre- prejeli vabilo z navodilom. bivalce občine Žalec, stare 39 let Zaradi tehničnih spodrsljajev m Starejše, da se odzovejo akciji se lahko zgodi, da bodo posa- in s tem dajo svoj prispevek k mezni občani dobili dve vabili, čuvanju lastnega zdravja, s tem nekateri na morda nobenega. Ne pa zdravja družbe kot celote. glede na to, če kdo vabila po- MARIJA ŠTORMAN URNIK ZA EKIPO ,3“ Fluorog. KS, naselje Datum Čas baza DO Dom Svobode Garant Polzela KS Polzela 26. 5. 82 7. 14.30 TN Polzela TN Polzela 27. 5. 82 7 - 10.30 Dom Svobode Polzela KS Polzela 11 14.30 Hmeljarski dom „SIP“ 28. 5. 82 7 13.30 ŠEMPETER KS Šempeter Hmeljarski dom „AERO“ 31.5.82 7 13.30 Šempeter KS Šempeter Dom Svobode 1. 6. 82 7 14 Griže KS Griže Dom Svobode 2. 6. 82 7 ^ 10.30 Griže KS Griže Zadr. dom 11 14.30 Petrovče KS Petrovče Zadr. dom , 3. 6. 82 7 14 Petrovče KS Petrovče Zadr. dom Ponikva KS Ponikva 7 9.30 Zadr. dom V. gora KS Vinska gora 4.6.82 10 14.30 Dom kulture KS Vransko 7 9 Vransko 7. 6.82 Dom Partizana Tabòr KS Tabor 9.30 14.30 Dom krajanov KS Gomilsko 8. 6. 82 7 13 Gomilsko KS Trnava Dom Nine Pokorn 9.6.82 7 11.30. Grmovje KS Galicija Neznana deklica v zbirnem taborišču v okoliški šoli v Celju leta 1941 spet v posebna taborišča za dečke in deklice ... Vsi otroci kasnejših preselje- ’ valnih akcij so odšli v taborišča skupaj z drugimi člani svojih družin in le redka so bila taka nasilna trganja otrok. Med področji, ki so jih izselili, pa je bilo tudi veliko družin iz Spodnje Savinjske doline. Od tod je bilo izseljenih tudi veliko otrok. Med njimi družina Cukala. Hčerko Anko Cukala so skupaj še s štirimi otroki in mateijo odpeljali v Celje in sicer na dvorišče celjske I. osnovne šole in to od 2. na 3. avgust 1942. Družina se je vrnila iz taborišča, mamica pa je za vedno ostala v taborišču Auscwitz. Enako se je dogajalo še z mnogimi: Mira Strožer iz Grajske vasi je ob aretaciji bila stara 13 let. Jožica Ahac, Berta Cilenšek, Sergej Hribar, Fanika Jager, Matija Kajtna, Jerneja Kolar, Ferdinand Obu, Magda Zakonjšek ... ter še mnogi drugi, ki so se vrnili, ustvarili družino, ostali pa so jim temni spomini na otroška leta, preživeta v taboriščih za otroke. Kustos MRC: ANDREJA KONČAR, prof. TV-S-linije V eni izmed zadnjih številk Savinjskega občana smo pisali o Jurčkovi poti in že takrat smo omenjali TV linije. Zato je prav, da nekoliko bolj podrobno osvetlimo ta kurirski sistem, ki je deloval tudi na obrobju naše doline. Ko govorimo o kurirskem sistemu, moramo povedati, da je šlo za stalne kurirske postaje, ki so bile oddaljene za eno noč hoda. Ponavadi je bilo na vsaki postaji šest do deset kurirjev, pač odvisno od njenega pomena in zvez. Postaje so imele psevdonim, imenovali so jih terenske vode, od tod tudi naziv TV linije. Oznaka TV sc je uporabljala le v ljubljanski pokrajini, drugod pa so kurirske ostaje imele različne oznake, na tajerskem na primer S. Kurirji so se srečevali na javkah med dvema postajama, ne pa na samih postajah. Na našem območju so delovale nap.: S-24, ustanovljena poleti 1943 na območju Zabukovice, kije vzdrževala zvezo s postajo na Čem-šeniški planini, Šmartnem v Rožni dolini, Rimskih Toplicah in drugod. Podobne postaje so bile še med Polzelo in Velenjem ter na področju Dobrovelj. Da bi zvedeli kaj več o delu TV linij, smo obiskali Franca Ribiča-Gregorčiča, nekdanjega kürirja. Rodil se je 21. 3. 1916. Pravzaprav lahko rečemo, da se je rodil kar dvakrat. 15. avgusta 1942 je bil namreč med sto talci na dvorišču celjskega Starega piskra, ustrelili so jih 95, njega v zadnjem trenutku poslali v Mathausen, od koder se je vrnil leta 1943. Kmalu potem, koje bil izpuščen, so ga ponovno aretirali. Ker mu niso mogli ničesar dokazati, so ga izpustili, pot pa ga je vodila naravnost v partizane. Na kurirsko postajo S-24 je prišel julija 1943. Največkrat je moral prepešačiti pot proti Rimskim 'Toplicam. Pot je bila težavna, ker so 'morali kurirji prebroditi Savinjo. Včasih so si pomagali z gumijastim čolnom, ki ponavadi ni vzdržal do konca poti, ampak je kje na sredini poti začel puščati. Gregorčič se spominja tudi kurirke Zdenke, 16-letne deklice, ki je s svoje domačije nad vasjo Sevce opazovala, kaj se dogaja ob Savinji in železniški progi in tako pomagala kurirjem. Jeseni 1943 so si kurirji zgradili bunker v bližini Zabukovice, da bi tako laže preživeli zimo. Čeprav je bil mojstrsko izdelan, so ga Nemci odkrili. Ko so ga obkolili, je bilo v njem osem kuriijev, ki so drug za • Irugim zlezli skozi majhno odprtino. Pa lla sta dva tovariša, Viktor Guzej in Ivan Kajtna ostali so se rešili. Kno izmed najbolj odgovornih nalog so kurirji linije S-24 dobili januarja 1945. Čez Savinjo so morali varno prepeljati štab IV. operativne cono. Nalogo so uspešno opravili, čeprav ni potekala brez zapetljajev. V Libojah so se namreč spopadli z 'nemško patruljo, ki pa je tokrat notegnila krajši konec. FRANC JEŽOVNIK Kurirji poti S—24 v jeseni 1944 Občanova okrogla miza: Akcijska naravnanost, namesto forumskega dela Uranjek Ivan Splet odgovornih nalog, ki smo si jih zastavili v novem srednjeročnem programu narekuje tudi v naši občini veliko poglobljenega dela na vseh ravneh in to v polni meri velja tudi za družbenopolitične organizacije. V našem zapisu smo strnili nekatere ugotovitve in misli iz razgovora, ki smo ga pripravili za okroglo mizo, in v katerem so sodelovali predsednik občinske konference ZKS Žalec Franc Kalšek, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Ludvik Semprimožnik, . predsednik občinske konference SZDL Jane/. Meglič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Branko Povše, podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Ivan Uranjek in predsednik občinske konference ZSMS Danilo Basle; z našega uredništva pa sta pogovor vodila Janez Kroflič in Lojze Trstenjak. L. Semprimožnik: „Novo vodstvo oziroma izvolitev novih kadrov še ne pomenita sprememb v zastavljenem programu družbenoekonomske usmeritve v naslednjem srednjeročnem obdobju. Drži pa, da se bo v sedanji, nedvomno težji situaciji, v kateri se nahajamo, treba spoprijeti z nekaterimi novimi, učinkovitejšimi prijemi. Pogoji gospodarjenja so letos še težji kot lani in prejšnja leta, zato bo treba zaradi počasnejše Basle Danilo rasti proizvodnje narediti rebalans nekaterih postavk v srednjeročnem programu. Lani smo imeli vsaj finančno ugodne rezultate, letos pa kaže na slabše. Preskrba s surovinami je še naprej problem, spoprijemamo se z neplačano realizacijo, ob tem pa nadaljujemo bitko za večjo produktivnost in dosledno izpolnjevanje izvoznih nalog.“ J. Meglič; „Oceniti je treba realne možnosti za izpolnitev programskih nalog do leta 1985 ter jih prilagoditi dejanskim možnostim.“ F. Kalšek je menil, da bo -treba dosledno izpolnjevati naloge, ki smo si jih začrtali v srednjeročnem projgramu. Pri tem kaže zaostriti vprašanje odgovornosti. Sestanski zaradi sestankov nam niso potrebni in na sploh je treba opustiti forumski način dela. Sicer pa so kongresne naloge dovolj jasne in akcijsko opredeljene, da so napotilo za nadaljnje delo.“ B. Povše: „Kljub temu, da krčimo investicije, in dajemo prednost tistim gospodarskim naložbam, od katerih pričakujemo največ koristi (proizvodnja, večji izvoz), nikakor ne bi smeli zanemariti negospodarskih naložb, ki so ljudem nujno potrebne. V Žalcu npr. potrebujemo kulturni dom, ker ga pač nimamo.“ L. Semprimožnik: „Ko govorimo o odgovornosti, je treba Koncert pihalnega orkestra JLA V počastitev dneva OF, praznika 1. maja, 90-letnice rojstva tovariša Tita in 800-letnice mesta Žalec je bil v telovadnici osnovnošolskega centra v Žalcu koncert vojaškega pihalnega orkestra ljubljanskega garnizona. V eno in pol urnem programu sta nastopila še solista ljubljanske opere sopranistka Dragica Černe in basist Franc Javornik. Dirigirala sta Ladislav Šeško in Ludvik Velikonja. Na sliki: Del pihalnega orkestra ljubljanskega garnizona med koncertom v Žalcu. T. TAVČAR Franc Kalšek imeti v vidu tako kolektivno kot individualno odgovornost posameznika.“ Kroflič: „Ko govorimo o skupni in splošni porabi, je treba upoštevati realne možnosti in naš dosedanji razvoj. Kako je s tem? “ J. Meglič: „Potreb je veliko. V žalski občini imamo še vedno pereč problem preskrbe z vodo. Problem ne tare zgolj prebivalstva odmaknjenih hribovitih krajev, vode namreč večkrat zmanjka tudi v Preboldu in na Polzeli. Neurejena je tudi kanalizacija, skratka, potrebe po investicijah so precejšnje.“ L. Semprimožnik: „Načrtovanje še ni urejeno s programom razvoja, zato takšni primeri.“' „Kako seje v žalski občini že uveljavil delegatski sistem in kakšne naloge- nas čakajo pri njegovem nadaljnjem uveljavljanju? “ J. Meglič: „Lahko bi rekli, da se je delegatski sistem v minulih dveh mandatnih obdobjih že lepo uveljavil. Seveda pa so še določene slabosti, ki jih bo treba odpraviti, da bi delegatski sistem resnično za-" živel. Dogajalo se je, da se delegati na sejah niso oglašali zato, ker niso razumeli gradiva, ali pa so bili premalo povezani z bazo. Udeležba novih.delegatov je bila na prvih skupščinskih sejah zelo dobra, pa tudi zanimanja za gradivo je bilo veliko med delegati. Menim, da bo treba delegatom omogočiti izobrazbo, pomoč strokovnih služb in drugih dejavnikov, da bi bili kar najbolj pripravljeni za svojo funkcijo. Veliko lahko delegatom pomagajo strokovne službe v organizacijah združenega dela pa tudi komunisti, ki imajo strokovno znanje.“ L. Semprimožnik: „Vzpostaviti bo treba večjo odgovornost sindikatov, komunistov-strokovnjakov in drugih do tega vprašanja. Delegati bodo uspešni le tedaj, če bodo na seji temeljito pripravljeni in poučeni o vsem, o čemer bodo odločali.“ D. Basle: „Mladi v naši občini sc intenzivno pripravljamo za kongres. Razprave so vsestranske in dobro obiskane. Mladi razpravljajo o večji organizacijski povezanosti, o položaju mladih v kmetijstvu, pa tudi o vprašanjih, kot so vključevanje mladih v širši kulturni prostor, zaposlovanje po končanem študiju, mladinske delovne akcije in o drugem. V mesecu mladosti smo napovedali več športnih in drugih Janez Meglič prireditev. Na eni taki prireditvi bomo sprejeli v mladinsko organizacijo večje število pionirjev. Poleg rep. oziroma zveznih delovnih akcij bo naša mladina letos pomagala pri izgradnji vodovodov na področju Ponikve in Kal ter Dobrovelj. Me- Semprimožnik Ludvik seca junija bo odpotovala mladinska delovna brigada na delovno akcijo v pobrateni Kru-ševac, osmega avgusta pa na delovno ackijo na Goričko. V predkongresnih razpravah seveda tudi ocenjujemo naše delo v preteklem štiriletnem obdobju.“ J. Uranjek: „V splet nalog, ki smo si jih zastavili na naši konferenci, smo si posebej zapisali skrb za čuvanje in oživljanje tradicij NOB. Pri tem ne gre le za vzdrževanje in obnavljanje spominskih obeležij iz NOB, marveč tudi ža živo besedo naših še živečih udeležencev NOB mladim po šolah in na drugih mestih. Izkušnje potrjujejo, da takšno obujanje dogodkov in spominov mladim živo seže v srce. Ena osrednjih nalog je tudi skrb za materialni položaj borcev. Ne smemo pozabiti, da znaša poprečna starost še živečih borcev oziroma udeležencev NOB 65 let, in da borci naglo umirajo. Nemalo je takih, ki pridobitno niso več sposobni, in tem bomo pomagali s priznavalninami in drugimi oblikami pomoči. Krajevne organizacije ZB NOV so se obvezale, da bodo na svojem terenu obiskovale bolehne borce in se pogovorile z njimi o njihovih težavah. V. občini Žalec naj bi letos omogočili klimatsko zdravljenje 120 borcem, kar jd več kot prejšnja leta. Seveda je treba pri tem upoštevati, da so borci vedno starejši in tako zdravljenja potrebni. Na rob bi rekel še to, da si bodo borčevske organizacije prizadevale uresničevati stabilizacijske naloge, predvsem pri doseganju večje produktivnosti in manjše potrošnje.“ ! * s s * s H * ! S S Žalec pridobil nove zelene površine O izgradnji novih parkov v Žalcu smo sc pogovarjali s predsednikom Hortikulturnega društva dipl. ing. arhitektom Francem Korenlom, kije bil od vsega začetka gonilna sila celotne akcije. „Zamisel in uresničitev izgradnje novih parkovnih površin - Titovega parka in mestnega parka v Žalcu — je nedvomno velika pridobitev za naše mesto in njene prebivalce. Načrte za oba parka ste izdelali vi, ki hkrati tudi vodite akcijo. Boste za izdatno pomoč pri izgradnji parka. Problem je bil v tem, ker je bilo treba zemyišče šele odkupiti, to pa je bil kar trd oreh, ki nam ga je pomagal- streti predsednik krajevne skupnosti Žalec tov. Hruševar. Pomalem smo odkupovali parcelo za parcelo in slednjič smo bili tako daleč, da smo lahko pričeli, z delom. Zapletalo se je tudi zaradi sredstev, saj je postalo očitno, da načrtovane milijarde starih dinarjev ne bo. Po velikih ^_________ prizadevanjih smo uspeli zbrati držali obljubo, da bo^ akcija v' le nekaj nad en milijon novih glavnem končana še v tèm mese cu -- mesecu mladosti? !“ „V pripravah pa tudi pri izgradnji parkov smo morali premagati različne ovire, kljub temu pa računamo, da bo možno mestni park odpreti do 25. maja. Povedati moram, da smo gradili s hudo skromnimi sredstvi, s požrtvovalnim udarniškim delom, v katerem je sodelovalo lepo število naših ljudi. Če ne bi sami visoko zavihali rokavov, bi sicer lepa zamisel splavala po vodi. Smo pa_bili dovolj zagreti, pa tudi trmasti, da nismo odnehali, saj smo sg .zavedali, da sta nam parka potrebna, in da nam bodo nove parkovne površine pomenile zelena pljuča. Žal pa moram hkrati reči, da je bilo v Žalcu tudi precej takih, k i so naša prizadevanja opazovali skozi okna, ne da bi pomislili, da bo to, kar smo uresničevali, koristilo tudi njim in njihovim otrokom.“ „V kolikšni meri so v akciji sodelovale delovne organizacije, združeno delo? “ „Med delovnimi organizacijami je treba pohvaliti veliko razumevanje in pripravljenost kolektiva Juteksa in še nekaterih, bili pa so tudi taki, kot npr. Ferralit, kjer je prišel direktor na delo le s šestimi ljudmi. Rekel je, da jih ni mogel prepričati, pa čeprav je med njimi veliko takih, ki stanujejo v Žalcu in imajo otroke. No, mi smo rekli, da od akcije ne odstopimo, saj smo se zavedali, kaj nam bodo nove parkovne površine pomenile.“ „Kako je nastala zamisel o izgradnji parkov in kakšni so bili začetki? “ „To je dolga povest, ki je ne kaže na široko razglabljati. Začelo se je tako, da smo hortikul-turniki najprej prepričali bivšega predsednika Vlada Goriška, ki je tudi Žalčan, da so nam parkovne površine v Žalcu nujno potrebne. Vedeli smo sicer, da je bilo zemljišče, na katerem sedaj končujemo izgradnjo mestnega parka, namenjeno za izgradnjo doma delegatov, vendar smo vztrajali, ker smo se zavedali, da takšne lokacije sicer ne bomo dobili. Začela se je akcija in pojasnjevanje vsem - od občinske skupščine do kolektivov in krajanov. Idejna načrta za oba parka sem izdelal sam, pri izbiri drevnin pa sta sodelovala prof. Ruša Ogorevčeva in dipl. ing. agronomije Miha Ogorevc iz Volčjega potoka. Posebej se velja zahvaliti podjetju za ceste Celje dinarjev, kar je bilo premalo, da bi se lahko lotili izgradnjo. Vendar nismo odnehali, mobilizirali smo sile, računajoč na veliko pomoč vseh, ki so cenili naša prizadevanja. Zelo lepo so se izkazali šolaiji in učitelji žalskih šol Ljuba Mikuš in Peter Šprajc, pa tudi šempetrska šola. Do danes smo v obliki prostovoljnega dela opravili v obeh parkih 2.595 delovnih ur, učenci šol pa 998 delovnih ur. Akcija danes, ko navajam te podatke, še ni sklenjena, zato bo udarniškega dela še precej več.