tsa l»ha|» ob 4. Kjutraj. ea Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Llubliana, Knaftova ulica Stev. 5/I. Telefon štev. 7a, ponoči tud: štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (JpravnUtva: LJubljana, Pretenio«* ulica it. 54, — Telefon it 96 iDseratnl oddelek t LJubljana, Prešernova ulica fit 4. — Telefon ftt 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St «. — Celie. Aleksandrova cesta. Račun pr! postnem ček. zavod« 1 L)ub-Jana St 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.141. LJubljana, 17. maja. Comedia č finita. Nocoj smo dobili fiovo vlado na ta način, da je kralj razrešil g. Pavla Radiča njegovih dolžnosti ter imenoval za ministra agrarne reforme radičevca dr. Stanka Šibenika. Tak je torej rezultat velike protiko-rupcijonistične ofenzive g. Radiča! Moralno in politično ponižani se vračajo radičevci k vladnim jaslim kot pokorni služitelji radikalov. Že prej je bila njihova pozicija v vladi slabotna, sedaj je sploh nimajo. Bili so sprejeti po dolgem moledovanju in šele potem, ko so brezpogojno akceptirali Uzunovičev diktat. Predvsem so morali slovesno preklicati svoj protikorupcijski predlog. Nič ne bo s preiskavo afere Rade Paši-ča, nič ne bo z zakonom proti korupciji. Vse kaT je Radič zadnje tedne govoril, kar je v petek ponoči delal — vse to ie bila zmota, nesporazum takore-koč in radikaiska teza je bila pravilna! Oba Radiča pa. ki sta «pomoto» zagrešila, se izročata javni justifikaciji: Stje-pan se zapriseže na molčečnost, Pavle gre čez ministrski prag. v svarilo vsem prijateljem, ki bi poskušali hoditi 1x1 njegovih potih. V vlado sme le radi&evska druga garnitura in z vso resnostjo se zatrjuje, da so radikali sprejeli radičevske ministre le proti izstavitvi ostavk in bianco. katere lahko g Uzunovič vsak hip potegne iz žepa in nese v dvor . . . V posebno živahni luči se nam vočlgled temu predstavljajo diplomatski talenti obeh radičevskih posrednikov, ki sta danes srečno dokončala to znamenito delo ter končno spravila HSS pod strogo nadzorstvo g. PašiČa. To sta gospoda Preka in Ivan Pucelj. Skupaj z radikali so si stekli radičevci tudi še drugo zaslugo. Kot patentirani zaščitniki demokracije so postavili princip parlamentarizma na glavo. S!a-vili so r.. najmanj za dva meseca umak. ne v zatišje, da v tem času nima nobenih zborov in govorov ter da pisavo »Dama« tako spremen!, da bo ta list branil n :le Interese HSS, temveč celokupne vlsde. 4. Že pripravljeni zakrvnskl načrti se predložijo skupščin! nespremenjeni hi Ima HSS dolžnost, da se nele v parlamentu, temveč tud! v javnosti v p>" nje volitve bodo odločile o tem, katera iz. med protiliberalnih skupin je najmočnei. ša in sposobna, da prevzame politično ded. ščino v skladu z romunsko parlamentarno tradicijo. Morda bo to Averescova ljudska stranka, morda pa bosta nacijonalna in agrarna stranka, ki sta se koalirali za vo« litve in med katerima se že dolgo vršijo pogajanja za popolno združenje. Nastop vlade napram manjšinam je po. spešil konstituiranje srbske politične stran, ke v Rumuniji, ki se je izvršilo dne 13. ma. ja v Temišvaru in ki ima namen zastopati srbske narodne koristi v romunskem poli' tičnem življenju. icjau -------------- - . _cs:e vodice: SDS b, zaruzeni raancevui u govoril v imenu oblastne orgaiiizaaje vou « komunisti 3. Dubrovnik. ljubljanske ^sebno pa v imenu njene davidovičevci 3. delavci in seljaki 2, ra- ga predsednika ministra n. r. ar._z.erjd. j Js1 _fi „ eric , Hn«H t, va g. direktor Jug iz Ljubljane. V svojem živahnem govoru se je dotaknd perečega vprašanja delavstva pri r. P. Lj., označil je bližnje velike naloge SDb in pozival na smotreno organizacijsko delo Nato je okrajni tajnik SDS g. Golob prečital resolucije, ki odobravajo delo naše delegacije v Beogradu in doma m ki izrekajo zvestobo in zaupanje voditeljema SDS Pribičeviču in Žerjavu, katerima so zborovalci navdušeno vzkPksli Zbora sta se m. dr. udeležila tudi zastopnik mariborske oblastne organizacije SDS g. Prekoršek in podpredsednik srezke organizacije SDS za Celje g Rebek. Zboru je prisostvovalo nad 600 ljudi iz celega laškega sreza, ki so dospeli po železnici, deloma pa pes in na okrašenih vozovih. Med njimi je bil delavski in kmetski stan v pretežni večini. Po zboru se je vršila veselica z godbo in petjem vrlega pevskega zbora iz Zidanega mosta, ki je prinesla med množico živahno pomladansko razpolo- ženje. Zmagovito napredovanje SDS v Dalmaciji Krasni uspehi pri občinskih volitvah. Split, 17. maja. Včerai so se v vsej Dalmaciji vršile občinske volitve. Rezultati kažejo, da se je SDS povsod afirmirala m naravnost presenetljivo napredovala Dobila ie glasove in mandate celo v takih krajih. kjer se doslej še ni pojavila. Cela vrsta občin je prešla izključno v roke samostojnih demokratov. Porast -'asov SDS napram skupščinskim volitvam Je nad vse zadovoljiv. Radičevci so dobili sicer v splošnem še znatno število mandatov in so še vedno prvi, toda so napram skupščinskim volitvam izgubili obilo glasov. Silno občutno so izgubili radikali na terenu. Klavrno so odrezali klerikalci, ki so tuintam jedva še ujeli kak mandat. Izmed rezultatov so posebno zanimivi naslednji: Split: Meščanski blok 10 mandatov. SDS 5 (575 glasov), komunisti 10, fede-ralisti 8, radičevci 7, klerikalci 1. Skupno so radičevci in federalisti izgubili dikali 7, SDS 1, neodvisni Hrvati 3. Političnebeležke Klerikalna hosana »Slovenec« beleži v svojem nedeljskem uvodniku skupščinsko sejo z dne 14. maja kot »visoko-aktrvno postavko v naši politični bilanci«, ker je bil tega dne »zasajen operacijski nož na najhujšo rakrano v našem državnem telesu — na korupcijo.« Kakor smo že ugotovili, ni bila po zaslugi radičevcev ta s sodelovanjem klerikalcev na omenjeni seji sprejeta sploh nobeaia anketa in tudi ni bila izvoljena nobena anketna komisija za preiskavo korupciJskih aier. Ta seja za pobijanje korupcije le končala povsem negativno, ker Je dosežen samo ta efekt, da so interpelacije o korupciji priš* z dnevnega reda skupščine. Ce smatrajo klerikalci ta uspeh za »visoko aktivno postavko v naši politični bilanci«, potem res ne vemo, ali so politični naivneži ali pa zlobneži Klerikalna hosana na potek petkove skupščinske seje ie vsekakor zelo sumljiva! Razočarani klerikalci Kakor poročajo listi, je bil dr. Korošec zelo slabe volje radi razvoja političnega položaja zadnjih dni. Zagrebške »Novosti* poročajo iz Beograda, da sta dr. Korošec in njegov klub zelo nezadovoljna in da ka. žeta očitno svoje nezadovoljstvo nad tem. ker Uzunovič ni stopil v stik z njima. Dr. Korošec je izjavil, da Uzunovič s svojim postopanjem jasno kaže, da je njegovo de« lo naperjeno proti klerikalcem. Beograjska «Pravda» pa piše: G. Korošec je vrlo ne. zadovoljen tokom krize, što ga g. Uzunovič ni je zvao. Medjutim g. Korošec nije mo. gao ni biti zvat, jer takav mandat nema g. Uzunovič. Tako su radikali objašnjavali! G. Korošec je sinoč govorio, da je sve ovo upereno protiv njegove stranke.« Torej vla. da med klerikalci veliko razočaranje po upih, ki jih je dr. Korošec zbujal zlasti zadnje čase med svojimi ljudmi v Ljublja« ni, katerim je dopovedoval, da se v Beo» gradu za klerikalce vsi trgajo. In vzroka za nezadovoljstvo imajo klerikalci dovolj! Za« kaj za dr. Korošca se menda še Ljuba Da. vidovič ni več zmenil. Kakor poročajo je v nedeljo po sestanku z Uzunovičem odšel Ljuba Davidovič v demokratski klub. kier Pred rumunskimi volitvami Samo nekaj dni je še do volitev v Ru« muniji, ki so določene za zbornico na dan 25. maja, a za senat na 28. maja. Volilna kampanja je seveda v polnem razmahu. Volitve so za romunsko notranjo politi, ko izredno važne. Značilno je, da jih vodi ljudska stranka Averescova, ki je bila naj« slabša med vsemi strankami v zadnjem par« lamentu; Averescu mora napeti vse sile, ako hoče spraviti skupaj 40 odst. vseh od« danih glasov, da se mu dodeli absolutna večina mandatov, ki bi mu dala potrebno parlamentarno večino. Poročali smo že. da je bil Averescov na. črt že od vsega početka oslabiti narodno stranko, ki jo vodita Maniu in prof. Jorga, stranko, ki jo je smatral za najbolj opas* no v opoziciji. Zato je prevzel v vlado ne. kaj zastopnikov nacijonalne stranke, ki so se pod vodstvom Goldisa ločili od nje in prestopili na Averescovo stran. Toda vs%> kaže, da se ta načrt ne bo dovolj dobro ob= neseL Goldisova skupina ni mogla poteg« niti za seboj volilcev iz Transilvanije, ki so, kakor trdijo poročila, po veliki večini ostali zvesti svoji nacijonalni stranki. Po« j kazalo se je zopet, da se stare provincijaU ne stranke drže jako dobro tudi v novih razmerah. Druga osnova volilnega načrta Averesco. ve vlade je bila paktiranje z narodnimi manjšinami. Tudi ta zasnova se ne obnaša dobro, kakor si je želel Averescu. Seveda je mogel pridobiti manjšine na svojo stran samo z dalekosežnimi narodnimi koncesi« jami, ki so v romunski javnosti vzbudile obilo negodovanja in zgražanja. Najbolj se to čuti v Erdeljski, kjer igrajo manjšine, Madžari in Nemci, največjo vlogo. Tu je napravilo na romunske volilce najslabši vtis, da paradirajo na vladnih listah mnogi zastopniki manjšin, na katere nimajo naj. boljših spominov iz stare dobe. Vprašanje je, če bo Averescu s temi pakti pridobil toliko manjšinskih volilcev kolikor bo od« bil romunskih. Pa tudi manjšine same z* vlado niso navdušene kompaktno. Na pr. glede Madžarov se poroča, da sta se med njimi osnovali dve novi stranki, ki hočeta iti z opozicijo in sicer iz ogorčenja nad tem, da je na vladnih listah zastopana ss« mo madžarska magnatska kasta ni pa na njih predstaviteljev srednjih in spodnjih slojev. Na drogi strani pa sta se nacijonalna in agrarna stranka združili v volilno koalicl. jo ter razvijata zelo živahno agitacijo. Vse* kakor bo ta politična skupina zelo opasen konkurent vladni ljudski stranki. Mnogi komentirajo rumunske volitve kot Češkoslovaško-jugoslovenski kongres v Pragi Kakor že znano, se bo vršil dne 3. julija v Pragi kongres češkoslov-jugoslov. Lig, na katerem bodo sodelovali tudi zastopniki jugoslov.-češkoslovaških Lig. To bo prvi kongres te vrste in v takem obsegu in prijatelji zbližanja obeh narodov si obetajo od njega lepili sadov. Vršil se bo tik pred vsesokolskim zle-tom, ko bodo prihiteli v Prago ligaši iz vseh češkoslov. mest in tudi mnogi iz Jugoslavije. Navzoči bodo nadalje zastopniki ostalih slovanskih narodov in zastopniki praškega tiska. Zvečer istega dne pa se bo vršila velika manifesta-cijska prireditev, ki bo dostopna najširšemu občinstvu in bo na predvečer sokolskih praznikov dostojno manifestirala češkoslov.-jugoslovensko vzajein-nost. Praška osrednja liga ie v glavnih potezah že izdelala program za omenjeni kongres. Po dosedanjih dispozicijah bo obsegal naslednje točke: 1.) Otvoritveni predsednikov govor, ki bo povdaril tudi pomen praktičnega sodelovanja med Cehoslovaki in Jugo-sloveni. 2.) Poročilo o ustanovitvi in razvoju Lige in o najbližjih organizacijskih nalogah (Poročilo ima obsegati hkratu historijat češkoslovaško-jugoslov. stikov v preteklosti in pregled splošnih stikov v sedanjosti.) Poročal bo znani poznavalec jugoslov. razmer, urednik «Nar. Osvobozeni* dr. Hubert Ripka. 3.) Jugoslovenski koreferat. Referent se bo določil sporazumno z juroslov. ligami Domneva se, da ga bo prevzel nar. posl. dr. Lj. Pivko, predsednik mariborske Jugoslov.-češkoslov. lige. 4.) Debata, event. resolucija. 5.) Referat o kulturnih stikih med Cehoslovaki in Jugosloveni in o nalogah Lig v posameznih vprašanjih Poroča Antonin Beringer, generalni tajnik Ce-škoslov.-jugoslov. Lige. 6.) Jugoslovenski koreferat. Poročevalca bodo določile jugoslovanske Lige. 7.) Debata in znabitna resolucija. 8.) Češkoslovaški turistični interesi v Jugoslaviji, zlasti na Jadranu in jugoslov. turistični interesi na Češkoslovaškem. Referiral bo najbrže dr Jiri Daneš, profesor Karlove univerze in predsednik Ligine turistične sekcije. 9.) Jugoslčv. koreferat, ki ga bodo določile jugoslov. Lige. Za ta koreferat se prav posebno zanima Jugoslov.-če-škoslovaška Liga v Crikvenici. 10.) Debata in znabitna resolucija. 11.) Študij Jugoslovenov na Češkoslovaškem in Cehoslovakov v Jugoslaviji. Referira inž. C. Vaclav Paleček. 12.) Jugoslovesnki koreferat določijo sporazumno jugoslov. Lige. 13.) Debata in resolucija. Kakor je videti, je program izbran smotreno: manjka le še razprava o gospodarskih. zlasti trgovinskih stikih med obema narodoma, točka, ki bi bila sicer kočljiva, ki pa je tudi potrebna razčiščenja. Sigurno je. da se bodo poglavitna gospodarska vprašanja sprožila v okvirju splošnih stikov. Jugoslov. Ligam je dana prilika, da pošlje vsaka izmed njih po enega koreferenta. Treba je, da se sporazumejo prej ko mogoče, ker bodo morali koreferenti do 20. junija predložiti osnutke svojih korefe-ratov, medtem ko jih morajo češki referenti predložiti že do 20. maja. Nadejamo se. da bodo jugoslov. Lige dostojno rešile svojo nalogo, kajti praški kongres bo sigurno dal smeri za nadaljme delo. Manifestacijska prireditev bo obsegala kratke govore predsednika CeškoM.-jugoslov. Lige v Pragi in zastopnika Jugoslovenov. umetHiški program in prosto zabavo. One člane Lig, ki se udeleže vseso-kolskega zleta. opozarjamo, da Imajo prost vstop ria kongres, medtem ko je debatna pravica pridržana izvoljenim delegatom in članom osrednjega odbora. Za odpravo stanovanjske bede v Berlinu Berlin, 17. maja. b. Gospodarski odboi mesta Berlina je soglasno sklenil naprositi mestni svet, naj takoj da deset milijono-v mark na razpolago, ki se bodo porabile za gradbo malih stanovanj. Masi Ob petdesetletnici smrti Palackega Dne 26. maja se bo češki narod spominjal smrti velikega svojeea btidltelja, prvega svojega modernega zgodovinarja in političnega organizatorja — Frana Palackega. Osvobojeni češki narod namerava proslaviti njegov spomin dostojno njegovim velikim zaslugam, ki si jih je pridobil v delu in boju za njegov kulturni in politični blagor In razvoj. Kajti Fr. Palacky Je bij prvi ki je prfe-rorujočemu se narodu češkemu razložil pravi smisel njegove preteklosti in pokazal pota, na katera naj se poda tudi v bodočnosti. V njegovi »Zgodovini češkega naroda«, v katerem delu se je pokazal velikega zgodovinarskega sinteti-ka. tiči njegov največji pomen, ker je v njem češkemu narodu razložil njegovo kulturno in politično devizo: humanite-to, prosveto in svobodo. Zraven tega je Palacky tudi posvetil svojo veliko zgodovinarsko in politično delavnost razvijajoči se slovanski ideji, katera mu je bila sploh nepretrgano združena z na-cijonalnim in kulturnim pokretom češkega naroda. Kakor Havliček. tako je tudi on v svojem avstroslavizmu povdarjal čim najtesnejše kulturne in politične zveze zlasti z južnimi Slovani, ravnajoč se po geslu: »Svoji k svojim!« Tudi Češkoslovaška Obec v Ljublja^ ni priredi nocoj v veliki dvorani »Zvezde« akademijo na čast in slavo njegovega spomina. B. Za rezervne oficirje Objave za brezplačno vožjno v Zagreb ob priiaki zbora in razvitja zastave Udiruže-nja rezervnih oficirjev so se pravkar razposlale vsein članom, ki so se do sedaj prijavili. Kdor je ne bo prejel, naj jo takoj reklamira. Objava velja samo s člansko karto in za čas od 20. do 28. maja 1936. Medzaivezoiško federacijo bojevnikov bo na zboru v Zagrebu zastopal angleški polkovnik g. F. W. Abbot, ki se ustavi v soboto dne 22. maja 1925 v Ljubljani, kjer bo gost ljubljanskega pododbora. Za člane ljubljanskega pododbora bo uprava poslovala v hotelu »Lovački Rog« na Ei-ci 14. Objava velja za vse potniške in brzovla. ke; vendar se članom priporoča, da urede poaiie dispozicije tako, da vporabijo sledeče vlake: 1) V scboto potniški vlak iz Ljubljane ob 12.14 url (s tem vlakom odpotuje uprava); 2) v nedeljo brzovlak iz Ljubljane ob 9. uri; 3) kdor bo šel samo v ponedeljek k razvitju zastave 'ter ne bo imel prenočišča v Zagrebu, naj uporabi potniški vlak, ki odide iz Ljubljane v nedeljo ob 23.10 uri lter pride v Zagreb v ponedeljek ob 7.25 uri odn. brzovlak, ka odčde iz Celja v ponedeljek cb 4.26 uri ter pride v Zagreb ob 6.50 url Vsak poznejši vlak bo neprimeren, ker bo zbor za razvitje zastave že zgodaj zjutraj v ponedeljek. Za povratek se priporočajo sledeči vlaki: 1) brzovlak ob 17.50 url iz Zagreba — ob 31. uri V Ljubljani; 2) brzovlak ob 20.40 uri iz Zagreba — ob 22-51 uri v Celju; 3) potatškd vlak ob 22. uri iz Zagreba — ob 3.25 url v LJubljani. Opozarjate se, da eden pa( nogavic z žigom in znamkfl (rdečo, modro ali zlato) »ključ" traja kakor štirje pari drugih; Kupite eden par in prepričajti »e. — Nogavice brez žigi .ključ" so ponarejene. . 93•» Kdor želi, da se mu za potovanje v Zagreb ali vrnitev domov rezervira prosit ar v tet vlakih, naj javi takoj pododboru z do. pisoloo, za kateri vlak se je deflnliivno od-ločfl in s katere postaj« bo odpotoval. Uprava se bo potrudila, da se vsem tem rezervirajo prostori. Pododbor Ljubljana. Seminar Akademskega kluba za Zvezo narodov v Ljubljani Idejo svetovnega miru in mednarodne vzajemnosti imajo še danes mnogi za popolno utopijo brez vsakega praktičnega pomena. Zvezi narodov zaradi mnogih njenih sedanjih nedostatkov sploh odrekajo pravico do obstoja. Zato si je naS akademski klub ustanovil svoj seminar, v katerem se zbirajo odikritcsrčni, a trezni in kritični pristaši mirovne Ideje, da skupno Študirajo možnosti realizacije svojih nazorov, študij jim je najboljše sredstvo proti cinizmu in negativnosti, pa tudi proti sentimentalnemu idealizmu. V klubovem seminarju se vrše tedensko predavanja z živahnimi debatami. Doslej so predavali med drugimi tov. Majaron o organizaciji Zveze narodov, tov. Pogačnik o rezultatih Zveze narodov, tov. Butkovič o problemu držav Zveze narodov, tov. Ker-mavner o problemu narodnih manjšin, tov. Lenarčič o problemu arbitraže in mednarodnega sodstva. V kratkem pa nameravamo začeti s poljudnimi predavanji o nagih problemih po vsej Sloveniji. Nadalje flanaimo v načrtu tudi izdajo večjih publikacij, v kolikor nam bodo to dopuščala materij ein a sredstva. Upamo, da bo krog akademikov - Interesentov za ta vprašanja vedno večji, da se bo število članov našega seminarja še pomnožilo ln da bo tudi vsa slovenska Javnost naše delo pravilno ocenila ter nas moralno in materijetao podpirala. Dva samomora Obešenec na Gradu. — Obupni čin vdove. Ljubljana, 17. maja Ko se je včeraij popoldne okoli 15.30 zatekel visokošolec Branko BartoJ, sprehajajoč se na Gradu, pred ploho pod drevesa v Regalijevem gaju, je nenadoma na sivoje veliko začudenje zagledal na nizkem gabru tak cb poti pod Svečarjevo senožetjo, truplo elegantno oblečenega mladeniča. Misleč, da je v samomorilcu morda le še kaj življenja, je Bartol hitro preTezal vrv, na kateri ie visel cbešenec, ter prijavil potem slučaj gozdnemu čuvaju Ivanu Slugi, ta pa dolenjski stražnici. Kmalu nato je prišel policijski nadzornik Josip Gruden, ki je ugotovil identiteto samomorilca. Bil je to 28-letni knjigovez Ivan Jager, uslužben pri dr-ižavni železnici v Mariboru. O tragičnem slučaju je bila takoj obveščena tudi pokojnikova žena, ki stanuje pri svoji materi na Dolenjski cesti 54 Po njeni izjavi je bila vzrok obupnega moževega dejanja najbrže težka obdolžitev tatvine, radi katere je bij Jager 12. t. m. v Maribora aretiran ,a se je njegova nedolžnost takoj Izkazala in je bil že naslednjega dne izpuščen. Obdolžitev pa je moža vendarle tako po-trla, da se Je pripeljal v soboto k njel ter je pričel prigovarjati, da bi šla ž njim skupino v smrt Mož je odšel nato k svoji materi na Ižansko cesto št 10., poprej pa Je še izjavil svoji ženi, da bo izvršil samomo zmedena. Ko sta prišli obe sprehajalki končno v blKtno Save, Je Ha-rtagova nenadoma skočila proti bregu in se z glasnim krikom pognala v globino. Nesrečno vdovo so takoj zagrnili valovi ta Jo tirali s seboj. Izključena Je bila vsaka pomoč in tudi njenega trupla še niso našlL Nesrečnica je oči vi dno izvršila svoj obupni korak v popolni duševni zmedenosti. 3878 a Milijonske goljufije v lepoglavski kaznilnici Milijonske goljufije v kaznilnici v Lepo. glavi, o katerih je poročal naš list kot prvi v državi, dočim so zagrebški listi dolgo pre« vidno molčali, vzbuja vedno večjo senzaci. jo. Škoda, ki jo je povzročil dr. Šaban s svojimi malverzacijami v državi, presega 2 in pol milijona dinarjev, knjigovodja kaz« nilnice Hinko Markovič pa je priznal, da je poneveril preko 100 tisoč dinarjev v go« tovini. Markovič je o svojih tatvinah do. besedno izjavil: «Ako je mogel moj šef kra sti in avanzirati, zakaj ne bi kradel tudi jaz, ki imam otroke!« Zanimiv je način, kako je bila ta velika afera odkrita. Po številnih komisijah, ki so prišle in našle vse v «najlepšem» redu, je poslanec Antulič končno odkril velike ne« pravilnosti in zahteval, da pošlje glavna kontrola svojega odposlanca. V drugi polo. vici meseca aprila je prišel v Lepoglavo in. špektor glavne kontrole g. Kujič, ki je ta« koj pričel z delom. Najprej je zahteval skladiščne knjige. Markovič mu je odgovo« ril, da se tamkaj ne vodi nobeno knjigo« vodstvo. To je bil že zadosten razlog, ven« dar pa se ni moglo še ničesar ugotovitL Sledilo je nato zasliševanje uradnikov. Od nekega uradnika so bila zahtevana potrdi« la za plačano blago, katero je on vzel pod režijsko ceno iz skladišča. Ko so bila ta potrdila kontrolirana v blagajniških knji« gah, je bilo ugotovljeno, da svote prejem« kov niso bile zapisane v knjigi. Na ta način se je ugotovilo, da je Markovič kot knjigo« vodja oškodoval državo za preko 100.000 Din in izdajal na kosih papirja potrdila za dozdevno prodana živila, denar pa je ob« držal zase. Se hujše je postopal upravitelj Šaban, ki je kradel kar na debelo. Prodajal je kaznilnlška drva, seno in razne ostale druge potrebščine kot svojo last, jemal de« nar zase itd. — Kaznilniško knjigovodstvo je v takem kaosu, da bo treba več mesecev, da se spravi vse v red. Dr. Šaban se nahaja sedaj v zaporih v Varaždinu, kamor prepeljejo iz Lepoglave te dni tudi Hinka Markovida. Železniške tatvine Celje, 15. aprila. Ze dolgo se je opažalo na celjski postaji, da se izvršujejo na blagu razne tatvine, ne da bi bilo mogoče priti storilcem na sled; to pa je bilo pripisovat! okolnostL da je bilo na tatvinah deležnih veliko število delavcev in onih uslužbencev, ki eo imeli direktno nadzorstvo nad njimi. Neka Julijana Ogrlnc Je zaznala za te tatvine ln ovadila krivce pri policiji. Ker pa poizvedbe policije niso dognale dovolj konkretnih slučajev, da bi se moglo proti osumljencem postopati, so ti tožili Julljamo Ogrtoo radi razžaljenja časti ln je bf!a občutno kaznovana. Ta le ni mirovala in je opozorila železniško varnostno stražo na Zidanem mostu, ki je začela zadevo preiskovati ln dognala razne tatvine. Tatvine so se vršile na ta način, da eo odpirali na tovornem In brzovoznem skladišču zaboje ln bale ter kradli blago iz njih. Navrtali so tudi sode, točili iz njih vino in žganje in dopolnili te zopet z vodo. V teiku let 6e je seveda nakradlo na ta način veliko blaga, vsled česar so imeli posamezniki in železniška uprava občutno škodo. Železniška ■policija je potom hišnih preiskav dognala nekatere krivce, katere je taJkoJ aretirala in oddala v preiskovalni zapor. Polagoma so ti izdajali svoje tovariše in ti zopet druge, tako. da se jih Je nabralo precej lepo število. Te tatvine segajo daleč nazaj v leta 1919. do 1926. Po končno zaključeni preiskavi je stalo v soboto, 15. maja, 22 krivcev pred celjskim senatom, kateremu je predsedoval višji sodni svetnik gosp.' dr. Levičnik Obravnava je bila zelo težka in je trajala vsled velikega števila obtožencev In zamotano tvartoe ves dan. Obtoženci so se Izgovarjali s tem, da so imeli slabe plače, s katerimi nikakor niso mogli izhajati. Ta l Po velikanskem svetovnem uspehu velefilma „Crni angel" je izdala tvornica First National Pictures New-York — II. velefilm „J O A N A, MILIJONARJEMA Hči" Ljubavni roman deklet danes in nekdaj! — V glavni vlogi lepa Derothy Mackaill. Razkošna režija! Velika pikantna milijonarska zabava! Film kvalitete „Črni angei". — Pri včerajšnji premjeri so gledalci navdušeni hvalili film, kateri nima primere in ki Vam ga zopet prinaša KINO «LJUBLJANSKI DVOR»Tf&n Danes ob 4, pol 6., pol 8. in 9. uri. Piednaznanilo: 111. veliki First National film „Devojka iz polusveta" njihov izgovor seveda ni držal. Priča Julijana Ogrlnc Je povedala, da se je eden Izmed njih Izjavil, da jim gre prav dobro, ker imajo v rokah vse, kar pride ln gre na kolodvora. Svoje žene in otroke pa imamo lahko lepše oblečene kakor vsak gospod in advokat. Da niso imeli nobenih moralnih pomislekov, ddkazuje tudi njih stališče, češ. Jemali simo samo trgovcem, ki Imajo Itak vsega dovolj. Vsi njihovi za. govori Jim seveda niso pomagali ln so bili obsojeni radi hudodelstva tatvine kakor sledi: Aleksander Krajne na 6 mesecev, Karel Btrricrfea 5, Ivam Pliberršek ln Ivan Rečnik 4, Prane Hrfberaik 3 in pol, Prane žabota. Ivam Ribič, Ivan Kompan, Anton Orllčnik, Ivan Znidar in Ivan Stvarnik po 3, Josip Gorjanc 2 im pol. Simon Krivec 2, Konrad Starman 2. Jožef Lampret 2, Anton Letnik in Frainc Verdel na 6 tednov težke ječe, poostrene s postom ln trdim ležiščem vsakih 14 dni Radi soudeležbe na hudodelstvu tatvine so dobili Jožefa Krajne 1 mesec Ječe, Marija Burkelca 3 tedne ječ«, Ceofflija Ogrizek 1 mesec težke ječe in Anton Ogrizek 1 in pol meseca težke ječe. Radi prestopka tatvine Je prejel Alojzij Vanošek 3 tedne hudega zapora s primerno poostritvijo. Zakonska Ogrizek nista železničarja, ampak branjevca in sta obsojena, ker sta spravljala to kupovala ukradeno blago. Poleg sodnljske kaiznl zadene vse uslužbence še odpust iz službe; ta odpust Je veliko večja kazen, ker so Mi nekateri Ze po 20 let v službi, eden celo 44 let, a Izgubijo sedaj vse pravice do pofeojntae. Vsi obsojeni 6o dobili kaizen, kakor so jo zaslužili, da celo manjšo. Smilijo nam se samo njihove družine, katere bodo trpele za grehe očetov. Po našem mnenju je železniška tatvina najgrša, ker se krade zaupano blago. Vse te tatvine so ee Izvršil e v ponosnem času ln po veliki večini s pomočjo skladiščnega čuvaja Or-Učnilra, ki Je, mesto da bi ■pazil na skladišče, kakor Je bila njegova dolžnost, še sam odpiral in stal na straži ob času tatvin. Vodstvo postaje in službujočih uradnikov ne zadene nobena krivda,. Odkritje tatvin Je v prvi vrsti zasluga železniške straže, posebno priznanje pa gre stražnemu oddelku v Zidanem mostu, ki ga je vodil uradnik gosp. TTlčnik in je pokazal Izredno vnemo in sposobnost. Pred sodniki Jože Je delavec, ki spada, le v prostorno naravo, ne pa v gostilno; saj Je za tega korenjaka povsod pretesno. Z Andrejem Je sedel v nizki ljubljanski gostilni In el urno točil kozarce. Tudi Drejče nI zaostajal. Počasi sta postala navdušena, navdušenju Je sledil pretep. Ko sta se malo povaljala po tleh ln pometi a po gostilni prah, je Jože vstal in pograbil stol, da bi Andreja udaril. Ko je dvignil stol nad glavo, da bi zamahnil, je zadel za hrbtom zrcalo. Ljubka gostilničarja je zakričala ivsfled etraJhu, a Jože je užaljen odšel. Bil Je tudi razburjen, ker se ni hotela ž njim pobratiti. Sodnik 6e je prepričal, da ni Jože zrcala nalašč ubil, zato Je bil Jože oproščen. * France Je čenrljar v Polakovi tovarni ln ima plače 1000 K tedensko, ker pa ima plačevati razne pristojbine, pravi, da mu ostane samo 900 K in s tem mora preživljati ženo in otroka. V svoji stiski je vzel večkrat kakšen par čevljev !n jih prodal, da ni bila družtoica lačna. Tako je počasi vzel 9 parov čevljev in par podplatov, tudi njegov tovariš Franjo je vzel 2 para čevljev in nekaj usnja. Vsi čevlji 60 pa bili brez peta, iz česar je lahko vsak sklepal, da so bili nedodelani vzeti v tovarni, čevlje in usnje Je spečal njun prijatelj Jože mojstru Andreju, ki trdi, da ni vedel, pride! Kino Ideal. da so ukradeni. France in Franjo, Joža in Andrej bodo zdaj čevljardli v sodnijski čev-ljaral, in sicer prvi in tretji vsak en mesec, a drugi in zadnji pa po 14 dni • Dimnikarji so črni ljudje, a njih duše so poštene in bele kot nedolžne golobice; tako si je mislila Ivica, saj je smatrala resne mojstre za tako naivne, da ji bodo dovolili vsako manipulacijo s svojim težko prislu-ženim denarjem. Bila je tajnica Dimnikarske zadruge in mojstri so bili res zaupljivi, dokler je niso spoznali. Ivica je imela tudi štampiljko društva in lepega dne je pri gospodu Stanetu inkasirala zaslužek za ometanje dimnikov kar za pol leta, a predsedniku zadruge je rekla, da bo Stane pozneje plačal. Pa je dobil posestnik Stane »pet račun, ki ga je že plačal in Ivica je občepela v kletki Ker je pa Iva redka ptica, bo čepela v kletki 10 dni. • Filatelist Jože iz Podhoste se je pa kar nad odvetnika spravil. Maj je cvetel, a Jože trpel .premalo znamk je revež imel. Stopil je torej k odvetniku, se ljubeanjivo predstavil to ga pobaral, če je res srečen lastnik dveh dragocenih albumov. Ko mu je doktor potrdil, da ima res znamenito zbirko znamk, je Jel naš Jožek debelo lagati. Odprl je vse registre svoje zgovornosti: dejal, da ima v banki 200 000 Din naloženih, a v znamkah ima pa kar 2 milijona kron Odvetnik mu Je verjel in zmenila, sta se za kupnino 75.000 Din, ki jo plača Jože v treh obrokih. Jože je pa plačilo zavlačeval in odvetnik ga je civHno tožil. Tedaj je pa spoznal, da ga je fant prevaral in da nebo nikoli prišel do kritja. Ponosni Jože mu je še pisal, naj ga ne nadleguje, sicer bo usmeril svojo bodočnost tako, da odvetnik ne bo ničesar dobil. Tako je prišla zadeva pred kazenski senat, ki je filatelistu Joži obljubil trimesečni prostor za zbiranja znamk kar v ječi. Sicer se bo pa mlaaenlč še pritožil. • O Glinčice in lepe njih spominčice! Ur-banček to štefica jih trgata in ž njimi okrašena prideta omamljena k štefici domov. Večer je to zvezde se reže samega razkošja. Urbamček in Štefica si pa znašata ljubezensko gnezdo — že sta prinesla veliko žametno zofo iz sobe v kuhinjo, ki ju škripajoča vabi v objem. Pa se spomni tJrbanček poredne tlčke Maričke, ki tako rada skače okoli okenca, zato ugasne luč in vtone s Steflco v temi; saj ju ni strah. Poredna Marička ju pa res opazuje in vidi Urbana, ki telovadi po Oknu in se spretno spusti iz gnezdeča ljubezni. Marička je pa klepetava ptička ln takoj pove Cirilu, kako In kaj. Ciril Je bil na Urbana in Štefko jezen, pa je nekaj izbleknil to razburjen Štefko razžalil z nelepim priimkom, ki ga nosijo samo mladenke z žoltimi knjižicami; zato ga Je štefica tožila. O Gltočlce to lepe njih spominčice! Urbanček in Štefka sipet trgata modro cvetje to so smeji-ta Cirilu, ki robantl doma in odšteva 250 Din za sodno blagajno. Že dva dni je obilo smeha pri dosedaj rekordni komediji »Norčava hiša" pri kateri mora vsak posetnik pozabiti na težave današnjega življenja BUSTER KEAT0N vabi ponovno vsakogar, kdor bi se rad do solz nasmejal, ker smejal se ne bo le v kinu temveč še po poti domov. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Kino Idea! ?890 a URE Ztk iRMO F. CUD1M 53 PREŠERNOVA UL. 1. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Torek, 18.: Zaprto. Mariborsko gledališče Torek, 18.: »Marija Stuart«. Jubilejna predstava ob petindvajsetletnici umetni« škega delovanja ge. Berte Bukšekove. K današnji premljeri Schlllerjeve tragedije «M arija Stuart, na mariborskem odru. Nocoj bo v mariborskem gledališču slavnostna to obenem zanimiva predstava. Gospa Berta Bukšekova, prva igralka mariborskega odra, slavi 2»letnico svojega umetniškega delovanja. Ob tej prESfcl nastopi v naslovni ulogi ScMllerjeve tragedije .Marija Stuart,. Delo spada med najmočnejše Schlllerjeve tragedije to je doživelo povsod, kjer so ga doslej uprizorili, velikanske uspehe. Schillerjevi vnetni ki. med njimi G5the, Tleck to Schlegel so sprejeli delo z največjo pohvalo to Mme. de S tatov a, bojevnica romantične šole na Francoskem, je imenovala tragedijo »Marijo Stuart, najginljivejšo nemško žalo-igro Uprizoritev tragedije Je žela povsod velikanske trtumfe. S(;hillerjevo delo Je obšlo ne samo vse nemške, aanpak tudi mnoge svetovne odre. V Franciji so se na- vduševali zanj vsi romantiki. Z velikim uspehom se je Igrala tudi v Italiji ta v drugih deželah. Pred leti je uprizorila »Marijo Stuart« ljubljanska drama Ker je na mariborskem odru premijera Scbillerjeve tragedije obenem jubilejna predstava požrtvovalne slovenske igralke, ki je skozi 25 let nepretrgoma žrtvovala vse svoje sile in sposobnosti slovenski drami, ni dvoma, da bo gledališče noooj zasedeno do zadnjega prostora. Občinstvo je to udeležbo ge. Bukšekovi dolžno, kajti četrt stoletja na slovenskem odru pomeni 25 let trnja, saamozatajevanja to borbe, katero more pre nestl le tisti igralec, ki veruje v poslanstvo svoje umetnosti. Proslava Cankarjevega rojstva v Gori. ci. »Dramatično društvo, v Gorici Je proslavilo 50. obletnico rojstva Ivana Cankarja s predstavo drame »Kralj na Betajnovl,. Ulogo Kantorja je igral znani tržaški igralec gosp. Marij Sila s toliko prepričeva!. nostjo, da imenuje v nedeljska Številki tr-žažke »Ed4noetW pisatelj Alojzij Kraigher to kreacijo najboljšega Kantorja, kar jih je kdaj bilo na slovenskem odru. Druga produkcija Glasbene Matice v Celju. V soboto zvečer se je vrSila v celj-skem mestnem gledališču druga javna pro-dtikclja gojencev Glasbene Matice t Celju. Prireditev je imela namen, pokazati sado- ve srednje to nižje glasbene stopnje. Nastopilo Je 12 gojencev to gojenk klavirske šole gospe Mire Sanctoove to gospe Bo. žič - Novakove, šest gojencev to gojenk violinske šole ravnatelja Karla Sancina to gdč. Vide Jerajeve. na koncu pa tudi en čelist iz šole gosp. Sancina. Gojenci so pokazali v splošnem dobro tehniko in pred-našamje, ki sta plod pravilnega sistematičnega šolanja. Nekateri so naravnost presenetili s svojo sigurnostjo to preciznostjo. V tem oziru je treba prav posebno omeniti pianiste to pianistinje: A. Bojčevo, Z. Boj-ca, T. Mastnakovo, O. šmigovčervo, R. Wagnerjevo, O. Božlčevo, M. Kalanovo to Peterželovo ter violiniste Valenčiča, Jil-keja, Posnlča to vtoltaisttajo Grahovo. Na sporedu je bilo med drngim nekaj težjih skladb, ki so jih gojenci po večini celo zanosilo izvajali Gledališče je bilo dotaro obiskano aplavzi pa zelo živahni. —rp— Francoski pianist Alfred Cortot Je kan-certlral včeraj v Filharmoniji z vrlo velikim uspehom. Dvorana Je bila lepo zasedena, občinstvo je umetnika toplo pozdravljalo to ga ni hotelo pustiti raz oder. Poročilo o izredno zanimivem koncertu prinesemo jutri. Koncert učencev gospe Fani Brandlo-ve. Violinska virtnoztoja, ga. Fani Brand-lova. je