“ „Ste bili zaradi pomanjkanja sredstev primorani spreminjati prvotni program? “ „Program je bilo treba večkrat spreminjati. Nekatere zamisli so sedaj izpeljane bolj skromno, vendar bo okvirna podoba obeh parkov ostala takšna, kot smo si jo zamislili. Seveda bo treba še marsikaj dopolniti.“ „Hvala za pogovor!“ L. TRSTENJAK 1 i 4 1 i 1 Žalska noč Turistično društvo Žalec pripravlja skupaj z gostinskimi organizacijami in društvi zabavno prireditev ŽALSKA NOČ, ki bo 26. junija. 800-letnica Žalca / Hmezad DO gostinstvo-turizem: Nove naloge združenega gostinstva Spodnja Savinjska dolina je po svoji legi, kulturno zgodovinskih spomenikih in naravnih lepotah privlačna za številne obiskovalce. ' Zc od nekdaj pa velja, da samo lepote narave in privlačen videz kraja niso dovolj za uspešen razvoj turistične dejavnosti. Utrujen popotnik si kdaj pa kdaj zaželi ustaviti ko-, rak, posedeti za trenutek in popiti kozarček dobre kapljice. V današnji številki vam želimo predstaviti eno izmed tistih organizacij v naši dolini, ki poskuša s svojo gostinsko turistično dejavnostjo ustreči vsem tistim, ki jih je pot namenoma ali pa povsem slučajno privedla v osrčje Spodnje Savinjske doline. V mislih imamo delovno organizacijo Gostinstvo-turizem Žalec, ki že nekaj let uspešno deluje pod okriljem sestavljene organizacije Hmezad. Kakšni so bili začetki Prvi začetki segajo v leto 1962. Takrat je bila ustanovljena Samopostrežna restavracija v Celju, ki naj bi zadovoljila potrebe po organizirani prehrani delavcev na celjskem območju. Začetnih težav je bilo cel kup, saj je v večini delovnih organizacij obstojala miselnost; da je individualna prehrana cenejša in zato sprejemljivejša. Kljub takšnim ugovorom si je samopo- strežna restavracija utirala pot. Leta 1969 se je priključila Hmezadu. Danes sodi med največje proizvajalce toplih obrokov na področju celjske regije in dokončno se je uveljavilo Miloš Frankovič prepričanje, da je organizirana prehrana delavcev ne samo cenejša, temveč tudi kvalitetnejša. V Samopostrežni restavraciji pripravijo vsak dan od 6000 do 7000 toplih obrokov. Spremenjena struktura prebivalstva, organizirana prehrana med delom, v šolah in v vzgojno-varst-venih zavodih narekuje izgradnjo večjega obrata družbene prehrane, ki bo lahko pokrival vse potrebe. Restavracija sodeluje tudi na različnih prireditvah in pripravlja številne aranž- Detajl iz kuhinje gostišča Rimljan v Šempetru mane, s čimer prispeva k boljši gostinski ponudbi. Pomembna pridobitev za delovno organizacijo Gostinstvo turizem je bila izgradnja hotela B kategorije v Preboldu konec leta 1976. To je eden prvih objektov na našem območju, ki si je pridobil penzionske goste, ne le prehodne popotnike in poslovneže. Poleg obeh omenjenih temeljnih organizacij sta v Gostinstvo in turizem vključeni še temeljni organizaciji Hmeljar in Restavracija Slovan s svojimi poslovnimi enotami. Gostinski obrati danes ,,Razvoj in perspektivo našega gostinstva smo ves čas povezovali z željo po združevanju gostišč na našem območju. V tem smo videli ne le večje možnosti za prepotrebne investicije na področju gostinstva, marveč tudi boljše pogoje za zadovoljitev tudi zahtevnejših gostov. Računali smo na promet, ki se odvija po magistralni cesti,“ nam je v razgovoru povedal direktor DO Gostinstvo-turizem Miloš Frankovič. Rezultati takšne politike so že vidni. Gostinstvo je v žalski občini vrsto let zaostajalo za ostalimi vejami gospodarstva, danes pa postaja vse pomembnejši dejavnik. V okviru DO delujejo štiri temeljne organizacije združenega dela. Hotel Prebold letos prvič posluje brež izgube, (prvo trimesečje), kar je dober znak. Hotel preurejajo po sanacijskem programu, pridobitev bodo sodobneje urejeni prostori - od restavracije do bistroja in recepcije. Novosti napoveduje tudi kuhinja, skratka, vsa ta prizadevanja gredo v korist gostov. Ni naključje, da si hotel Prebold poleg prehodnih gostov pridobiva vse več turistov, ki želijo preživeti letni dopust v tem idiličnem kraju ob dobri Samopostrežna restavracija Hmezad hrani, lepih sprehodih v okolico in ob zabavnih prireditvah, ki jih tu prirejajo. Med prireditvene zanimivosti, ki že nekako prehajajo v tradicijo, naj omenimo mesec palačink, gobje pogostitve pa druge zabavne prireditve. S temeljito obnovo in sanacijo je Šempeter pridobil lep in funkcionalen gostinski lokal, kar je ta turistični kraj že dolgo potreboval. Tu pečejo imenitne pize, kuhinja lahko postreže tudi večjemu številu gostov. Lokal je domiselno urejen in opremljen. Nekaj kilometrov naprej, v osrčju Savinjske doline, so Braslovče z jezerom in gostiščem, ki je odprto od pomladi do jeseni. Prijetno je posedeti na gostinskem vrtu ()b jezeru, zanimivi pa so tudi sprehodi po okolici. Gostišče Slovan na Vranskem je znano po dobri kuhinji. Tu se dnevno ustavi nad 200 potniških avtobusov. Nekoliko naprej ob magistralni cesti so prevzeli gostišče Bašek. To je znana točka. Šoferji jo poznajo po imenitni kuhinji. V sanacijski program bodo zajeli tudi gostišče Fervega. To je znana in priljubljena izletniška točka. Še bi lahko naštevali. Na rob naj zapišemo, da letošnjo realizacijo računajo na 200 milijonov dinarjev, kar je 36 odstotkov Več kot v lanskem letu. ZSAM Žalec Nedeljska sreča v Šempetru Združenje šofeijev in avtomehanikov iz Žalca je letos že petič zapovrstjo organiziralo veliko tombolo. Na avtopoligonu pri Šempetru v Savinjski dolini se je v nedeljo, 16. maja, zbralo rekordno število ljudi iz vse Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvatske. Sreča je seveda čakala le nekaj obiskovalcev. Traktor ŠTORE 402 sta dobila Cvetko Jezovšek, star 32 let iz Šmaija pri Jelšah in Mihael Krajnc, star 38 let iz Laškega. Avtomobila Lada 1300 S sta dobila Karel Zupan, star 30 let iz Trbovelj in Zdravko Budna, star_ 31 let iz Radegunde pri Šmihelu nad Mozirjem. Šest avtomobilov Zastava 126 P pa so dobili Franc Funkl, star 22 let iz Celja, Norbert Kelenberger, star 37 let iz Žalca, 22-letni Branko Murko iz Trbovelj, 32-letna Milica Gošnjak iz Slovenskih Konjic, Dimitrije Lazarevič, star 22 let iz Lopar v Bosni, Arhimed Pečnik, 24 letni fant iz Prebolda, Rasim Vršajevič, star 27 let, iz Šmaija, pa je v vsej svoji sreči imel še najmanj sreče, saj je pri žrebanju potegnil najmanjšo številko in tako dobil spalnico Garant. Povedal pa je, da je tudi s to nagrado izjemno zadovoljen, kar mu radi verjamemo. Na tombolo v Šempetru je prišlo kakšnih 30.000 ljudi. jav Ko/.erija VOLUHAR Kdor živi sredi asfalta, zna ceniti zeleno travico, pa čeprav jo je komaj za dve plahti. Moja družina ima takšno dragocenost ob počitniški hišici ob robu gozda. Vsako pomlad, ko začne kopneti sneg, in se začno oglašati ptički, opazujemo našo travico, kako nebogljena rije navzgor in se slednjič krepko razbohoti, da jo je veselje gledati. Tedajci se vsa naša družina - od vnukinje do deda in babice zažene na travico in trimčka kot za stavo. Letošnjo pomlad pa je v naše družinsko veselje kanila kaplja pelina - voluhar, ki je začel križem kražem riti po zemlji in je pomalem spremenil našo zelenico v puščobo s posameznimi šopi trave. Je pa ded stopil v kmetijsko apoteko in pobaral prodajalko, če imajo kakšno sredstvo proti voluharju. „Ničesar nimamo. Voluharja morate preganjati jeseni, ko je zemljišče možno poškropiti s strupenim škropivom. C e ste dobro opravili delo, voluharja naslednje leto ne bo!“ je 'dejala prodajalka. Pripomnila je še, da je takšno zatiranje nevarno za ostale živali, na našo parcelo pa redno prihajajo zajci in srnice, zato smo tak način zatiranja voluharja opustili. Neka ženska nam je za-bičevala, da naj v luknje nastavimo zastrupljeno žito, takšno za miši in podgane, in voluharja ne bo več. Nismo za tak način ubijanja, zato smo raje nabavili past, ki nam jo je ponudil upokojenec, ki je baje že ujel 250 voluharjev. ,, Voluhar je prebrisana žival, če boste past nastavljali z golimi rokami, je še povohal ne bo, “ nam je naročil. Dejal je še, da ima voluhar najraje pol jabolke, pa tudi korenčka se ne brani. Rečeno, storjeno. Past smo nastavili v luknjo po vseh pravilih in potlej čakali, kaj bo. Skozi okno smo opazovali, kdaj se bo voluhar ujel in zatresel past, ki je malce molela iz zemlje. Dolgo ni bilo nič, potlej pa le. Ob prvem mraku je vnukinja vzkliknila: „Ujel se je, ujel! “ Vsi smo stekli na balkon in res, past se je rahlo dvigala in tresla Previdno smo se približali pasti in jo potegnili iz zemlje. Nič. Voluhar jo je le zatrpal s prstjo, ujel pa se ni. Po dveh tednih nastavljanja in oprezanja smo spoznali, da je naš voluhar preveč inteligentna živalica, da bi se ujel. Med tem pa je bila tudi zelenica fuč, kajti voluhar je neutrudno ril in jo razkopaval. Še enkrat smo imeli bojni posvet in se odločili. da gremo vsi na prežo. Za vsak primer smo si pripravili ravnice in kramp, da bi mrcino nekako spravili iz zemlje. Bilo je nedeljsko jutro in vsi smo še sladko spali razen babice, ki je kuhala zajtrk in oprezala skozi okno. Prebudil nas je krik in cela družina se je znašla na stopnicah, ki vodijo v kuhinjo. „Kaj gori, kje je ogenj? “ smo spraševali babico. „Nikjer ne gori, voluhar rije zemljo!“ je rekla. „Sedaj ali nikoli,“ je odsekal ded in v gatah odštor-kljal iz hiše na zelenico. Medtem se je zbrala na- balkonu vsa družina in dajala komando. „Ne štorkljaj tako, ga boš prestrašil!“ je deda opozorila babica. Ded je odvrgel škarpete in se počasi približal mestu, kjer je ril voluhar. „Stoj!“ je padlo novo povelje. „Pred njim stojiš, udari. . . . “ Ded je silovito zamahnil s krampom, da se je zaril v zemljo do ročaja. Nič. Še voluharjevega repa ni opazil, tako urno jo je popihal v rov. ~ In tako dragi bralci, so propadli vsi poskusi, da bi ujeli voluharja. Sedaj poskakujemo in trimčkamo po zelenici v upanju, da se nas bo voluhar neveličal in se preselil k sosedu.. . . Tk. L. • • ' / Izvoljeni delegati v temeijnih organizacijah združenega dela 58. SOZD HMEZAD - KZ „SAVINJSKA DOLINA’’ŽALEC I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti MARTA BRIŠNIK, IVANA KORBER, CILKA KOVAČIČ, IVAN LAZNIK, JOŽICA MAJHEN, MARTIN RAK, BOJAN VEDENIK II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidnega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov IGNAC BRDNIK, OLGA KRANJEC, SLAVKO PINTAR, IVAN POVŠE, MARTINA SATLER, ANTONIJA STENO-VEC, VLADO VODLAK III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino^ občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva JOŽE BIZJAK, MARINKA BLAGOTINŠEK, ŠTEFKA CAJHEN, METKA GOLHLEB, STANKO PODBREGAR, VILMA PŠAKER, MAGDALENA SERAŽIN IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti IVICA DOBRIŠEK, VINKO DRČA, MARIJA KOS, MILAN LESJAK, JOŽE MIHELAK, SREČKO PIŽORN, MILAN VASLE 59. SLOVIN - SLOVENIJA VINO LJUBLJANA - TOZD ŽALEC Splošna delegacija za vse SIS MARIJANA ČAS, JANKO GREGORC, KAREL HRIBER-ŠEK, BOJAN KALISTER, OLGA KOPRIVC, MARLENA KOŠIR, IVANKA KOŽUH, VERONIKA PETRE, SRETAN POPOVIČ, FRANC PUR, RAJKO SUMRAK, RAJKO STOPFER, JANEZ TOPOLOVEC 60. INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC Splošna delegacija za vse SIS ŠTEFKA AVGUSTIČ, ZLATA CIZEJ. SILVA JOŠOVEC, BRONKA KAMPOŠ, CVETKA MASTNAK-ČULK, NEŽIKA MEDVED, FRANC OSET, ANTON POGAČAR, ALENKA PETEK, VIDO SAMARDŽIČ, TONE WAGNER 61. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE - TOZD GOZDNIK ŽALEC Splošna delegacija za vse SIS ANTON CESTNIK, FRANC FLIS, JOŽE GOLTNIK, DRAGO JEROMEL, IGOR KOPRIVNJAK, IVAN KORE-NAK, SILVA KOS, ANDREJ KREČA, JOŽE NOVAK, BLAŽ RAMŠAK, ALOJZ RIBIČ, FERDO ŠANCA, MARKO ZLODEJ 62. ZASEBNI OBRTNIKI Splošna delegacija za vse SIS FRANC ANTLOGA, VENČESLAV ARTEU, BORIS FIŠER, ALBIN HERMAN LUDVIK JELEN, JOŽE MOSTEN, ZDENKA NOVAK, IDA PANTNER, VLADO PLATOV-ŠEK, FRANC ŠTIRN, ZVONE ŠTORMAN, IVAN TKAVC, STANE UČAKAR, IVAN ZOTEL 63. DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „PETER ŠPRAJC-—JUR”ŽALEC Splošna delegacija za vse SIS IZTOK BOŽIČEK, IVANA GRAČNAR, ANA GROBELNIK, ANA KORUŽNJAK, BOGDAN KUČER, DANIJELA OCEPEK, MARINKA OGRAJENŠEK, ZINKA OGRAJENŠEK, IVANKA PAKIŽ, DRAGICA SAJOVIC, ROMANA TOMAŽIN, ĐURĐICA VUŽIČ 64. DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „MIROSLAV ŠIRCA” PETROVČE Splošnadelegacija za vse SIS NUŠA BOŽIČEK, SILVA Cede, milena Grobelnik, MILAN KOTNIK, SILVO LAKNER, VIKTORIJA LEDINEK, TEREZIJA MIRNIK, SONJA NOVAK, ERIKA OSET, DANICA REHAR-HU-DINA, BRANISLAVA ROZMAN, SLAVICA VASLE, POL-DIKA ZAJC 65. DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „VLADO BAGAT“ BRASLOVČE Splošna delegacija za vse SIS MILENA CESTNIK, MARTA FURMAN, NEVENKA MAROVT, ŠTEFKA RUČIGAJ, JANKO ŠOŠTARIČ, OLGA VEK, MAJDA VR-ŠNAK, DRAGICA ZOTTL 66. DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „SLAVKO ŠLANDER“ PREBOLD Splošna delegacija za vse SIS KAROLINA AGREŽ, SILVA EHRGOLT, MAJA GABERŠEK, BRANKA GUZEJ, MARIJA HROVAT, ZOFIJA PODKRAJŠEK, ANDREJA ŠKOBERNE, JANA VRANIČ, MAJDA KOPRIVŠEK, CVETKA REMŠE, ERNEST ŠELER, ŠTEFKA VRHOVEC, TEREZIJA ZUPAN 67. DO VZGOJNO IZOBRA ŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „NADE CILENŠEK“ GRIŽE Splošna delegacija za vse SIS OTO FORŠTNERIČ, JANJA GORIŠEK, NADA JEŽ, BI-SERKA KOŠEC, PETER POD-VRŠNIK, HILDA PREMIK, ANTONIJA RAMŠAK, JUSTINA STRNAD, MARIJA ŠPEH, SONJA TURNŠEK, TANJA TURNŠEK, BREDA VRBNJAK, ZDENKA VIRANT 68. DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „VERA ŠLANDER” POLZELA Splošna delegacija za vse SIS 'MARIJA DERNULOVEC, MARIJA DREV, ANICA FLORJANC, ROZA GRAČ- NER, ZLATKO HREN, BOGDANA KORUN, HELENA KUNST, JOŽICA OŽIR, MAGDA PESTOTNIK, IVANA ROVŠNIK, DRAGICA ULAGA, SONJA ZAJC, TEREZUA KOPŠE 69. DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „IVAN FARČNIK--BUČ” VRANSKO Splošna delegacy a za vse SIS MARIJA DORIC, FRANČIŠKA HERODEŽ, OLGA KROPIVŠEK, MARJANA LESJAK, LIUANA LUKMAN, NADA PEPEL, JOŽICA PRIS-TALIČ, FRANC ROTER, MARIJA SATLER, DANICA SEDEUŠAK, META ŠKRBINA, MARIJA ZAJEC, MATILDA ZUPANC 70. DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD VARSTVENO VZGOJNI ZAVOD „JANKO HERMAN” ŽALEC I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti ANKA AJDNIK, MARIJA GAŠPARIČ, JOŽICA HUŠ, ALMA JENSTERLE, NADA UUBIČ, ŠTEFKA MATELA, DARJA OŠLAK, ŠTEFKA POTOČNIK, VLASTA ZUPANC II. Zdmžena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov MARIJA GRIL, VIKICA GROS, SILVA HADIARAPO-VIČ, JANA MELAVC, STANKA PEČNIK, NADA ŠERTL, VLASTA TAVČAR, TONČKA TRNOVŠEK, DANICA VERDNIK III. Zdmžena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva TATJANA BOJINOVIČ, MILENA ČREMOŠNIK, MAJDA HRAPOT, MARTINA JELEN, MILOJKA JEVNIŠEK, VIDA KLANČNIK, ZDENKA PI-KEU, BOŽA POTOČNIK, IVICA PUČNIK V* ’ - IV. Zdmžena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti VIDA DAJČAR, MARTINA GOLOB, SONJA GRGIČ, MAJDA GORŠEK, JANA KO-KOTEC, KATJA KRAŠOVEC, MARTA PALČNIK, MARIJA STRAHOVNIK, JUSTIKA ŠKOBERNE 71. ZC CELJE - TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC Splošna delegacija za vse SIS DUŠAN dr. BOSTIČ, CIMERMAN dr. IRENA, IVAN dr. DJURIČ, ANKA GOLIČ, CVETKA HAJNŠEK, MARIJA JAGER, TEREZIJA PAVLINC, TATJANA RAMŠAK, MAKS SORŠAK, DARINKA ŠTORMAN, MAGDA ŽAGAR, AMALIJA ŽNIDAR, DARINKA ŽOLNIR 72. DOM UPOKOJENCEV POLZELA Splošna delegacija za vse SIS ANDJELKA BAJO, ANICA CVENK, MARIJA FONDA, ZLATKA JELEN, IVANKA KUHAR, VERA KRAŠOVEC, JOŽICA PEČOVNIK, ANICA ROZMAN, ŠTEFKA STANKO, SONJA STEPIŠNIK, MARIJA ŠKRLEP, MARJETA VANOV-ŠEK, TATJANA VIŠNER 73. DOM „NINE POKORN” GRMOVJE Splošna delegacija za vse SIS MARIJA ČEH, FRANČIŠKA DOLER, ANA GRE-BOVŠEK FRANC GROBELNIK, FRANČIŠKA HVIZDAK, MARIJA MALOVŠEK, TANJA MLAČ-PIANO, OLGA POLAK, MARINKA REDNAK, VERONIKA SLEMENŠEK, ANGELA ŠUPER, MARTA VENGUST, JOŽICA VIPAVC 74. UPRAVNI ORGANI SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC, TO, KS I. Zdmžena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti VIDA DENŽIČ, LEONORA GLUŠIČ, JOŽE HERIČ, LIDIJA OMAN, EMIL PIŽORN, DORA ROJNIK, NADA ROTAR, ZORAN VUČER, MIRAN VOVK II. Zdmžena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov HERMINA HERMAN. FRIDERIK KRANJC, STAŠA LETTIG, BOGDAN PEČAR, MILENA RIBIČ, VIDA SLA-KAN, FRANCI VOUK, GUS-TIKA ZIDANŠEK, RENATA ŽAGAR III. Zdmžena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva HERMINA ANTLOGA, JOŽE GOLIČ, ANICA GRENKO, HENRIK KRAJNC, IVICA OMLADIČ, EVELINA SALE-SIN, JANA STROJIN, ANICA ŠUSTER, MILAN WEBER IV. Zdmžena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti VERA HLAČAR, MARJAN JAKOP, IDA JOŠT, MILICA KITAK, ANKA LESJAK, LIDIJA RADIŠEK, SREČKO ŠETINA, BERNARDA VASLE, ŠTEFAN ŽERJAV 75. LB - SPLOŠNA BANKA CELJE - EKSPOZITURA ŽALEC Splošna delegacjja za vse SIS FRANC JEZOVNIK, HERTA JORDAN, MIRA JUG, MILENA KLAVČIČ, JULIJA KOČEVAR, MAJDA LESKOVŠEK, IVAN MAZZONI, ZDENKA MEŽNAR, MIRA NAPOTNIK, IVANKA PIRŠ, IRENA POTOČNIK, ALEKSANDER PUKL, ANICA ŠKETA 76. TEMELJNO SODIŠČE CELJE - ENOTA ŽALEC Splošna delegacija za vse SIS BENO BALAŽIČ, VLADKA CEROVŠEK, JULIJANA GOSTEČNIK, LIDIJA HRIBOVŠEK,EMIL JANČAR, MARIJA JELEN, JOŽICA JOŠT, DUŠAN KISELJAK, MARUA LONČAREK, BENO STRAŽIŠAR. HEDVIKA VIDMAJER, IVAN VIRANT, MILAN ŽELEZNIK Izvoljeni delegati v krajevnih skupnostih v občini Žalec za mandatno obdobje 1982 -1986 ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS ANDRAŽ KONRAD BRUNŠEK, delavec, ANDRAŽ 62; FRANC GLAVAČ, delavec, ANDRAŽ 63 a; JOŽE JEŽOVNIK, kmet, DOBRIČ 33; SIMON OGRAJENŠEK, strojni tehnik, ANDRAŽ 97; AVGUST PLASKAN, kmet, ANDRAŽ 4; ANTON SITAR, šofer, ANDRAŽ 38; RAFKO UMBREHT, kmet, ANDRAŽ 101; IVO VERDEV, kmet, DOBRIČ 19; STANKO ZABUKOVNIK, gasilec, ANDRAŽ 75 KS BRASLOVČE IVAN GOSTEČNIK, RA-KOVUE; ZVONE HRIBERNIK, BRASLOVČE 62; IGNAC KRIVEC, BRASLOVČE; JOŠKO MAROVT, PA-RIŽUE 69; MARJANA PUSTOSLEMŠEK, RAKOV-UE 23; VINKO RAK, POD-VRH; PETER SERDONER, PARIŽUE 33; BRANKO ŠPORN, PARIŽUE 38 c; RUDI ŽOHAR, TOPOVUE KS GALICIJA BOJAN ČRETNIK, kmet, PERNOVO; ŠIME DEBELIČ, gostinski tehnik, PERNOVO; JOŽICA POHOLE, administratorka, GALICIJA; IVAN POD- BORNIK, čuvaj, PERNOVO; ALOJZ PODPEČAN, delavec, HRAMŠE; MIRKO SLATIN-ŠEK, delovodja, VELIKA PIREŠICA; pRANC ŠMARČAN, strojnik, ZAVRH; ANTON ŠTEFANČIČ, delavec, VELIKA PIREŠICA; SLAVKO VRHOVNIK, gradbeni tehnik, GALICIJA; KS GO MILS KO MIHAEL DRČA, pleskar, GRAJSKA VAS 57; BOGDAN KOŠENINA, gradbeni tehnik, GOMILSKO 72« STANKO LOBNIKAR, delavec, GRAJSKA VAS 64; ANDREJA PIKL, ekonomski tehnik, GOMILSKO 64 a; FRANC ROŽIČ, kovinostrugar, ZAKL 10; BORIS SAJOVIC, kmet GOMILSKO 6; MARIJA SAJOVIC, uslužbenka,. GOMILSKO 85; ALENKA TURNŠEK, ekonomski tehnik, GRAJSKA YAS 1 a; ANTON ZUPANČIČ, avtoelektričar, GRAJSKA VAS 12 a; KSGOTOVUE IVAN COKAN mk, delavec, GOTOVU E 195; FRANC GOJZDNIK, uslužbenec, GO-TOVUE 137; MARKO GOZDNIK, delavec, GOTOV-UE 147; AVGUST KRAJNC, delavec, GOTOVUE, Sos. Podvin, n. h.; MIRA SENČIČ, uslužbenka, GOTOVUE 94 b; MIRKO ULAGA, delavec, GOTOVUE, Sos. Podvin n. h.; KS GRIŽE JURE BLATNIK, študent, GRIŽE 96; BORIS CILENŠEK, PTT tehnik, GRIŽE 35; ERNEST COKAN, dipl. inž. agronomije, MIGOJNICE 69; MARTIN GORŠEK, ing. fizike, MIGOJNICE 81 d; JAN JOŽE, politolog, MIGOJNICE 75; MARICA KRAJNC, ekonomist, MIGOJNICE 25 a; KAREL PODVRŠNIK, upokojenec, PONG RAC 2; SLAVKO POLAK, upokojenec, GRIŽE 62; IVO POTOČNIK, strugar, ZABUKOVICA 72; MITJA URISEK, ing. organizacije dela, MIGOJNICE 81 c; RADO VELIGOŠEK, programer AOP, ZABUKOVICA 36; KS LETUŠ MARJETA DOBNIK, tehnični risar, LETUŠ; DRAGO KOZMUS, šofer, LETUŠ; ALOJZ MOGU, strojni tehnik, LETUŠ; VIKTOR NAVODNIK, gozdarski tehnik, LETUŠ; ZVONE ŠKETA, obrtnik, LETUŠ; KS LIBOJE FRANC BREČ, žgalec, LIBOJE 10; IVAN ČOKL, upokojenec, KASAZE 56; ŽDEN-KO GERMADNIK, tehnolog, KASAZE 83; JOŽE KLEP, mi- zarski delovodja, KASAZE 81; JOŠKO KOS, varilec, ZABUKOVICA 175; MARJETA PAJTAK, tehnični risar, KASAZE 110; RADISLAV PILIH, upokojenec, LIBOJE 39; ZDENKA PILKO, delavka, BRNICA . 25; FRANC ŠPAJ-ZER, klepar, LIBOJE 89; JOŽE TERGLAV, varnostni tehnik, KASAZE 110; IVAN ZUPANC, mizar, ZABUKOVICA 182; KS PETROVČE FRANC BERVAR, strojni tehnik, LEVEC 79; VIKTOR DRAMA, lesni inženir, LEVEC 30; JOŽE DREV, kmet, DRE-ŠINJA VAS 15; ERNEST KUHAR, ekonomski tehnik, PETROVČE vrt n. h.; VINKO MIRNIK, upokojenec, PETROVČE 81; MARTIN PEVEC, gradbeni tehnik, PETROVČE 54; RATKO PRI-STOVŠEK, ing. organizacije dela, DREŠINJA VAS n. h.; ZORAN RAZBORŠEK, upokojenec, ARJA VAS 53; DRAGO REBRICA, gradbeni tehnik, MALA PIREŠICA 3; DANE SENIČ, višji bančni delavec, DREŠINJA VAS 33; ALOJZ VIRTIČ, ekonom, DO-BRIŠA VAS 55; KS POLZELA MIRAN BLAGOTINŠEK, delavec, POLZELA 103; MAJ- DA^CVIKL, predm. učiteljica, POLZELA 234; RUDI DIVJAK, elektrotehnik, POLZELA 78; ANDREJ FLORJANC, strojni inženi/, BREG 82; TATJANA JELEN, predm. učiteljica, POLZELA 125; TATJANA KRAJNC, ekonomski tehnik, POLZELA 184 a; IVAN MRAMOR, oficir JLA, POLZELA 59; MARJAN MEŠIČ, kmetijski tehnik, POLZELA 109; JOŽE PLEVČAK, dentist, LOČICA 56 b; ANDRU SERDONER, tehnik, LOČICA 47; MARIJA STEINER, kmetijski tehnik, LOČICA 19 a; NEVENKA ŠUSTER, višji upravni delavec, POLZELA 54; MILENA TERGLAV, tehnik, POLZELA 100; JOŽE TURNŠEK, delovodja, LOČICA 26; MIRAN ZUPANC, miličnik, ZALOŽE n. h.; KS PONIKVA IVAN LEŠNIK, šofer, PONIKVA 47, FRANC MANDELC, uslužbenec, STUDENCE 4, PAVLA OGRAJENŠEK, gospodinja, STUDENCE 28, BORIS STAMOL, delavec, PONIKVA 6, ALBIN VASLE, kmet, PONIKVA 31; MILAN VASLE, prodajalec, PODKRAJ 9 a; MILICA VOLK, obrtnica, STUDENCE 52; KS PREBOLD INGEBORG AHAČIČ, višji upravni delavec, PREBOLD 11 b, MAKSIMILJANA ANZLOVAR, delavka, PREBOLD 127a, DRAGICA BREZNIKAR, administratorka, MARIJA REKA 30, LUCIJA CIZEJ, kmetijski tehnik, KAPU A VAS 13, JOŽE DRČA st., upokojenec, DOLENJA VAS 31, DUŠAN FRIC, višji upravni delavec, PREBOLD 100, ALEKSANDER HRIBAR, trgovski tehnik, MARIJA REKA 71, VOJKO KALAN, skladiščnik, PREBOLD 102, FRANC KUKOVNIK, kmetijski tehnik, LATKOVA VAS 152, IVAN KUKOVNIK, delavec, KAPUA VAS 24, MILAN KUPEC, elektrotehnik, GORNJA VAS 84, PETER PINTER, tehnik, GORNJA VAS 70, SONJA ZAGOŽEN, tekstilni tehnik, LATKOVA VAS 33, VALTER ZUPANC, ekonomski tehnik, DOLENJA VAS 26, MARKO ŽELEZNIK, gradbeni tehnik, LATKOVA VAS 139; KS ŠEMPETER MARJAN DIVJAK, ing. strojništva, DOBRTEŠA VAS 93, VINKO JANIČ, ing. organizacije dela, ŠEMPETER 157, RAFAEL. KONČINA, dipl. ing. strojništva, DOBRx- x VAS 16b, FRANC LEŠ.NiK, šofer, KALE 5, JOŽE MLAKAR, strojni tehnik, DOBRTEŠA VAS 16f, BOJANA PINTER, študentka, ŠEMPETER 120, IVAN SATLER, šofer, SP. GRUŠOVUE 9, STANISLAV SKOK ml., ekonomski tehnik, ŠEMPETER 35b, EDVARD ŠRIBAR, veterinar, DOBRTEŠA VAS 85 d, BORIS TERGLAV, strugar, ZG. GRUŠOVUE 32a, DANI ZAGORIČNIK, mizar, DOBRTEŠA VAS 57c; KS ŠEŠČE ANICA GRENKO, ŠEŠČE 65a, RUDI HRIBAR ml., MATKE 33a, ANTON KLA-SIŠ. komercialni referent, ŠEŠČE 81, MAJDA KRAJNC, šivilja, ŠEŠČE 30, BOJANA MURATOVIČ, knjigovodja, ŠEŠČE 33a, BRANKO OBLAK, poslovodja, ŠEŠČE 29, ZVONKO ROMIH, ključavničar, MATKE 76a; KS TABOR MIRAN BERGANT, ključavničar, ČRNI VRH 12, AMALIJA BLATNIK, gospodinja, KAPLA 60, JOŽE CESTNIK, kmet, ČRNI VRH 14, ANTON JELEN, traktorist, TABOR 18, FRANC KOVČE, varilec, LOKE 36, KAREL PUCEU, kmet, ČRNI VRH 10, BOŽA ZUPANC, učiteljica, TABOR 23; KCTRNAVA MARJAN BLAGOTINŠEK, kmetijski inženir, ORLA VAS, JOŽE BURKEUC, avtoklepar, ŠENTRUPERT, JOŽE DER-ČA, elektrotehnik, TRNAVA, KARLI HERODEŠ, kontrolor bele tehnike, TRNAVA, MARIJA MATKO, delavka, ŠENTRUPERT, BRANKO MLAKAR, VK kovinostrugar, -TRNAVA, STANKO PRE-VOLJNIK, avtomehanik, ORLA VAS, FRANC TURK, kmet, TRNAVA, IVAN VIRANT, orodjar, TRNAVA; KS VINSKA GORA FRANC BITENC, kovinostrugar, ČRNO VA 52, FRANC JAVORNIK, šofer, VINSKA GORA 7a, BRANKO LESJAK, ‘ pleskar, LIPJE 50, MILAN LESJAK, ključavničar, LIPJE 42b, IVAN PAJENK, šofer, ČRNOVA 5a, SILVO PODPEČAN, rudar, LOPATNIK 8, HERMAN POGLADIČ, skladiščnik, LIPJE 40a, ADOLF REDNAK, električar, JAN-. ŠKOVO SELO 24a, ANICA ŠTRAVS, prodajalka, PREL-SKA 48a; KS VRBJE MATILDA BREZNIK, delavka, VRBJE 70, ANTON HLUPIČ, avtoprevoznik, VRBJE 88b, RUDI KLINC, avtoprevoznik, VRBJE 103, BOJAN PŠENIČ, elektrotehnik, VRBJE 8, MARIJA PUNCER, ekonomist, VRBJE 44, JOŽE TURK, avtoklepar, VRBJE 28a, OTO ŽAGAR ml., aranžer, VRBJE 79; KS VRANSKO MILAN BRVAR, delavec, ZAPLANINA 1, ALOJZ FERME, delavec, LIMOVCE 2, GOTARD FERME, delavec, LIMOVCE 7, FRANC GORO-PEVŠEK, trgovec, PREKOPA 1, SAŠO MIHELČIČ, dipl. ing. gradbeništva, VRANSKO 73, JOŽE PEČOVNIK, kmet, JERONIM 4, FRANC PUNČUH, kmet, Creta 2, ivan STRNIŠNIK, delavec, ZAPLANINA 14, JOŽE ŠTRAJHAR, delavec, JERONIM n. h., SILVA UČAKAR, poslovodki-nja, VRANSKO 5; KS ŽALEC ANTON BREZNIKAR, kemijski tehnik, ŽALEC, H. Staneta 5, MARJAN GOLOB, dipl. ekonomist, ŽALEC, Cankarjeva 5, RADOVAN GORIŠEK, ing. strojništva, ŽALEC, Oničeva 2, VLADO GORIŠEK, dipl. kmetijski inženir, ŽALEC, Partizanska 6, JANKO JURHAR, varnostnik, ŽALEC, Velenjska 12, CVETO LORGER, dipl. ekonomist, ŽALEC, H. Staneta 7, NEVENKA OBLAK, dijakinja, ŽA’ . 3, Velenjska 11, FRANC OMLADIČ, ekono- mist, LOŽNICA, Žalec, ANA PRAPROTNIK, dipl. ekonomist, ŽALEC, Kidričeva 5, KAREL REZEC, ekonomist, ŽALEC,. Gregorčičeva _ 3, IVAN ROJC, upokojenec, ŽALEC, Kardeljeva ul., ŽELJKO SEVNŠEK, strojni tehnik, ŽALEC, Cankarjeva 5, MILAN ŠUSTER, tehnolog, ŽALEC, Partizanska 7; B. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI KS ANDRAŽ. I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti ZOFKA BLAGOTINŠEK, delavka, DOBRIČ 6; ANTON DROBEŽ, lesni tehnik, DOBRIČ 7; STANKO HRI-BERŠEK, delavec, ANDRAŽ 105; ANTON MEŠIČ, rudar, ANDRAŽ 14; MARTINA PI-ŽORN, vrtnarski tehnik, ANDRAŽ 20; MIRAN PLAS-KAN kmet, ANDRAŽ 4; SREČKO RAJH, elektro- tehnik-, ANDRAŽ 74 a; MILAN- ZABUKOVNIK, avtomehanik, DOBRIČ 23; SONJA ZAJC, učiteljica, DOBRIČ 38; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov FERDO BRŠEK, delavec, ANDRAŽ 3; VILI ČREMOŽ-NIK, kmet, DOBRIČ 16; RUDI JEROMEL, kmet, ANDRAŽ 61; ALOJZ MAK, upokojenec, ANDRAŽ 57 a; FERDO OBU, rudar, ANDRAŽ 9 a FRANC SATLER, kmet, ANDRAŽ 106; ANTON TOMINŠEK, ANDRAŽ 123; FRANC ZABUKOVNIK, gostilničar, DOBRIČ 36; FRANC ŽAV-SKI, upokojenec, ANDRAŽ 116; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva TONE BRINOVŠEK, RTV mehanik, ANDRAŽ 57 c; MILICA ČREMOŽNIK, kmetica, DOBRIČ 16; CVETKA DEDIČ, delavka, ANDRAŽ 106 a; SLAVKO JEVŠNIK, električar, DOBRIČ 11; MARTINA PLASKAN, ekonomist, ANDRAŽ 4; LJUDMILA RAJH^ gospodinja, ANDRAŽ 74 a; STEFAN SAMEC, mizar, ANDRAŽ 24; MARIJA VER-DEV, elektrotehnik, ANDRAŽ 17; BRANKA ZABUKOVNIK, vzgojiteljica, DOBRIČ 21; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti FRANČIŠKA ANĆLIN, gospodinja, ANDRAŽ 31 a; BALTEZAR DEDIČ, delavec, ANDRAŽ 106 a; FRANJO JELEN, delavec, ANDRAŽ 15; JANKO JEZERNIK, delavec, ANDRAŽ 87 a; FERDINAND JEŽOVNIK, obrtnik, ANDRAŽ 24; MARJANA PUNCER, delavka, DOBRIČ 11* JAKOB SATLER, rudar, ANDRAŽ 79; ANA ŠPILJAK, učiteljica, ANDRAŽ 64; FERDO VERDEV, delavec, ANDRAŽ 63; KS BRASLOVČE I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščjno občinske telesno-kultume skupnosti IVO HANŽIČ, RAKOVU E 19 a; DANI HORVAT, POD-VRH 1; FRANC KRAU, RA-KOVUE 19; FRANC KUMER, TOPOVUE 5; SILVO MEZNARIČ, RAKOVU E 5 a; JOŽE RADIŠEK, BRASLOVČE 11; JASNA SOBOČAN, RAKOVU E 9; FRANC ŠMAJS, BRASLOVČE 31; VINKO VODLAK, MALE BRASLOVČE 33; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstve- ne skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov IVAN CIZEJ, POLJČE 4; KONRAD GRADIČ, PA-RIŽLJE 64; ZOFKA HINDL, SP. GORČE 19; MIRAN KNEZ, PRESERJE 6; FRANC KRONOVŠEK, TOPOVUE 2; IVAN LESKOVŠEK, POD-VRH 55; CVETKA PRISLAN, PARIŽUE 63; CVETKA ŠOŠTARIČ, BRASLOVČE 50; KARLI TURNŠEK, PODVRH 53; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva VINKO AJDNIK, KAMEN-ČE; FRANC BOŠNAK ml., POUČE 10; TEODORA GAUOT, PARIŽLJE 42; MOJCA MAHOR, PARIŽUE 26; MAJDA RAK, SP. GORČE 9; DARJA ROMIH, BRASLOVČE 33; JOŽE STRNAD, SP. GORČE 18; MAGDA VOŠNJAK, PARIŽUE 68; VLADIMIR WEISS, RAKOVLJE 23; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti IDA ČREMOŽNIK, PARIŽUE 25; TRUDA GREGORČIČ, RAKOVU E 5; MARIJA KODRE, MALE BRASLOVČE 20; IVANKA KOK, TOPOVLJE 7; VILI MATKO, BRASLOVČE 41; DARINKA PEČOVNIK, MALE BRASLOVČE 13 b; OLGA POLAJ-ŽER, RAKOVUE n. h.; FRANC SOBOČAN, BRASLOVČE 9; OLGA VEK, RAKOVUE n. h.; KS GALICIJA I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti JANKO DOLAR, slikar, ZAVRH; IVAN DŽURAS, tehnik, VELIKA PIREŠI-CA; MILICA HROVATIČ, učiteljica, GALICIJA; MILAN JELEN, delavec, VELIKA PIREŠICA; VLADO MAJER, gradbeni tehnik, PERNOVO; JOŽE PODPEČAN, ključavničar, GALICIJA; FRANC PODVRŠNIK, delovodja, HRAMŠE; JANJA SITER, prodajalka, PERNOVO; FRANC TKAVC, šofer, ŽELEZNO; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kme- 'tOV MARTIN COKAN, delavec, VELIKA PIREŠICA; CVETKO GOLAVŠEK, ključavničar, PERNOVO; MARTIN GOLAVŠEK, skla-diščnik^ HRAMŠE, IVANKA KOVAČ, administratorka, ŽELEZNO; RADKO KUGLER, kmet, ZAVRH; ANTON PEČNIK, delavec, PERNOVO; FRANC PEČNIK, upokojenec, VELIKA PIREŠICA; FRANCI TRATNIK, delavec, GALICIJA: STANKO VEBER, GALICIJA; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva ALENKA AŠENBERGER, vzgojiteljica, ŽELEZNO; ZDENKA DŽURAS, varuška, VELIKA PIREŠICA; STANE HROVATIČ, aranžer, GALICIJA; MINKA KUGLER, kuharica, ZAVRH; VIKTORIJA LEDINEK, učiteljica, PERNOVO; ALENKA MERNIK, vzgojiteljica, VELIKA PIREŠICA; STANKA _ PEČNIK, medicinska sestra, ŽELEZNO; MATEVŽ REHAR, mesar, VELIKA PI-REŠIČA; ZORAN VENGUST, kmet, HRAMŠE; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva, ' skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti JANKO GROBELNIK, zidar, ŽELEZNO; JANKO HRUS-TEU, mehanik, PERNOVO; KARLI LOBNIKAR, trgovski kontrolor, GALICIJA; JELICA OBREZA, prodajalka, VELIKA PIREŠICA; MARTIN POTOČNIK, ključavničar, GALICIJA’BOJAN PEČNIK, električar, ZELEZNO; BRANKO PO-HOLE, delavee, GALICIJA; IVICA ŠTEFANČIČ, PTT delavka, PERNOVO; MIRO SUPER, šofer, VELIKA PIREŠICA; KS GOMILSKO I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti JANEZ HOČEVAR, sodnik, GOMILSKO 33; FRANC PRAPROTNIK, strojni tehnik, GOMILSKO 70; STANKO SLE-MENŠEK, avtoklepar, ŠMA-TEVŽ 33; MARIJA SOVINC, dipl. ing. gradbeništva, ŠMA-TEVŽ 16; DRAGO ŠMIT, strojni ključavničar, GOMILSKO 16; DUŠAN TISEU, elektrotehnik, GRAJSKA