priredila 14. t. m. v Mariboru koncert' svojih gojencev. Prireditev Je uspela prav častno. Koncerti mladih, šele napol razcvelih otroških duS ne kažejo todivl-dualitet, muzikalnih osebnosti lastnega doživetja, pač pa se zrcali v njih spre- jemljivi mehki duši vpliv učitelja Jasno to točno. Vpliv šole gospe Brandlove je naj. boljši. Vsi nastopi, od najmlajših do najstarejših, so jasno kazali koliko truda ta nežne skrbi je vlila vzgojiteljica v mlada srca. Njena šola se odlikuje po Izvrstni tehniki loka to po jasnem, mehkem tonu. Intonacija je skrbna to precizna, tehnika hvalevredna. V podajanju se kaže globoka muziikalmost učiteljice, ki navaja naš glasbeni naraščaj k lastnemu, iskrenemu doživetju. Na koncu še komorna idila: štiri deklice igrajo Mozartov godalni kvartet v G-duru. Tu Je videl človek navdušenje, veselje do glasbe, ki žari v mladih dušah, otroško navdušenje, ki je najlepši dokaz, da trud ln napor vzgojiteljice nista bila zastonj Dr. Vokalni koncert ge. Zikove in gosp. Si. menca v Trstu. V prostorih tržaškega »Artističnega krožka, (Circolo Artlstico) se je vršil v soboto, 15. maja pod pokroviteljstvom ženskega podpornega društva Jngo-slovenske kolonije vokalni koncert, na katerem sta nastopila člana zagrebške opere, soprsmlstka ga. Zdenka Ztkova to tenorist gosp. Marij Šimenc. Izvajala sta naslednji program: Dr. B .Iparec: »če na poljane rosa pade,; A. Lajovlc: »Serenada,; Leon-CBiraOo: »Lasclatl amar,; J. Ravnik: »Vasovalec,; Proehaeka: »Zvezde žarijo,; Leomcavallo: »Arioso, iz opere »Pagllaci,. (Te točke Je pel gosp. Šimenc.) A. Laja rte: »Pesem o tkalcu,;" K. Baranovič: »OJ rumena rnžo LsHjo,; A. Boito: Arija lz opere »Meflstofeles,; Dvofak: »Uspavan- ka,; Gotovac: »Nišam znala»; Mayerbeer: Arija iz opere «Robert le Diable,. (Ta spored je pela ga. Zikova.) Poleg tega sta izvajala pevca skupno duet iz opere «To-sca, in dvospev iz cAids*.. Na klavirju je spremljal umetnika nastavni.!? Glasbene akademije v Zagrebu gosp. Srečko Kumar. Koncertna prireditev je imela dober uspeh. Tržaška kritika se izraža o njej zelo pohvalno. Repertoar beograjske opere in drame. Beograjska opera ima zdaj na sporedu Fausta, Mlgnon, Labodje jezero in Madame Butterfly. V »Faustu, to «Mignon* gostuje tenorist Josip Rijavec. V petek, dne 21. maja se bo pela Čajkovskega »Pikova dama,. Drama ponavlja «Figarovo svatbo» in »Julija Cezarja,,' Nušičevega .Narodne-ga poslanca,, Savoirovo «Osmo ženo,, do mače delo »V zatišju■•> to tudi v Ljubljani znano »Pegico,. Gledališka 15letnica igralca Terčiča v Trstu. Bivši član ljubljanske drame gosp. Kristijan Terčlč je te dni praznoval svojo Igralsko petnajstletnico na odru šentjakobske čitalnice v Trstu. Igral je v Schontha-novi burki «Ugrabljene Sabinke* Gosp. Terčič je začel nastopati pod pokojnim igralcem Dragntinovičejn. po vojni je lepo napredoval pod vodstvom režiserja Skrbin-ška to Je prišel v Ljubljano, kjer je bil več let član tukajšnje drame. Rahlo zdravje pa ga je prisililo, da je dal slovo našemu odru, nakar se je posvetil predstavam dramatskega krotka šentjakobske »čitalnice, v Trstu Domače vesti * Naš novi poslanik v Berlinu. Dr. Josip Smodiaka, bivši naš diplomatski zastopnik v Vatikanu, je dospel v Beograd, kjer Je konferirai z ministrom vnaniih del. Dr. Smodiaka odpotuje te dni na svoje novo «hižbeno mesto v Berlinu. + Iz Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Minister za trgovino in industrijo je potrdil izvolitev g. Ivana Jelačina za predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. * Izpremembe v državni službL Dosedanji tajnik v veterinarskem oddelku kmetijskega ministrstva Stanko Arko je imenovan za upravnika državne podkovske šole na Selu pri Ljubljani. Karel Kune, profesor na I drž. gimnaziji v Ljubljani in Josip Maltrer profesor na gimnaziji v Kranju, sta pomaknjena v 4. skupino I. kategorije. Premeščena sta: carinik Matija Mihelčič iz Rakeka h glavni carinarnici v Ljubljani in carinik Gabrijei Novak n Novega Sada h glavni carinarnici v Veliki Kikindi. Vekoslav Štre-kelj, tajnik gospodarske stroke pri splitski oblasti, je trajno upokojen. * Imenovanje volilne komisije za volitve v ljubljansko trgovsko zbornico. Minister za trgovino i.i industrijo je imenoval sledečo volilno komisijo za volitve v Zbornico za tr govino, obrt in industrijo v Ljubljani: za predsednika volilne komisije in volilnega komisarja g. Alberta Levičnika, svetnika višjega deželnega sodišča v Ljubljani, za ostale člane volilne komisije pa: dr. Miroslava Senekoviča, okr. glavarja v Ljubljani kot predstavnika mestne občine ljubljanske, g. Ivana Jelačina ml., veletrgovca v Ljubljani. g. Lovra Petovarja, trgovca v Ivanj-kovcih. g. Ivana Ogrina. zidarskega mojstra v Gorenjem, g. Jean Schreya, industrijalca v Ljubljani in g. Ivana Rebeka, industrijalca v Celju, kot zaupnika iz kroga trgovcev. obrtnikov in industrijcev ter g. Andreja Šarabona, veletrgovca v Ljubljani, g. .Jerireja Ložarja, krojaškega mojstra v Ljubljani in g. Josipa Lenarčiča, industrijalca na Vrhniki, kot njihove namestnike. Za zapisnikarja volilne komisije je imenovan zbornični konzulent g. dr. Josip Pretnar. * Napredovanje v sodni službi. Unapre-dovani so: pisarniški oficijali 2. skupine, TIT. kategorije: Goinbossy Štefan, Potočnik Miro, Lašič Josip, Mastnak Avgust, Budnar Ivan, TuTk Josip, Černivec Josip, Klopčič Ignacij in Juh Avgust ter imenovani kancli-stom 3. skupine MI. kategorije: Grom Adolf, Gril Emil, Novljan Anton. Maček Miha, Alt Rajko, Korošak Franc, Bernobič Ivan in Perne Alojzij, za pisarniške oficijale 1. skupine III. kategorije v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani na njihovih dosedanjih službenih mestih. + Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na juridični fakulteti mesto za bibliotekarja v II- oziroma M. kategoriji. Zahteva se glede izobrazbe Izpit zrelosti na višji gimnaziji ali pa absol-virana nižja gimnazija in poleg tega primerni strokovni izpit, v obeh primerih že večletna bibliotečna služba. Prošnje naj se do konca maja pošljejo rektorju univerze. * Razpisana službena mesta. Odda se sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Konjicah. oddado se tudi vsa sodniška mesta, ki bi se kakorkoli izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa. — Mestni magistrat celjski razpisuje mesto stavbnega inženjerja. To mesto se odda ali pogodbeno ali pa po določilih službene pragmatike za nameščence mestne občine celjske. Prednost imajo prosilci z večletno prakso. — Vodstvo splošne bolnice v Mariboru razpisuje dve mesti ekonomskih vežbenikov pri upravi bolnice v II. kategoriji. Prošnje fe vložiti najkasneje do 25. maja. + Obisk postojnske jame za naše državljane. Italijanski generalni konzulat v Ljubljani nam sporoča: Povodom binkoštnih praznikov se bodo za obisk postojnske jame izdala na ital. generalnem konzulatu tekom celega tekočega tedna vsak dan od 9. do 12. dop. viza z znižano takso po 10 Din. Vizum bo izdan za tja in nazaj ter bo veljaven 8 dni. Po isti ceni, t. j. 10 Din za osebo, se bodo vidirali tudi skupni potni listi. ako se priglasi za vsako skupino naj-maj pet oseb. + Poštna vest. Litijski pošti je bila dodeljena kot tretja uradniška moč gdč. Piia Valant. Z ozirom na velikanski denarni promet, številne podrejene okoliške pošte, br-zojav in telefon, je bilo to zelo potrebno. * Stavbno gibanje v Litiji. Pišejo nam: Hiša g. Florjančiča v Gradcu pri Litiji je dozidana in prav lično izdelana. Tudi novi stavbi gg. Ulage in Grošlja sta pod streho. Stanovanjske stavbe predilnice bodo v kratkem določene. Sploh se Gradec, konkurent Litije, krepko razvija. * Iz uradnega lista. »Uradni liste ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 45. številki pravilnik stalnega strokovnega sveta za preizkušanje in ocenjevanje zdravil pri ministrstvu za narodno zdravje ter Odločbo glede ocarinjenia blaga po uradni dolžnosti. * Slovenska šola na Sušaku. Prošlo nedeljo je prispelo na Sušak 56 učencev osnovne šole v Novem mestu. Prišli so pod vodstvom svojih učiteljev, da si ogledajo Sušak in Reko ter nekatere druge kraj« našega Primorja. * Miško vlšpatič t- V noči od nedelje na pondeljek je umri v Zagrebu univ. prot v pokoju, Miško KKpatlč. Pokojnik je kot mineralog in petrograf vžival sloves tudi preko mej naše države. Njegovi znanstveni spisi so leta in leta polnili Izdaje Jugosloven ske akademije v Zagrebu in inozemska strokovnih listov. Njegova popularna dela so pridobila Družbi sv. Jeronima In Matici Hrvatski veliko popularnost, njegove učne knjige o mineralogiji, geologiji, botaniki in zoologiji se še danes uporabljajo po vseh šolah Hrvatske, Dalmacije in Bosne. Njegova zasluga je tudi, da le mineraloško-petro-graiski muzej v Zagrebu danes na taki višini, da se more primerjati z mnogimi sttč-nirni institnti Evrope. + Smrtna kosa. V nedeljo ie umrl v Kamniku znani tamkajšnji tiskarna!, g. Anton S1 a t n a r, ugleden kamniški meščan, ki se je od priprostega tiskarskega vajenca s svojo marljivostjo in sposobnostjo povspel do ugleda samostojnega podjetnika, ki ie tiskal tudi lepo število naših knjig in drugih leposlovnih del. Njegove zemske ostanke prepeljejo danes iz Kamnika v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb ob 16. uri od Sv. Krištofa k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je umrla v nedeljo v Ljubljani gospa Ivana P i h 1 e r j e v a, bivša traf ikantinja. Pogreb se bo vršil danes, ob 16.30 iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožal.ie! * Francoske štipendije za jugoslovenske dijake. Francoska vlada je določila, kakor objavlja francoski poslanik v Beogradu, štipendije za šest diplomiranih visokošolcev iz naše kraljevine, ki bi študirali v Franciji. Štipendija znaša 600 do 800 frankov mesečno. Diplomirani visokošolci, ki imajo dobre ocene, naj se do 20. maja javijo pri svojih dekanatih. * Iz udružeaija glumeev. Letošnja glavna skupščina Udružen.ia jugoslovenskih glumcev se bo vršila v prvi polovici meseca julija v Skoplju. »Dan glumcev«, ki je z odobrenju ministrstva notranjih zadev določen za 23. t m., se bo vršil v vseh onih krajih, kjer obstoje gledališča. * Zglaševainj predpisi za policijski področ S Celje in Ptuj. Veliki župan mariborske oblasti je odredil, da veljajo odslej zglaševatai predpisi, uveljavljeni za območje policijskega komisarijata v Mariboru (»Ur. list« z dne 16. novembra 1925.) tudi za področje, za katero sta pristojna policijska oddelka okrajnega glavarstva v Celju in v Ptuju. * Mednarodni kongres bolničarjev. V Beogradu se bo vršil letos mednarodni kongres bolničarjev in bolničark, za katerega je dal inicijativo naš »Rdeči križ«. * Pred obnovitvijo Paskijevičevega procesa. Zagovornik Hrvoja Paskijeviča, znanega radi umora na Prekrižju pri Zagrebu, je pred kratkim vložil prošnjo za obnovitev procesa, češ da so po obsodbi nekatere priče same priznale, da so prisegle po krivem in s svojimi izpovedbami obremenile Paskijeviča. Sodišče bo sklepalo o predlogu že te dni. Kakor znano, je bil Paskijevič obsojen na 10 let težke ječe in se nahaja v zaporih kaznilnice v Mitrovici. * Nov občinski gerent. Občinski geTent v Rapoči, v okraju Murska Sobota, Imre Horvat, je razrešen gerentskih dolžnosti. Na njegovo mesto je imenovan Ivan Miholič, posestnik istotam. * Rezervnim oficirjem bo izstavil veliki župan brez naplačila takse orožne liste za posest avtomatske pištole in revolverja kalibra 7 do 9 mm, ako pripada to orožje k predpisani vojni opremi. Tozadevne prošnje so tudi kolekovine proste, priložiti jim ie pa treba potrdilo pristojne komande vojnega okrožja, da je prosilec res rezervni oficir in da spada dotično orožje k njegovi vojni opremi. Prošnje morajo vsebovati vse oseb-n» podatke in osebni popis. Za tiskovino »Orožni list« je priložiti znesek 3 dinarjev. * Propagandni zlet belokranjske dece. Metliška šolska mladina priredi za Binkošti propagandni zlet za povzdigo belokranjske turistike v Ljubljano. Tu bo nastopila z originalnimi igrami in narodnimi belokranjskimi pesmimi. Opozarjamo na to izredno prireditev, ker že dolgo nismo videli kaj takega. Program objavimo pozneje. Za botrce najlepšo izbiro krasnih modernih bluz, za dečke, birmance pa prav lepe oblekce po izredno nizkih cenah nudi tvrdka Fran Lukič, Pred škofijo 19. * VIII. kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev se bo vršil od 4. do 7. junija v Ljubljani. Spored kongresa: Dne 4. junija: ob 11. dopoldne sprejem delegatov na glavnem kolodvoru; ob 15. začetek zborovanja delegatov v dvorani Narodnega doma. Dne 5. junija: Ob 9. dopoldne nadaljevanje delegatskega zborovanja; od 17. do 19. ure promenadni koncert »Sloge« v Zvezdi, ob 20. uri veliki koncert Narodno železničarskih glasbenih društev »Drave« in »Sloge« v veliki dvorani hotela Union (po koncertu v dvorani družabni sestanek) Dne 6. junija: Od 8.-9. ure (v nedeljo) spre jem gostov in tovarišev došlih iz cele države na glavnem kolodvoru. Odhod z godbama na čelu na prostor kongresa v Narodni dom. Slavnostno zborovanje vseh delegatov in udeležencev članov. Začetek ob 9.30. Od 11—13. ure promenadni koncert »Drave« v Zvezdi, popoldne ob 16. uri pri-četek veselice na vrtu Narodnega dosna s sodelovanjem godb »Drave« in »Sloge«. Dne 7. junija: V pondeljek ob 7. uri izlet. Pov-ratek popoldne. Ob 17. uri odhod delegatov In gostov. * Seja belokranjskega odbora za povzcB-so turistike v Beli krajini se bo vršila v sredo ob 5. pop. v muzeju. Z ozirom na btakoštno prireditev metliške šolske mladine v Ljubljani, so naprošetti vsi v LJubljani živeči Belokra-njol, da pridejo na to važno seio, da bo akcija uspela In da naše bele rojačke tudi skromno pogostimo. * Kongres maturantskih poštnih uradnikov podružnic cele kraljevine se bo vršil v SpHtu dne 27. junija ln ne 23. maja kakor ie M prvotno določen, o čemur se obveščajo Pomladanske obleke perilo, krasne čepice, kravate, klobuki itd. po izredno nizkih cenah dobite le pri tvrdki 12 fi\ fresker, Cjubljana, Sv. Petra cesta vsi člani, ki so se nameravali kongresa ude laziti. * Kranjskogorska podružnica SPD naznanja, da otvori kočo na Gozdu pod Pri-sojnikom na btakoštno soboto dne 21. maja. * Ogromen jurček. V nedeljo Je dobil naš strojni stavec, g. Rado Šturm, v Rovah pri Radomljah 1.3 kg težkega, popolnoma zdravega jurčka. Sploh se menda letos obeta Izvrstna letina za gobe. * Novi vozni red Alarska Sobota-Hodoš. Pišejo nam: Težko smo že pričakovali novi vozni red, bili smo sigurni, da bo direkcija drž. železnic upoštevala naše prošnje glede zvez vlakov na progi Murska Sobota-Hodoš A kakor vidimo, je sedanji vozni red skoro slabši, nego prej. Kdor se hoče peljati dalje od Murske Sobote, rabi še vedno 3 dni. Prosimo direkcijo drž. železnic, da spremeni sedanji vozni red in sicer tako, da bi en vlak odšel iz Murske Sobote ob 19.50 proti Hodošu ter ostal preko noči v Hodošu, zjutraj ob 4.20 pa se vračal v Mursko Soboto. Ta dva vlaka bi potem imela ugodne zveze v Murski Soboti. S tem bi se mnogo pripomoglo severnemu Prekmurju. * Beg prostitutk Iz bolnice. V noči na 14. t. m. so pobegnile iz veneričnega oddelka državne bolnice v Novem Sadu kar 4 obolele prostitutke in sicer 20 letna Margita Šefer iz Novega Sada, 21 letna Elza Held iz Nemčije, 17 letna Katica Blalževac iz Sombora ter Slovenka iz Maribora 19 letna Angelina Lukman. Vse so bile oblečene v bolniško obleko. + Žrtev težke nesreče v Litiji. Sedemdesetletna g. Marija Stabelj, ki je ob priliki zadnje težke nesreče v Litiji bila smrtno-nevarno ranjena, je prošlo soboto umrla v ljubljanski bolnici. Truplo ponesrečenke ie bilo prepeljano v Škofjo Loko ter predvčerajšnjim na tamkajšnjem pokopališču položeno k večnemu počitku. * Rudeč dež v Dalmaciji. Kakor javljajo iz Kotora, je na veliko začudenje tamkajšnjega prebivalstva prošlo soboto padal dež rudeoe barve. Ko ie zopet posijalo solnce, je bilo listje posuto s finim rdečim prahom. Najbrže Je to prah, ki ie dospel v visoke plasti zraka ob priliki zadnjega izbruha ognjenika Santorina ali Pa mogoče tudi kakega drugega vulkana. * Sneg v Hercegovini. Po poročilih iz Her cegovine je prošlo soboto divjala huda nevihta. V okolici Trebinja in na Popovem polju je klestila toča, ki ie napravila mnogo' škode, V Nevesinju In Gacku je padlo precej snega. * Ker ni bil sprejet v bolnico, je šel prostovoljno v smrt. Iz Mostarja poročajo: Peter Ženanovič, 60 let star, je prišel te dni v mesto, da si izposluje sprejem v bolnico zaradi bolezni. Ker so mu v bolnici izjavili, da ga ne morejo sprejeti, ker ni nobenega mesta praznega, je starec skočil v reko Neretvo. Truplo so prošli petek potegnili iz vode. * Žrtev zagonetnega zločina. Na periferiji Beograda so prišli v soboto na sled zagonetnem zločinu. Na obali Save so našli trup lo umorjenega človeka, ki ga je voda naplavila na breg. Truplo ima na glavi več težkih ran; čelo je razbito. Identiteta se ni mogla ugotoviti, ker pri neznancu niso našli nikakih dokumentov. V vodi je truplo letža-lo že več tednov. * Novi tečaji za strojepisje, slovensko ln nemško stenografijo, knjigovodstvo, slovenščino in nemščino se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. junija in trajajo štiri mesece. Vpisovanje in pojasnila dnevno v trgovini tvrd-ke Ant. Rud. Legat & Co„ Maribor, Sloven. ska ulica 7„ telefon 100. 576 * Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C), postaja Straža-Toplice zdTavi z Izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrp-nenje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omla jevalna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. 157 * Za spomladansko kuro priporoča originalni planinski »spomladanski čaj« lekarna Bahovec, LJubljana. Cena Din 10, po pošti Din 12.—. 474 * Fotomer IzšeL Da ustrežemo nujni potrebi, smo založili osvetljevalno tabelo, ki bo vsled zanesljivosti in privlačnosti vsem amaterjem izborno služila. Ne zamudite ta nabavite si fotomer v drogeriji Kane. Židovska ulica. 171 * Zakup lova. Lovska pravica upravičencev skupnega posestva v krajevni občini Rateče se da potom iavne dražbe do 31. maia 1931 v zakup. Dražba se bo vršila v torek dne 1. juniia v Ratečah pri načelniku št. 128. ob 12. uri. 595 tloui Molsbl « morsko kuoalište i ljetovalište. Saisona zapo-čela. Hoteli, pensioni te isknhavaone otvorene Vrijeme vrlo podesno. Ciiene umierene. Sve unute daje LiečiMšno povfprenstvo u NOVOM. Natcenejša jsju , BIRMANSKA DARILA v bogati izberi LUD. 2 E R N E zlatar in Ljubljana, Wo!fova ul. 3 Iz Ljubljane o— Tlakovnale strmega dela Miklošičeve ceste se bliža svojemu koncu in bode torej Imela v kratkem vsa ta dolga avenija urejeno cestišče in hodnike do sredine mesta ter bode s tem ugodeno splošni zahtevi, da se posamezne tlakovane komunikacije med seboj povežejo in se tako nekoliko omeji nanašanje blata ta prahu iz netlakovanlh delov. Za tlakovanje strmega dela Miklošičeve ceste so se uporabile regularne gra nitne kocke, ker je asfalt na strmih cestah radi Prevelike gladkosti neuporabljiv. Asfal tirati se pa nameravajo letos kot čujemo še ostali del Tavčarjeve ulice, vsa Dalmatinova ulica ta dei Cigaletove ulice, tako da bode vsa okolica trga kralja Petra res moderno urejena. Z deli je mestni magistrat že pričel in se pripravlja kanalizacija ter urejuje plinovod. V zvezi s projektiranimi tlakovalnimi deli na Masarykovi cesti bode imela Ljubljana tekom enega leta res dostojne dohode z glavnega kolodvora v sredino mesta, kar moramo iz vsega srca pozdraviti. u— Originalno odkritje spominske plošče. Znano ljubljansko literarno omizje penatov Je v soboto opolnoči odkrilo pri »Figabirtu« spominsko ploščo Andreju Smoletu. Plošča, ki nosi zadnjo kitico Prešernove elegije, je izdelana po osnutku vseuč. prof. Plečnika. u— Članstvu »Ljubljanskega Sokola«; V Kamniku je preminul bivši odbornik »Ljubljanskega Sokola« brat Anton Slatnar. ki :e bil včlanjen nad 40 let v sokolski organizaciji. Pozivamo članstvo, da se pogreba, ki se vrši danes ob 16. uri od Sv. Krištofa k Sv. Križu, v čim največjem številu udeleži v krojih. Zbirališče ob pol 16. pred Narodnim domom. — Odbor »Ljubij. Sokola«. u— Profesor Hautnant v LJubljani. Profesor pariške Sorbonne dr. E. Haumant. ki se mudi te dni v Zagrebu, pride koncem tedna v Ljubljano, kjer priredi javno predavanje. Haumant, ki zbira gradivo za svoje veliko delo o Jugoslaviji, se iz LJubljane vrne ponovno v Beograd. u— Češkoslovaška Obec v Ljubljani priredi danes ob 20.30 v dvorani Kazine pod protektoratom g. konzula čSR dr. Resla proslavo Palackega povodom 50 letnice nje-gcve smrti. Na sporedu godba, predavanje, recitacij« in petje. u— Naša narodna društva opozarjamo na današnjo proslavo Palackega, ki Jo priredi »češka Obec« v veHki dvorani »Kazine«. Tudi v Pragi prirede veliko slavnost ob 50. obletnici smrti »očeta češkega naroda« Palackega. Slavnost se bo vršla pod protektoratom prezidenta republike dr. Masaryka samega, kar zadostno izpričuje pomembnost te prireditve. Dolžnost narodnih društev je, da ce paiackega proslave v »Kazini« v čimvečjem številu udeleže. Naj se te slavnosti udeleže naša politična, naša kulturna, predvsem pa pevska društva. V tem pogledu so seveda Sokoli poklicani, da pred načijo. Pa tudi naši uradi bi naj bili na proslavi zastopani, kakor se spodobi. u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se vrši njegov občni zbor jutri, dne 19. maja ob 8. url zvečer v prostorih tajništva JDS v Kazini. Vabljeni so vsi Sani društva. o— Muhasta nedelja. Razen velikonočnih praznikov menda 1'etos še ni bilo nedelje, ki bi ne bila mokra. Tako tudi preteklo nedeljo. Že dopoldne so se nad Gorenjsko ves dan vlačili težki črni oblaki, ki so pognali tudi najbolj pogumne turiste domov, manjšim izletnikom pa preprečili zabavo v okolici. Kmalu po 3. uri popoldne se ie nebo močno stemnilo, veter je segnal oblake na kup in v pravcatem vrtincu prignal na zemljo cele vedre vode. Odskakujoči dež je zalival noge do kolena, od zgoraj pa je lila voda za obleko, vrat itd. Silovit naliv je trajal nad pol ure, dokler se ni i;mir 11 v pohleven dežek, ki Je trajal skoro do mraka. u— Tombola nižjih poštnih uslužbencev ki se je vršila 9. t. m. je bila izborno obiskana. Zadeli so: I. tombolo (oprava za spalno sobo) Je zadel g. Avgust Stefančič, trgovski učenec II. g. Ivan Trampuž, delavec p. t t- sekcije, III. g. Dorote Rokavic carinski uradnik, IV. g. Andrej Košir, carinski uradnik ln V. ga Jožica Vidmar, zaseb-nica. Odbor Društva nJžrih poštnih uslužbencev se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu prireditve. u— Vsem članom UJNŽ in železničarjem. Včeraj je umrl nenadoma naš tovariš Ivan Jager. knjigovez državnih železnic v Mariboru. Pogreb pokojnika se bo vršil danes, ob 15. uri Iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu v LJubljani. Pozivamo železničarje, da se v čimvečjem številu udeleže pogreba, da dostojno izkažejo čast pokojniku. — Pokrajinski odbor UJNŽ. u— »Hera« stavbna zadruga v Ljubljani vabi svoje člane, ki reflektirajo na stavbišča na Dunajski cesti, da se zglase v četrtek, dne 20. t m. popoldne, oni ki reflektirajo na stavbišča na Kodeljevem, pa v petek, dne 21. t m. v zadružni pisarni v Dalmatinovi ulici. Važno radi oddaje parcel. Načelstvo. o— V ženskem mestnem odboru »Jadranske Straže« sta še gdč. Mira Knezova m ga Anlta Sterlekarjeva, katerih iinenl sta bili zadnjič pomotoma Izpuščeni. o— Savez Jugoslovenskih Srednješolskih Udruženj »Preporod« ima danes ob pol 18. uri redni občni zbor. n— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 Izgred, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 3 prestopki kaljeoja nočme- Dovršeru proizvod moderne kosmetike se nudi damam Samo z CREME M0US0N ga miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure. 2 prestopka obrtnega reda. 2 prireditvi z godbo brez dovoljenja, 1 samomor in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi vlačugarstva. u— Vlom v stanovanje. Trgovski sluga Ivan Kikl ter njegova soproga, stanujoča v Rožni dolini cesta XV št. 31-, sta odšla v soboto zjutraj, kakor običajno, na deio in stanovanje varno zaklenila. Vendar pa sta našla vrata stanovanja, prišedši opoldne do-mcv. odklenjena. Zdelo se jima ie takoj, da se je moral za časa njune odsotnosti nekdo vtihotapiti v stanovanje in res sta takoj opa žila. da je neznan uzmovič odnesel iz spalne sobe za okrog 3000 Din vrednosti razne moške in ženske obleke, perila in raznih dragocenosti. a— Nesreča vsled neprevidne vožnje. Vsled neprevidne in zlasti še vsled nepra-pravilne vožnje se dogaja po mestu vedno več nesreč in nezgod. Nekateri se namreč nikakor ne morejo privaditi pravilni vožnji po desni strani, kar ima za posledico razne neprilike. V nedeljo popoldne se ie pripeti! na Gosposvetski cesti poleg mitnice zopet tak slučaj. Skladiščnik Ivan Plestenjak sta nujoč v Hranilniški ul., je vozil s kolesom pravilno po desni strani, nasproti pa mu je prišel z enovprežnlm vozom hlapec Franc Zadnik, ki le zavozil v njega tako, da je bil Plestenjak hipoma s kolesom Pod konjem nato pa ie prišel še pod voz. K sreči pa je odnesel Plestenjak le lahke telesne poškodbe. dočim ie voz kolo prelomil ter ima Plestenjak 1500 Din škode. Nepreviden voznik se bo moral zagovarjati pred sodiščem. u— Došla krasna Izbira otroških obleke In plaščkov. Biuze vedno najnovejše. Kri-štofič-Bučar, Ljubljana. Stari trg. Iz Maribora a— Poletno porotno zasedanje, ki se bo pričelo že 7. juniia pri tukajšnjem okrožnem sodišču bo obsegalo sledeče slučaje: Marija Notersberg, umor. Franc Kajič, znani kom-panjon justifioiranega Čiča, radi umora Ro-senfelda, Ernest List tatvina, Maks Kovač, hudodelstvo proti nravnosti in znana carinska afera, v katero ie zapletenih 12 obtožencev. Junijska porota bo torej prav pestra. Policijska direkcija v Mariboru. Po poročilih iz Beograda namerava notranje ministrstvo ustanoviti v Mariboru policijsko direkcijo. a— Prvi nastop »Jadranske Straže v Mariboru. Gojenci drž. m. učiteljišča kot pod-odsek »Jadranske Straže« prirede v četrtek 20. t. m. v Narodnem domu akademijo z izbranim sporedom, ki vsebuje godbene pevske ln telovadne točke. Dijaki so iz ljubezni do domovine mnogo časa in truda, posebno sedaj pred maturo, žrtvovali. Zato Je tudi vaša domoljubna dolžnost, pospeševati njih delo, razširjati in udejstvovati namen »Jadranske Straže«! a— Narodnjaki na magistratu. Nedeljski »Slovenec« je načel debato o narodnosti na mariborskem magistratu in očita demokratom posvetovanje s socijalistj za delovno večino v Mariboru. Ta korak demokratov baJe ni bil naroden. Ko pa so sedeli klerikalci več let s sociialisti v boju proti demokratom v občinskem svetu in idilično delovali s sociialisti. ki so komai znali slovenski govoriti, je bilo vse narodno. Debata o narodnosti s klerikalci še nikdar ni bila plodna, k tej pa moramo že pripomniti, da v mariborskem občinskem svetu pod soci.ia-Iističnim županom Grčarjem v občinskem svetu n; bilo slišat! nemščine, pač pa čujemo sedaj pod klerikalnim županom dr. Le-skovarjem kljub nasprotnemu sklepu narodnega bloka in občinskega sveta -pri vsaki seji nemško govorjenje. Konec debate! a— Prosta stanovanja. Mariborsko stanovanjsko sodišče razglaša, da se bosta dodelili sledeči stanovanji: ena soba in kuhinja v Sodni ulici št. 32-11. in pa ena soba s štedilnikom v Slovenski ulici 36.. dvorišče. a— Razprodaja kokaina. Kakor posnemamo iz »Službenih novin«, se bo vršila prihodnji četrtek pri mariborski carinarnici razprodaja večje količine kokaina, ki ie bil v treh slučajih vtihotapljen, ne da bi bile mogoče izslediti tihotapce. a— Nesreča kolesarja. Snoči ob 18. Je padel na Pohorski cesti Leopold Uršič. 20 leni tesarski pomočnik pri tvrdki Nassim-beni tako nesrečno s kolesa, da si ie skoro odtrgal levi uhelj ta pretresel možgane. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. a— Prepovedano zborovanje invalidov. Za preteklo nedeljo je bilo napovedano v go stilno Orovič protestno zborovanje vojnih invalidov in vdov. katero so sklicali odborniki, izvoljeni na zadnjem občnem zboru mariborske invalidske organizacije, ki iih Pa ljubljanski Izvršilni odbor ni potrdil. Ker še niso v mariborski organizaciji razčiščene nezdrave in škodljive razmere, o katerih smo že poročali, ie policijski komi-sarijat napovedano zborovanje zabranil. v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Rune, - Ljubijono Ustanov, i. 1879. Ls. Naši onstran grame p— Vlom v V ogrskem. Pretekli petek so neznani storilci vlomili v hlev posestnika Franceta Spacapana in mu odpeljali konja. Vlomilec je izginil s svojim plenom brez aledu. Trije delavci napol zadušeni s plinom. V škedenjskih plavžih se je v soboto dopol* dne pokvarila priprava za čiščenje plina, ki ga rabijo pri pečeh, kjer topijo železno rudo. Pri popravljanju defekta se je zgo« dilo več nezgod. Uhajajoči plin je 401et» nega delovodjo Uliksa Bosola, stanujoče* ga v Skednju tako omamil, da je padel v nezavest. O .dogodku je bila obveščena re* šilna postaja, nakar je bil Bosolo na zdrava niško odredbo prepeljan v bolnico. Kmalu nato se je pripetila pri isti napravi druga nesreča. Ko je 241etni mehanik Just Eber« hardt, stanujoč na Vedeli, popravljal za* klopnico, ga jc plin, ki je puhtel iz cevi skoraj zadušil. Slična nezgoda se je zgo* dila še istega dne popoldne v tovarni stro« je v pri Sv. Andre ju težaku Jordanu Zippo* niju Radi plina, ki je puhtel iz peči, v ka» teri so topili železo, mu je postalo tako slabo, da so ga v nezavestnem stanju od* peljali v bolnico. p— ŠpecijaRst za slovenske zadeve na Goriškem. Komisar videmskega fašija Ron« chi je poveril ureditev vprašanja drugorod« cev na Goriškem znanemu uredniku lista «Camicia Nera», ki je izhajala tudi v slo« venskem jeziku, neprestano sramotila Slo« vence pod Italijo in zahtevala njih popol* no uničenje. p— Gonja proti slovenskemu šolskemu pouku. Popolo di Trieste je priobčil pred par dnevi proti tržaškim «Novicam» noti« co, češ, da delajo propagando med šolsko mladino v Nabrežini in zahteva izročitev krivcev sodni oblasti. V Zatolminu so are« tirali tajnika Zveze prosvetnih društev Je« linčiča, ker je skušal urediti pouk med ta« mošnjimi Slovenci. p— Romanje šolskih otrok na ogromno vojaško pokopališče v Redipugliji (Sredi polja) pod Krasom se izvrši 24. t. m. Že« iezniška vožnja bo znižana za 70 odst. Iz Ce!ja e— Nova osnovna šola za Celje okolico- Naravnost neverje.na vest v sobotni in v nedeljski številki »Slovenca«, da je ministrstvo prosvete ukinilo vsa dela pri novi zgradbi okoliške osnovne šole, se je v ne. deljo line 16. t. m. uresničila. Krajini šolski svet za Celje okolico je dobil od sreskega poglavarstva celjskega tozadevno obvestilo šn so že vsa dela do nadaljnjega ustavljena. Daisiravno smo uverjeni, da bodo tudi ti koraki nasprotnikov nove šolske stavbe brezuspešni, je vendar skrajno žalostno, da se najde slovenski poslanec, ki iz zgolj strankarskih ozrrov podpira na ta naiin proaikultunno akcijo maloštevilnih večnih nezadovoljnežev v celjski okolici. Okrog 50 let že traja borba za novo šolsko poslopje. Svoj čas so biii Nemci tisti, kj so s pomočjo nam nasprotne državne oblasti na ra-finiran način znali onemogočiti vsako akcijo za novo slovensko okoliško šolo. Danes, ko živlimo v svobodni nacijonatai in celo v lastni kulturni državi, pa izgleda, da se nis-mo še popolnoma otresli nekdanje nemške mentalatete, po kateri ie za slovenskega otroka dcbra kot učilnica in vzgojevatoica vsaka ruševina, magari tudi kaka bezmica. Ministrstvo prosvete je ravnalo očividno pod vplivom neresničnih in morda celo go-rostasnih informacij ter storilo kot nadzo-rovalna oblast korak, ki je zelo opasen. Kajti poklicano je v državi v prvi vrsti za ■to, da skrbi za čim lepši razvoj nacionalnega šolstva in da tam, kjer je treba, tudi z lastno inicijarivo odstranjuje vse one ovire, ki nasprotujejo temeljni izobrazbi našega naraščaja. V danem slučaju pa vsaj trenotino izgleda, da imajo pri naši vrhovni kulturni oblasti večjo in tehtnejšo besedto tisi, ki še nikdaT niso storili ničesar za kulturno in nacijonalm ujedinjenie našega ju-gcslovenskega naroda, pač pa jih najdemo povsod tam, kjer je mogoče rušiti in razdirati. Vse dosedanje predpriprave za zgradbo nove šole so se vršile v okviru zato na in pod nadzorstvom politične uprave. Tozadevno se vsem tistim, ki so se doslej trudili za zgradbo novega šolskega poslopja, pač ni treba ničesar bati. Od ministrstva prosvete pričakujemo edinole to, da nemudoma in popolnoma nepris ranstoo preštudira dosedanje ukrepe, ker bo v tem slučaju moglo izdati saimo tak odlok, ki bo ugoden za novo celjsko okoliško šolo. Ministrstvo pa tudi ne bo smelo prezreti še nadaljnjega dejstva, da so vsa stavbna dela že oddana in pogodbe z obrtniiki sklenjene. Ako se zadeva ne reši nujno in popolnoma v smislu obstoječih zakonov, pretfj - tožbe, k; bodo imele prav občutne posledice. Ob svoj fcruih pa pride poleg obrtnikov na stotine delavcev, ki pri splošni brezposelnosti komaj čakajo, da bi na pošten način preživljali sebe in svojo gladno rodbino. e— Plenarna seja celjskega občinskega sveta. Prihodnja seja celjskega občinskega sveta se bo vršila v četrtek dne 20. t. m. ob 17. uri. Na dnevnem redu so poročila iz raznih odsekov in slučajnosti. e— Vrnitev obrtnega referata mestni cb-č:ni celjski. Kakor čujerno, se vrne mestni občini celjski kot politični oblasti prve stopnje v najkrajšem času ves obrtni referat. S tem se, kakor v Mariboru, tudi v Celju upostavi zopet važen del mestne avtonomije. Obrtnikom pa se izpolni večletna želja, da odločuje v njibovih zadevah avtonomno zastopstvo mestne cb-Sne. Uradni-štvo mestnega magistrata bo sicer s tem referatom precej »obremenjeno, imamo pa v Celju »permanenten« odsek za reiormo občinske uprave, ki bo pri svojem marljivem tn uspešnem poslovanju tozadevno našel že kak izhod. e— Poroka. V nedeljo se je poročil v Ljubljani g. Božo Lazarevič, industrijalec in podpredsednik cinkarne d. d. v Celju, z gdč, Pavlo Ravn?karjevo, hčerko zinanega celjskega veletrgovca. Želimo obilo sreče! e— Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju opozarja ponovno, da se bo vršil sestanek interesentov za enostano-vanjske lastne hiše danes, v torek dne 18. t m. ob 20. uri v rdeči sobi celjskega Narodnega doma. Vsi, ki so se za zgTadbo hiš že prijavili ali se še nameravajo prijaviti, naj se sestanka zanesljivo udeleže. e— Za rezervne oficirje. Danes zvečer ob 8. bo v klubovi sobi Celjskega doma Iako važen sestanek radi kongresa v Zagrebu. Obravnavali se bodo tudi sklepi zadnje odborov