VAS 15 a; VINKO TOPOVŠEK, strojni tehnik, GRAJSKA VAS 48; DUŠAN URANKAR, strojni tehnik, GOMILSKO 64 a; VINKO VITANC ml., mizar, ŠMATEVŽ 8 a; II. Zdmžena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov BOGO ANDOLJŠEK st., delovodja, ŠMATEVŽ 29 a; VINKO DRČA, kmetijski tehnik, GRAJSKA VAS 18; MAKS KOŠENINA, upokojenec, GOMILSKO 72; JOŽE KUNST, vodovodni inštalater, GRAJSKA VAS 18 a; ALOJZ LUKMAN, kmet, GOMILSKO 57; ANTON MUHOVIČ, kovinostrugar, GRAJSKA VAS 1 a; ANTON RANČ IGA J, ing. kmetijstva, GOMILSKO 79; ŠTEFKA RANČIGAJ, gospodinja, GOMILSKO 49; OTILIJA URANKAR, gospodinja, GOMILSKO 12 III. Zdmžena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva ANTONIJA HAZLER, upokojenka, GOMILSKO 34; ALOJZ JELEN, elektromonter, GOMILSKO 73 a; ANTON JELEN, orodjar, GOMILSKO 29 a; IVICA KOŠENINA, ekonomski tehnik, GOMILSKO 72; ANKA POSEDEL, delavka, GRAJSKA VAS 14; ŠTEFAN ŠLANDER, strojni tehnik, GRAJSKA VAS 29; METKA TURNŠEK, ekonomski tehnik, GRAJSKA VAS 40; IVAN VASLE, delavec, ZAKL 2; MARIJA VAŠ, učiteljica, GOMILSKO 32; IV. Zdmžena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti JANEZ ANDOUSEK, elektromonter, ŠMATEVŽ 29 a; JOŽE BERZELAK, strojni ključavničar, GRAJSKA VAS 31; FRANC DRČA ml., vodovodni instalater, GRAJSKA VAS 32; JANEZ JELEN, avtomehanik, GOMILSKO 25; IDA LAZAR, prodajalka, ŠMATEVŽ 26; ANTON PRAZNIK, strojnik, GOMILSKO 68; MILAN SUŠAK, strojni tehnik, GRAJSKA VAS 44; ANTON URANKAR, strugar, GOMILSKO 12; ANICA ZUPANČIČ, gospodinja, ZAKL 1 ; KS GOTOVLJE I. Zdmžena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti > FRANC ANTLOGA ml.. GOTOVUE 61; ROZALIJA-' MARIJA GOJZDNIK, delavka, GOTOVUE 137 a; MARIJA KRAJNC,.trgovka, GOTOVUE 66 a; DRAGO KUMER, učitelj, GOTOVLJE 73; MI-RÀN NOVAK, gostinec, GOTOVUE 74; ALOJZ PUNTAR, uslužbenec, GOTOVUE 95; BOJAN VASLE, študent, GOTOVLJE 75 a; DRAGO VASLE, delavec, GOTOVLJE 79 a; ALBINA VERDNIK, uslužbenka, GOTOVUE 89; II. Zdmžena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov FRANC ANTLOGA, kmet, GOTOVLJE 48; FRANC COKAN, upokojenec, GOTOVUE 117; ANTON ČETINA, delavec, GOTOVLJE 103 d; IGNAC JEVŠENAK, delavec, GOTOVUE 7 J a; ANTON KITÀK, delavec, GOTOVUE 97 c; ANTON RIBIČ, upokojenec, GOTOVUE 94; MIRO ROTOVNIK, kmet, GOTOVUE 45; RUDOLF SENČIČ, upokojenec, GOTOVUE 94 b; ANTON TKALEC, delavec, GOTOVUE 139 a% III. Zdmžena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva EDVARD AMON, uslužbenec, GOTOVUE 100; IVANA ANTLOGA, uslužbenka, GOTOVUE 78; IRENA DOLAR, trgovka, GOTOVLJE 77 b; MARJANA FALETIČ, uslužbenka, GOTOVLJE 138 d; MIROSLAV GAJŠEK, uslužbenec, GOTOVUE 103 a; SILVA GORJAN, uslužbenka, GOTOVUE 38 a; DUŠAN KOČEVAR, uslužbenec, GOTOVLJE 94 a; BRUNO KONČAN, uslužbenec, GOTOVUE 124; MAJ- ■ DA KRAJNC, uslužbenka", GOTOVLJE IV. Zdmžena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti VLADO DOLAR, delavec, GOTOVUE 77 c; DRAGICA GOJZDNIK, kmetica, GOTOVUE 137; LADISLAV GOR, delavec, GOTOVUE 105; ZVONKA HALADEJA, delavka, GOTOVUE 67; IGNAC PODKORITNIK, delavec, GOTOVLJE 111 b; ANTON ROZMAN, delavec, GOTOVLJE 128; KAREL ŠVENT ml., delavec, GOTOVUE 204; KATICA TRSTENJAK, upokojenka, GOTOVUE 206; ALOJZ ŽAVSKI, delavec, GOTOVUE 190; KS GRIŽE I. Zdmžena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti ANTON FUNDA, tehnolog, MIGOJNICE 94; JOŽE GABRŠEK, VK krojač, MIGOJNICE 57; MARIJA GORŠEK, gospodinja, MIGOJNICE 83; BRANKO HRIBERŠEK ml., strojni ključavničar, MIGOJNICE; ZVONE KUNST, ključavničar, GRIŽE n. h.; MILENA KVEDER, programer AOP, MIGOJNICE 81 c; LEOPOLD OBLAK, delavec, PONGRAC 49; NADA PAVLIČ-UUBIČ, vzgojiteljica, GRIŽE 2; MILAN POLAVDER, inženir, PONGRAC 87; II. Zdmžena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov JOŽE BEZGOVŠEK, kmet, PONGRAC 66; RAFKO FUNKL, upokojenec, GRIŽE 56; VINKO GORIŠEK, kmet, PONGRAC 20; MARIJA HO-LOBAR, kmetica, MIGOJNICE 100; FRANCI JEŽOVNIK, ekonomist, MIGOJNICE 4; RAFKO KROŠL, kovač, MIGOJNICE 11; JOŽE KUDER, kmet, PONGRAC 54; ZOFKA LAZNIK, upokojenka, ZABUKOVICA 129; ZORA PREMIK, pedagog, MIGOJNICE 4 a; III. Zdmžena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva SILVA ČULK, gradbeni tehnik, ZABUKOVICA 137 a; MARJAN DREV, dipl. ing. kemije, MIGOJNICE 80; SILVA GORIŠEK, gradbeni tehnik, PONGRAC 20; BOGDAN GRABNER, strugar, GRIŽE 116; BREDA IZGORŠEK, strojepiska, PONGRAC 69; NADA MULEJ, profesorica, ZABUKOVICA 80 b; BETKA PADAR, trgovka, MIGOJNICE 10; VALERIJA PETEK, pedagog, PONGRAC 39; BORIS TOMINŠEK, voznik, MIGOJNICE 81 b.; IV. Zdmžena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti IVANKA BEZGOVŠEK, gospodinja, PONGRAC 66; MARIJA CILENŠEK, KV gostinska delavka, GRIŽE 35; JOŽICA DOLINAR, kmetica, MIGOJNICE 66; KAREL GORIŠEK, ključavničar, PONGRAC 2 c; RADO HLAČAR, upokojenec, ZABUKOVICA 60; OLGA KUNST, frizerka, GRIŽE n. h.; IVAN OSTRUH, upokojenec, MIGOJNICE 113; MARIJA POTEKO, gospodinja, PONGRAC 50; ZVONKA RAMŠAK, učiteljica, GRIŽE 68; KS LETUŠ I. Zdmžena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti KARIN DOBNIK, študentka, LETUŠ; ALENKA FEVŽAR, dijakinja, LETUŠ; ZDENKO GRAČNER, mehanik, LETUŠ;, FRANC KOVAČ, delavec, LE-TIJŠ; MARTINA LENOVŠEK, študent, LETUŠ; VLADO ŠUMAK ml., avtomehanik, LETUŠ; JOŽE ROSENSTEIN ml., šofer, LETUŠ; STANISLAV TRÒGER, ključavničar, LETUŠ; DARKO VODOVNIK, strojni tehnik, LETUŠ; II. Zdmžena delegacija za skupščino občinske zdravstvene hrupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov MARIJA JAGER, upokojenka, LETUŠ; ALOJZ JUS, pleskar, LETUŠ; MIHA HOČEVAR, delavec, LETUŠ; FERDO KOLŠEK, kmet, PODGORJE pri LETUŠU; MARTIN LENOVŠEK, kmet, PODGORJE pri LETUŠU; ANTON NOVAK, delavec, LETUŠ; MIRA OCEPEK, delavka, LETUŠ; FRANC PUNCER, kmet, LETUŠ; MIHA TRAVNER, upokojenec, LETUŠ; III. Zdmžena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva IVAN GREGORN, delavec, LETUŠ; VIDA KLANČNIK, vzgojiteljica, LETUŠ; ČEDO-MIR KOVAČ, kovinar, LETUŠ; MARTIN PRESKAR, tekstilni inženir, PODGORJE pri LETUŠU; META RADIVOJEVIČ, dipl. ekonomist, LETUŠ; EDITA ŠPAROŠ, ekonomski tehnik, LETUŠ; VLADIMIR VODOVNIK, strojni tehnik, LETUŠ; FRANC ZAVRŠNIK, delavec, LETUŠ; DARKO ŽERDONER, LETUŠ; IV. Zdmžena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti NIKO BELE, šofer, LETUŠ, JANEZ BERZELAK, delavec, LETÜS; JANEZ HRIBERNIK, profesor, LETUŠ; IZIDOR KODRE, tehnik, LETUŠ; JANEZ KODRE, kmet, LETUŠ; SLAVKO LESKOVŠEK, kovi-; nar, LETUŠ; ANA MIKEK, delavka, LETUŠ; ROK POD-; VRATNIK, električar, LETUŠ; VERA TERŽAN, delavica, LETUŠ; KS LIBOJE I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti MILJANA AVSEC, uslužbenka, KASAZE 70 a; FRANC ČRETNIK, inštruktor vajencev, KASAZE 98; TATJANA GO-LAVŠEK, dijakinja, KASAZE 100; RADOVAN KOLAR, ekonomski tehnik, LIBOJE 50; BOJAN KOŠTOMAJ, dijak, ZABUKOVICA 176; MILAN KVEDER, vodovodni inštalater, LIBOJE 115; MARJAN OBLAK, električar, KASAZE 48; RUDI PLANINŠEK, trgovec, LIBOJE 121; ANTON UPLAZNIK električar, KASAZE 66 a; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov MARINKA BALOH, knjigovodja, UBOJE 12; JAKOB FIL KOVIČ, upokojenec, BRNICA 19; ŠTEFKA HAFNER, upokojenka, KASAZE 36; SONJA HRVATIN, knjigovodja, LIBOJE 76 a; ANTON JURAK, upokojenec, KASAZE 6 a; FRANC PINTER, kmet, ZABUKOVICA 141; EVA POTOČNIK, upravnica pošte, KASAZE 71 a; MARTIN REZEC, upokojenec, UBOJE 59; JANEZ ŠANCA, natakar, KAŠAZE 48 ; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva JELKA JAZBEC, trgovka, KASAZE 40; ŠTEFKA KVEDER, računovodja, LIBOJE 121; FRANČIŠKA LUKEŽ, li-varka, LIBOJE 8; TEREZIJA NAPOTNIK, poslovodja, KASAZE 8 b; SABINA REHAR, delavka, LIBOJE 116; DANICA ŠKRLIN, delavka, KASAZE 110; MAJDA TOMINŠEK, šivilja, KASAZE 48; ROMANA TOMINŠEK, študentka, LIBOJE 1; JANJA UPLAZNIK, razredna učiteljica, KASAZE 66 a; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti ZORKA GODLER, upokojenka, KASAZE 105; ZDENKA GOLEŽ, trgovka, LIBOJE 115; ŠTEFKA KRAU, delavka, BRNICA 17; MARIJA KVEDER, administrator, KASAZE 70 a; BREDA LUKEŽ, dijakinja, LIBOJE 8; MARTINA MAČEK, strugarka keramike, ZABUKOVICA 142; GELCA OBLAK, poslovodja, KASAZE 48; IVAN SKOK, upokojenec, LIBOJE 26; ANTON VINDIŠ, monter, KASAZE 87; KS PETROVČE I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti MARJAN DOBOVIČNIK, ključavničar, DREŠINJA VAS 12 a; OTO EBERLINC, kovinostrugar, PETROVČE 13; VERA KAMENŠEK, učiteljica, DOBRIŠA VAS 42; KURT KINDELHOFER, ekonomist, PETROVČE 39 a; AVGUST PFEIFER, prometni tehnik, ARJA VAS 69; KONRAD PODBREGAR, gozdarski delovodja, PETROVČE 128;, BRUNO RANDL, ing. organi zacije dela, PETROVČE 3 b; METODA URANJEK, učiteljica, ARJA VAS 27 a; ZDRAVKO ŽAGAR, strugar, LEVEC 15; II. Združena delegacija za skup- ščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov Stanko Cizej, mizar, Dobriša vas 63; Viktor Gajšek, kmet, Drešinja vas 45; Berta Jančič, prodajalka, Aija vas 70; Martina Juijovec, socialna delavka, Petrovče 124; Dragica Lipovšek, gospodinja, Petrovče 109; Jožica Pirnat, ekonomski tehnik, Petrovče n. h.; Irena Turnšek, administrativni tehnik, Levec 2; Marija Zupanc, upokojenka, Petrovče n. h.; Vinko Zupanc, ml. kmet, Dobriša vas 13; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva Andrej Čede, uslužbenec, Petrovče 84; Darka Domitro-vič, dipl. geograf, Arja vas 37; Miroslav Farčnik, učitelj, Petrovče n. h.; Olga Ivnik, ekonomski tehnik, Levec 39-b; Jože Kuder, kemijski tehnik, Le-. vec 39-b; Slava Platovšek, upokojenka, Levec 22; Tanja Raz-boršek, dipl. ekonomist, Aija vas 53; Zdenka Šimek, medicinska sestra, Petrovče 98; Franc Žužej, ing. organizacije dela, Arja vas 19; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlo-1 vanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti Janko Drev, elektrikar, Drešinja vas 46; Ivan Grobler, agronom, Aija vas 37-c; Cirila Haler, ekonomski tehnik, Dobriša vas 67; Stane Juijovec, pravnik, Petrovče 124; Stanko Klinc, upokojenec, Petrovče 45 ; Berta Knez, krojačica, Levec 14—a; Anton Krenkar, upokojenec, Arja vas 64; Angela Senič, gospodinja, Drešinja vas 33; Jože Zajc, dipl. pravnik, Petrovče 36; KS POLZELA I. Posebna delegacija v skupščino občinske kulturne skupnosti MARINKA MAROLT, profesorica, POLZELA; STANKO NOVAK, tehnik, OROVA VAS; STANKO PODBREGAR, predmetni učitelj, LOČICA pri POLZELI; ROŽCA PREDOVNIK, tehnik, POLZELA; VINKO RIZMAL, upokojenec, BREG pri POLZELI; DANI SATLER, kmet, ZALOŽE; STANKO SATLER, skladiščnik, BREG pri POLZELI ; II. Posebna delegacija v skupščino občinske telesno-kultume skupnosti FRANČIŠKA CVIKL, predmetna učiteljica, POLZELA; STANKO EMERŠIČ, ključavničar, BREG pri POLZELI; PETER KOŠMRU, orodjar, POLZELA; DARKO ŠUSTER, veterinar, POLZELA; DANI TERGLAV, ekonomist, POLZELA; MOJCA TROBINA, študent, OROVA VAS; BREDA VER-ŠIČ, medicinska sestra, POLZELA; III. Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti JANEZ CUKJATI, zdravnik, POLZELA; SONJA GRGIČ, medicinska sestra, POLZELA; RADOVAN KASESNIK, uslužbenec, POLZELA; ALOJZ LENIČ, pleskar, BREG pri POLZELI; VESNA PUR, medicinska sestra, POLZELA; MARJAN SEVER, tehnik, POLZELA; MILICA ZUPANC, tehnik, ZALOŽE; IV. posebna delegacija za skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov FRANC ČEBIN, delavec, POLZELA; IVAN DOBOVIČNIK, upokojenec, BREG pri POLZELI; JAKOB JUHART, upokojenec, POLZELA; LJUBICA KOŠEC, tehnik, LOČICA pri POLZELI; KRISTINA POSEDEL, upokojenka, LOČICA pri POLZELI; SILVA PUR, uslužbenka, POLZELA; SLAVKO TURK, upokojenec, POLZELA, V. Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti KATJA KRAŠOVEC, vzgojiteljica, POLZELA; FRANCI OGRIS, pravnik, POLZELA;' IRENA PEVNIK, tehnik, POLZELA; ANDREJA PANTELIČ, tehnik, POLZELA; ZOFIJA REPNIK, predmetna učiteljica, POLZELA; JOŽE ROJŠEK, šofer, ZALOŽE; MARIJA VE- LER, predmetna učiteljica, POLZELA; VI. Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti FRANC BIZJAK, delavec, POLZELA; ANDREJ CIZEJ, študent, POLZELA; STANKO CIZEJ, strojni inženir, POLZELA; PETER KAČ, ing. organizacije dela, LOČICA pri POLZELI; IGNAC OŽIR, tehnik, ZALOŽE; FRANC PEVEC, elektrotehnik, POLZELA; MIRAN PUR, delavec, POLZELA; VII. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva MARIJA ANTONIČ, tehnik, LOČICA- pri POLZELI; MAJDA DOBOVIČNIK, tehnik, BREG pri POLZELI; IRENA LUKAN, vzgojiteljica, POLZELA; BRANKO MIKLAVŽIN, strugar, LOČICA pri POLZELI; ŠTEFAN PODVRŠNIK, delavec, POLZELA; IDA RAN-ČIGAJ, trg. poslovodja, BREG pri POLZELI; SLAVICA VASLE, predmetna učiteljica, LOČICA pri POLZELI; VIII. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva NADA DERČA, uslužbenka, LOČICA pri POLZELI; MARIJA KRAŠOVEC, dipl. pravnica, BREG pri POLZELI; VIKTORIJA MEGLIČ, socialna delavka, POLZELA; JOŽEF PFEIFER, mlinar, PODVIN; SLAVKO RESNIK, pravnik, POLZELA; FRANC TAMŠE, delavec, BREG pri POLZELI; ANICA TAVČAR, tehnik, BREG pri POLZELI; IX. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje ALENKA ESIH, tehnik, BREG pri POLZELI; NEVENKA FLORJANC, tehnik, POLZELA; IVANKA KUHAR, medicinska . sestra, POLZELA; IGOR PUNGARTNIK, tehnik, POLZELA; AVGUST VASLE, kovač, POLZELA; LUDVIK VRBNJAK, strugar, BREG pri POLZELI; ALIJANA ŽUPERL, tehnik, POLZELA; X. Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti LEOPOLD BEDEKOVIČ, tehnik, POLZELA; FRANC JELEN, dipl. ekonomist, POLZELA; BORIS KRT, tehnik, POLZELA; RADO SLOKAR, uslužbenec, POLZELA, ADOLF SVET, delavec, POLZELA; RA-DIVOJ VRBNJAK, ključavničar, BREG pri POLZELI; VALERIJA ŽIVORTNIK, predmetna učiteljica, POLZELA; KS PONIKVA I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti NADA JELEN, učiteljica, PODKRAJ 11; DANIEL JELEN, uslužbenec, PODKRAJ 2; ALOJZIJA KOS, študentka, STUDENCE 41 ; FRANC KOS, kmet, STUDENCE 16; IVICA KOS, kmetica, PONIKVA 8; PETER KOS, kmet, STUDENCE 38; JANKO SREDENŠEK, kmetijski tehnik, PONIKVA 6a; ANTON ZUPANC, pleskar, STUDENCE 54; IVAN ŽERJAV, poštar, STUDENCE l; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov MIHA COKAN, upokojenec, PODKRAJ 12; FRANC. JELEN, kmet, PONIKVA 21; JOŽE JELEN, kmet, STUDENCE 39; MARJETA JEZERNIK, upokojenka, PONIKVA 19; MAJDA KODRUN, ekonomski tehnik, STUDENCE 10; FRANC KOS, kmet, STUDENCE 41; MARTIN SEMEČNIK, kmet, PONIKVA 2; ALOJZ SREDENŠEK, kmet, PO- NIKVA 9; IVAN ŠUPER, PONIKVA 53; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske.skupnosti otroškega varstva MINKA JEZERNIK, prodajalka, PODKRAJ 13 a; SILVA RAZDEVŠEK, kuharica, PONIKVA 19; ŠTEFKA JEZERNIK, gospodinja, PONIKVA 1 ; SILVA OCVIRK, delavka, PONIKVA 42 a; MARIJA STRA-HOVNIK, prodajalka, PONIKVA 43 a; JOŽICA ŠTA-MOL, uslužbenka, PONIKVA 6; ANICA TURINEK, študentka, PODKRAJ 9; ANICA VASLE, delavka, PONIKVA 81; FANIKA VASLE, strojni tehnik, STUDENCE 91 a; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino- samoupravne stanovanjske skupnosti KRIZAND COKAN, delavec, PODKRAJ 12; MILKA DRAŽNIK, gospodinja, PODKRAJ 1; MARINA FIDER-ŠEK, gospodinja, PONIKVA 45; ZOFIJA PODPEČAN, delavka, PONIKVA 11; JOŽE PUSOVNIK, šofer, STUDENCE 40; ZDENKO REPAZ, delavec, PONIKVA 7; MILICA SREDENŠEK, obrtnica, PONIKVA 6 a; DARINKA VASLE, modelar, STUDENCE 13; JOŽE ZAGORIČNIK, kurjač, PONIKVA 55 a; KS PREBOLD I. Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti IVANA GRENKO, delavec KAPIJA VAS 48; SONJA HA-LADEJA, tekstilni tehnik, LATKOVA VAS 133; PAVLA MLAKAR, upokojenka, PREBOLD 32; JOŽICA OCVIRK, ekonomski tehnik, PREBOLD 10; MARTA PINTER, višji upravni delavec, GORNJA VAS 70; MARKO ZELIČ, ekonomist, PREBOLD 151; ALBINA ZUPAN, delavka, MARIJA REKA 37; II. Posebna delegacija za skupščino občinske telesno-kultume skupnosti ANTON AJDIČ, gradbeni tehnik, LATKOVA VAS 30; FRANC DIVJAK, KV delavec, PREBOLD 88; IVAN PILKO ml., KV električar, GORNJA VAS n. h.; STANE PODKRAJŠEK, ključavničar, KAPLJA VAS n. h.; KAREL SATLER, predmetni učitelj, PRÉBOLD 3; ZDENKO TERPIN, predmetni učitelj, DOLENJA VAS 48 b; SONJA VOVK, tekstilni tehnik, PREBOLD 127 a; III. Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti IDA CESTNIK, administrator, KAPLJA VAS 26; MARTA DOLAR, medicinska sestra, MARIJA REKA 36; PETER GOLAVŠEK, invalidski upokojenec, PREBOLD 127; MARIJA GRENKO, medicinska sestra, GORNJA VAS 13; OTO KOS, kemični čistilec, DOLENJA VAS 68; PAVLA SVI-BEN, farmacevtski tehnik, PREBOLD 98; BREDA ŠMIT, dipl. ekonomist, LATKOVA VAS 47; IV. Posebna delegacija za skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov EDI AHAC,' upokojenec, KAPU A VAS 44; ANTON BURKELC, KV delavec, RAP-UA VAS 4; JOŽE HRIBAR, upokojenec, MARIJA REKA 71; TONČKA HRIBERŠEK, upokojenka, PREBOLD 2 a; MIRKO PODGORŠEK, upokojenec, PREBOLD 64; IVAN ŠKRABE, tkalski mojster, LATKOVA VAS 10; ANTON ŽAGAR, upokojenec, GORNJA VAS 29; V. Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti PAVLA JUG, ekonomski tehnik, LATKOVA VAS 3; JULČKA KRAŠOVEC, ekonomski tehnik, MARIJA REKA 23; ERNA MARINC, profesorica, GORNJA VAS 85; CVETKA NAPOTNIK, delavka, PREBOLD 127 a; IVAN POTOČNIK, skladiščnik, PREBOLD 127; JOŽE RIBIČ, ekonomski tehnik, KAPU A VAS 67; MIRAN ROJNIK, strojni ključavničar, PREBOLD lila; VI. Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti JOŽE ARNČNIK, KV mizar, MARIJA REKA 3; FRANC HRŽENJAK, delavec, PREBOLD 108; EDI KOSEM, tekstilni mojster, LATKOVA VAS 9; VOJKO KUPEC, ekonomski tehnik, GORNJA VAS 79; NIKOLA MLADENOVIČ, tekstilni inženir, PREBOLD 127 c; FRANC SKOK ml., gradbeni inženir, KAPUA VAS 47; ANTON VEDENIK, gostinski tehnik, PREBOLD Ila; VII. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva MILENA BREZNIKAR, šivilja, MARIJA REKA 26; ANA HUDOURNIK, delavka, PREBOLD 51; MARIJA JAGER, vzgojiteljica, PREBOLD 127 d; SLAVKO KOSTANJŠEK, delavec, PREBOLD 139; NUŠKA ŠRIBAR, vzgojiteljica, GORNJA VAS 69; JELKA VIHAR, delavka, LATKOVA VAS 116; ROZINA ŽLIČER, delavka, KAPUA VAS 14; VIII. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva MARIJA DIVJAK, delavka, GORNJA VAS 68; IDA KOS, delavka, MARIJA REKA 25; ANTON PODKRAJŠEK, delavec, KAPUA VAS n. h.; MILAN ŠKORJANC, kmetijski tehnik, DOLENJA VAS 39; JOŽEFA TRATNIK, delavka, MARIJA REKA 73; MARIJA ZMRZLAK, šivilja, LATKOVA VAS 21; IRENA ŽAGAVEC, socialna delavka, PREBOLD 127 d; IX. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje ALOJZ GOLIČ, avtoelektri-čar, KAPUA VAS 16; DOMINIK KOSMAČ, tekstilni mojster, DOLENJA VAS 54; MARJAN KUPEC, skladiščnik, GORNJA VAS 4; STANE PODBREGAR, avtoklepar, MARIJA REKA 76; MARJAN REBERŠEK, ekonomski tehnik, LATKOVA VAS 135; HEDVIKA VERK, delavka, DOLENJA VAS 17; ANTONIJA ŽUŽA, skladiščnik, GORNJA VAS 61 aT X. Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti RUDI EBERLINC ml., gradbeni tehnik, PREBOLD 107; MILKO HRIBAR, delavec, DOLENJA VAS 63; KRISTINA HOČEVAR, socialna delavka, DOLENJA VAS 98; SONJA KUPEC, gradbeni tehnik, GORNJA VAS 12; FRANC POVŠE, lesni tehnik, LATKOVA VAS 86; ALENKA SLOKAN, komercialni tehnik, PREBOLD 127; ALOJZ VINCERÒ VIČ, skladiščnik, KAPUA VAS 52; KS ŠEMPETER I. Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti VLADO DOLAR, vodovodni inštalater, ŠEMPETER 51 ; JOŽE HROPOT, strojni tehnik, ZG. GRUŠOVUE 10 a; STANKO JAGER, varnostni inženir, ŠEMPETER 36; GIZELA KHAN, predmetna učiteljica, ŠEMPETER 34; VIDA NA-RAKS, predmetna učiteljica, ŠEMPETER 170; MAKS PEŠKO, strojni tehnik, DOBRTEŠA VAS 16 f; ALENKA TOMAN, študentka, ŠEM- PETER 108 a; II. Posebna delegacija za skupščino občinske telesno-kultume skupnosti VENČESLAV ANTLOGA, KV ključavničar, ŠEMPETER 137; DRAGAN BOJINOVIČ, gimnazijski tehnik, DOBRTE-SA VAS 16 c; ŠTEFAN BOŽIČ, kovinostrugar, ŠEMPETER 11; ZVONE BOŽIČ, ključavničar, ŠEMPETER 139; PETER KOSU, trg. pomočnik, DOBRTEŠA VAS 44; ANDREJ SIMONČIČ, študent, DOBRTEŠA VAS 105; ANDREJ VOLK, elektroinže-nir, ŠEMPETER 120 a; III. Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti TATJANA BOJINOVIČ, vzgojiteljica, DOBRTEŠA VAS 16 c; PAVLA BREŽNIK, medicinska sestra, ŠEMPETER 126; IVAN DIACCI, dipl. strojni inženir, ŠEMPETER 276; ANICA ERMENC, predmetna učiteljica, ŠEMPETER 103 c; HRANISLAV KOČIČ, ekonomist, ŠEMPETER 41; VILI SEDOVŠEK, avtomehanik, ŠEMPETER 126 b; IVAN VASLE, ing. tekstilne tehnologije, ŠEMPETER 69; IV. Posebna delegacija za skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja VINKO COKAN, kmet, SP. ROJE 1 ; MARTIN ČASL, upokojenec, ŠEMPETER 37; IRENA JANIČ, ekonomski tehnik, ŠEMPETER 157; JOŽE SED-MINEK, kmet, PODLOG 30; OTO SIMONČIČ, strojni tehnik, DOBRTEŠA VAS 105; MIRKO ZUPANC, elektroinže-nir, DOBRTEŠA VAS 3; AMALIJA ŽNIDAR, med. tehnik, DOBRTEŠA VAS 85 a; V. Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti JOŽE GRAČNER, dipl. kmetijski inženir, ŠEMPETER 173; MILAN KASESTNlK, predmetni učitelj, ŠEMPETER 34; DÄRINKA KLANČNIK, študentka, ŠEMPETER 115; DANICA LAZNIK, trgovska pomočnica, ŠEMPETER 166; ZOFIJA LEŠNIK, ekonomski tehnik, KALE 5; ANTON RA-DIŠEK, grafični tehnik, DOBRTEŠA VAS 16 čj LIDIJA UŠEN, vzgojiteljica, ZG. GRUŠOVUE 6; VI. Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti ANDRU KOŽEU, elektrotehnik, ŠEMPETER 8; MAJDA MLINARIČ, ekonomistka, ZG. GRUŠOVUE 24; NEVENKA PEČARIČ, kemijski tehnik, PODLOG 2; JANKO VOŠ-NJAK, dipl. ing. strojništva, DOBRTEŠA VAS 52 c; MARTIN ŠTORMAN, delovodja, DOBRTEŠA VAS 16 d; AVGUST TAVČAR, delovodja, ŠEMPETER 64 a; JOŽEFA ZAGORIČNIK, laborantski tehnik, ZALOG 18; VII. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva MIRAN GRUŠOVNIK, ekonomski tehnik, ŠEMPETER 161; JOŽEFA HRUŠOVAR, delavka, ŠEMPETER 27; SONJA KASESNIK, predmetna učiteljica, ŠEMPETER 91 d; AVGUST OREŠNIK, gradbeni tehnik, ŠEMPETER 171 : TATJANA PODBREGAR, učiteljica, ŠEMPETER 91 a; MARJANA KRIČEJ, dipl. ekonomist, ŠEMPETER 91 d; MARTA VOGRINC, ekonomistka, ŠEMPETER 127 a; VIII. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva IVAN GABERŠEK, predmetni učitelj, DOBRTEŠA VAS 79; ALOJZIJA HRASTOVEC, medicinska sestra, DOBRTEŠA VAS 16 f; PAVEL LEŠNIK, delovodja, ŠEMPETER 18; ALOJZ RIZMAL, zdravnik, DOBRTEŠA VAS 1 a; JAKOB ŠTORMAN, upokojenec, ŠEMPETER 145; MAGDA ŠTORMAN, predmetna učiteljica, PODLOG 45 ; MILAN ŽOHAR, delovodja, ŠEMPETER 35 a; IX. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje MIRKO LEDINŠEK, strojni tehnik, DOBRTEŠA VAS 16 c; ANICA MAJER, ekonomski tehnik, DOBRTEŠA VAS 95; EDI MASNEC st., trgovski pomočnik, ŠEMPETER 142; DANILO PIRC ml., strojni ključavničar, DOBRTEŠA VAS 96; MARJAN ŠKRABAR, gimnazijski tehnik, ŠEMPETER 77; IVAN VIDRAJS, elektrotehnik, DOBRTEŠA VAS 99 a; VERA ŽOHAR, pedagog, ŠEMPETER 35 a; X. Posebna delegacija za skupščino občinske samoupravne stanovanjske skupnosti VIKTOR CILENŠEK, strojni delovodja, ŠEMPETER 177; ALOJZIJA LEDINŠEK, gradbeni tehnik, DOBRTEŠA VAS 162; EDVARD MASNEC ml., fotoreporter, ŠEMPETER 130; PETER MASTNAK, strojni tehnik, ŠEMPETER 46; JOŽE RANDL, ing. kemije, ŠEMPETER 68 a; ALOJZ SELAN, upokojenec, ŠEMPETER 260; MARIJA UTRANKAR, trgovska pomočnica, ŠEMPETER 150; KS ŠEŠČE 1. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti ZVONKO BABIČ, šofer, ŠEŠČE 20; JAKOB BREZNIKAR, delavec, MATKE 83; DRAGICA CESTNIK, gradbeni tehnik, MATKE 8; SAMO GOLA VŠEK, študent, ŠEŠČE 46; MILAN JOŠT, zavarovalni agent, ŠEŠČE 38; VERONIKA MAVSAR, gospodinja, ŠEŠČE 59; MIRKO ORTER, ključavničar, MATKE 24; MARJAN PUŠNIK, delavec, MATKE 76; ANDREJ ZABOVNIK, ključavničar, ŠEŠČE 7 a; ii. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov HELENA CINK, ekonomist, ŠEŠČE 66; AMALIJA HRIBAR, oblikovalka, MATKE 30; /ERONIKA KAČ, gospodinja, ŠEŠČE 57; JAKOB KLENOVŠEK, delavec, ŠEŠČE 8; IVAN LEBER, izmenovodjaj MATKE 29; IVAN MATJAŽ, strojni nženir, ŠEŠČE 11TANEZ MRAK, šoferski tehnik, ŠEŠČE 79; FRANC UPLAZNIK, ključavničar, MATKE 55; RAJKO VELER, delavec, MATKE 16; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva LEONIDA BASLE, profesorica, ŠEŠČE 53 a; MIRA CESTNIK, študentka, MATKE 3 a- BENO CIJAN, delavec, ŠEŠČE 66; FRANC DRČA, delavec, ŠEŠČE 52; ROBERT GERMADNIK, delavec, MATKE 56; ANA GOLAVŠEK, ;ospodinja, MATKE 34; MIROSLAVA GOVEDIČ, preddelavca, MATKE 21; MIRKO KOVAČIČ, delavec, ŠEŠČE 77; KARLICA ŠIBILA, preddelavca, MATKE 1; V. Združena delegacija za kupščino občinske skupnosti ocialnega skrbstva skupščino tbčinske skupnosti za zaposlo-anje in skupščino samouprav-le stanovanjske skupnosti MARJAN GOLAVŠEK, šo-'er, MATKE 34; HILDA GREGORČIČ, delavka, ŠEŠČE 1; KRISTINA HERMAN, delavka, ŠEŠČE 40; MILENA MED-/ED, delavka, ŠEŠČE 42; JUDMILA PINTER, gospodi-lja, MATKE 49; FRANC IOGL, delavec, ŠEŠČE 84; ŠTEFKA SENČAR, uslužben-a, MATKE 47; FANIKA VE-IER, delavka, MATKE 41 ; IDA 'GANK, gospodinja, ŠEŠČE 4; .S TABOR Združena delegacija za skup- ščino občinske kulturne skupnosti in skupščine občinske telesnokultume skupnosti Ivan Baloh, strojni tehnik, Ojstriška vas 35-a; Darko Den-žič, gradbeni tehnik, Ojstriška vas 25; Anton Drolc, šofer, Ojstriška vas 38; Marija Habjan, kmetica, Loke 14; Janez Rokovnik, šofer, Ojstriška vas 35; Željko Kos, mehanik, Pondor 29; Dani Topovšek, strojni tehnik, Tabor 53; Marija Urankar, trgovska pomočnica, Ojstriška vas 36; Tanja Žilnik, Dijakinja, Tabor 45 ; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov Branko Florjan, kmet, Kapla 65; Anton Križnik, ključavničar, Kapla 25; Jože Matka, kmet, Miklavž 24; Jurij Matko, kmet, Miklavž 24; Irena Stro-uhal, ekonomski tehnik, Tabor 43-a; Filip Tekavc, kmet, Loke 16; Katica Topovšek, upokojenka, Tabor 53; Nada Topovšek, _ kmet, Ojstriška vas 28; Albin Zupanc, kmet, Miklavž 8; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva Janko Drča, varilec, Kapla 36; Ivan Juhart, kmet, Pondor 16; Janko Lukman, kmetijski tehnik, Tabor 22; Peter Natek, ključavničar, Tabor 56; Marjana Pečovnik, šivilja, Kapla 11 ; Fanika Pepel, ekonomski tehnik, Ojstriška vas 34; Marjana Podbregar, ekonomski tehnik, Ojstriška vas 43; Milan Strnad, mizar, Pondor 20—a; Marjan Topovšek, PTT prometnik, Ojstriška vas 12—a; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti RAJKO DRAKSLER, strojni tehnik, KAPLA 56; ANICA FELICIJAN, trgovka, TABOR 20; IVANKA LESKOVŠEK, učiteljica, OJSTRIŠKA VAS 20 a; VINKO LEKŠE, logar, ČRNI VRH 5; DANI MEŽNAR, varilec, KAPLA 7; IVANKA PILKO, gospodinja, TABOR 12; STANKA TOPOVŠEK, frizerka, TABOR 53; ERIK VEBER, pleskar, PONDOR 29; MARJAN ZUPANC, tekstilni tehnik, MIKLAVŽ 8; KS TRNAVA I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti MARJAN _ ANŽLOVAR, kovinostrugar, ŠENTRUPERT ; FRANCI CIZEJ, dijak, TRNAVA; ZORA GROZNIK, ekonomski tehnik, TRNAVA; ERVIN KORUN, lesni tehnik, ŠENTRUPERT; FRANC LENKO, PTT inženir, ŠENTRUPERT; VLADO POVŠE, študent, ORLA VAS; MIRAN ROTAR, pekarski mojster, ŠENTRUPERT; STANKO ŠINKOVEC, livar, ŠENTRUPERT; IRENA ZORE, ekonomski tehnik, ORLA VAS; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov MARIJA GRENKO, gospodinja, ORLA VAS; JANKO JUHART, kmet, ORLA VAS; ANA LENKO, administratorka, ŠENTRUPERT, LEOPOLD MLAKAR, upokojenec,1 TRNAVA; JANKO NOVAK, delavec, TRNAVA; IVI POSEDEL, vzdrževalec, TRNAVA; NIKA RANČIGAJ, strojepiska, TRNAVA; RENATA ROTER, ekonomist, ŠENTRUPERT; MARIJA ŽNIDAR, delavka, ŠENTRUPERT; III. Združena delegacija za dcupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raz- iskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva ZOFKA ANŽLOVAR, delavka, ŠENTRUPERT; SILVA ČAKŠ, varuška, TRNAVA; DORA GRENKO, vzgojiteljica, ORLA VAS; MANCA KORUN, študent, ŠENTRUPERT; CVETKA KRONOVŠEK, učiteljica, ORLA VAS; MIRA KRSNIK, delavka, TRNAVA; MAGDA POSEDEL, ekonomski tehnik, TRNAVA; JOŽE ROŽIČ, kovinostrugar, TRNAVA; MARJANA SERDONER, gospodinja, ŠENTRUPERT; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti SIMON BRDNIK, gradbeni tehnik, TRNAVA; BOGOMIR BREZNIKAR, delavec, ORLA VAS; ALOJZ MOJZES, kmet, TRNAVA; VOJKO PODGORŠEK, orodjar, ŠENTRUPERT; SILVO PIHLER, gradbeni inženir, ŠENTRUPERT; DRAGO SERDONER, avtoklepar, ŠENTRUPERT; MARJAN STEPIŠNIK, orodjar, TRNAVA; ALBIN ŠKETA st., elek-troinkasant ORLA VAS; BRANKO ŠKETA ml., študent, TRNAVA; KS VINSKA GORA I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti DRAGO KUGLER, ključavničar, JANŠKOVO SELO 23; ZVONKO LESJAK, mizar, PIREŠICA 19; VINKO MIHE-LAK, elektrotehnik, ČRNOVA 11 ; SREČKO PETEK, ključavničar, LIPJE 28; ŠTEFAN PUNGARTNIK, klepar, PREL-SKA 34; MILAN STRAHOV-NIK, delavec, PRELSKA 29; MARJAN ŠKOFLEK, električar, VINSKA GORA 23; MILAN USAR, ključavničar, VINSKA GORA 8; ZDENKO WEISENBACH, tehnik, PRELSKA 13; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov ZVONKO GRADIŠNIK, kmet, ČRNOVA 28; FRANC KROFLIČ, kmet, ČRNOVA 2; DRAGICA KUGLER, medicinska sestra, PIREŠICA 14; STANKO LESJAK, varilec, VINSKA GORA 19 a; JOŽE MIHELAK, kmet, ČRNOVA 11; JOŽICA PUNGARTNIK, frizerka, PRELSKA 34; SILVA REDNAK, delavka, LIPJE 38; FRANC VINDER, kmet, ČRNOVA 20; ŠTEFAN VINDER, kmet, PRELSKA 14; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva ALOJZ BRECL, kmet, ČRNOVA 9; MILICA CVIKL, gospodinja, VINSKA GORA 36; ANICA DREV, medicinska sestra, PIREŠICA 11 ; ANICA HRUSTEU, uslužbenka, ČRNOVA 56; IVICA LESJAK, delavka, VINSKA GORA 1 a; DRAGICA PETEK, tehnična risarka, UIPJE 28; JOŽICA PLEŠNIK, KV prodajalka, PIREŠICA 18; MARIJA ŠIBANC, gospodinjaj ČRNOVA 16; GRETA ŠKOFLEK, gospodinja, VINSKA GORA 33; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti godalnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti HILDA DOBOVIČNIK, učiteljica, VINSKA GORA 40; MARIJA JAN, ekonomski tehnik, LIPJE 52; IVAN KOŠAN, kmet, ČRNOVA 29; IVAN LEMEŽ, delavec, VINSKA GORA 3; MIHA LESJAK, kmet, ČRNOVA 6; BRANKO PUŠNIK, kmet - delavec, VINSKA GORA 29; FRANC RAMŠAK, električar, LIPJE 26 a; FRANC ŠPEGL, mizar, LIPJE 16 a; NADA ŠTRAVS, študent, VINSKA GORA 17; KS VRANSKO I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti MILAN BRIŠNIK, šofer, VRANSKO 153; IVAN CEN-CEN, delavec, BRODE 24; FRANC JESENEK, električar, VRANSKO 101; MAKS KOS, tehnik, VRANSKO 17 d; JANEZ KOZMEU, delavec, VRANSKO 55; DRAGO KRIVEC, delavec, TEŠOVA 13; FRANC PLESKAR, trgovec, VRANSKO 86 a; ALOJZ ROVAN, dipl. ing. gradbeništva, VRANSKO 89; JANEZ ŠMI-GOC, miličnik, VRANSKO 130; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov VANDA DRUŠKOVIČ, medicinska sestra, VRANSKO 86; ŠTEFAN GOLUBIČ, upokojenec, VRANSKO 115; RADO KAPUS, krojač, VRANSKO 138; JADRANKA KRAMAR, ekonomski tehnik, VRANSKO 130 b; FRANC KROPIVŠEK, delavec, VRANSKO 33; REZKA PRAPROTNIK, upokojenka, VRANSKO 143 a; JELKA PRESEKAR, medicinska sestra, VRANSKO 86 a; FANIKA STRNIŠNIK, delavka, LIMOV-CE 4; DUŠAN ŠERKO, trg. zastopnik, VRANSKO 89 ; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva VIKA ČULK, profesorica, VRANSKO 89; MILAN FERME, delavec, LIMOVCE 4; MANICA JELEN, učiteljica, VRANSKO 130 a; ANICA JUNGER, študentka, VRANSKO 88; ANTON PAJNKI-HER, delavec, BRODE 30; MAJDA POVŠE, medicinska sestra, VRANSKO 26; SLAVICA PLAVČAK, predmetna učiteljica, VRANSKO 84; BREDA ROVAN, vzgojiteljica, VRANSKO, 17 b; METKA SEMPRI-MOŽN1K, ekonomski tehnik, VRANSKO 72; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti ANTONIJA FIDERŠEK, študentka, BRODE 9; MARA GOLOB, upokojenka, VRANSKO 31; ANTON GORIČAN, trgovec, BRODE 24 a; DRAGO GORŠEK, trgovec, ČEPUE 2; MARTA KOS, višja medicinska sestra, PRAPREČE 15; JUSTI-KA KRIŽNIK, delavka, VRANSKO 130 a; MILENA POZNIČ, delavka, VRANSKO 174; JUSTINA VENIGER, gospodinja, VRANSKO 130 a; TONIKA ZUPAN, trgovka, VRANSKO 82; / KS VRBJE I. Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti MARTINA BALIS, frizerka, VRBJE 90; MATIJA BOBOV-NIK, vratar, VRBJE 92; MILAN BREZNIK, strojni ključavničar, VRBJE 71; MARINKA COKAN, VRBJE 96 a; JOŽE GROBELNIK, skladiščnik, VRBJE 97 a; VILI GROBELNIK, električar, VRBJE 97 a; GORAZD SELIŠNIK, ekonomist, VRBJE 88; ZVONKO ŠKOBERNE, strojni tkalec, VRBJE 85; TOMAŽ ŽAGAR, električar, VRBJE 79; II. Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov EDI COKAN ml., vrtnar, VRBJE 9; MARIJA GRIL, kuharica, VRBJE 80; GABRIEL MARINIČ, zidar, VRBJE 69; IVAN MASTNAK, upokojenec, VRBJE 21; JANKO MIKLAVŽIN, električar, VRBJE 40; BOGDANA PASARIČ, prodajalka, VRBJE 64; STANKO PEŠKO, inv. upokojenec, VRBJE 34 b; TEREZIJA PŠENIČ, varuška, VRBJE 8; BOŽENA ŠARLAH, cvetličarka, VRBJE 6; III. Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva MAJDA BALIŠ, krojačica, VRBJE; MILE BECO VIC, poslovodja, VRBJE 61 ; MARTA BOBOVNIK, delavka, VRBJE 92; ZDENKA COKAN, natakarica, VRBJE; MARTA GRABNAR, tekstilna delavka, VRBJE 68 a; CVETA KOBULA, prodajalka, VRBJE 98; FRANC KODRIČ, električar, VRBJE 17 a; IGOR MIKEK, gimnazijski tehnik, VRBJE 95; FRANCI TURŠIČ, steklar, VRBJE 16; IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti JOŽE ARAM, ključavničar, VRBJE 84; VIDA GOBEC, gostilničarka, VRBJE 45; STANKO JOŠT, upokojenec, VRBJE 32 a; DARKO KARAŽI-JA, električar, VRBJE 68; SREČKO KRAJNC, elektrotehnik, VRBJE 66; IRMA PALADINA, prodajalka, VRBJE 85 c; NADA SERTL, kuharica, VRBJE 50; RUDI VALIŠ, mizar, VRBJE 60; KAREL ZMRZLAK, kurjač, VRBJE 81 ; KS ŽALEC I. Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti MILAN BOZOVIČAR, trg. zastopnik, ŽALEC; MARIJA HRIBAR, medicinska sestra, ŽALEC; IRENA KLEP, psiholog, ŽALEC; VERA KOZO-VINC, uslužbenka, ŽALEC; JANEZ KROFLIČ, učitelj, ŽALEC; SILVA LUZNAR, upokojenka, ŽALEC; JANKO ME-LANŠEK, orodjar, ŽALEC; II. Posebna delegacija za skupščino občinske telesno-kultume skupnosti PALMIRA AMBROŽ, učiteljica, ŽALEC; STANE JAKŠE ml., aranžer, ŽALEC; JULIJA KOCÉVAR, uslužbenka, ŽALEC; BORIS KURET, trgovec, LOŽNICA; DARKO MEDVEŠEK, ’predmetni učitelj, ŽALEC; BREDA ŠKERBEC, upokojenka, ŽALEC; ANDREJ ŠPORIN, ekonomist, ŽALEC; III. Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti EDMUND BOŽIČEK, upokojenec, ŽALEC; VIDA GORIŠEK, gospodinja, ŽALEC; JA-ROMILA KISOVAR, administratorka, ŽALEC; MARIJA KLAMPFER, gospodinja, ŽALEC; MANJA KRAŠOVIC, gospodinja, ŽALEC; MILAN LESJAK, dipl. veterinar, ŽALEC; CVETA MIKUŽ, upokojenka, ŽALEC; IV. Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja (cmetov TONE DELAK, upokojenec, ŽALEC; SREČKO KURET, upokojenec, LOŽNICA; KONRAD PEVEC, upokojenec, ŽALEC; ALBIN PIKL, upokojenec, ŽALEC; ANGELA PRAŽ-NIKAR, upokojenka, ŽALEC; IVAN ROBIČ, upokojenec, ŽALEC; IVANA ROJNIK, upokojenka, ŽALEC; V. Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti SREČKO ČATER, veterinarski tehnik, ŽALEC; JADRANKA ČMAK, zasebni obrtnik, ŽALEC; VIDA DAJČAR, trgovka, ŽALEC; SILVA KAČ, trgovka, LOŽNICA; ANICA LESJAK, administratorka, ŽALEC; MIRA MEGLIČ, admini- stratorka, ŽALEC; MIMICA ŠULER, trgovka, ŽALEC VI. Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti BOGDAN IVANC, ing. elektrotehnike, ŽALEC; KAREL JUG, pleskar, ŽALEC; JANKO KAČ, dipl. ekonomist, ŽALEC; ALOJZ POSEDEL, ekonomist, ŽALEC; JOŽE PRAPROTNIK, dipl. ing. kemijske tehnologije, ŽALEC; BRANKO ROBIČ, ing. strojništva, ŽALEC; MARJAN VELER, figurant, ŽALEC; VTLPosebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva JOŽICA AGREŽ, upokojenka, ŽALEC; JOŽE ČEHOVIN, upokojenec, ŽALEC; STAKNE JAKŠE st., upokojenec, ŽALEC; MARINKA MUCK, socialna delavka, ŽALEC; MARJANA MUNIH, socialna delavka, ŽALEC; SILVA REBERŠAK, upokojenka, ŽALEC; SILVA REHAR, upokojenka, ŽALEC; VIII. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva IVANA GROBELNIK, učiteljica, ŽALEC: KRISTINA KAC, upokojenka, ŽALEC; LAVRA KOČEVAR, študentka, ŽALEC; ALENKA KUDER, dijakinja, ŽALEC; DRAGO MEH, upokojenec, ŽALEC; SILVA POTOČNIK, trgovka, LOŽNICA; DUŠAN ZAIMŠEK, skladiščnik, ŽALEC; IX. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje MILAN BORŠIČ, ing. strojništva, ŽALEC; MARKO MON-FREDA, dijak, ŽALEC; ANTON PIPAN, upokojenec, ŽALEC; FRANĆ PODBEVŠEK, upokojenec, ŽALEC; MARJAN SANDA, trgovec, LOŽNICA; VIDKA ŠTINGL, vzgojiteljica, ŽALEC; MARTIN VU-ČER, kmetijski tehnik, ŽALEC; X. Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti; JAROŠ AVDIČ, strojni ključavničar, ŽALEC, FRANC BRINOVEC, gradbeni tehnik, ŽALEC, SREČKO CEHNER, ekonomski tehnik, ŽALEC, FRANC CINK, upokojenec, ŽALEC, STANE ČEHOVIN, strojni tehnik, ŽALEC, ZDENKA DEBEVC, knjigovodja, LOŽNICA, MARJANA LEŠER, bančna uslužbenka, ŽALEC DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC: Matrina BEVC, 1939, ortopeda-gog, Kruševska 3, Žalec, Srečko CATER, 1949, veterinar, teh., Savinjske čete 2, Žalec, Jerica ČRETNIK, 1940, VK livar keramike, Ka-saze 98, Petrovče, Ludvik DOBOVIČNIK, 1942, ing. org. dela, Breg 89/b, Polzela, Marjan DROBNE, 1933, dipl. ing. kmetijstva, Pucova T, Celje, Oto EBERLINC, 1942, kovinarska-delovodska šola, Petrovče 13, Marija FRAITAG, 1941, ekonomski tehnik Velenjska 9, Ža-• lec, Mira HOLZINGER, 1942, administratorka, Bratov Letcinja 4, Žalec, Mojca JERAJ, 1957, vzgojiteljica, Florjana Pohlina 14, Žalec, Franc KALŠEK, 1942, strojni ing. Prebold 127/c, Prebold, Lidija KO-CELI, 1957, učiteljica, Petrovče 112, Petrovče, Srečko KOJC, 1927, ekonomski teh ., Šempeter, Sp. Roje 10, Slavko KOŠENINA,. 1950,-dipl.-pravnik, Prežihova 5, Žalec, Alojz KOTAR, 1928, upokojenec, Liboje 48, Petrovče, Herta LUBEJ, 1942, frizerka, Polzela 223, Polzela, Marjan LUBEJ, 1951, tekstilni teh., Prebold 127/c, Prebold, Emilija PE-ŠFX, 1943, prof. pedagogike, Liboje 121, Petrovče, Viljem PETEK, 1933, pomorski oficir, Latkova vas 109, Prebold, Vlado PLASKAN, 1923, kmetijski teh., Fl. Pohlina 2, Žalce, Neža RIBIČ, 1923, upokojenka, Zabukovica 97, Griže, Karl SEIBFiRT, 1951, ekonomski teh., Cankarjeva 3, Žalce, Slavko STEINER, 1950, komercialist, Dober-teša vas 16/f, Šempeter, Irena TERGLAV, 1960, ekonomski teta., Polzela 176, Polzela, Ivan URANJEK, 1922, upokojenec, Arja vas 37, Petrovče, Milan VOGRINC, 1957, strojni teh.. Vrbje 68, Žalec, Janko VRANIČ ml. 1952, poljedelec, Prekopa 28, Vransko, Heda ZUPANC, 1944, delavka, Polzela 232, Polzela, Milan ZUPANC, 1946, strojni teh., Migojnice 93, Griže, Anton ŽGANK, 1935, strojni teh., Gotov-Ije 38, Žalec, Radenko ŽIVANO-VIČ, 1953, strojni ing., Ločica pri Polzeli 75/a. / PIONIRSKI KOTIČEK . . . BRATSTVO IN ENOTNOST V Kruševcu je bilo 7. srečanje bratstva in enotnosti. Sem smo prišli pionirji, mladinci in učitelji iz pobratenih šol širom Jugoslavije. Lepi spomini nas vežejo na to srečanje. Vsi Kruševčani — pionirji, mladinci ali odrasli ljudje so nam tiste štiri dni, ko smo bili v Kruševcu, bili bratje, sestre in starši. Čeprav daleč od doma, smo čutili, da smo med svojimi ljudmi. Vsak nam je bil prijatelj. Zadostovala je beseda in sklenilo se je prijateljstvo. Spominjam se, da sem prosila neko pionirko iz Kruševca, naj se mi podpiše na kartice, ki sem jih nameravala poslati svojim prijateljem v Slovenijo. Komaj se je podpisala, se je že slišalo: „Hočeš li, da se ti i ja podpišem? I ja! . . Tako smo se spoznali. „Daj mi svoju adresu,“ je prosila deklica s črnimi lasmi, „ja sam Verica, pa ti? “ „Marija sem,“ sem odgovorila. Izmenjali smo naslove. „Piši nama,“ so rekli. „Bom, bom!lt sem jim.obljubila. In odšli so naprej sklepat nova prijateljstva. Stanovali smo po domovih naših vrstnikov. Jaz sem bila pri Dubravki, ki je hodila v osmi razred osnovne šole. Imela je mnogo prijateljic. Vse njene prijateljice so bile zelo prijazne. Toda meni je bila najbolj všeč Nadežda. Bilo je preprosto dekle. Govorila mije o svojih starših in sošolcih, o šoli. Tako smo se kar dobro spoprijateljili. Čas je hitro tekel, prišel je dan slovesa. Poslovila sem se od Dubravke, Nadeždc in njunih prijateljic. V marsikaterem očesu se je zalesketala solza. „Piši mi,“ je rekla Dubravka. „Piši i meni,“ se je oglasila Nadežda. „Meni ne budeš pisala? “ se je oglasilo za mojim hrbtom. Bila je Verica. „Seveda ti bom!“ sem ji zatrdila. Objeli sva se in poljubili. Kmalu za tem je avtobus odpeljal, mahali so nam v slovo, staro in mlado. Mi pa smo se vozili proti domu, spremljale so nas njihove besede, ki so še vedno odmevale v naših mislih. MARIJA LABOHAR 8 .a razred OŠ Ivana Farčnika Buča — Vransko KAJ BOM, KO BOM VELIKA? Ko bom velika, bi najraje bila pisateljica. Pisala bi knjige in ne samo za otroke, ampak za vse generacije. Otrokom bi napisala veliko smešnic, odraslim pa dogodke iz NOB. Najraje bi bila pač pisateljica. Pa ne mislite, da zato, da bi bila znana, temveč zato, ker rada pišem spise. Zdaj, v 4. razredu, jih pišemo zelo veliko in jaz jih napišem včasih kar po več strani. Ob pisanju spisov zelo uživam. To je tudi moj hobi. Veseli me tudi poklic novinarja. Občudujem njihove reportaže, kijih pripravijo. Tudi jaz rada potujem in bi posnela oddajo: Od Slovenije do Makedonije. Ta enourna oddaja naj bi imela 5 delòv. Odšla bi v ZDA in takratnega predsednika povprašala, kako se zanima za dogodke po svetu. Kar bi mi odgovoril, bi si zapisala, in vse izjave oddala časopisu. Rada bi, da bi ljudje čimveč vedeli o domačih in tujih dogodkih. Zanima pa me tudi poklic učitelja. Opazujem našo tovarišico, kako neprestano brska po knjigah in nekaj piše. Tudi mene dolgo časa mika, da bi postala učiteljica SJ. Kot sem že omenila, zelo rada pišem spise. Učencem, bi dala pisati predvsem spise, pa tudi na samostalnike in drugo ne bi pozabila. Oh, pa kaj sc že sedaj mučim s temi mislimi, ko pa je pred mano še toliko let do poklica. Pa je kljub temu lepo premišljevati. ŠENKA ŽERIČ 4.a Šempeter POTEP PO SAVINJSKI DOLINI Nekega sončnega nedeljskega dopoldneva smo se s prijatelji odpravili s kolesi na potep po Savi-ijski dolini. Najprej smo se zmenili, da bomo obiskali Savinjski gaj v Mozirju- Že od daleč smo zagledali prečudovite rože, ki so nas vabile, da naj vstopimo. Plačali smo in stopili ob prelepem žvrgolenju ptic po lepo urejenih stezah mimo cvetlic in počutili smo se kakor v raju. Ostali smo brez besèd in opazovali, kmalu pa nas je predramil iz sanj čuvaj, kije vreščal na ves glas, zakaj stojim sredi rož. Sonce je bilo že visoko in morali smo zapustiti gaj. Ustavili smo se na samotni jaši in kolesa skrili v grmovje in začeli teči v breg, kajti prejšnji dan smo se dogovorili, da bomo obiskali tudi Mozirsko kočo. Toda pot je bila strma, zato smo si morali oddahniti. Spili smo vsak svoj sok in nadaljevali pot in kmalu brez moči obstali, kajti zagledali smo čisto majhno, še pikasto in nebogljeno srno. Vsem je zastal dih, in ne vem, koliko časa bi še tako gledali, če nas ne bi predramile besede nekega turista, ki se je vračal s koče. Vprašal nas je, kam smo se tako zagledali, toda mi nismo izdali našega pikastega prijatelja. Pozno popoldne smo prišli h koči, kjer smo si kupili spominčke. Začelo se je že mračiti in morali smo se vrniti. Komaj smo našli kolesa, kajti bila je že tema. Ko smo prišli domov, so bili starši že zaskrbljeni in-še so se vrstila vprašanja: „Kje ste bili? Kaj ste delali? Zakaj ste prišli tako pozno? “ Rekli smo jim na kratko: „Občudovali smo našo širšo okolico.“ EMILJAN KAPUS 8.b Prebold OM, TA POMLAD — Pravijo, da je pomlad čas čustvenega brstenja in ljubezni. Pa ni vedno tako. Zgodi se, da si ravno v tej pomladi najbolj razočaran. Radi imamo to pomlad. Narava in simpatije te vabijo ven in natp sledi ,hišni pripor“. Prav zato gaje ta čas še toliko bolj imeniten. — Cas, ko radi stopimo v naravo in naberemo šopek prvega pomladanskega cvetja. V tem času mi starša vedno pravita, da me „nosi“. Ne razumeta, zakaj sem tako rada zunaj, ko me v sobi čakajo šolske knjige. — Veliko prijetnih, nepozabnih trenutkov. Dobro se počutim, še bolj pa moje srce. — Pomlad, čas ljubezni. Meni pa ostane tako malo prosjega časa. Delo na vrtu, sadovnjaku, vinogradu . .. lopatanje, sejanje. — Vame je prinesla čuden nemir. , — Prinesla mije delo v hmelju. — Narava se prebuja, prebujam pa se tudi jaz. Razigrana, živahna, vesela sem. — Pomlad prinaša starejšim občutek mladosti. — Enkrat sonce, enkrat dež. Kako se naj oblečem? Kako naj ukrotim tudi svoje srce? Ne zdržim v sobi pri učenju. Moram v naravo s kolesom, saj mi to veli tudi srce. Mami pa samo skimuje z glavo: OH, TA POMLAD. — Utrujena sem, ničesar se mi ne ljubi. Lena sem. Le srce ni leno. Močno in hitro bije! — Spremenila sem se. Zadrževanje v topli sobi sem zamenjala s kolesarjenjem. Anketo izvedli člani lit. krožka OŠ Bratov Juhart Šempeter RUBRIKA MLADIH — RUBRIKA MLADIH S SKUPNIMI MOČMI ZA LEPŠI IZGLED V mesecu aprilu je potekala akcija urejanja spominskega parka v središču Polzele. Akcijo je organiziralo Hortikulturno društvo Polzela. To je bila naša prva akcija, ki se je je udeležilo približno 80 prostovoljcev. Udele- ženci so bili tudi učenci od petega do osmega razreda osnovne šole Vera Šlander. Prostovoljci so urejali zelenice in grede ter sadili vrtnice. Hortikulturno društvo je posadilo spominsko drevo-japonsko češnjo, Zveza borcev pa lipo. Hortikulturno društvo bo organiziralo še več akcij: zasadili bodo 88 spominskih dreves v Seneku, pomagali bodo pri sajenju cipres na pokopališču, sodelovali pri urejanju šolske okolice in drugod. Vsi udeleženci akcije so dobili toplo malico. Tudi ta akcija je dokaz, da so ljudje še vedno pripravljeni opraviti kakšno delo zastonj. Še več takih dobrovoljnih prostovoljcev in verjetno bi bilo v našem kraju marsikaj drugače urejeno, kot je. Skupno delo nas združuje. Več kot plačilo je vredno zadovoljstvo ob opravljenem delu. ŽANA KRAŠOVIC OŠ „Vera Šlander“ Polzela Plodno in ustvarjalno 11. kongresa ZSMS v luči S to ugotovitvijo smo pred kratkim zapuščali prostore TOZD-a tovarne kmetijskih strojev OZD SIP Šempeter. Tja smo se odpravili na pobudo OK ZSMS Žalec in bili prijetno presenečeni. V sproščenem razgovoru, ki je vseboval polno mladostnega entuziazma in mladinske predanosti, smo zvedeli veliko zanimivosti o delu in načrtih mladih v tej 00 ZSMS. O tem sta nas seznanila bivši in sedanji predsednik 00 ZSMS Vojko Gorišek in Vojko Prislan, svoje pa je pridal tudi sekretar 00 ZKS Zdravko Lokan, ki je zelo zadovoljen z delom mladih' v zadnjem obdobju. Svoje mnenje je o tem izrekel tudi sekretariat 00 ZKS, ki izreka mladim vse