e seje. e— Otrok se je ponesrečil. Štiri leta stara A'b'na Tabor je padla v nede'jo zvečer ■ob 8. iz okna stanovanja v Gaberju. Poškodbe so na srečo precej majhne. Pazite na otroke in ne puščajte jih brez varstva! e— Nesrečni Jezdec. J. Zagode iz Ostrož-nega ie minuli teden jahal po cesti svojega konja. Nasproti se mu pripelje na kolesu Franc Strmšek, ki še ni popolnoma izurjen v kolesarjenju. Radii slabe zavore se je zaletel v konja ,ki se je zaplete' z nogami v kolo in padel z jezdecem vred taiko nesrečno, da je slednji dobil težke telesne poškodbe in so ga morali oddati v javno bolnico. e— Hude jeze sta Jurij Šramel iz Sv. Miklavža pri Šmarju, ki je s kolom težko poškodoval Angelo Pušnik, in Razboršek Fr. iz Tremerij pri Celju, ki je v pjanoisti pretepa! svojo ženo Uršo. Obe ženski sta morali v ceUsiko javno bolnico, oba pretepača bosta pa dobila najbrže svoje plačilo v obliki riičeta. Iz Trbovelj t— Nedeljski sestanki radi izselitve v Francijo. Preteklo nedeljo se je vršilo več sestankov, na katerih sc razmotrivali ru* darji poročila tročlanske komisije, sestoje* če iz gg. Arha. Kešeja in Podgorška. Komi* sijo je poslala Delavska zbornica v Franci* jo, da prouči tamošnje razmere rudarjev, ker sili čez dalje večja brezposelnost ved* no močneje k izseljevanju. Iz poročil, ki so zelo ugodna, posnemamo, da potrebuje* jo v Franciji še okoli 5000 rudarjev in da se stroški potovanja povrnejo če ostane rudar po! leta pri podjetniku. Plače zna* šajo okoli 25 frankov, v rudnikih, kjer kop* Ijejo železo, pa do 30 frankov. Za stanova* nje je dobro preskrbljeno, tako za samce kakor za oženjene, ki imajo po več sob na razpolago in še celo s pritiklinami Hra* na dnevno tudi ne stane veliko, tako da se obetajo vsakomur prihranki. Za zdravst* vene razmere je tudi poskrbljeno in ne manika niti brezplačnih zabav v kinih. De* legacija je bila veselo presenečena, ko je ogledovala rudarske naselbine. Spustila se je tudi v jame. kier je najti moderne var* nostne priprave Edino, kar je zelo neugod* no za naše rudarje, ie to. da ni uveljavlje* no med Jugoslavijo in Francijo starostno zavarovanje. Kdor se vrne iz Franciie v domovino, za tega so vsa leta, ki jih je nreživel v francoskih rudn:kih izgubljena. Bilo bi umestno, da v tem oziru pokaže centralna vlada v Beogradu več smisla za naše izseljence, kakor tudi, da poskrbi za vrnitev v domovino vsem tistim, ki si to žele na svoja stara leta. — Odgovornost za te informacije prepuščamo seveda omenje* ni komisiji. t— Pred odpustom večjega števila de* Isvstva Na plačilni dan 15. t. m. je bilo odpovedano delo večinoma mladim rudar* jem na raznih okrožjih, Tako n. pr. na Te* režiji, dvajsetim. Raznesle so se že govo* rice. da se bo redukcija še huje nadaljeva* la. Rudarji v starosti do 30 let so se že dosedaj selili v Francijo, sedaj po ugod* nih poročilih o tamošnjih razmerah pa so na vidiku izselitve v znatno večjem obsegu. t— Intervencija za znižanje davkov za leto 1926. Obrtno društvo TrbovIje*Hrast« pik*Dol v Trbovljah je interveniralo pri davčni oblasti v Celju, da bi se upošteval dejanski položaj, po katerem se je vsem pridobitnim krogom radi redukcije in zni* žanja plač rudarjem znižal promet za 50 odst., ter da se temu primerno odmerijo davki za tekoče leto. t— Opozorilo gostilničarjem i r, imetni* kem vir.otočev. Okrajno glavarstvo v La» škem je izdalo nalog, da se gostilničarji in imetniki vinotočev strogo držijo obstoječe« ga pravilnika, ker bo sicer proti kršiteljem najstrožje postopalo. t— Intervencija pri finančni Jehgiciji v Ljubljani. Občina je vnovič interveni-ala pri finančni delegaciji v Ljubljaai radi iz« plačila doklad. Vremensko poročilo Neteoro Jaruir. Temoei. Rei. »lest i 0/0 Smei vetra in brzina v m Obiat nos 0—10 Vrsta padavine 0 ooazovan i mm '0 ' ure opazovanja 7. 755-5 8-4 97 NE 1 10 9.7 LjuMjana . .1 8. 7554 10 7 92 NE 1 10 (dvorec1 "j 14 7- 6 0 161 63 NW 3 10 l 21. 757 9 11-2 62 SW 2 0 Zagreb . . . 8. 754-7 15'0 >5 SW 2 9 0.2 Beograd . . . 8. 756-3 17-0 55 SE 4 10 0 Sarajevo . . . 8. 000-0 o-o 00 0 0 0 Skopi je . . . 8. 000 0 o-o 00 0 0 0 Dubrovnik . . 7. 756 3 150 95 mirno 10 3 »2 ... 7 750 3 150 — SW 1 0 0 V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 3.2 mm. So'nre vzhaja ob 4?0 ?ah»ia ob 19-24. una -nia-j <-b 8^9 -ahafa ob 23*'9 Dunajska vremenska napoved za torek: Nezanesljiva vreme, bržkone oblačno z dežjem, temperatura topla. Šport Zaključek jubilejnih prireditev Ilirije Nogometno moštvo jubilanta si je priborilo pokal mesta LJubljane V nedeljo so se zaključile jubilejne pri* reditve S K. Ilirije. Ž aLi bog je vreme zad* nji dan precej nagajalo ter kvarilo potek zadnjih tekem. Radi tega se tudi druga ha* zena tekma med Askom in Ilirijo ni mogla igrati do konca Kljub temu se je jubilejni pokal priznal Asku, in to docela upraviče* no, ker je Askova družina v turnirju po* kazala, da v vsakem oziru prekaša svoje konkurentinje, ki so nastopile v turnirju. Žalibog je nogometni turnir končal z neugodnim incidentom. Moštvo Primorja ni nastopilo proti Hašku, ker ni hotelo pri* znati sodnika g. Deržaja, ki je nastopil me* sto določenega sodnika g. Husa. O tej za* devi, o kateri si želi javnost brezdvomno pojasnila, ker noče delati krivice onim, ki jih ne zadene nobena krivda, bomo še po* ročali. Hašku se tekma proti PrimoTju ra* čuna s 3 : 0. Največje zanimanje je seveda vladalo za zadnjo tekmo med favoritom Hajdukom in jubilantom Ilirijo. S )x>sebnim zadovolj* stvom moremo poročati, da si je naš jubi* lant in prvak Ilirija po ostri tekmi pribo« ril pokal, ki ga je za ta turnir darovalo me* sto Ljubljana. Ta tekma je tudi s športne* ga stališča posebne važnosti, ker se je Hi« riji posrečilo premagati slovitega Hajduka, ki je prvič nastopil v našem mestu. Ilirija : Hajduk 2 : 0 (I : 0) Dež, ki je lil skoraj celo popoldne, je precej razmočii igrišče. To je bil vsekakor precejšen handicap za Hajduka, ki na ta* kih tleh ni mogel z ozirom na sistem igre, kj ga goji, doseči nobenega uspeha. Poleg tega pa je Ilirija z veliko požrtvovalnost* jo lahko zrušila Hajdukov sistem nizke kombinacijske igre. Pri Hajdukovem napa* du smo pogrešali tudi dobre strele na gol. Sicer pa so Spličani tudi na tem terenu po* kazali svoje lepe tehnične zmožnosti. Nji* hova obramba je bila precej šibka. j Ilirija se je zavedala važnosti te tekme, i Vsak od njenih igračev je dal iz sebe, kar i je mogel. Napadalna vrsta je bila zelo pro* j dorna. Zlasti so se odlikovali Herman, j Oman in Dobrlet. Krilska vrsta je bila na j višku ter je zlasti v defenzivnem oziru sto* i rila svojo dolžnost. Obramba, v kateri je mesto Pogačarja igral izborni Pleš, je do* bro odbijala napade Hajduka. Miklavčič v golu se je izkazal. Ilirija je imela v celoti več od igre. Na« padi so valovili iz polja v polje, vendar pa se je takoj videlo, da bo Ilirija častno za* stopala svoje barve. V prvem polčasu, v katerem je Ilirija po enajstmetrovki doseg* la vodstvo, je bila igra docela fair. V dru* gem polčasu pa so Hajdukovci, deloma iri* tirani radi slabega sojenja sodnika, delo* ma razburjeni radi tega, ker niso mogli do* seči nikakega uspeha, pričeli igrati dokaj surovo, vsled česar je moral sodnik izklju* čiti Bonačiča I. in Poduje II. Drugi gol za Ilirijo je krasno zabil Herman. Hajdukov vratar misleč, da bo žoga šla preko prečke, sploh ni branil. Ilirija zabije še en gol, ki ga pa sodnik radi off sida ni mogel pri* znati. Deset minut pred koncem je bil bie* siran Dobrlet. Nadomestil ga je Dekleva. Slabo, in sicer v škodo gostom je sodil g Vod:šek, vendar pa zmaga Ilirije ni bila plod njegovega netočnega sojenja. Hazena turnir S. K. Ilirije Atena : Mura 9:0 Kljub temu, da Atena ni predvedla ta* ke igre, kakor smo od nje navajeni, je z lahkoto premagala družino Mure, ki pri svo jih nastopih v Ljubljani ni potrdila onega slovesa, ki si ga je priborila jiri tekmah na domačem igrišču. Mura ima pač posamez* ne dobre moči, kot celota pa ni pokazala posebnih zmožnosti. Ašk : Ilirija 6:1 Kakor je bilo pričakovati je Askova dru* žina premagala družino Ilirije ter si s tem priborila jubilejni pokal. Tekma je bila v 14. minuti drugega polčasa prekinjena, kljub temu pa se je zmaga sporazumno-pri« znala zagrebški družini. Teniški turnir V soboto in nedeljo so se odigrale še preostale partije Zmagali so v handicapu gospodov posamezne gg.: Bleiweis nad Ko* željem 3 : 6, 6 : 0, 6 : 2, Kmet nad Juva* nom 6 : 4, 6 : 5, Bleiweis nad L. Zajcem 6 : 2, 6 : 2 in v finalu Bleiweis nad Kme« tom w. o. Dame posamezno (handicap); gdč. F. Florjančič : H. Florjančič 6 : 3, 4 : 6 6 : 3, Kosler : Ks. Ravnihar 2 : 6, 2 : 6. V finalu je zmagala gdč. Ksenija Ravnihar jeva nad Frido Florjančičevo 6 : 3, 7 : 5. Juniorji: Gg. V. Zajec : Č. Pretnar 3 : 6, 6 : 4, 6 : 3; finale: V. Zajec : M. Bleiweis 6 : 2, 6 : 1. Ostale nogometne tekme MARIBOR: Maribor : Rapid 5 : 4 (4 : 1) Ponovno srečanje obeh starih mariborskih rivalov v nedeljski pokalni tekmi je prine* slo topot presenetljivo, toda povsem zaslu* ženo zmago Mariboru. Nedeljska tekma, ki pomenja derby letošnjih treh medsebojnih srečanj, je pokazala brezdvoma najlepši in najinteresantnejši nogomet pomladanske se* zone. Do poslednjega žvižga je vladal oster tempo, požrtvovalnost in volja do zmage. Obe moštvi sta podali vse najboljše. Mari* bor je nastopil v precej izpremenjeni po* stavi, izpopolnjeni s tremi juniorji. ki se niso samo izborno obnesli, ampak v največ« ji meri doprinesli k zmagi. Mlada Berton* celj in Stare na desni strani napadalne vr* ste sta predvedla najlepšo kombinacijsko igro dneva, h kateri sta pritegnila tudi vse tale napadalce. Najboljši je bil Berton* celj v desni zveri, igralec izbornih tehnič* r.ih vrlin in izrednega čuta za kombinacijo. V krilski vrsti je najbolj ugajal junijor Ko« rošec, stranska krilca sta bila manj korist« na. Obrambni trio je bil odličen. Pri Rapi« du je bil najboljši napad, ki ga je odli* kovala bolj nevarna prodornost kakor kom binacija. Dobra je bila tudi krilska vrsta, ki ima za vztrajnost moštva največjo za« slugo. Obramba je bila nekoliko nesigur* ca. Takoj spočetka doseže Maribor po Bertonclju in Korošcu dva efektna gola. V 10 minuti strelja Bertoncelj 3. gol. Igra po« teka v Mariborovi premoči, ki krasno kom« binira Do polčasa dosežeta še Maribor in Rapid po en gol. Po pavzi napne Rapid in zabije tri gole. drugega iz off sida. Igra postaja zelo odprta, Mariborove napadalce spremlja očitna smola. Proti koncu zabije Hrešeak iz Bertoncljevega predložka zad* nji in zmagonosni gol. Sodnik g. Nemec ni bil povsem kos težki nalogi, prezrl je pre* cej očitnih foulov zlasti v Rapidovem 16. meterskem prostoru. Tekmi je prisostvo* valo mnogo občinstva. Prvenstvena: Mer* kur : Svoboda 4 : 3 (1 : 2). BEOGRAD: Prvenstvena: Šumadija : Jadran 2 : i. Jadran pade sedaj v I b raz* red. ZAGREB: Železničarji : Borac (Split) 5 : 1 (0 : 1), Ilirija : Grafika 5 : 3. OS1JEK: Concordija (Zagreb) : Slavija (Osijek) 6 : 3. SARAJEVO: Slavija : Moravska Slavija 2 : 1, Sašk : Moravska Slavija 5 : 1. DUNAJ: Rapid : Rudolf-shiigel 3 : 1 (2 : 0), Wacker : Hertha 4 : 1 (3 0). Admira : \VAC 4 : 2 (2 : 0). Simmering : Florids* dorfer 2 : 0 (1 : 0). II. neamaterska liga: Brigittenauer AC : International 5 : 3 (4 : 1) Vorvvarts 06 : \Veisse Elf 2 : 1 (1 : 1), Bewegungsspieler : Germania 2 : 1 (l : 0), Nicholson : Neubau 2 : 1 (1 : 0), Bewe* gung XX : Sturm 07 3 : 1 (0 : 1). VViener Sportfreunde : Gersthof 2 : 1 (0 : 0), WAF : Donau 1 : 1. GRADEC: Prvenstvene: GAK : Siid* bahn 8 : 1 (4 : 1). Sturm : AAC 1 : 0 (0 : 0), Hakoah : Admira 3 : 0 (1 : 0). ST. LOUIS: Hakoah (Dunaj) : reprezen* tanca St. Louisa 4 : 2 (4 : 1). PRAGA: Sparta : MTK 3 : 1, Meteor VIII : Cechie VIII 5 : 1, Union Žižkov : Cechie Karlin 1 : 0. V soboto je profesio* nalno moštvo Arsenal iz Londona prema* galo Slavijo s 5 : 1. BRNO: Slovan (Dunaj) : Židenice 5 : 4. BASEL: Huddersfield (prvak Anglije) : Old Boys 11 : 0. SK Jugoslavija : ASK Primorje V četrtek 20. maja igra v Ljubljani na povratku z zmagonosne turneje po Franci* ji prvak države, SK. Jugoslavija iz Beo* grada Moštvo je pravkar dokončalo tur* nejo po Franciji, kjer je želo enake uspehe, kakor najmočnejša srednjeevropska in an* gleška profesionalna moštva. Jugoslavija se odlikuje z naravnost profesionalno izci* zelirano igro ter še nadkriljuje tehnične in kombinatorične vrline splitskega Hajduka, ki smo ga imeli priliko občudovati v sobo« to v tekmi proti ASK Primorju na suhem terenu. Samo da razpolaga Jugoslavija še z mnogo nevarnejšimi strelci kakor Haj* duk. SK Jugoslavija drži že dve leti zapo* redoma državno prvenstvo ter spada med najresnejše konkurente tudi za prvenstvo 1. 1926. Igra priznano najpopolnejši amater« ski nogomet v državi. SK Jugoslavija nastopi v Ljubljani proti ASK Primorju na igrišču Primorja na Du* najski cesti v četrtek 20. maja točno ob 18. uri. S tem prvim gostovanjem državne* ga prvaka v Ljubljani bo dana prilika, da se med ljubljanskim športom in športom prestolice vzpostavijo najprisrčnejši o dno* šaji. O podrobnostih bomo še poročali. Medklubska dirka kluba kolesarjev in mofociklistov "Ilirijaj v Ljubljani se je vr» šila v nedeljo na progi Ljubljana * Škofelj« ca * Ljubljana. Prijavilo se je 37 dirkačev od vseh ljubljanskih klubov. Žalibog je bi* lo vreme zelo slabo ter je precej oviralo potek dirke. Izidi so bili nastopni: Novin« ci 3 km 1. Rozman Matija (Primorje) 5:25,8 2. Kokalj Ivan (Ilirija) 5:37, 3. Sinčič Raf« ko (Ilirija) 5:43. — Juniorji 5 km: 1. Šeni* ca Edi (Primorje) 10:53, 2. Kovič I. (Disk, Domžale) 11:06, 3. Kokalj Ivan (Ilirija) 11:06. — Glavna dirka 10 km: 1. Šolar Jo» sip (Ilirija) 19:17.2, 2. Zanoškar Feliks (Primorje) 19:18, 3. Podboj Ivan (Ilirija) 19:38, 4. Kosmina Alojz (Primorje) 20:04. Vsled hudega deževja in skrajno slabe ce« ste so pri glavni dirki padli Hvala, Dolenc in Rozman. Ostale točke dnevnega reda so se morale vsled neprestanega deževja od« goditi na poznejši čas. Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 12. V. 1926.) Verificirajo se prvenstvene tekme odigrane dne 1. in 2. V. 1926 v Ljub* ljani: Hermes : Primorje 0 : 3, Slavija : Svoboda 1 : 0, Hermes rez. : Primorje rez. 0 : 3: v Mariboru Rapid : Maribor 4 : 3. Verificira se pokalna tekma Primorje : Her mes 6:1. od:grana 2. V. 1926. — Tajnik II. Iz Sekcije ZNS. (Službeno). Seja upr. odbora se vrši danes ob 14. v kavarni Ev« ropa. Radi izredne važnosti prosim polno* številne udeležbe. — Tajnik. LLAP. Danes ob 18.30 seja u. o. v Emoni. Točno! — Tajnik I. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes v torek ob 21. seja sekcijskega od* bora v Narodni kavarni. — Tajnik. A S K Primorje (uprava sp. prostorov). Danes v torek ob 20. po seji u. o. seja uprave sp. prostorov v Narodni kavarni. — Blagajnik. Stroga kazen zagrebških igračev. Igra* ča Gradjanskega Pasinek in Babic sta bila radi incidentov pri tekmi med Gradjan* skim in turinskim klubom Juventus kazno« vana z dvoletno zabrano igre. Dirka ^Motokluba Maribor» na Teznu pri Mariboru. Mariborski Motoklub prire* di dne 30. maja na dirkališču na Teznu pri Mariboru motorno in kolesarsko dirko za vse kategorije motorjev od 125 do 1000 ccm cilinderske vsebine. Na dirki se sme* jo udeležiti vsi člani onih motoklubov, ka« teri so verificirani od aSaveza Motoklubo* va SHS» v Ljubljani. Dirka se vrši jx> pred pisih FIDCM. Na razpolago je več častnih daril, katera si lahko vsak prvak v svoji kategoriji pribori. Prijave za dirko morajo biti do 28. t. m. do 18. v posesti Motokluba v Mariboru ter znaša prijavnina 20 do 50 dinarjev Pričakovati je tudi, da se bodo udeležili na tej dirki tudi gostje iz ino» zemstva ter je upati, da bo ta dirka jako zanimiva. Posebno se mora omeniti, da je dirkališče, na katerem se vrši dirka, naj* boljše v naši državi in bo še jiosebno po* pravljeno. Vabijo se prijatelji tega športa, da posetijo dirko dne 30. t. m. Iz Mariho* ra bo vpeljan poseben avtobuspromet do dirkališča. — Vse prijave se naj naslovijo na »Motoklub Maribor» v Mariboru, Ale« ksandrova cesta 19. Motoklub Slovenija. Za Alpsko vožnjo, ki se vrši od 20. junija do 3. julija se je prijavil dosedaj iz Slovenije edino g. \Val* ter Stuzzi z BSA. motocikiom 500 ccm. za* služni in dolgoletni član Motokluba Slove* ni j a. Gospodarstvo Tržna poročila Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 2 vagona 305; baška,. 77—78 kg. 2 1 vagon 307.5. T u r š č i-ca: baška, glavna proga, 3 vagoni 132; Baška, za maj, okolica Novi Sad 9.5 v:iet 135; baška, za maj, okolica Sombor. 3 vagoni 135; baška, okrogla, 1 vagon 140; ba. natska, do 15 junija, ladja Pančevo. 40 va. gonov 135; sremska, pariteta štip. 1 vag. 137.59; sremska. 3 vagoni 135. Moka: baška «6», 1 vagOD 290 Fižol: sremski. beli, 1.5 vagona 145; sremski. žolti, ladja Novi Šad. 1 vagon 130. = Gibanje cen v trgovini na debelo v aprilu t. 1. Beograjski »Prlvredni Pregled, priobčuje indeks cen na debelo za april t. 1. Posamezne skupine pokazujejo naslednje številke (v oklepajih številke za mare 1.1.): I. poljski pridelki 1420 (1381); II. živina in živinski proizvodi 1645 (1651); III. sadje in sadni pridelki 1508 (1538); IV gradbeni materijal 1890 (1907); V. kolonijalno blago 1368 (1359)- VI. industrijski proizvodi 1705 (1718); totalni indeks 1593 (1592). Totalni indeks je torej porasel za eno samo točko. V posameznih skupinah so bile naslednje razliike: poljski pridelki so poskočili za 39 todk. živina in živinski proizvodi so padli za 6 točk, sadje in sadni izdelki za 30 točk in gradbeni materijal za 17 točk. kolonijalno blago je poraslo za 9 točk. dočim so industrijski izdelki zopet padli za 13 točk. = Za izvoznike jelovega in hrastovega lesa. Državni rudnfk v Perniku (Bolgarija) je obvestil naše j>oslanstvo, da se bo pri rudniku vršila v najkrajšem času likvidacija za dobavo večje množine jelovega in hrastovega lesa. katere se smejo udeležiti tudi naši izvozniki in producenti lesa. = Promet beograjske borze v I. 1925, je bil ik> statističnih podatkih borzne uprave naslednji (v oklepajih za 1. 1924 ; v milijonih Din): valute 13.9 (11.4), devize 3562.4 (3459), državni papirji 623.3 (225.4), delnice denarnih zavodov 9.4 (5 7), delnice industrijskih podjetij 18 (0 3); skupno 4211 (3703). Naipredek je torej znaten. = Funt Sterling nad zlato pariteto. London, 17. maja. Angleški brzojavni urad poroča: Danes se je dvignil funt šterling v razmerju z zla/tim dolarjem Zedinjenih držav po 11 letih prvič nad zlato pariteto Newyorška borza je zaključila s 4.86 in tri-četrtine in zaključki so bili sklenjeni na bazi 8.87. V Fefeor« m VIKTOR spda' Knefl!eva M fte*. 4 se prlporoia za slikanje družinskih in društvenih skupin v nanovo moderno urejenem atelieiu. 17. maja, LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševanja, druge ponudbe in v okleipajth kupčij-siki zaključki.) Vrednote: investicijsko 77—78, Vojna škoda 308—313, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—194 (194), Ljubljanska kreditna 175—0, Merkantttna 102—104, Prašte. diona 862—870, Slavenska 49—0, Kreditni 165—175. Strojne 0—85, Trbovlje 338—348, Vevče 100—0, Nlhag 0—30, Starima 55—65, SeSir 104—0. — Blago: Lee: jetovina (smreka, jelka), rezana na Siv rob 12/12, 15/17, 16/21, 18/22, 18/22 18/23, 18/24, 19 /25, 19 /26, od 4.50 do 8 m, foo va«. meja, 3 vagone 620—650 (630); traml merkaniil-ni, od 4/5 do 9/11, feo v&gotn meja, 1 vag 330—330 (330); remeljn! 7/7, 8/8, 4.50 do 5 m, fco vagon meja 560—0: hrastovi železniški pragovi, 12 X14, 1.20 m, foo vagom meja 9—0; hrastovi žeileznlSkl pragovi, 12 X 18, 1.50 m, fco vagon meja 15—0; borove deske, paral., I„ 24 ln 38 mm, od 20 do 31 cm, 4 m dolž., fco vagon Sušak, 2 vagona 650—650 (650); borovi remeljni, ostro robi, I., 48/48, 48/98, 48/150 mm, 4 m, fco vagon Sušak, 1 vagon 660—660* (660). — Poljski pridelki: pšenica, baška 76/77 kg, 2 %, fco vag. slov. post. 0—318; turščica, suha, zdrava, foo vag. Novi Sad, 1 vagon 134—134 (134); turščica, hizulan-ka, fco vag. slov. postaja 0—165; ajda. fco vag. slov. post. 0—260; proso rumeno, fco vag. slov. post. 0—210; rž, fco vag. slov post. 0—210; krompir beli, fco vag. slov. postaja 0—60; seno polsladko, v balah, fco vag. slov. post. 0—60. — Eksekutivna prodaja: turščica, inzulanka, g ar. zdravo prispetje, fco Postojna tranz, 5 vag. 175—175 (175). ZAGREB. V efektih nič sprememb. Za Vojno škodo je bilo zanimanje nekoliko večje in promet večji ob nižjih tečajih. Promptno blago se je trgovalo po 306—307, za junij pa po 309—309.5. — Dinar v Cu-rihu malo slabši. Na zagrebškem deviznem tržišču tendenca nespremenjena. Lira se je napram soboti malo popravila. Narodna banka je intervenirala v čekih na London in Prago. Promet 17.6 milijona Din Notirale so devize: Amsterdam 2277—2287 Dunaj ček 800.65—804.65, Berlin ^l^lSSSA Italija izplačilo 207.14 do 208.34, London ček 275 888—277.088. New Yorfk ček 55.558—56.858. Pariz 172.18 do 174.18. Praga 167.8—168 8. ček isto. Švica ček 1096.048—1100.048; valute: lire 209.4 do 210.6; efekti: bančni: Eskomptna 104—104.5, Kreditna 105—106. Hipo 58—58 5 Jugo 96—97. Praštediona 865—870. Slaven-ska 0—50; industrijski: Eksploatacija 24 do 25, Isis 50—53, Gutmann 245—250, Sla-veks 110—130. Slavonija 37—39. Trbovlje 340—350, Vevče 100—0: državni: investicijsko 77.25—77.75. agrarne 43 5—44. Vojna škoda, promptna 306—306.25, za junij 309.5 do 310 BEOGRAD. Devize: Dunaj 802—802 25 Berlin 1352—1353. Budimpešta 0.0794 do 0 07965. Bukarešta 20.5—21.25, Italiia 205 do 207. London 276.2—276 3, New York 56.66—56.68 Pariz 172—173. Praga 168 15 do 168.2. Švica 1097—1097.5. CURIH. Beograd 9.115, Berlin 123.1125. Ne-w Tork 517.25. London 25.1725, Pariz 15.675, Milan 18, Praga 15.33. Budimpešta 0.007225. Bukarešta 1.85 Sofija 2 74, Dunaj 73.05. TRST Devize: Beograd 48—48.75. Dunaj 390—400 Praga 80 50—82. Pariz 83—85, London 134—135. New'York 27—27.75. durih 530—540, Budimpešta 0 0370—0.0390. Bukarešta 10—11: valute: dinarji 47.50 do 48.50, dolarji 27.75—27.50. DUNAJ. Devize: BeogTad 12,4475 do 12.4875, Berlin 168.25—168.75. Budimpeš+n 98.85—99.15. Bukarešta 2.5650—2 5850. London 34.405—34 505. Milan 25 22—25 32. N«\v Tork 706.85—709 35 Pnriz 21 46—21.56. Pr?.. Ka 20.915—20.995, Sofija 5.12—5.16, Curih 136 61—137.11. Valute- dinarji 12.40 do 12.48. dolarji 708—712. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.475, v Berlinu 7.407, v Londonu (po-poldne) 275, v New Vorku (15. t. m. po borzi) 1.76 in četrt. Iz življenja in „Norge" na povratku v Italijo Prve podrobnosti o poletu preko severne tečaja. o Rim, 17. maja. Ob 10.?0 dopoldne ie prejel ministrski predsednik Mussolini iz Nome na Aljaski potom Italo-Radia naslednje poročilo od polkovnika Nobile: Polet s Spitzbergov na severni tečaj in na Aljasko srečno dovršili. Zrakoplov je preletel približno 5300 kilometrov v sedemdesetih urah Prvi del poleta, od Spitzbergov do severnega tečaja, je bil brez težkoč, drugi del, od severnega tečaja do rtiča Barrow, je bil zelo otež-kočen, ker so se nabirale ledene plasti na zunanji strani zrakoplova in so ovirale polet in povzročile škodo. Od rtiča Barrow do Nome smo se imeli boriti z velikimi težavami. Radi močnih viharjev in goste megle je «Norge» zgubila smer in letela proti Bostru ob Berinški ožini. Te zadnje ure potovanja so bile najnevarnejše in najnapornejše. Ko smo krožili v bližini Nome, so divjali snežni zameti. Izrabili smo kratek presledek nevihte in srečno pristali v Tellerju. «Norge» ni močno poškodovana. Ako bi dovolile atmosferične razmere in bi deloval brezžični aparat, ki ie odpove- Pariz, 17. maja. o. «New York Herald* poroča iz Nome: Amundsen in njegovi tovariši so prispeli iz Tellerja v Nome na saneh Prebivalstvo jim je priredilo navdušene ovacije. Amundsen je izjavil, da so dosegli severni tečaj preteklo sredo ob 3.30 zjutraj. Na potu niso videli nikake nove zemlje, pač pa so ugotovili iz zrakoplova izolirane ognjenike in majhne otoke, pokrite z ledom. Nome, 16. maja, ob 23.05. o. «Norge» je bila v zraku približno 72 ur. V svrho opazovanja na severnem tečaju so ostali tamkaj več časa in se spustili nekako 200 metrov nizko. Ob prihodu v Nome so posneli kinematografski aparati zrakoplov, ki je bil pod vodstvom polkovnika Nobile izpraznjen v 30 minutah, njegovo opremo pa so demontirali. «Norge» prepeljejo z ameriško ladjo v Italijo. Rim, 17. maja, o Nocoj prirede Rimljani Mussoliniju kot ministru za zrako-plovstvo manifestacije radi uspeha eks-pedicije zrakoplova «Norge» na severni tečai. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo aeiovai orezzium auaiat. m ic muu.v,- ; ... * —--- dal zadnja dva dni, bi lahko nadaljevali j polkovnik Nobile za svoje izredne za-pot še kakih tisoč kilometrov, ker smo , slug.; odlikovan z zlato hrabrostno ko-imeli še dovolj bencina. Tekom vse eks- lajno in povišan za generala in povelj-pedicije se je posadka izborno zadržala, nika vseh italijanskih vojaških zrako-črakoplov se je izvrstno obnesel. plovov. Amundsen in Byrd -ss- Ck>veški genij praznuje novo zmago nad elementarnimi silami. V treh kratkih dneh, ki so visoko gori na skrajni točki naše zemlje en sam dan, sta za-krožila dva drzna letalca nad severnim tečajem Prvi ljudje so videli puste in divje pokrajine sredi večnega ledu in morja, kjer preneha magnetična igla delovati in kamor je hrepenelo človeštvo v svoji radovednosti že tristo let. Ledene pustinje okrog severnega tečaja so videle že mnogo razbitih ladij, zapuščenih sani. ugaslih ognjišč in kosti smelih raziskovalcev, ki so našli v borbi z naravnimi silami tragično smrt. Arktične pustinje so se trdovratno upirale človeškemu geniju. Nekoč so ljudje mislili, da najdejo tam ostanek svetopisemskega paradiža, pozneje bi se bili zadovoljili s koščkom puste celine. Ko pa si je človeški duh osvojil zrak, je dobilo vprašanje odkritja severnega tečaja realno podlago. Kakor v borbi za južni, tako sta se spoprijela tudi v borbi za severni tečaj dva odlična polarna raziskovalca. Ro-ald Aranndsen in Rikard E. Byrd. Prvi je izvojeval zmago na južnem tečaju nad kapitanom Scottom s tem. da se je naglo odločil za ekspedicijo. Takrat je postavil na kocko svoje življenje in življenje svojih tovarišev. Sreča je bila — kakor vedno — tudi to pot naklonjena tistemu, ki je imel več poguma. Te dni pa so se vloge zamenjale. Roald Amundsen si po dosedanjih izkušnjah ni upal tvegati svojega življenskega dela, dobrega imena polarnega raziskovalca in rezultatov dolgih in dragih priprav. V trenutku, ko je zrakoplov «Norge» pristal v Kingsbayu, so dosegli stroški za Amundsenovo ekspedicijo 4 milijone norveških kron. Med nebom in zemljo, med življenjem in smrtjo je preletel zrakoplov 8000 km nad celo Evropo V Kingsbayu sta pa pristali na istem mestu, kjer je lani Amundsen poizkušal svojo srečo, teden dni pred prihodom «Norge» dve ladji z ameriško zastavo. Amundsen je srečal drugič svojega tekmeca. Zopet sta si stala nasproti Anglosaks in severjan, predstavnik velikega in re-prezentant malega naroda. Rikarda Byr-da so spremljali poleg 40 prostovoljcev ameriške vojske trije pustolovščin željni sinovi ameriških milijonarjev. Veliki Byrdov aeroplan nosi ime vnukinje znanega industrijalca — Josephine Ford —, kar tudi nima samo simboličnega pomena. Toda Amundsena Byrdova ekspedi-cija ni presenetila. Znani so mu bili njegovi načrti; saj mu jih je Byrd sam raz- ložil. Ameriška ekspedicija se pa ni napotila na norveški Svalbard samo zato, da se loti drznega športnega podjetja ali da doseže to, kar je hotel doseči ameriški raziskovalec Peary, temveč zato, da prehiti Norvežana v neznanem ozemlju, ki se razprostira na prostranstvu več milijonov kvadratnih milj med severnim tečajem in med obalo polotoka Aljaske. In mladi Amričan je dosegel, kar je pač mogel. Sedaj, ko so znane podrobnosti o njegovem poletu, ne moremo več dvomiti, da je Byrd v prvi polovici borbe prekosil Amundsena. Startal je v bližini hangarja, v katerem je mirno počivala «Norge». Ker .ie bil niegov aeroplan preobložen, je pustil Byrd na Svalbardu del bencina, ki bi mu bil zadostoval za polet do Aljaske, kjer čaka druga ameriška ekspedicija, čije namen ie bil poleteti Byrdu naproti in odnesti Amund-senu izpred nosa zmago tudi v drugem delu borbe za severni tečaj. Byrd pa je imel s seboj samo za en dan hrane. V neznane polarne kraje se je napotil v trenutku, ko so se pripravljali kolonisti in člani Amundsenove ekspedicije k počitku ter se vrnil, ko so posedali njegovi rojaki v Ameriki za mize k obedu. V tem kratkem času je zanlapolala nad severnim tečajem ameriška zastava. Pojavili so se dvomi in govorice, da Byrd severnega teča'a ni dosegel. Amundsenov naizvestejši tovariš Ri.1-ser-Larsen in drugi izkušeni letalci, ki so pozdravljali tekmeca po povra+Vu v Kingsbav. pa teh dvomov niso poznali. In ko je Byrd v Kingsbayu počival na zasluženih lavorikah. se je začel Amundsen energično pripravljati, da mu Američani ne odneso izpred nosa zmaee v drugem delu borbe, na črti od severnega tečaia do Aljaske. V torek dopoldne se so znova oglasile norveške in ameriške sirene v pristanišču, to pot v pozdrav zrakoplovu «Norge». ki se je težko dvignil od tal s svojim obilnim rna-terijalom in 14 mož broječo posadko. 72 ur je trajal polet od Kingsbaya do mesteca Teller na Aljaski. S tem je Amundsen prekrižal načrte Willkinsove ekspedicije, ki je hotela poleteti z Aljaske preko severnega tečaia na Svalbard. Mož, ki je prvi dosegel z aeroplanom severni tečaj, komander Byrd je, kakor vsi Američani, vesel, duhovit in živahen, vendar pa nerad govori o sebi. Kljub prirojeni molčečnosti je pa podal norveškim novinarjem pred poletom nekaj podatkov o svojem življenju. Že kot deček je sanjal o severnem tečaju. Ko je bil star 19 let. se je vrnil Peary s ponesrečene ekspedicije in izjavil, da FLIRT (LiilMt tt Ž Šest velikih dejan] ftale In smeha. Velikanski Jc uspeh, Id ga je dosegla ta imenitna veseloigra pri vseh dosedanjih predstavah. V vlogi temperamentne «PoIe Polente« briljira fiarmantna HENNY PORTEN ki šteje to vlogo za svojo najboljšo, Izvrst« ni so in originalni: Ferdinand v. Alten kot grof Prilhvitz, C. L. Pavanelli kot «heroj« ski tenor« Ida 1 Viisst kot zaljubljena voj« vodkinja ter srčikami in zlati Parslfal — sin «Tenora». — Duhovita vsebina. — Smeha« polne scene. — Izvanredna igra. — Lepi igralci. — Razkošna oprema/ 1'redprodaja vstop od 10. do pol 1. Predstave točno ob 4. S 9. "ffcL'U rUNG hflTiCfl" vodilni kino v Ljubljani. Bližajo se Binsosti, pazite na naše izložbe I K. revoluciji na Poljskem Zgoraj: Sikorski, bivši vojni minister in ministrski predsednik; spodaj: predsednik republike Wojciechowski (na levi) in mini« i strski predsednik \Vitos, ki sta po zmagi j Pilsudskega podala ostavko na svoja mesta. je bil zaman na severnem tečaju. To je bil za Byrda hud udarec, ki ga dolgo ni mogel preboleti. Pozneje se je sprijaznil z usodo in ie postal eden največjih če-stilcev Pearyja. Vendar je pa še vedno hrepenel t.ia gori, kjer se vrti zemlja okrog svoje osi Študiral je literaturo o polarnih ekspedicijah. Kmalu se je tudi vzbudilo njegovo zanimanje za letalstvo. Ko so pripravljali polet ameriškega zrakoplova N. C. 3. preko Atlantskega oceana, je Byrd izdelal načrt za ta polet. Ker je bil pa premlad, mu udeležba ni bila dovoljena. Tudi poleta angleškega zrakoplova Z. R. 2. se je udeležil. Leta 1922. je iskal Amundsen izurjenega letalca za polet z Aljaske na severni tečaj. Med prvimi, ki so se priglasili, je bil Byrd Znova se je priglasil Amund-senu leta 1924., toda ekspedicija na severni tečaj se je vsled pomanjkanja denarja izjalovila. Byrd je bil tega Amund-senovega neuspeha zelo vesel, ker mu ameriški kongres ni uovolil udeležiti se ekspedicije češ, da je še premlad in da naj raje ostane doma. Ameriška vlada je hotela poslati sama v polarne kraje zrakoplov «Shenandoah» in zc..et so Byrdovo prošnjo odklonili češ, da je oženjen in da ne sme kar tako zapustiti žene, ki utegne prezgodaj ovdovetL Prednost pred njim je imel njegov ne-oženjeni tovariš. A ker je bil slednji zvest prijatelj, se je hitro oženil, da bi vlada ne mogla motivirati neugodne rešitve Byrdove prošnje. Lani se je udeležil Byrd Mac Milla-nove ekspedicije, ki je odšla Amund-senu na pomoč. Toda Amundsen se je vrnil predno je prišlo do pomožne akcije Na tej ekspedicijj se je seznanil Byrd s poročnikom LioyJom Bennet-tom in oba sta imela dovoli prilike, da se pripravita za letošnji polet. Domenila sta se, da poletita skupaj na severni tečaj. Njuni načrti so se uresničili, še predno sta se tega nadejala. Bvrd je bil 1. 1916. ranjen v nogo in zato so ga odpustili iz aktivne službe. Leta 1922. je ameriški kongres skiaml poklicati ga znova v aktivno službo kot mornariškega častnika. Med svetovno vojno je bil Byrd sedemkrat omenjen v dnevnih poveljih kot junak, ki ;e je odliko\a. v borbi za zmago zavezniškega rro/.'a. Byrd je sin stare ameriške rodbine iz Virginije. Njegov brat Harry Byrd jc bil guverner v Virginiji. Byrdovo ekspedicijo sta financirala John Rockefeller in sin znamenitega avtomobilskega kralja Edsel Ford. Z Amundsenom se je seznanil Byrd lani v Washingtonu. Ko mu je razložil svoje načrte in ga vprašal, da-li ne bo imel nič proti temu, če se srečata v Kingsbayu kot tekmeca, mu je Amundsen obljubil svojo pomoč. Zanimivo je tudi, da je Amundsen do Byrdovem povratku izjavil, da niti najmanj ne dvomi, da bi Byrd ne bil dosegel severnega tečaja. _ Rokovanje v „Beli hiši" V Ameriki se je ohranil star običaj, ki utegne biti prijeten neštevilnim prizadetim, ki pa je gotovo vse prej kakor ljub predsedniku Zedinjenih držav Ob narodnih praznikih imajo namreč vsi obiskovalci «Bele hiše* pravico, da stisnejo roko svojemu najvišjemu gospodarju. Ob prvi recepciji, ki jo je priredil predsednik Harding, je moral stisniti roko nič manj kakor 6500 osebam, to je tridesetim na minuto. Predsednik Wil-son je ob slični priliki izjavil novinarjem, da je bila njegova največja želja, da bi imel na roki debelo usnjeno rokavico z železnimi prsti. Nič bolje se ne godi ženi ameriškega predsednika, ki trpi ob takih slovesnih prilikah še bolj kakor njen mož. Zena predsednika Clevelanda je nekoč s strahom zaznala, da ie njena desnica postala znatno večja kakor levica. Vzrok je bil očividno v rokovanju. Harriso-nova žena pa si je znala pomagati: ko se je nekoč imelo začeti rokovanje, sc je pojavila z velikim šopkom cvetic v eni roki, v drugi pa je imela pahljačo. Tako se je izognila neprijetni dolžnosti. Po vsej Sloveniji gre glas, le ^Domovina" je za nas! Z jubilejnih turnirjev S. K. Ilirija V, -i? Gazz-ri brani oster strel Omana. lavčlču je c^Uaj težko zabiti gol. BOTRI I bodo svoje birmance najbol:e pre=kibe!i z obkkiami, kakor tudi s perilom in diugimi obl č li ako si jih nabaijo pri tvidki Drago Schwab Ljubljana ..d ll?r*?m«U:m .