priznanje za opravljeno delo. Ob vsem tem velja povedati, da gre pri delu SIP-ove mladine za pravi preporod, ki je po večletni pasivnosti presekala gordijski vozel in prešla v akcijsko naravnan in idejno prežet korak, ki je po nekajmesečnem trdem delu minulega in sedanjega predsedstva postavil SIP-ovo mladino, zlasti mlade v TOZD-u, TKS, v ospredje osnovnih organizacij ZSMS v žalski občini. In v čem ima ta trditev osnovo? Že bežen pogled skrbno urejene dokumentacije, zapisnikov in drugih poročil, poslanih na OK ZSMS Žalec, pove veliko, če pa se podrobneje analizira tudi njihova vsebina, iz katere veje samokritičnost, ustvarjalnost in doslednost izvrševanja sprejetih sklepov, potem je verifikacija njihove aktivnosti še prepričljivejša. Papir prenese vse, bi morda kdo zlobno pridal ob takšni ugotovitvi, toda o tem govorijo dejanja. Ta pa niso majhna. V zadnjih treh mesecih so razvili široko aktivnost, ki se kaže v najrazličnejših delovnih akcijah, pohodih, problemskih konferencah, kulturnem delovanju, samoupravnem in delegatskem življenju, v pripravah na mladinske delovne akcije in drugod. Plod njihovega prostovoljnega dela sta avtobusni postaji v Šempetru, kolesarnica v delovni organizaciji in urejeno okolje tovarne. Organizirali so problemsko konferenco o družbenoekonomskem položaju mladih, na kateri so poglobljeno govorili o stanovanjski problematiki, o otroškem varstvu in izobraževanju. Plodna je bila tudi problemska konferenca v oddelku učencev v gospodarstvu, na njej so predvsem govorili o načinili in kriterijih ocenjevanja, o vlogi učencev v 00 ZSMS, o delu DPO in samoupravnih organov in o drugih vprašanjih, ki se navezujejo na probleme učencev v gospodarstvu. Svečano so obeležili slovenski kulturni praznik, izdali bilten Mladi kovinar, pripravili ob dnevu žena kulturni program in uprizorili skeč Že kmalu. Z vso zavzetostjo so pripravljali tiidi program za sprejem štafete mladosti. Zelo zgodaj so'pristopili k evidentiranju brigadiijev in v ta namen tudi organizirali srečanje z brigadirji, ki so že sodelovali na republiških in zveznih MDA, uspešno in z veliko zavzetostjo so se vključili v predvolilne priprave in v volitve in še bi lahko naštevali. Skratka, vse to in številne druge aktivnosti ka-rakterizirajo široko akcijsko in idejno naravnanost te SIP-ove 00 ZSMS, ki temu predkongresnemu obdobju dajejo takšen pečat, kakršnega si želi doseči vsa slovenska mladina. Mladim iz te SIP-ove 00 ZSMS lahko le želimo, da bi s takšnim delom nadaljevali in v svoje vrste pritegnili še več mladincev, ki bodo z delom v mladinski organizaciji zgrajevali svojo socialistično osebnost in se kalili za prevzemanje odgovornih nalog našega samoupravnega socialističnega sistema. D- NARAGLAV Mladi bi morali biti bolj zavzeti Jože Derča je eden tistih mladincev, ki želijo s svojim delom vplivati na vsa področja našega življenja. Kot mladinec se je kalil že v času šolanja v rudarskem šolskem centru v Titovem Velenju, bil eden od pobudnikov za ustanovitev mladinske organizacije na šoli in prispeval svoj delež k aktivnosti mladinske organizacije v svojem kraju. Kot mladinski aktivist se je izkazal tudi v osnovni organizaciji Tekstilne tovarne Prebold, kjer je bil leta 1979 izvoljen za sekretarja koordinacijskega sveta osnovne organizacije ZSMS, leto kasneje pa je postal njen predsednik. Pred dnevi smo ga obiskali na njegovem delovnem mestu in spregovorili o delu in problemih mladih v preboldski tovarni. Na vprašanje, kako je organizirana mladina v njihovi delovni organizaciji, nam je povedal takole: „Koordinacijski svet ZSMS v TT Prebold povezuje delo treh osnovnih organizacij, njihovo delo pa se ne omejuje samo na delovno organizacijo, marveč uspešno sodelujejo tudi s krajevno skupnostjo. Tu gre predvsem za akcije, ki so skupnega pomena za vse krajane.“ Kakšna pa je angažiranost mladih pri reševanju vaših problemov? „V upravnih organih in organih samoupravljanja je precej mladih, ki se aktivno vključujejo v delo. V delavskem svetu je okrog 20 odstotkov mladih, v temeljni organizaciji Pletenine, ki zaposluje zlasti mlajšo delovno silo, pa še enkrat toliko. Imamo možnost delovati na vseh ravneh, res pa je, da se naš glas ne sliši vedno tako, kot bi se lahko. Mislim, da bi se morali bolj vključevati v obravnavo.zaključnih računov, sprejemanje gospodarskih načrtov, inovacijsko dejavnost in v druga področja družbene prakse. Kljub pomanjkljivosti pa smo dosegli nekatere uspehe na področju usmerjenega izobraževanja, izboljšanja pogojev za mlade družine in pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov; aktivno smo se vključevali v pripravo referendumov, volitev in drugod. - Tovarna zaposluje tudi precej delavcev iz drugih republik. Kako se ti, zlasti mladi, vključujejo v novo delovno sredino in kako jim pri tem pomaga mladinska organizacija? „Mladinska organizacija je odigrala pri tem vidno vlogo. Ob prihodu večje skupine mladih iz drugih republik, smo jih seznanili z delom naše organizacije, pokazali smo jim možnosti njihovega vključevanja in jih povabili k sodelovanju. Redno jih vabimo na sestanke in mnogi med njimi opravljajo v njej odgovorno funkcijo.“ - Pred nami je kongres mladine. Kako sc boste vključili v svečano obeležitev tega dogodka, ki naj bi prinesel v pogledu delovanja mladinske organizacije novo kvaliteto? „Že nekaj časa redno sledimo dogodkom, ki obeležujejo predkongresno dejavnost. Sami se doslej še nismo vključili v večjem obsegu. Mislim pa, da imamo za to vse pogoje, saj praznuje naša delovna organizacija v mesecu septembru 140-letnico obstoja. To pa je pri- ložnost, da svoje prispeva tudi mladinska organizacija, ki bo preko najrazličnejših oblik delovanja tako tudi najlepše izrazila pozdrav kongresu. Pri publiciranju kongresnih resolucij in nasploh kongresnih tem, se bomo v največji možni meri poslužili tovarniškega glasila Črna mačka in preko njega seznanili vse sodelavce, še posebno pa mlade, z njegovim pomenom in vsebino.“ - Smo v mesecu maju, ki vnaša v našo zgodovino nepozabna obeležja radosti in žalosti. Kako ste se v praznovanje vključili mladi v TT Prebold? „Praznovanje delavskega praznika je potekalo delovno. Izvedli smo akcijo čiščenja okolja tovarne. Na dan praznika se je veliko naših mladincev udeležilo srečanja pri Šmiglovi zidanici, najbolj slovesno pa je bilo ob prihodu štafete mladosti, ki so jo nosili tudi naši mladinci. V tem mesecu bomo pripravili športna tekmovanja z mladimi iz drugih osnovnih organizacij ZSMS. Skratka, mesec maj je deloven in pester, prav bi bilo, da bi bil takšen sleherni mesec v letu.“ - Ob koncu pogovora pa še povsem osebno vprašanje. Kakšne so tvoje želje glede delovanja mladih? „Želim si, da bi se delovanje mladih na vseh področjih izboljšalo, da bi se mladi v vseh delovnih sredinah bolj zavzemali za razreševanje problemov in da bi pri tem imeli ustrezno podporo tistih, ki niso in ne smejo biti brezbrižni do vprašanj mladine. D. NARAGLAV O klubski dejavnosti, ki ni samo ples Če naredimo prerez klubske dejavnosti, ki se je odvijala v zadnjih mesecih po mladinskih organizacijah, smo se prisiljeni soočiti z dejstvom, da je ta dejavnost zelo upadla. Najprej se moramo vsaj okvirno seznaniti, kaj naj bi klubska dejavnost obsegala. To so lahko različni literarni večeri, predstavitve različnih tem iz -vsakdanjega življenja, soočanje s problemi mladih (alkoholizem, narkomanija), pogovori z „znamenitimi“ osebami; vse to pa lahko podkrepimo z razstavami, diapozitivi, glasbo, itd. Kar sem naštela, se je v naših klubih že vse odvijalo, obstajajo pa še številne druge oblike in možnosti, za kar je potrebno malo dobrih idej, ki jih mladim očitno primanjkuje. Na zadnjem sestanku centra za klubsko dejavnost pri občinski konferenci ZSMS smo pretresali možnosti, ki jih imajo mladi pri organiziranju klubske dejavnosti. Ugotavljali smo, da so vodstva mladinskih organizacij želo mlada in zato še neizkušena, kar je posledica pogoste menjave vodstva. Vendar to ne sme biti opravičilo, da se na tem področju ni spremenilo na bolje. Za tako dejavnost je potrebna domišljija in seveda ljudje, ki bodo to izvedli. Priznati moramo, da se ustavi že pri volji, saj rii resnica v tem, da ne bi bili sposobni, ampak se nam ne ljubi organizirati kaj več kot ples. Teh pa je po naših mladinskih organizacijah dovolj, c elo preveč. O njihovi kvaliteti pa bi bilo tudi dobra razpravljati. Je pač tako, da je za njihovo organizacijo potrebno najmanj izvirnosti. Ali to pomeni, da se nam ne ljubi razmišljati o čem boljšem, izvirnejšem? ! Ne ljubi se nam poiskati tistih dejavnosti, ki bi mlade pritegnile in bile hkrati poučne in koristne. S tem ne želim, da bi razumeli, da ples ni potrebna oblika razvedrila, toda to je dejavnost, iz katere ne mo remo, ne znamo, ali nočemo narediti kaj več kot razvedrilo. Zavedati se moramo, da je potrebno mladino oblikovati, jo izobraževati, da se bo sposobna ^spoprijeti s težavami današnjega vsakdana. Tudi od oblik klubske dejavnosti pričakujemo usposobljene kadre za vodstva mladinskih in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Torej moramo biti razgibani, domiselni, to je tisto, po čemer smo se, ali naj bi se razlikovali od starejših. MOJCA TURK »fr. < Franjo Audič, mladeniški osemdesetletnik Brez zamere Franjo, nič pretiranega nismo zapisali v naslovu, kajti tako čilih osemdesetletnikov je malo in to je treba glasno povedati vsem tistim, precej mlajšim zapečkarjem, ki menijo, da se aktivno življenje z upokojitvijo konča. Franjo Audič, Žalčan od nog do glave, je pri tako visokih letih ohranil življenjsko moč s trdno voljo, vztrajnostjo in veseljem do telovadbe oziroma športa. Mož tudi še sedaj dnévno prevozi s kolesom po 23 km poti, kar ga ne utruja. Gasilci in upokojenci Franja cenijo kot vztrajnega in odličnega kegljača, v mladih letih pa. je veliko časa pretelovadil pri Sokolu. Na ta čas ga vežejo tudi najlepši spomini Bil pa je tudi uspešen na odru in pevec. Sodeloval je vsaj pri petdesetih igrah in pa na številnih telovadnih in drugih nastopih. Še danes se Franjo [ živo spominja telovadnih vaj mladih žalskih deklet in fantov. Ko so se vračali domov, so velikokrat postali in ubrano zapeli, da so se povsod po Žalcu odpirata okna. Franjo je bil tudi prvi šofer pri Gasilskem društvu Žalec in potlej v Juteksu. Sodeloval je pri vseh požarih, nemalokrat pa je z avtom zapeljal tudi porodnice v bolnišnico. Znano je bilo, da je Franjo lepo pel in da je bil dober igralec. Nekoč je prišel k njemu sedaj žc pokojni šolnik Rajko Vrečar in mu pokazal pesmico, ki jo je napisal za Silvestrovanje, ter ga pobaral, če bi jo hotel zapeti na prireditvi Franjo ni rekel ne in je pesmico zapel z lepim baritonom. Glasila pa se je takole: Tam za Godomljo ena liišca stoji, v njej star možek cigare kadi Žalosten gleda, ima kisel obraz, mu je „mašinca” zbolela, se joče na glas. . . Ko so Franju rekli, da je upokojen, je ves čil irt krepak še vozil avto celih 15 let, pa tildi potlej ni sedel za zapeček. Franjo ne kolesari po glavnih cestah, ampak ima svojo pot proti Petrovčam, pa naprej skozi Liboje, Griže, Sešče in nazaj proti Žalcu. Na teh vožnjah redno srečuje znance-upokojence, ki pešačijo. Večkrat se usta- vi na krajšem klepetu, potlej pa naprej do cilja: Zavzelo bi preveč prostora, če bi hoteli našteti vsa številna odlikovanja in priznanja, ki jih je, Franjo prejel, in ki sedaj krasijo njegovo stanovanje. Bo pa držalo, da je najbolj ponosen na red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike - Tito. Ima tudi plaketo z zlatim vencem, ki sodi med najvišja odlikovanja, ki ga podeljuje Združenje šoferjev in avtomehanikov, kjer je častni član. Franjo Audič je prejel številna priznanja na športnih tekmovanjih. Telovadba mu je v krvi, saj sedaj še mimogrede naredi prednoško. Nekoč je bil odličen orodni telovadec in ko je pred nedavnim gledal Trefaltovo „sokolsko desetino“ telovadcev, se je hudo razkuril, ker so sokoli imeli na glavah orlovske čepice. „Sem mu napisal pismo in ga opozoril, da naj v bodoče kar mene pobara, kakšne čepice smo nosili telovadci pri Sokolu. “ Prijeten je bil klepet s Franjom Audič em in njegovo povabilo, naj še pridem, sem si zapisal v srce. LOJZE TRSTENJAK Odlok tako - kako pa sicer? Za to, kako pomembno je čisto okolje za zdravo življenje, najbrž ni potrebno izgubljati besed. In ker smo tudi o tem veliko govorili, manj pa storili, je bilo potrebno sprejeti vrsto ukrepov za zaščito človekovega okolja. Za eno izmed mnogih skrbi za varstvo okolja, odlaganje odpadkov, je občinska skupščina že leta 1979 sprejela ustrezen odlok, ki ga je leta 1981 še dopolnila. Pozanimali smo se, kako se ta izvaja v praksi. K razmišljanju nas je vodilo poročilo Temeljnega sodišča v Žalcu, v katerem je zapisano: „Na področju civilnega sodstva je potrebno izpostaviti pojav množičnega vlaganja tožb za uveljavljanje plačil odvoza smeti. Komunalno podjetje — TOZD Javne naprave Celje — je samo za II. četrtletje leta 1981 vložilo tožbe zoper 1197 občanov žalske občine za plačilo teh storitev.“ Da bi problem odvoza smeti osvetlili, smo povabili na razgovor Petra Marinška, v.d. sekretarja sekretariata za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja; Jožico Kuder, inšpektorico za komunalne zadeve ; Franca Radiška, sekretarja SKIS-a; Milana Bratuška, sodnika Temeljnega sodišča Žalec; Franca Bervarja, direktorja TOZD-a Javnih naprav in Ivana Černiča, tehničnega vodjo Javnih naprav. Najprej smo vprašali, kako se odlok o odstranjevanju in odlaganju odpadkov izvaja v praksi? Peter Marinšek: „Skrb za varstvo okolja se je povečala, zato so vidni tudi rezultati, čeprav z njimi še ne moremo biti zadovoljni. K temu so največ pripomogle organizirane očiščevalne akcije, pa tudi zavest občanov se izboljšuje. Seveda pa lahko rečem, da so med nami še mnogi, ki ne upoštevajo določi- v win vasi, ivi uj eamo. iva njem je iuai precej seKunaarnin oapaoKov. la odloka, zato kršilce tudi uztrezno kaznujemo.“ Franc Radišek: riŽa odstranjevanje In odlaganje odpadkov so dolžni občani nabaviti posode, pobiranje pa izvajajo Javne naprave iz Celja. Tu pa se je dostikrat zataknilo. V času sprejemanja odloka nanj ni bilo pripomb, te so se pojavile potem, ko je bilo potrebno odlok izvajati. V mislih imam nabavo posod za odpadke in plačilo stroškov odvoza. Nekateri trdijo, da niso bili dovolj informirani, da jim krajevne skupnosti niso priskrbele posode, drugi zopet »trdijo, da nimajo odpadkov!? Ob vsem tem pa gotovo zane-maijajo nevarnost neprimernega odlaganja odpadkov. Znani so primeri organiziranega odpora odvažanja odpadkov.” Jožica Kuder: „Ob izvajanju svoje družbene dolžnosti velikokrat naletim na nerazumevanje občanov, ki nikakor nočejo delati tako, kot določa odlok. Še naprej se pojavljajo „divja” odlagališča primarnih in sekundarnih odpadkov še posebej v krajevnih skupnostih Tabor in Trnava; nekatera smo ujeli tudi v naš objektiv. V Taboru sicer še ni organiziranega odvoza odpadkov, med tem ko smo v Trnavi naleteli na precejšen od-por. Organiziran odvoz smeti v Taboru je odvisen predvsem' od občanov, dokler se ne bodo vključili vsi, Javne naprave ne bodo začele odvažati. Kljub opozorilnim napisom KS Tabor, je še vedno mogoče najti odpadke ob otroškem igrišču. Lepa beseda lepo mesto najde Tončko Langus smo poiskali na delovnem mestu darilnega oddelka Prodajnega centra Name v Levcu. Obisk ni bil slučajen. Že kot trgovka v žalski Nami je opozorila nase s svojim delom in posluhom za potrebe in želje kupca. Le redkokdaj se zgodi, da človek pri vsej tej nakupovalni mrzlici, v bitki s časom in s samim seboj, naleti med dobro založenimi policami, ki vabijo, in kjer se človek le težko odloči za izbiro, seveda, če ni prišel s točno določenim namenom, na človeka, ki si vzame čas zanj, prisluhne njegovim željam in potrebam tn mu pomaga pri izbiri. Res, da v levški Nami ni več prostorske stiske, saj so prodajne površine prostorne in se človek zlahka znajde v njih, pa se prodajalka Tončka z ena-.uitati, ki so jih dosegli, so presegli vsa pričakovanja in domov so se vrnili z zavidanja vrednimi dosežki, pa še polni vtisov in nepozabnih doživetij. Njihovo delo na hercegovskem krasu je potekalo na območju občine Trebinje, na katerem že deseto leto deluje tudi jamarsko društvo Zelena brda iz Začule. Kot gostje tega društva so se nastanili v opuščeni štirirazredni osnovni šoli v Zaplaniku, 15 km iz Dubrovnika v smeri proti Trebinju. Iz tega svojega baznega tabora so vsak dan odhajali na raziskovalne pohode in s tovariši iz trebanjskega jamarskega kluba poskušali razvozlati skrivnosti nekaterih jam, katere so, kljub nekaterim posegom tamkajšnjih jamarjev, ostale še neraziskane. Z vsakim obiskom in raziskavo jamskih objektov so razbijali legende, ki so za tainkajšne prebivalce pomenile sveto resnico. Tako je bilo s Potoško jamo. jamo Vilino, Janio Duži in še z nekaterimi drugimi jamami. Svoj naj večji uspeh pa so dosegli v jami Bravenik pri vasi Grab, kjer so raziskali 206 m globoko brezno in s tem postavili nov globinski rekord za BIH. Koristnost njihove odprave pa je prišla še bolj do izraza z odkritjem vodnega zbiralnika v jami pri Ivaniči, na področju, kjer daleč na okrog ni pitne vode. Z ozirom, da se tu razvija trgovinski center in gradijo vikendi, je to odkritje izjemnega pomena, še zlasti, če se bo ugotovilo, da količine vode zadoščajo za napeljavo vodovodnega omrežja, katerega bi sicer morali vleči več kilometrov daleč. Med svojim bivanjem na hercegovskem krasu so domala prekrižarili celotno trebinjsko občino, se spoznali z etnografskimi zanimivostmi in narodopisnimi običaji tamkajšnih prebivalcev, si ogledali hidroelektrarno Grančarevo na reki Treb-išnjici, " obiskali rojstni kraj narodnega heroja in legendarnega komandanta Save Kovačeviča, se pogovarjali z njegovim bratrancem Milanom Kovačevičem in doživeli še vrsto drugih dogodkov, ki jim bodo ostali v nepozabnem spominu. Vsakodnevni družabni večeri; polni hercegovskega gostoljubja in prisrčnosti so skovali prijateljstvo, ki si ga je mogoče le želeti. Za nameček pa je bila tu še napozabna ekskurzija v jamo Vjeternico na Popovem polju, ki je s svojimi sedmimi kilometri predstavljala pravi jamski eldorado, še zlasti zaradi številnih jezer, ki so nudili svojstvene užitke čolnarjenja v tihoti in lepoti kraškega podzemlja. O njihovem bivanju na tleh Bosne in Hercegovine se je razpisalo tamkajšnje časopisje, spregovorila radio in televizija. Tako kot lansko leto, so tudi letos sredstvg informiranja poudarjala pomen obojestranskega sodelovanja in vrednost opravljenega dela. Dvanajstčlanska odprava je tako povsem opravičila svoj namen in vnovič potrdila koristnost jamarsko-raz-iskovalnega dela. D. N. s*g v Kv S • - A\ 'K •4: MM™ /o s' < Savinjska selekcija mlajših pionirjev v rokometu, ki z uspehom nastopa v republiškem tekmovanju. Skakalci Braslovč in Andraža četrti v Jugoslaviji V Braslovčah je bila pred dnevi zaključna prireditev smučarjev skakalcev, na kateri so podelili priznanja najboljšim skakalcem, ekipam, treneijcm in društvenim delavcem. V polni dvorani kina sonaprejpozdravili obiskovalec prireditve, med katerimi je bil tudi predsednik skupščine občine Žalec Vilijem Petek in drugi, predstavniki smučarske zveze Slovenije, krajevne skupnosti in smučarskega društva Braslovče- Andraž. Sledil je kulturni program, nato pa so podelili priznanja. Mladi skakalci iz Braslovč in Andraža so v minuli sezoni dosegli v jugoslovanskem merilu najboljše uspehe doslej. Za pokal SRS so skakalci Braslovč—Andraža pri članih rekip-no osvojili deveto mesto, za Pokal cocte sedmo, pri mlajših mladincih je bil Verdev deveti, pi‘i starejših pionirjih pa prvi, ekipno so bile Braslovče — Andraž druge. Pri starejših cicibanih je Hanžič osvojil šesto. Mogel pa osmo mesto. Pri mlajših cicibanih je med posamezniki Ažman osvojil drugo mesto, ekipno pa so bili skakalci Braslovč Andraža tretji. Ekipni vrstni red za vseekipnega državnega prvaka (tu so štete vse kategorije) je zmagal Triglav iz Kranja, skakalci Braslovč Andraža pa so osvojili odlično četrto mesto. Posebno priznanje je na prireditvi dobil Janez Tanjšek za skok preko 100 m (rekord 106 v Planici kot predskakalec na finalu letošnjega svetovnega prvenstva). Zlato značko občine Žalec je Tanjšku izročil sekretar TKS Žalec Adi Vidmajer. Priznanja so dobili še Jože Oblak, Iztok Hanžič in Franc Kralj (vsi iz Braslovč). Brez dvoma je smučarski skakalni šport dosegel v naši občini v minuli sezoni doslej največji uspeh, kar še posebej velja za odlično četrto mesto mladih skakalcev Braslovč in Andraža v ekipni uvrstitvi na državnem prvenstvu. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor iz Braslovč, ki ga vodi Vinko Rizmal. Tekst in foto: T. TAVČAR Taborniki tekmovali Občinska zveza tabornikov Žalec je pripravila taborniški mnogoboj Murnov. Čebelic in Medvedkov. Skupno je nastopilo 23 ekip. Pri Murnihsejenajbolje izkazala ekipa iz Prebolda, pri mlajših Čebelicah in pri mlajših Medvedkih ekipa Šempetra in pri mlajših Čebelicah in starejših Medvedkih ekipi iz Prebolda. Taborniški mnogoboj je potekal za Murne v Šempetru, za ostale pa v Preboldu. Na sliki: Murni so opravili nalogo. T. T. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC VABILO Cepljenje psov proti steklini (za zamudnike) Veterinarska postaja Žalec bo v mesecu juniju ponovno opravila preventivno cepljenje psov proti steklini. Obenem opozarjamo lastnike, ki nimajo prijavljenega psa, da to storijo ob cepljenju. Vsi psi, stari nad 4 mesece, morajo biti enkrat letno cepljeni. Stroški' cepljenja, znamkice in vpisa v register psov znašajo 250,00 din in jih mora plačati lastnik psa ob priliki cepijenja. Cepljenje je obvezno! RAZPORED CEPLJENJA: Dne R/R-1Q89 BRASLOVČE LETUŠ ANDRAŽ POLZELA pri vet, ambulanti pri Rovšnik pri Vaši pri Gosijek 9.00 uri 9.30 uri 10.00 uri 10.30 uri Dne 7/6-82 VRANSKO LOČICA PREKOPA TABOR GOMILSKO pri Vet. ambulanti pri Ivanki Drolc pri Gasilnem domu pri KZ Tabor pri KZ Comilsko 8.00 uri 9.00 uri 9.30 min 10.00'uri 10.30 min Dne 9/6-1982 VINSKA GORA PONIKVA VEL. PIREŠICA GALICIJA LEVEC PETROVČE LIBOJE pri zadružnem domu pri zadružnem domu pri Fer^ega pri zadružnem domu pri Strenčan pri zadružnem domu pri Škoberne j 8.00 uri 8.30 min 9.00 uri 9.30 min 10.00 uri 10.30 min 11.00 uri Dne 10/6-1982 PREBOLD pri Filijalki 8.00 uri MATKE ŠEMPETER GRIŽE GOTOVLJE pri Gasilcu pri zadružnem domu pri zbiralnici mleka-pri zadružnem domu 8.30 min 9.00 uri 9.30 min 10.00 uri Dne 12/6-1982 ŽALEC LOŽNICA pri Vv,. rf.tGulanti pri Gasil, domu 8.00 uri 8.30 uri PLANINCI ZBOROVALI Polzelski planinci, ki so v letošnjem letu združili sekcijo v Andražu in šolsko planinsko društvo v enotno planinsko društvo OLJKA že štejejo 475 članov! V letošnjem letu je poglavitno delo planincev usposobitev planinskega doma na Oljki, kije postjd last planinskega društva. 25. wptembra bo slavnostna otvoritev tega tako potrebnega planinskega objekta. Poleg dela pri adaptaciji doma pa so planinci izvedli mnogo pohodov in izletov, se Udeleževali planinskih Šol in seminarjev. Omembe vredno pa je tudi vzdrževanje spomenikov in obeležij iz NOB, ki jili ni malo. Včlanili pa so ,tudi vseh 124 cicibanov iz vrtca na Polzeli v mlade planince, ki bodo v letošnjem letu usvojih najvišji vrh nad Polzelo \ 1MPI RK- MARJAN 1’ALIR IQ ljubljanska banka Splošna banka Celje VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE . 1 • Da je dobro imeti nekaj rezerve, bo pritrdil vsakdo. Večje obrestne mere pa varčevalcu omogočajo, da nadomesti manjšo vrednost hranilne vloge tudi po daljši dobi varčevanja. Nove letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge so: ^ ^ — 15 % za sredstva, vezana na 37 mesecev, — 13 % za sredstva, vezana na 24 mesecev, — 11 % za sredstva, vezana na 1.3 mesecev. Kaj to pomeni v absolutnem znesku, si oglejmo na primeru vezave 50.000 din na 37 mesecev: — po 37 mesecih bo vloga skupaj z obrestmi narasla r*a 76.933,00 din, — po petih letih se bc^vloga podvojila na 100.568,00 din. Bolj smotrno je, da vam banka na hranilno vlogo pripiše 15 % obresti letno. Katastrofalen požar v st'~ J jmb/ad“ leta 1960 Naši zlatoporočenci Gasilskim organizacijam je že od nekdaj primanjkovalo sredstev. Pomoč so prejemale od vsepovsod. Med tistimi, ki so krepko podpirali gasilstvo, je bila tudi Savinjska posojilnica Žalec. Ustanovljena je bila leta 1891. Pri prebiranju zapisnikov občnih zborov (vsi so bili v slovenščini) smo ugotovili, da ni bilo zaključnega računa, pri katerem ne bi del čistega dobička „darovali“ gasilcem. Ti zapisniki nam tako potrjujejo marsikatero dejstvo o razvoju gasilstva v naši dolini. Prvič je Savinjska posojilnica delila leta 1897 in takrat namenila „Požarni hrambi žalski" 500 goldinarjev. „Darovi" so bili stalni, le valuta se je spreminjala od goldinarjev, kron, dinarjev. Spreminjal se je tudi naziv. Tako je bila leta 1901 Požarna bramba žalska, leta 1925 Gasilsko društvo v Žalcu, leta 1932 je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Žalec, leta 1934 pa Prostovoljna gasilska četa Žalec. Omenimo naj še, da je bila Požarna obramba Žalec med redkimi, ki je prejemala „darove" tudi med prvo svetovno vojno, kar je dokaz, da tudi v tem obdobju njeno delovanje ni prenehalo. „Darila" opozarjajo tudi na posamezne akcije. Tako so veliko sredstev namenili nabavi parne brizgalne, nabavi cevi ipd. Zapisniki Savinjske posojilnice opozarjajo tudi na druga gasilska društva, ki so prejemala „darila". Požarna bramba v Vrbju se je pojavila leta 1902, ko je prejela prvič „darilo ", ki mu sledijo vse do leta 1910. Sledil je predah, nakar je ponovno prejelo darilo leta 1931, tokrat kot Gasilsko društvo Vrbje, ki se je leta 1934 preimenovalo v Prostovoljno gasilsko četo . .. Ostala gasilska društva so se pojavila v letih od 1904 do leta 1933. Tako 'se leta 1904 pojavi v zapisnikih Požarna bramba v Arji vasi, Latkovi vasi, Grajski vasi in v Gotovljah. Leta 1905 -Požarna bramba Gomilsko, 1911 - Požarna bramba Kaplja vas, 1912 - Požarna bramba v Levcu, 1920 l. Odred gasilskega društva v Ložnici, 1930. Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče, 1931. Gasilsko društvo Pa-rižlje-Topovlje, 1932. Prostovoljno gasilsko društvo v Kaplji in leta 1933 Prostovoljno gasilsko društvo v Zg. Ponikvi. V zapisnikih je bilo navedeno tudi, koliko denarja je prejelo posamezno društvo. Med podpisniki zapisnikov je pogosto ime Josipa Širce, ki je bil dolgoletni ravnatelj Savinjske posojilnice, hkrati pa tudi dolgoletni načelnik Prostovoljnega gasilskega društva Žalec, kakor navaja Rajko Vrečar v „Savinjski dolini". V arhivu Savinjske posojilnice je bila med drugimi zadružna knjiga Požarne hrambe Žalec (Sedaj je v arhivu Ljubljanske banke Celje), ki so jo odprli 24. 8. 1896. Na ta dan je vpisana vloga 10 goldinarjev, ki so bili 1. 1. 1900 spremenjeni v 20 kron. Članstvo v Posojilnici je Požarna bramba izkoristila za najetje posojila. 24. 8. 1896 je prejela 150 goldinarjev posojila, ki se je s 1. 1. 1900 spremenilo v 300 kron, vrnili pa so jih 23. 4. 1900. Vse to zgovorno dokazuje, da tudi finančni dokumenti prikazujejo našo zgodovino. -jj Ivanka in Rafael Funkl Sredi meseca maja je bila v Žalcu zlata poroka, ki sta jo slavila zakonca Ivanka in Rafael Funkl, doma iz Griž. Rafael Funkl je bil rojen 10. oktobra 1908 v Grižah v obrtniški družini. Zato se je tudi sam odločil za obrtniški poklic in se izučil za kolarja. Postal je znan mojster daleč naokrog, predvsem pa ustrežljiv in zanesljiv izdelovalec zahtevnih orodij in predmetov iz lesa. Poleg učenja in opravljanja obrti, ga je že mladega zanimala tudi politika. Družbene razmere v času prve svetovne vojne so na njega močno vplivale. Povojno obdobje pa ga je še toliko bolj pritegnilo. Vključevati se je pričel v različne organizacije in društva. V kulturnem delovanju se je pričel uveljavljati že leta 1918. Ivanka Frunkl, rojena Novak, se je rodila 2. februarja 1908 v Grižah. Izvira iz kmečke družine. Mlada leta je preživela na Primorskem. Oče se je moral kot zaveden Slovenec z družino umakniti pred Italijani. Tako je Ivanka postala in ostala zavedna. Slovenka. Jubilanta živita danes v hiši, ki nosi številko 56, to je hiša, ki je vedno veljala za pomembno postojanko tega kmečko rudarskega območja. V njej so vedno živeli dobri ljudje. Tako sta si tudi Ivanka in Rafko s svojim de}om, s prijaznim odnosom do sosedov in vseh vaščanov pridobila ugled in spoštovanje. Postala sta zaslužna in cenjena Grižana, vredna vsega spoštovanja. O delovanju in zaslugah bi lahko veliko povedali. Rafko je bil vedno v toku dogajanj in akcij, Ivanka pa pridna gospodinja, skrbna mati in vzorna zakonska tovarišica, spremljevalka in sodelavka, zlasti v času med NOB. Ugotovili so, da ni dolžnosti v krajevni skupnosti, ki je Rafko ne bi opravljal, bodisi pred vojno in še zlasti po njej. Znane so njegove zasluge v času NOB, ko je bil med ustanovitelji prvega odbora OF, prvi predsednik narodnega odbora, partizan in aktivist, sicer pa tudi župan, odbornik v občini in okraju. Sodeloval je pri gradnji cele vrste objektov. Tako je npr. most čez Savinjo pri Grižah leta 1944 zažgal, čez deset let pa je vodil njegovo izgradnjo. Skratka Rafko je bil povsod in vedno na pravem mestu in tako je še danes. Obred zlate poroke je opravil predsednik SZDL Žalec Janez Meglič, k jubileju pa so jima čestitali predstavniki krajevne skupnosti. Tudi v imenu našega uredništva - še na mnoga zdrava leta! TONE TAVČAR Pavla in Miha Zupan V krogu svojih domačih sta sredi maja praznovala zlato poroko 70-letna Pavla in' 77-letni Miha doma iz Latkove vasi. Oba izhajata iz delavskih družin, rojena pa sta bila nä Vranskem. Miha je pokoj dočakal kot cestar pri Komunalnem podjetju v Žalcu, prej pa je delal v rudni- kih Trbovlje in Zabukovica ter na žagi Vransko. Pavla jé bila tudi zaposlena. Delala je prav tako na žagi Vransko, nato pa kot kuharica v OŠ Prebold. V i zakonu sta se jima rodila sin Ivan in'hčerka Mihaela. Danes imata že štiri vnuke in tri pravnuke. T. TAVČAR obiskaia štorklja. Najbolj so seje razveselili poročni pari, ko jih je preletela pred odločilnim trenutkom, ko so si rekli — da. Vsekakor zanimiv obisk. f. B. Priročno skladišče za sadje in zelenjavo na tržnici v Žalcu. Zanima nas, kaj meni o tem sanitarni inšpektor. šolanih in službenih psov. vaše novo središče nakupov leveč hvala za zaupanje