<» Obrambna akcija vratarlce hazeaš-e družine Mure. Dr. R. Mani: Po ovinkih v Afriko f. Druga nevihta. Povratek v Evropo. V noči med 3. in 4. majem je kreni« la naša barka od afriške obale proti severozapadu. Šel sem pozno spat, to« da o spanju ni bilo govora. Postelja se je nagibala zdaj na desno za 35 sto« pinj, zdaj na levo za 30 stopinj, zdaj je bila glava navzgor, zdaj zopet glo« boko 'oli in noge kvišku. Na stene lad« je so udarjali valovi kakor kladivo na železo, da sem gotovo mislil, da bodo steno preluknjali. Rezki žvižgi burje so trgali ušesa in šli skozi možgane. Okno so mi v Alžiru popravili, toda kljub temu je voda curljala v kabino in kmalu se je na tleh zaganjala iz kota v kot, sledeč gibanju ladje. Trdno sem se oprijemal zdaj na desno zdaj na levo, a se vendar bal, da ne štrbunk« nem z visoke postelje na tla v nepro« stovoljno slano kopelj. Sicer je v no« či prav mirno na ladji in niti glasu ne čuješ. Zdaj se je čuk) povsod govor« jenje in zdihovanje, ljudje so na hod« nikih kar plesali, ker jih je metalo v stene. Spanje je bilo nemogoče, zato sem raje vstal ter kakor kaka baletna plesalka bolj priplaval po zraku nego po tleh v salon. Živili sploh ni sel spat in se je tiščal pri klavirju, mežikajoč z drobnimi očmi. Vseeno se je nasmeh« nil, ko me je vrglo na mehek sedež po» leg njega. V tistem hipu mu je vrglo v naročje nekaj mehkega in toplega, ki se ga je krčevito oprijelo. Stisnil je stvarico na srce: bila je mlada Zagreb« čanka, ki smo ji rekli «miš»...» Miška se pa ni dolgo grela v Živi« lovem naročju, Živili si je z roko po« pravil brke, menda da bi podjetnejši izgledal, a v istem hipu mu je že zdr« čala iz naročja in zagnalo jo je čez ves salon v naročje našega največjega kre» postnika na ladji g. Fragloba. O kako hladno je zavelo od njega, niti ganil so ni, samo to je rekel: božja oblast! in je stegnil roke od sebe, da se ne bi do* taknil mehke stvarice. Zdrsnila mu je z naročja na tla, tedaj so se pa že ste« gnile grešne roke g. Mikuliča, jo dvig« nile in posadile v kot, od koder je zdaj preplašeno gledala kakor prava miš iz rr :e. No, na nosku je v resnici imela moko, naj si bo riževa ali kakršna že. Nato je vrglo po stopnicah iz globi« ne moža v pisanem pyjamu, ki je pa» del kakor je dolg in širok po salonu, v istini kakor v cirkusu našemarjeu klovn, če ga brcne konj. Lahko bi napisal polno takih smeš« nih prizorov, ki se jim pa nismo sme« jali, kvečjemu zategnili usta, če je bilo eno ali drugo preveč komično. To je bila edina noč na našem potovanju, ko nihče ni zatisnil očesa, niti naš staro« sta g. Kušlaj, ki je sicer tudi ob vihar« ju spal spanje zaslužnega pravičnika. Gospa dr. Ferenčeva mi je zjutraj pra« vila, da sta se z možem vso noč ziba« la vsak v svojem kotu in krčevito dr« žala vsak po dva rešilna pasova misleč, da bo zdaj zdaj prišlo do katastrofe. Do katastrofe kajpada ni prišlo, pač pa se je proti jutru nevihta polegla in vse je bilo spet dobre volje. Od mo« ških je najbolj trpel naš mojster Stre« lec, ki sem ga iskal vse jutro in ga končno našel pred poldnevom v gne2« du spečega. Pravil mi je, da je vso noč daroval morskim bogovom in da se mu je vsa notranjost obrnila na zunaj. Prosil sem ga, da bi to naslikal za «Morske koprive«, pa pravi, da bi bila to taka futuristična in kubistična sli« ka, da bi se nihče ne spoznal na to «landkarto». Pluli smo sredi med Pitiuzi in Bale« arskimi otoki. Malorko smo prav do« bro razločevali. Želeli smo si že suhe zemlje in trdnih tal, kajti barka naša se je še vedno zibala in gibala in smo morali obedovati v okvirjih. Na mize namreč postavijo okvirje, da ne more« jo iz njih zdrčati na tla krožniki in pri« bor. Še tako se je v okvirju vedno vse mešalo med seboj in so steklenice in kozarci uganjali saltomortale. Juha e. enega krožnika je bila naenkrat na treh drugih, omaka se je zmešala s sa> lato in črna kava s sirom, da nam je bila vsa jed nekako španska. Sicer smo pa tudi bili ob obali Špan« ske in smo pozno popoldne pristali v barcelonski luki. Počakali smo še ve« čerjo na brodu, potem pa hajd v me« sto. Večji družbi Slovencev se je usilil španski hidalgo (nemški se to pravi Hochstapler) kot cicerone, ki je znal vse jezike, namreč šteti v vseh jezikih od ene do pet (tudi srbski), govoriti pa razen španščine nobenega. Zato smo našega Mikuliča, ki vse ve in zna postavili soglasno za generala, hidalga pa za njegovega pomočnika. Da ste videli, koliko je trpel ta ubogi hidalgo. Kjer je ta vlekel družbo na eno stran, je Mikulič silil na drugo ter zmerjal hi« dalga v edino zveličavnem jeziku, v blaženi nemščini, ki jo mora po Miku« ličevem mnenju ves svet razumeti. Ci« cerone nas je res dolgo vodil okrog v dežju; iskali smo namreč kak boljši variete, pa povsod se nam je reklo, da se prične šele ob 10. uri. Ker smo bili že trudni, smo rekli ciceronu, naj nas pelje v boljšo restavracijo. To je sto« ril in našli smo prav čedno meščansko restavracijo, v kateri smo bil tako z jedio kakor pijačo zadovoljni. Ljudje so bili zelo postrežljivi nudeč nam španska nacijonalna jedila. Pokusili smo špansko rižoto v katerem je bilo i prav vse: polži, školjke, raki, olive in bogsigavedi kaj še. Jed pa ie ni bila slaba. Prav zado^ oljni smo odšli, toda naš general je zabavljal na vse pretc« ge, da nas je hidalgo zapeljal v tak bajzelj, da pa nas bo on vodil v prvo« razredno restavracijo. Poslušali smo ga nekaj časa, potem pa rekli hidalgu, naj nas pelje v kako zabavno kavarno. To je storil, toda zašli smo v lokal, kjer se je plesalo, igrala jazz«banda in so stregle ženske, ki so nas animirale k pijači. Petra Komarja se je takoj ena prijela, toda konverzirala nista nič, ker je Petra še grlo bolelo. Bolj podje« ten je bil Mikulič, najmanj pa naš kre« postnik. «0 božja oblast!« je za\pil, ko je stara kakor kameleon poslikana devi« ca sedia k njemu. «Plačam in grem!« Obraz mu je kar pobledel, da se je de« vičica ustrašila in odšla. Gledali smo strastne plese pri divji muziki, toda zadovoljilo nas ni nič. P!ača!i smo in šli. Mikulič je zunaj spet po nemško zmerjal cicerona, ki smo 2a zdaj res odslovili. General nas je silil v druge lokale, toda nekateri smo imeli dovolj nočne Rarcelone in smo šli na naš ljub« ljeni «Karadžordže». «JUTRO» št. 112 —= 7 Torek 18. V. 1926 imi Dopisi KAMNIK. Krajevna organizacija SDS ima sredo 19. t. m. ob 8. zvečer v čitalniški dvorani s\x>j redni občini zbor z običajnim laevarm redom. Poročilo podasta delegata jentrale gg. dr. Raipe in A. Jug. Naj nobenega somaSfienika ,in nobene somišljenice manjka na tem zboru. Politični razvoj ie. da so ideje SDS zmagovite v celi dr-avi. Potrebno je, da svojo delavnost podvojimo in da se strnemo v sklenjene vr-. Kamniška SDS, ki je do sedaj odbila marsikateri naval nasprounikov in izvo-jevala že marsikatero zmago, mora tudi v bodoče visoko nositi pTapor naprednosti, irodnosti in svobodomiselnosti. Kamnik. V kamniškem predmestu Šutni je dne 11. t. m. preminula gospa Marija Ko-j roj. Hudabitaik, vdova po rajnkem g. Matiji Koželju, ki je bil po vsej Sloveniji priznan kot odličen cerkveni slikar. Mnogo-katera cerkev p.> naši domovini se ponaša njegovimi lepimi slikami. Pozornost vzbujajo nekatere njegove ireske, 'tako na poko-.iišču Zale v Kamniku, ki žal že razpadajo in ni nikogar, ki bi jih dal obnoviti in olira-niti. Priljubljena gospa vdova je dočakala isoko starost 80 let. Po kratki bolezni je odšla k svojemu rajnkemu možu. Bila je nadvse dcbra, plemenita žena, ki je zvesto jstaia ob strani svojega moiža-umetnika in odila m vzgojila dva sina-umetnika: >rct. Antona Koželja, ki je osobito znan po ojih ilustracijah Gregorčičevih poez-ij, oledarjev Mohorjeve družbe itd., in akad. ikarja Maksa Koželja, tisvarltelja krasnih pokrajinskih slik Kamniških planin in bajne kamniške okolice, ki so pred par leti v Jakopičevem paviljonu zadivile našo javnost n žele vse priznanje. Tretji sin je vzoren duhovnik v naši Belikrajini. čeorti je spo-itovan trgovec, razen teh pa je rajnka vzgojila še dve hčerki. Pogreb pokoinice jc bil dne 12. L m. šz hiše žalosti na Šutni na mestno pokopališče na Žalah. Pogreb je pri-,al o spoštovanju in priljubljenosti pokoj-r.ice in se je vršil v znamenju pooasčenja dove po znamenitem slikarju. Udeležili so a zastopniki krajevnih oblasti, oiiclr-Keza zbora, narodnih društev, korporacij d. in mnogoštevilne občinstvo vseh slojev. >ko društvo »Lira« je zapelo par žalo-tink, mestna godba pa je rajnko spremljala na zadnji poti. izvajajoč žalobne melodi-. Pokojnica je bila strogo narodnega du-i, v katerem je vzgojila tudi svojo deco. JESENICE. Sokolsko društvo na Jeseni-:ali priredi na praznik sv. Petra in Pavla eliko javno tombolo, katere čisti dobiček namenjen zgradb: Prosvetnega doma na Jesenicah. Glavni dobitki so: moderna in »mpletna zakonska spalnica iz hrastovega iesa, politirana, vredna preko Din 7.000, popolnoma nov šivalni stroj, vreden Din 3.000, iovo moško dvokolo vredno preko 2.300 Din. nov eleganten otroški vosriček ter ne-roj milih odbitkov v skupni vrednosti preko Din 20.000. Glavni dobitki bodo razstaven! na bflkoštmi ponedeljek pred kolodvo-om na Jesenicah, kjer se bo vršil tudi pro-rcenadni koncert sokolske godbe. Od tega :ne nadalje bodo dobitki razstavljeni v sa-tiu hotela Triglav na Jesenicah, kjer bo_ Io vsakemu na vpogled in kje? se bodo tu-i iahko dobile tamjbo-lske tablice po Din 3 omad. Vsi, ki so prejeli po pošti tablice, vljudno prosijo, naj izvolijo poslati pripadajoči znesek do 1. junija ali pa vrniti ahlice, ker bi se sicer smatrale kot pro. ane. 586 NOVO MESTO. Dramska sekcija JNAD Jadrana je gostovala dne i. maja v Novem rcestu. Za Novo mesto je bil to pravi pražit Dali so nam zabavno angleško kome-iio »Favn«. Naslovno vlogo je igral go-Pod Podgorski, ki je obenem vodil tndi re-iio. Njegov Favn je bil vseskozi doživljen J izdelan do podrobnosti. Odlikuje ga fedvsem sijajna igra bi krasna modulacija lasu. G. Podgorski je gotovo največji ta-ent v Jadranovi sekciji. Krepko ob strani i® je stala gdč. Gorčeva v uiogi pretkane ačunarice Mistres Hope Clarcke. Gdč. Goriva je igralka velike bodočnosti. Njena eacija bi delala čast tudi velikemu odru. ••ek>andra gdč. Wriše.rjeve je bita prav ora. Žal da je bila v I. dejanju pretiha. jjboljša je bila v veliki sceni koncem 2 tianja s Favnom in žela velik aplavz. Od-etnik g. Marina je bil vzoren. Odigraj ie Mo vlogo s čustvom in zanosom. Lord ■Jarca verjeten. G. Jarc je mlad igralec, i obeta postati dober ljubimec. Vivie« je vojo ulogio odigrala prav srčkano. Manjše loge so bile pravilno zasedene in vsak se potrudil, da je pripomogel k lepšemu si>ehu. Naši akademski omladini smerno le «ti ati in se z njo veselimo njenega na-cdka. V imenu mesine občine je pozdra-I drage goste g. Šveiger in Jim 'čestital na ;*ehu. Hvala vam m kmalu na svidenje. — M. ŠMARJETA NA DOLENJSKEM. Da se ^ cd nas kaj izve, Vam sporočamo, da e v kraikem času prične z graditvijo no_ ^a dela cerkve. Ves potrebni materijal je :e na mestu, tudi zidarji prično v kratkem, -stnik šmarjeških toplic g. A. Zaje je pro-;2j is.e gospe Brni dr. Gregoričevi. Pro-iaia se je izvršila šele pred kratkim. DOLENJA LENDAVA. V Uradnem listu '- 38 \z ieta 1926 razpisuje veliki župan v lariboru na lendavski ljudski šoli 2 učni *«ti s pripombo, da imajo prednost uči-e!ii in učiteljice, ki so usposobljeni pouče-madžarski jezik. Lendavska ljudska šoji ima 4 slovenske in 4 madžarske razre-Stalni so že 3 Madžari, a naša oblast -e menda imeti še dva. Kdo pa bo učil v "■"venskih razredih, tudi Madžari? Apeli-na slovensko javnost, naj energično 'otestira proti takemu zapostavljanju naše Rodnosti od strani prosvetnega oddelka v Priboru. Ali so naši najboljši bojevniki vlivati svojo kri za osvobojenje zato, da °do slovansko deco vzgajali Madžari? Ka-e žrtve bo še zahtevala usoda od nas, da res osvobojeni? Ali naš narod res '">a mož, ki bi spoštoval žrtve xj osvo-•oifflje? h Mali oglasi, trt slutijo v posredovalne in soclaln« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Nijmanjil znesek Din 5«—* Ženitve, dopisovanje ter oflasl strogo trgovskaga značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši snesek Din !•♦<■% Mesarija »e 0'ida v najem ali proda na prometnem kraju v Ljubljani. Ponndbe na upravo pod šifro »Mesarija 49». 1314« pedale \\ etiketo, graverstvo u 1 SITAR & SVETEK/j LJUBLJANA gj Najlepši spomin je za birmanko in birmanca fotografija Priporoča se najtopleje ve-lecenj. botream in botrom foto-atel je D. R o v s e k, Ljubljana, Kolodvorska 34. Cene zmerne. 12917 Vsa tapetniška dela eprejema. Anton Kolesa, Sv. petra nasip 45. 13424 Šivilja boljša nio<\ se priporoča renj. damam za dela na dom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «50». 13403 Šivilja pprrjema popravila in novo perilo na dom. Delo točno in ceno. Naslov v upravi « Jutra ». 13427 Štampiljke in vse potrebščine priporoča S. Pet a n. Maribor, nasproti glavD. kolodvora. 158 WBB333l dobe} Potnika žitne stroke, išče veletrgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani. Le resne in sposobne osebe naj pošljejo svoje ponudbe na upravo »Jutra, pod Šifro .Avto na razpolago« 13372 Vajenec za mauufakturno trgovino se sprejme. — Ponudbe na upravo pod značko «Vajcnec 13362 Denarni zavod i S č e za takojScn vstop absolventa trg. šole ali začetnika. Ponudbe pod značko na upr. . 13422 Trg. pomočnika dobro verziranega, sprejme takoj And. Elsbacher, trgovin* z mei. blagom, Laško. 13412 Dober zaslužek za agilne osobe. Ponudbe na upr. .Jutra, pod šifro .Marljivost 30>. 13433 Šivilja pomočnica, se ta&oj sprejme. — Naslov pove uprava «Jutra>. 13440 Dekle za vse ki zna tudi kuhati, dobi službo na deželi pri boljši rodbini brez otrok. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Pridna in poštena 14» 13414 Zastopnik ki obiskuj'1 tudi mesta v Sloveniji, lahko prevzame nekatere specijalne predmete tehn. in tekstilne stroke Ponudb* na upravo cjntra. pod «Zaslužek*. 13144 (iščejo) Fakturistlnja z večletno prakso ter zmol-na vseh pisarniških poslov, išče službe, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod značko cMarljiva 384» na upravo . 13360 Vrtne mize In stole proda hotel Tratnik. 13305 Radio - apparat trocevni, kompleten, nov, se proda za 2600 Din. — Dopise na upravo »Jutra, pod »Radio». 13347 Planinski mah ee odda v večjih in tudi manjših količinah. Ponndbe na upr. »Jutra, pod šifro »Planinski mah.. 13324 Motor Cycles Sunbeam, b priklopnim vozom, malo rabljen, se proda na Rimski cesti št. 11. 13307 KredenSni žrebljički iznajdb* Mariborčana, Jako lepi, le bolj pa trpežni, ker ne rjave in se ne (lomijo, v raznih barvah, rabijo te v vsaki pisarni, vsaki kuhinji, te dobivajo v veletrgovini s papirjem V. Weixel in pri luajdi-teljn T. Planki, Maribor, Tattenbachova IS. — Na debelo in drobno. 13406 11S • t e v centru mesta Aleksandrova c. ali okrog pošte stanovanje s S—6 sobami, event. proti zamenjavi ■ 4 sobami, v lepem kraju, blizu opere. — Naslov pove sprava »Jutra. 1319» Otomana in pis. miza naprodaj. Kje, pove oprava »Jutra«. 13438 Kabinet ali mala sobica se išče za ulij ali s 1. avgustom v tliiini kavarne Evropa. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Avgust«. 13431 Vsako vrstne zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, Juvelir Ljubljana, VVolfova ul. S. 64 Srebrne krone goldinarje in zlatnike kupuje Urbane, Narodni dom, Maribor. 1S280 Otomane v damastu 700 Din, v blajju 800—1000 Din, žimnice in afrik žimnice, najboiJSe izdelave kupite najceneje pri Rudolf Sever, tapetnik, Gosposvetska cesta K. 6. 148 Plačam najbolje stare moške in ženske obleke, perilo, čevlje, odeje, koče, blazine, preproge, zavese itd. Dopisnica zadošča, da pridem na dom. Golob, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 13430 Soba nasproti sodnije, se odda i vso oskrbo. Naslov pove oprava »Jotra>. 13351 Sedežno banjo skoraj novo, ugodno proda Prešern, Bethovnova ulica št. 16 /V. 13285 Manjša stelaža pudel in nekaj primitivne pisarniške opreme, se takoj proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 13253 Solicitatorica z večletno odvetniško prakso, išče primernega mesta. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra, pod »Vestna 994». 12994 Podčastnik zmožen srbohrv. in slov. v govoru in pisavi, išče službe pri industr. podjetju za hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava »Jutra« 13418 Strojnik vešč nekoliko tudi elektrike. išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava »Jutra«. 13413 Gospodična agilna in poštena, išče mesta kot' potnica, najraje v parfumerijski ali papirni stroki. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Agilna 446». 13446 Zastopstvo iščem za lesene pipe Potuiem po Srbiji, Banatu in Sremu. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Lesene pipe la.. 13453 Mizarji! Iščem 2 mizarska pomočnika za fino pohištveno in stavbno mizarstvo. Reflek-tlra se samo na popolnoma samostojne in trezne pomočnike. — Služba stalna. Plača od ure 6—8 Din. — Ponudbe na naslov: Vinko Jereb, stolar za gradsiu i pokočtvo, Metkovič, Dal-jnaciia. 13447 Vino Nakup najfinejših ljutomerskih vin kakor vina iz mešanih nasadov, po ugodnih cenah v vsaki množini naj-kulantneje posreduje Vinarska zadruga »Jeruzalemčan. r z. z o. z., Ivanjkovci. Poslovodja: Josip Janžek. Telefon št. 2. 144 Sadjevec prvovrsten iz mašanck jabolk proda A. O se t, Maribor. 13279 Morska trava (erime d' afrique) ter konjska žima najcenejše pri Trgovinskem k. d., Zagreb, Ilica br. 45. Vzorci brezplačno! 147/m Čevljarsko orodje stroje, sobno opravo itd. Soda radi opustitve obrti arija Dollenc, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 8. 13226 Soinjsbo most zajamčeno ti i ? t o domačo SLANINO soijeno in sušeno SALAMO prvorazredno SIR razne vi6te KONZERVE mesnate, od sadja in zele-njadi, kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Joiio SchiDidlin i drog Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike 7963 Prodam: Otroško železno posteljo, voziček na 4 kolesih, omaro za led in biljard. Frane Jurca, Vrhnika 30. 13428 Mlinarji, pozor! Proda se skoraj nova mlinska oprava. — Kje, pove uprava »Jutra«. 13401 Lancaster dvocevka popolnoma nova, krasna, se s futeralom za 2000 Din proda. — Klimek, Gornja Lendava. 13313-a Mostna tehtnica se proda. — Ponndbe pod »Tehtnica« na upr. »Jotra» 13432 Hlode la javorjeve, brestove, jese-nove, od 35 cm in od 3 m, večje množine, event. za celotno dobavo pristanišče K o t o r, resnemu trgovco proti nepreklicnemu akreditivu, proda Jurij Homan, Kolašin, Črna gora. 13409 Oprava za trgovino se proda. Naslov v upravi «Jutra». 13437 Kolo »Waffenrad«. izvrstno ohranjeno, z novo pnevmatiko, proda za 1500 Din Zupančič Hranilniška cesta štev. 4. 1345! Kole za fižol 3—1 m dolge, lepe, ravne in močne ter drogove za peke proda TiČar, Maribor. Jezdarska 19. 13457 Hišo z vrtom kupim ▼ Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Resen kupec«. 13329 Hiša s kovačnico in vrtom, obsegajoča 4 sebe in 3 kuhinje ter druge pritikline, oddaljena B minut od kolodvora, na Ljutomerski cesti št. 22 v Ptuju, se proda. — Cena se poizve pri lastniku istotam. 13065 Hiša 3 sobe, kuhinja, klet, hlev, vrt, čez 100 sadnih dreves, elektr. razsvetljava, vodovod, 5 minut od kolodvora, cerkve in tramvaja, naprodaj. Izve se v Florijanski ulici 3701. 13423 Enodružinska hiša obstoječa iz 2 sob, kuhinje, kleti, gospodarsko poslopje s sobo in kuhinjo, pralno kuhinjo, 2 zidana svinjaka, hlev, velik vrt za zelenjavo in vinograd, se proda. Naslov: Kralja Matjaža ul. št. 34, Studenci pri Mariboru. 13456 3 lokali obstoječi iz 3 sob, uporabljivi za skladišče, delavnico ali pisarno, se takoj oddajo na Mestnem trgu štev. 25/1, nasproti mestnega magistrata. Več pove uprava »Jutra«. 13390 Odda se trgovina v najem za 5 let na prometni točki blizu tovame. Dopise na upravo »Jutra* pod »Promet 100.000 Din». Gostilno ali trgovino iščem v najem. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »V najem«. 13408 Lokal za trgovino in gostilno, ev. z opravo ter stanovanje, se odda v bližini Ljubljane — na dobri točki ob deželni cesti — Preskrbi »e tudi konoesija. Naslov ▼ npravi »Jutra«. 13484 Poslovni lokal eden ali dva, velikost G X 6, 8X4, na dvorišču, po možnosti v centrumu mesta iščem. Ponudbe na upravo »Jutra« pod «B. M. 333«. 13294 Mesečna soba s eno ali dvema posteljama, prijazna, s posebnim vhodom, 10 minut od kolodvora, se na željo tudi s hrano odda v Japljevi nI. št. 13. 13435 Šivilja išče prazno sobo proti mesečni najemnini 800 Din. Naslov pove uprava »Jutra* 13231 Stanovanje ! sob, kuhinje to pritiklin odstopim proti posojilu Dto 15.000, ki se vračuna t najemnino. Ponudbe na npr. »Jutra* pod Hfro »Sredina mesta*. 13426 Opremljeno sobo zračno, oddam s 1. junijem. Naslov pove uprava »Jutra. 13417 Opremljeno sobo lepo, solnčno, zračno. Olikam mirnemu gospodu. — Naslov pore uprava »Jutra* 13404 Sostanovalka se 6pr»Jme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Jutra*. 13436 Opremljena soba čista, s prostim vhodom, se odda gospodu. — Kje, pove uprava »Jutra«. 13429 Odda se stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin, opremljeno ali prazno, za takoj. Ponudbe na upravo »Jntra. pod šifro »Sredina mesta*. 13442 r "i BOŽIDAR POP TOSIC CARINSKI REVIZOR NADA TOROS POROČENA. L. LESKOVAC 3679 ; KAMNIK Lastniki gramofonov j Ve* popravila na gramofonih to drugih godbenih strojih se izvrše strokovno pod garancijo, ceno, samo v delavnici za popravila gramofonov A. Rasberger v Ljubljani, Tavčarjeva al. 5 — Posamezni deli h gramofonom vedno v zalogi. 13015 Harmoniko trivrstno, Lubasovo, vsled premestitve ceno proda Bombač, Klorijanska ulica št. 28/1 (vsaki dan od 2. do 7. ure). 13402 Citraši! Zbirka lepih not za citre ee ugodno proda. — Reber štev. 11, pritličje, desno. 13454 MMBHHHHSHBBIHR9II Opremljena soba z 2 posteljama, se odda 2 gospodoma, gdč. ali zakoncema brez otrok, event. tudi s hrano, v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra.. 13445 Opremljena soba majhna, se v sredini mesta takoj odda. Naslov v upr. »Jutra*. 18439 Gospod išče sobo z električno razsvetljavo in separatnim vhodom. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Cista*. 13450 Stanovanje ene ali dveh sob s kuhinjo iščem za takoj. Ponudbe na upr. »Jutra, pod š:fro »Stanovanje 449». 13449 Opremljena Soba z električno razsvetljavo, zračna in čista, se odda s 1. junijem v Sodni ulici. Naslov porp uprava ijntra> !34."t Rešiteljico iz nujne denarne zadrege, gospodično ali vdovo poroči priden in simpatičen mladenič, trgovec, obrtnik, posestnik. Potrebna vsota 50.000 Din. Resne dopise na upr. »Jutra* pod šitro »Upanje 50». 13410 Kdo posodi trgovcu in posestniku od 10.000—20.000 Din za dve leti, na vknjižbo ali proti dobremu poroštvu? — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj 319». 12891 m Jovo — Celje Grozne teikoče —. Kje si? Žalostna. 13405 Mlada dama ki potuje začetkom junija v Pariz, bi se rada pridružila osebi, ki ima isto pot. — Neanonimne dopise pod značko »Parie» na upravo »Jutra*. 13441 Maribor-PeSnica Kedaj in kje mogoč sestanek? Prosim odgovor na podružnico »Jutra* v Mariboru pod gornjo značko. 13458 Poštenega moža skrbno čutečega, 84-35 let starega, s posestvom in za-željenim domom, teli spoznati gospodarsko delavna {ena z dežele, enake starosti. — Dopise na upravo »Jutra* pod »Zlato srce 35» 1S1£1 Godbeni kvartet se išče za poletno sezijo za nedelje in pramike popoldan blizu železniške postaje na Gorenjskem. Ponudbe pod »Kvartet* na opravo »Jntra*. 13215 Neodvisno veselo zabavo Vam nudi kovčegni glasbeni aparat tovarna VOX- Tak aparat to 5 lepih plošč dobite ca skupno ceno od samo 900 Din le pri tvrdki H. Kenda v Ljubljani Prodaja tudi na obroke. 11369 jjgj/SBf^H Hišnega psa a ne volčje pasme, zelo dobrega, ne popadljivega čuvaja, išče Franc Iglic v Ptuju. 13416 Reven deček je izgubil od Krakovskega nasipa do VVolfove ulice 100 Din. Najditelj se naproša, da jih odda v upr. »Jutra*. 13421 Zlata ura zapestna, se je izgubila dne 16. maja v kamniškem vlaku. ki odhaja iz Ljubljane ob 7'55 ali pa iz kolodvora v Kamniku do restavracije »Stara pošta*. Pošten najditelj se naproša, da isto odda v upr. «Jutra» proti dobri nagradi. 13419 Rjava listnica se je našla na Martinovi rest.i. Dobi se Martinova c. št. 2n. 13126 Na hrano dobro, domačo, se sprejmejo bolj preprosti gospodje. Poizve se od 10—12 to od 6—8 zvečer. Naslov pove uprava »Jutra*. 13310 9 posebnih vlakov bo vozilo 7000 Sokolov iz Jugoslavijo v Prago. Kdor še nima kroja ali telovadne obleke, naj se obrne na tvrdko Brata Capuder v Ljubljani, WoIfova ul. 1/n. 10992 Perilo se sprejema v pranje, likanje in krpanje na Krakovskem nasipu št. 14, pritličje 13425 Fantka 1 leto starega, zdravega, oddam v rejo ali za svojega. Naslov pove uprava »Jutra*. 13411 Natakarici katera bi rada samostojno vodila gostilno, kavarno aH vinotoč, pomagam z denarjem in osebno pravico v kakršnemkoli kraju Slovenije. Pisma na upravo »Jutra« [K)d značko »Knjigovodja 30». 13443 Damske obleke izgotovljene v cenah od Din 80 do 400, športna krila, bluze etamin, opal, cefir, surova svila ter otroške oblekce, male in velike predpasnike in razno dam oko perilo nudi najceneje tvrdka 93 2 F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv Petra cesta 29. Gradbeno podjetje i. losi) Dedek mestni stavbenik. 3848 » Specijalno podjetje za projektiranje in izvrševanje vodnih naprav in industrijskih zgradb. LJubljana, Žibertova cesta 7 telefon 749 (interurban 103) Izvršuje: vse vrste vodnih zgradb, hidrocentrale, jezo ve, obrežna zavarovanja mostove, industrijske železobetonske zgradbe, ceste, vrtanje (sondaže) do vsake globočine po dolgoletnih izkušnjah. ■■■■■■■■■■■■■a ežalni stoli samo Oin 170'- raz-poiilja po povzetju Rudolf Radovan, tapetnik, Krekov trg 7. Priznano nedosegljivi WECK- ovi kozarci za ukuha-vanje sadja, so-čivja In mesnin. Tovarniška zaloga: fruetus, Ljubljana Krekov trg 10. Tudi na obroke 1 152-a Kdor oglašuje, ta napreduje! t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je danes po kratki mučni bolezni v o5. letu svoje starosti zapustil naš najeražji oče, brat, tast, start oče ozir. stric, gospod gostilničar in miz. mojster in se preselil za vedno k svoji blagi ženki. Pogreb nepozabnega se vrši v torek popoldne, dne 18. maja na do mače pokopališče Sv. Mari;e Magdalene. Jesenice ob Savi, 17. V. 1926. Žalujoči ostali. ELEKTROTEHNIK popolnomi samostojna moč s strokovno šolsko izobrazbo ter 12 letno prakso o projektiranju montaže in vzdrževanju nizke ter montaži in vzdrževanju naprav visoke napetosti želi svoje mesto izpremenlti — Cenjene ponudbe pod ..Zmožen in marljiv" na upravo „Jutra". Ljubljana. 9Q99Q©Q©©©©©9©©©©9©©©9 Pozor? 103 a Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOSIP SEICH, Ljubljana, tovarna Polianski nasip 4-6- Postrežba točna. Cene solidne. © © 6©6©©egXD0068€XD®©®©©©ee Priporoča se Vam da imejte vozni red vedno pri roki, najbolje v denarnici in nikoli Vam ne bo odšel vlak pred nosom. S tem, da imate mali priročni vozni red, brez reklamne navlake, prihranite mnogo časa pri iskanju. Vi iščete vaš vlak, ne pa n. pr. ,žajfo° itd Reklama sploh ne spada v vozni red. ker nima smisla, da jo vlačite po Vaši listnici oziroma po Vaših žepih Tak mali, — brez reklame — vozni red dobite že za 5 dinarjev v vsaki knjigarni. — Zahtevajte izrecno PODPEČAN VOZNI RED brez reklame, malt format. Vozni red mora biti mal in priročen, da ga lahko denete v telovnikov žep, ne pa velik kakor n. pr. kuharska knjiga: „KUHAJ DOBRO". 3881 a Gaston Leroux: 43 ikazen v Operi Drugo jutro je poslal Filip, ki je kot običajno zajutrkovai v svoj delavnici, po brata. Raoul je prišel mračen in nem. Prizor je bil zelo kratek. Grof: »Citaj tole!« »čitaj tole!« „ • , „ . Filip poda bratu dnevnik >Epoho«. S prstom mu pokaže neko beležko med dnevnimi vestmi. Vikont čita šepetaje: . »Velika novica v predmestju. Lirska umetnica Kristina Daač in g vikont Raoul de Chagny se nameravata poročiti. Ce je kaj verjeti zakulisnim govoricam, se je grof Filip baje zaklel, da v tem primeru de Chagnyji prvikrat ne bodo držali svoje besede. Ker je ljubezen v Operi še bolj vsemogočna nego drugod, se vsakdo sprašuje, s katerimi sredstvi bi mogel groi Filip odvrniti svojega brata vikonta, da ne [>opelie Nove Margarete pred oltar. Pravijo, da se brata obožujeta. vendar se grof hudo moti, če upa, da bo bratovska ljubezen močnejša od ljubezni brez prilastka!« Grof (žalostno): »Vidiš, Raoul, kako naju smešiš!... To dekle ti ie popolnoma zmešalo glavo s svojimi pravljicami o duhovih.« (Vikont je torej pripovedoval bratu Kristm0 povest.) Vikont: »Zbogom, brat!« Groi: »Tak0 torej? Zvečer odpotuješ? (Vikont ne odgovarja) ...z njo? Te neumnosti vendar ne narediš? (Vikont moICi.) Preprečim ti na vsak način!« Vikont: »Zbogom, brat!« t (In odide.) Ta prizor ie pripovedoval preiskovalnemu sodniku groi sam, ki je videl brata Raoula le še isti večer v Operi, nekaj mmut, preden je izginila Kristina. Raoul je cel dan posvetil pripravam za odpotovanje. Konji, voz, kočijaž, zaloge, prtljaga, potrebni denar, potovalni načrt — po železnici se nista smela voziti, če sta hotela premotiti fantoma — vse to ga je zaposlilo do devetih zvečer. Ob devetih se je pripeljala v vrst0 pred Rotondo pokrita kočija s spuščenimi zavesami in skrbno zaprtimi okni. Vanjo je bil vprežen nar močnih konj. Vodil jih je voznik, ki mu ni bilo mogoče razločiti obraza, tako ga je zakrival kvišku privihan kožuhov ovratnik. Pred pokrito kočijo so stali še trije vozovi. Preiskava je pozneje dognala, da je eden bil Carlottin kupe, ki se je nenadno vrnila v Pariz, drugi Sorellijin, spredaj pa je stala kočija grofa Filipa de Chagnvja. Iz pokrite kočije ni nihče izstopil. Voznik Je ostal na na svojem sedežu. Tudi ostali trije kočijaži se niso nikamor ganili. Neka senca, zavita v velik črn plašč in pokrita z mehkim črnim klobukom, ie prišla mimo po tlaku med Rotondo in ekvipažami. Zdelo se je da s posebnim zanimanjem opazuje pokrito kočijo. Približala se je konjem, nato kočijažu in odšla, ne da bi izpre-govorila besedice Preiskava je domnevala pozneje, da je to bila senca vikonta Raoula de Chagnyja Jaz pa tega ne verjamem, saj je vikont tisti večer nosil kot navadno cilinder, ki so ga kasneje našli. Prej bi rekel, da ie bila senca fantomova. ki je bil natančno poučen o vsem, kakor bomo videli v naslednjem. Igrali so zopet »Fausta«. Dvorana je bila polna odličnega občinstva. Predmestje je bilo sijajn0 zastopano. V tistih časih abonenti še niso oddajali svojih lož v najem in podnajem m Jih niso delili s finančniki, trgovci in tujci. Danes pa se kosati v loži tega in tega markija, ki še vedno nosi ime: loža tega in tega mar-kija ker je marki po pogodbi njen naslovni lastnik, danes se košati v njej, smo dejali, ta in ta prekajevalec svinjine m njegova družina — kar je pač pravica prekajevalca slanine, saj plačuje mar-kijevo ložo. - Nekdaj so bile te navade takorekoč neznane. Operne lože so bile saloni, kjer se je shajala najodličnejša družba, med njo tudi nekateri ljubitelji glasbe. . Vsi ti ljudje so se poznali, čeprav niso vsi občevali med seboj. Tako tudi grof de Chagny ni bil nikomur tuj pojav. Poročilo v jutranji številki »Epohe« je že učinkovalo, zakaj vse oči so bile vprte v ložo, kjer je sedel groi Filip čisto sam, navidez popolnoma ravnodušen in brezbrižen. Najradovednejši je bil v tem blestečem zboru seveda ženski živeli in vikontova odsotnost je dajala dovolj snovi za vneto šepetanje izza pahljač. Kristina Daae je bila sprejeta dokaj hladno. To izbrano občinstvo » m moglo oa-pustiti. da se ie drznih nosrle^ati tako visoko. Diva je hitro opazila neprijazno razpoloženje enega dela dvorane in se je zmedla. ... * Redni posetniki. ki so si domišljali, da vedo kaj natančnejšega o vikontovi ljubezenski zadevi, si niso mogli kaj, da se ne bi nasmehnili pri tem ali onem odstavku Margaretine vloge. Tako so se cisto očitno okrenili k loži Filipa de Chagnyja, ko je Kristina pela stavek: »Kdo je ta gospod, kdo mi pove, če velikaš je. bogat in kako mu je imi;u; ima dve veiiki stanovanj po ■ S " " ^ • • ____ J___—../Inknncti l/fti O H ■ ™ vso opremo naše tvornice stroiev in h-varnice železa, vse ključavničarsko in mizarsko orodje, rab eno n nerabljeno, — — ter ves drugi materijal. — — ..SMS?'1, tvornica strojeva, iki! Planinci! Potniki! Začenjajoča se pomlad vam zadaja velik© vprašanje: Slovenija. Vodič kroz jugoslovenske Alpe. Pohorje. Badjnra vam ce pove samo toliko bahor znanci in domačini. fSadjura I ve 2L S i ■ * vse S /.a naročila se priporoča Knjigarna Kleinmayr & Fed. Bamberg d. * o-1. Joo-r Ljubljana. Mestni pogrebni tsTOd. Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da naša ljuba blaga gospa Mi Pihlerleua bivša traftkantinja v nedeljo, dne 16. t. m. po dolg mučni boiezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v torek, dne 18. maja 1926 ob pol 5. uri popoldne Iz mrtvašnice dr žavne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnlce se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 17. maja 1926. asboŽalujoči ostali. DruStvo lastnikov tiskarn in Gremll tiskarskih In sorodnih grafitnih podjetij sa Slovenllo v Uubllanl javljata tužno vest, da je 16. t m. preminul v Kamniku njiju zvest in zaslužen član, gospod ANTON SLATNAR tiskarnar v Kamniku. Pogreb blagopokojnika bo v Ljubljani 18. t m. ob 16. uri na pokopališču pri Sv. Križu, kamor se prepelje truplo ii Kamnika. Izbornemu strokovnjaku in vrlo delavnemu možu bodi ohranjen časten spomin. 3892 a V Ljubljani, dne 17. maja 1S26. 3884 a Ma šsšfc&všt»"V .7.-'. iv VSv isr- . Po mukepolnem trpljenju je umrl, previden s sv. zakramenti, naš iskrenoljubljeni, predobri soprog in oče, gospod Hnton Slatnar fisStarnar, frgouec in posestnih. Sprevod gre v torek popoldne ob 14. iz hiše žalosti do kolodvora v Kamniku, od koder se krsta prepelje v Ljubljano, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se vrši pogreb točno ob 16. uri. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. K a m n i k, dne 16. maja 1926. Ivanka Slatnar v imenu hčerk in sorodnikov. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani.