Letnik XXV Številka 6-7-8 Avgust 1988 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo IZ VSEBINE • Dokaj mimo smo preživeli vroče polletje, kot da se v tovarni ne dogaja nič novega. Res, da je v dopustniških dneh manj novic, kar pa ne pomeni, da je tudi manj dela. " • Proizvodnja, ki se v naši tovarni nikoli ne ustavi, je tekla normalno. Zunanje temperature so še dodatno otežile že tako težke pogoje v elektrolizi, kjer je bilo ob pečeh tudi krepko čez 60 stopinj. • Poleg domačih partnerjev, ki so kakorkoli sodelovali pri našem projektu MPPA1, smo 27. majà gostili še tuje goste, ki so si z zanimanjem ogledali naše nove obrate. Fotozapis in nekaj informacij najdete v tej številki. • Na delavskem svetu povedano, o projektu v novi livarni, se uresničuje. Kako daleč smo, preberite v članku Montaža opreme za proizvodnjo rondelle. • Vodja proizvodnje razmišlja o rezultatih polletnega obratovanja v novi elektrolizi. • O kadrih, fluktuaciji, izostankih v prvem polletju piše vodja kadrovske službe. • Objavljamo razpis za zlati in srebrni znak TGA. Tuji gostje so si ogledali nove obrate j\ • MPPAI 0 MPPAI 0 MPPA1 0 MPPAI MPPAI 0 MPPAl 0 KRAJŠA SLOVESNOST ZA TUJE GOSTE : . . ' . ... : \ ‘ !.r Pri projektu MPPA1 so imela pomembno vlogo tudi tuja podjetja Po uradni otvoritvi elektrolize smo povabili k nam tudi tuje partnerje, ki so imeli pomembno vlogo pri projektu modernizacije. Na krajši slovesnosti jih je takole nagovoril Ivan Gerjovič, direktor SOZD Uniala: Prišel je trenutek, ko lahko po trdem in vztrajnem delu končno uživamo dneve veselja in praznovanja. Pred enim mesecem smo proslavili otvoritev elektrolize C z našimi domačimi partnerji, danes pa imam čast, da pozdravim vas, dragi gostje iz tujine. Vsi vi, ki ste zbrani na tem mestu, in tudi tisti, ki jim ni uspelo priti na današnjo slovestnost, ste prispevali k uspešni izvedbi modernizacije naše elektrolize. Ta modernizacija je izredno pomembna za slovensko aluminijsko industrijo, ki se je znašla v brezizhodnem položaju. Predčasni zagon elektrolize C pomeni naš skupni uspeh, zato je prav, da ga tudi skupno proslavimo. Čeprav smo se v preteklih letih večkrat sestali, pa ta srečanja niso mogla biti tako prijetna kot je današnje. Večkart smo bili namreč utrujeni, preganjal nas je čas, seveda pa smo bili tudi v dvomih glede možnosti za zaščito obojestranskih interesov, ki so se mnogokrat razhajali. Veliko slabe volje in negovosti je, kot ponavadi, povzročila vsemogočna birokracija. Zelo pomembno je dejstvo, da so bile med našim sodelovanjem vse obveznosti pravočasno izpolnjene, kar je omogočilo, da smo lahko končali podprojekte predčasno. Priznati moram, da so firme, ki smo jih izbrali za naše partnerje, popolnoma opravičile svoj sloves. Očitno je, da ste dosegli visoko strokovno znanje in sposobnost za izgradnjo novih tovarn ter modernizacije starih, na osnovi močne konkurence in dolgoletnega sodelovanja z aluminijsko industrijo širom po svetu. Gradnja v Kidričevem se ni začela na "zelenem polju” in upam, da se strinjate, da so okoliščine v TG A, naš delovni team in usluge domačih izvajalcev kvali- tetno pripomogli k skupnemu uspehu. Nimam namena ponavljati vseh podatkov o naši aluminijski industriji. Vsi tisti, ki ne poznajo dovolj naše firme, imajo na voljo katalog, v katerem bodo našli glavne podatke o preteklih in sedanjih aktivnostih v TGA. V prihodnosti nameravamo zgraditi drugo polovico elektrolize. C in modernizirati opremo za predelavo aluminija. Ob tej priložnosti bi le na kratko povzel probleme, ki so se ponavljali v razvoju TGA. Razvoj proizvodnje primarnega aluminija v TGA je bil prekinjen v sedemdesetih letih, ko je vodila ekipa pripravljala osnove za modernizacijo, vendar ni imela fizične moči za izvedbo projekta. Vodstveni kader, ki jo je nasledil, se ni bil sposoben odločiti in pripraviti investicijski program. V ostalih delih Jugošlavije pa je aluminijska industrija napredovala in mnogi izmed vas ste sodelovali v tem procesu. V Sloveniji smo se ukvarjali predvsem z razvojem predelave Med krajšo svečanostjo aluminija, pri čemer smo naleteli na mnoge težave. Zaradi tega je proizvodnja primarnega aluminija, ki je imela včasih vodilni položaj v Jugoslaviji, pristala na dnu lestvice. Z združitvijo slovenske aluminijske industrije v UNIAL leta 1978 se je povečala ekonomska moč in tako nam je po desetih letih uspelo znova doseči izgubljeni položaj in obrniti razvojne trende v pozitivno smer. Verjetno ste opazili, da je bila moja zaskrbljenost zaradi zaostanka v razvoju prisotna 20 let. Zaradi tega je zadovoljstvo ob zaključku izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti še toliko globje in posebej cenim vse vas, ki ste nam s svojim delom pomagali pri izgradnji. Ta občutek delijo z mano kolegi iz vodilne ekipe in vsi tisti, katerih življenjska pot je povezana z aluminijsko industrijo. Sedaj bi rad omenil nekatere dogodke, firme in osebe, ki so imeli pomembnejšo vlogo pri projektu modernizacije, mi pa smo jim dolžni globoko spoštovanje in hvaležnost. Pogodbo za tehnologijo nove elektrolize smo sklenili s firmo Naši gostje Pechiney 1984. Pechiny je korektno izpolnil naša pričakovanja in želimo si, da bi bilo naše sodelovanje uspešno tudi v prihodnje. Zal nam je, da ne moremo pozdraviti med nami gospoda Roberta Davida, kateremu želimo zdravja in upamo, da nas bo kmalu lahko obiskal. Posebno pozornost je našemu projektu posvetila ekipa iz Development Centre v Voreppu in gospodje Bailot, Homsi, Dugois, Leger, Roma. Prvo tuje posojilo nam je odobrila pariška banka PARIBAS, drugo, najvišje, pa Internacional Finance Corporation iz Washingtona. Posojilo IFC je bilo zelo pomembno in sicer na samo zato, ker je bilo najvišje, ampak tudi zato, ker je pozitivno vplivalo na naš projekt in poslovne operacije. Z veseljem pozdravljamo med nami gospoda Hunga Nguyena, kateremu se moramo zahvaliti, da je bila odločitev IFC pozitivna. Tako smo lahko rešili glavne finančne in druge probleme. — Prvo pogodbo za dobavo opreme smo sklenili s firmo ECL decembra 1985. Gospod Serge Huon, trdovraten in hkrati zelo spreten pogajalec, si je pridobil naše zaupanje za dobavo večjega dela tuje opreme. — Naj večji delež na področju proizvodnje anod sta imeli firmi FCB in Riedhammer, skupaj s firmami Buss, Walther in Linde-man. — Pri električni opremi nam je bila v pomoč firma BBC. — Čistilno napravo, ki je zelo pomembna z ekološkega vidika, smo izdelali s pomočjo Air Industrie. — Pri gradnji livarne nam bosta pomagali firmi Gautschi in Pechiny Cegedur. — Procesno vodenje elektrolize je izpeljala firma Merlin Gerin. — Hydro Aluminium je prevzel odgovornost za dobavo glinice in za terminal v Luki Koper. — Ostale sodelujoče firme so: Techmmo, Elkem, Simonsen, Sers, Cova, Sigri, Magindag, Didier, itd. Na koncu bi se rad opravičil, če smo vas kakorkoli razočarali. Kot vam je znano, naši glavni problemi niso bili vezani na operativno področje izgradnje. Jugoslovansko gospodarstvo je v krizi, zato je boj za preživetje znotraj posameznih industrijskih vej neusmiljen in pogosto nekorekten. Zaradi omenjenih domačih denarnih sredstev in zmanjšane možnosti najemanja tujih posojil, smo se morali boriti v političnih in bančnih krogih. Zmaga v tej bitki je pomenila dobljeno vojno. Kot lahko vidite, imamo novo elektrolizo in zmagoviti team, ki je še ”pri življenju” — kaj več bi si lahko še želeli! Še enkrat se vam najlepše zahvaljujem za korektno sodelovanje in podporo v naši težki, vendar zmagoviti bitki. /-----------------—--------------------- Zlata plaketa občine Ptuj v prave roke J Ob občinskem prazniku se je na Ptuju zvrstila vrsta prireditev, osrednja slovesnost pa je bila v viteški dvorani na gradu, kjer so podelili zlato plaketo občine Ptuj in plakete tistim, ki so s svojim znanjem in napori prispevali največ za našo skupno boljšo prihodnost. Vsak izmed nas se bo strinjal z odločitvijo izvršnega sveta, da je šla zlata plaketa v prave roke, dobili so jo najodgovornejši v projektni skupini MPPA1: Ivan Gerjovič, Ivan Kodrič, Zlatko Šoljar, Danilo Toplek in Janko Bedrač. Namesto pogovora, priložnosti zanj bo še dovolj, objavljamo danes fotografijo in seveda obrazložitev, zakaj zlata plaketa prav našim strokovnjakom. Izvršni svet SO Ptuj je predlagal, da dobi zlato plaketo občine Ptuj projektna skupina najodgovornejših delavcev pri modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija. V obrazložitvi je zapisano: ’’Modernizacija zastarele tehnologije elektrolitskih celic in kontinuirane proizvodnje glinice in aluminija je bila nujnost, ki se je izkazovala vse od leta 1954 in ki je z opredelitvijo projekta MPPA1 in ekipiranjem skupine odgovornih delavcev dobila realno osnovo za realizacijo. Člani vodilne projektne skupine so takoj po sprejetju predloga o modernizaciji dela na projektu in rezdelitvi nalog med posamezne člane pričeli aktivnosti, ki so nemalokrat prerasle v prave bitke za realizacijo projekta: pri oblikovanju strategije in taktike uresničevaja projekta, njegove družbene verifikacije, zagotovitve energije in surovin, pridobitve potrebnih finančnih sredstev, izdelavo investicijskega programa ter fizičnega izvajanja projekta. Z angažiranjem vodilnih sodelavcev in mobilizacijo celotnega kolektiva TGA so z velikimi napori in uporabo lastnega znanja uspeli bistveno znižati stroške investicije in pospešiti njeno realizacijo. Vsa ta prizadevanja so rodila sadove, ki so bili potrjeni z otvoritvijo obrata predpečenih anod v letu 1987 in s predčasno izgradnjo nove elektrolize C, v kateri je bila v aprilu Ob podelitvi zlate plakete tega leta pričeta poizkusna proizvodnja. Ob uspehu izgradnje novih kapacitet, ki pomenijo velik tehnološki dosežek in s tem tudi garancijo kvalitete, ki bo omogočala povečanje izvoza na konvertibilno tržišče, pa je potrebno poudariti obnovo zmogljivosti obstoječe proizvodnje, pri čemer se je krepko povečala zmogljivost in storilnost dela, zmanjšali normativi porabe, izboljšali delovni pogoji in zmanjšali škodljivi vplivi na okolje. Doseženi rezultati so brez dvoma odsev cejotnega angažiranja kolektiva TGA, predvsem pa strokovnega in trdega dela predlaganih tovarišev, ki so znali individualno moč in znanje podrediti moči ekipe, le to pa ciljem. Ob zavesti, da služijo predvsem projektu, so brez velikih formalnosti žrtvovanjem prostega časa in ob vsakodnevnem skrbnem medsebojnem kritičnem preverjanju in izpopolnjevanju nalog, dosegali cilj projekta. Bili so in ostajajo homogena ekipa, v kateri znotraj ekipe vsak nosi svojo odgovornost, ki si jo sami medsebojno odmerjajo. Realizacija MPPA1 pomeni za delovno organizacijo TGA Boris Kidrič Kidričevo in širšo družbenopolitično skupnost konec negotovosti o nadaljnji proizvodnji aluminija v Kidričevem, s tem pa tudi perspektivo in velik prispevek pri nadaljnji krepitvi gospodarske moči občine Ptuj. ” Montaža opreme za Osnovni koncept proizvodnje rondeiic, ki smo ga pričeli uresničevati z izgradnjo nove livarne v letu 1981 ni bil v celoti realiziran, zato smo se odločili za dokončanje projekta proizvodnje rondeiic na osnovi tržne analize in spoznanj, da v celoti obvladujemo tehnologijo litja ozkega traku, proizvodnje rondeiic in izdelovanje izsekovalnih orodij. Odločili smo se za nakup rabi- smo ga nabavili, obsega naslednje: — dva izsekovalna avtomatu 1$KI DIRER 110 t — ESSA stanca — BETZ stanca — peskalni stroj + GF + — valjarna za prcvaljevanje ozkega traku SCHMITZ d — orodja, rezervni deli in pomožna oprema. V mesecu juniju smo pričeli z demontažo opreme, kar je o potekala dela na montaži prispele opreme, tako da smo v dobrem tednu montirali obe izsekovalni liniji BRUDERER in jih usposobili za poizkusno proizvodnjo. Kljub temu, da gre za rabljeno opremo, večjih težav nimamo, vendar bo potrebno še nekaj časa, da bo proizvodnja stekla normalno. V začetni fazi je tudi montaža pakime linije, ki obsega šest linij za prebiranje, avtomatsko pakiranje rondeiic v kartonsko embalažo in paleti-ziranje. Posamezni sklopi so med sabo povezani in krmiljeni s pomočjo računalnika. V začetku septembra bomo pričeli še z montažo peskalnega stroja za površinsko obdelavo rondeiic, montažo veljame za prevaljanje ozkega traku pa je vezana na odločitev o konceptu proizvodnje lite žice. Kljub temu, da smo že proizvedli prve količine rondeiic, bo potrebno še precej naporov, da bomo vzpostavili redno proizvodnjo. Potrebno je še usposobiti kader za delo na novih linijah in zagotoviti redno vzdrževanje opreme. Milan Pristovšek, dipl. ing. Cilje uresničujemo Stanje po polletnem obratovanju lahko ocenjujemo po količinskih rezultatih in doseženih parametrih, toda v sedanjem trenutku je treba upoštevati rezultate, ki so posledica organizacije in odnosa do dela, pa tudi motivacije ljudi. Ne smemo opazovati le številk, ampak stanje v celoti. V proizvodnji anod smo v tem času proizvedli okrog 10.500 blokov za halo C, okrog 8000 blokov za halo B ter okrog 12.000 ton Süderbergo-ve mase. Torej smo izdelali potrebno količino za nemoten proces v elektrolizah. V vseh delih procesa rezultati niso enaki, na kar je vplivalo stanje naprav in tudi angažiranost delavcev. Kvaliteta dela se vidi pri končnem izdelku - anodi zaliti na anodno palico oziroma obnašanju te anode v procesu elektrolize. Po začetnih težavah, zlasti v elektrolizi C, nismo bili čisto prepričani, ali so nastale težave izključno posledica štarta peči v elektrolizi, ko so obremenitve na anodah bistveno večje, ali pa so posledica slabih anod. Subjektivne ocene, ki so jih na žalost uporabljali tudi strokovnjaki, so bile v večini primerov napačne. Po natančni analizi stanja, v katero so bili vključeni tudi tuji strokovnjaki (anode so analizirali v Švici, Franciji, Nemčiji in doma), se je pokazalo, da so anode v osnovi kvalitetne, in da je različna kombinacija težav v elektrolizi povzročila težave, ki smo jih na koncu le uspešno premostili. Znani so problemi s cementom v glinici, pomankanje glinice, prepogosta okvara žerjava itd. Ob vsem tem menim, da so anode lahko še dosti boljše, saj imamo rezerve zlasti pri procesu pečenja, kajti proces še ni optimiran ter tudi pri kvalitetnejšem zalivanju palic. V hali B je opravljeno okrog dve tretjini programa rekonstrukcije. O tej rekonstrukciji je bilo že veliko govora na osnovi dvanajstih poskusnih peči. O dokončnih rezultatih je še prezgodaj govoriti, lahko pa rečem, da opravljena dela presegajo vsa pričakovanja. Vse je potekalo zelo hitro in relativno kvalitetno. Temu se je potrebno zahvaliti dobri organizaciji s strani DE Proizvodnja in Vzdrževanje, pravilni izbiri ljudi, ki so pokazali izredno strokovnost, iznajdljivost in požrtvovalnost. Opisati postopek zamenjave v vročem je težko, skoraj nemogoče, to je treba videti. Kogar zanima, naj si pride ogledati, zlasti v teh vročih mesecih, ko je delo še posebej oteženo. Pri pripravi tehnične dokumentacije, tehnoloških posegov in pri samem izvajanju del, se je uveljavila množična inventivna dejavnost. V ta projekt je vgrajeno nešteto idej, ki so jih dali tako delavci kot inženirji. Uspehi pri operativnem delu nas seveda ne smejo zaslepiti, kajti peč je dokončana takrat, ko nas stabilizira temperaturni režim, zaščita anod, ustrezna sestava kopeli in pravilno posluževanje. Tega zaenkrat še nimamo, je pa že pripravljena organizacija dela v tem smislu, da se stanje pri že rekonstruiranih pečeh optimira do te meje, koliko rekonstrukcija omogoča. Vrhunska tehnologija v novi elektrolizi nam je lahko smero- kaz, da jo kopiramo, kolikor je le mogoče. O konkurenci med obema halama ne moremo govoriti, toda konkurenca kot spodbuda, da hala B vedno teži za boljšimi rezultati, je lahko koristna in jo je potrebno podpirati. Konec rekonstrukcije pričakujemo že septembra. V hali A z velikimi težavami premagujemo vsakdanje probleme, v prvi vrsti stanje naprav in kadrovske težave. Kljub vsemu pa predvidevamo, če seveda ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, da bomo na tak način delali lahko še naslednje leto, seveda z manjšim številom peči, kar pomeni tudi manjšo količino proizvedenega aluminija. Pogrešam strokovno ekonomsko analizo stanja, na osnovi katere bi lahko načrtno programirali remonte peči in ostala večja popravila. Z ozirom na vse pogostejše očitke širše družbe, zakaj hale ne zapremo, lahko rečem, da delavci to svoje delo sprejemajo in jemljejo izredno resno, kljub težkim pogojem. Osebno menim, da če vodimo načrtno kadrovsko politiko, kar pomeni, da vemo, kam z ljudmi, ko halo zapremo, potem to delo ni tako nehumano kot ga nekateri prikazujejo. Bolj nehumano bi bilo, da ti delavci dela sploh ne bi imeli in bi bili socialni problem družbe. Količina škodljivih emisij v okolje iz hale A obremenjuje okolico le v zelo omejenih količinah, ki niso tako kritične za vegatacijo in ljudi na širšem območju, res pa je, da so delovni pogoji v elektrolizi izjemno težki. Tragično pa je, da tisti, ki bi radi zaprli halo A, ne delajo tega zaradi delavcev. V hali C poteka trenutno testiranje procesa. Dosedanji podatki so izjemno dobri, celo bistveno boljši od predvidenih oziroma garantiranih od Pechinya. Naj omenim le to, da dosegamo na grupi peči "sanjski” 97 % izkoristek in porabo električne energije manj kot 13 tisoč kWh na tono in smo tako blizu resnici, ki smo jo doslej omenjali francoskim kolegom le za šalo, da bo naša elektroliza dosegala najboljše rezultate na svetu. Realno lahko pričakujemo, če ostane takšna kvaliteta anod in glinice, strokovno delo in vodenje procesa ter dobro vzdrževanje naprav, izkoristek okrog 95 % in porabo električne energije okrog 13 tisoč kWh na tono. V novih in tudi starih obratih, ki delajo skoraj s polno zmogljivostjo proizvajamo bistveno več primarnega aluminija kot dosedaj in je potrebno pohvaliti delo v livarnah, ki praktično brez večjih problemov sprejemajo okrog 7500 ton aluminija mesečno. Kadrovsko in organizacijsko je pripravljena tudi nova livarna in če ne bo večjih tehničnih problemov pri zagonu, se lahko kmalu nadejamo še enega uspeha MPPA1. Na splošno lahko rečem, da cilje postopoma uresničujemo. Zelo pomembno je,.da imam na ključnih mestih sposobne sodelavce, s katerimi je zadovoljstvo delati. Ko bo "gužva” mimo, bom skušal organizirati sodobnejši način vodenja in medsebojnega sodelovanja prilagojenega času in ljudem. Ivo Ercegovič, dipl. ing. Kadri v prvem polletju 1988 (Poročilo o kadrih, fluktuaciji in izostankih v obdobju januar — junij 1988) a) ZAPOSLENOST 1. Število delavcev v TGA se v letošnjem letu neprestano povečuje, saj se je število povečalo za 2.1 % glede na stanje v začetku leta. Konec junija je bilo v TGA 2645 zaposlenih ali 55 več kot v začetku leta. Konec meseca julija je bilo v TGA že 2683 zaposlenih. V primerjavi z istim obdobjem leta 1987 se je v povprečju število zaposlenih povečalo za 36 delavcev oz. za 1,40 % v celotni delovni organizaciji. Primerjave med posameznimi DE in Službami zaradi spremenjenega števila zaposlenih po reorganizaciji niso realne oz. primerljive s podatki lanskega leta. V celotni delovni organizaciji je sklenilo delovno razmerje 214 delavcev, (do konca julija že 264 delavcev) ali 91 več kot lansko leto, od tega 26 štipendistov oz. pripravnikov. Istočasno je prekinilo delovno razmerje 159 delavcev (do konca julija 171 delavcev) ali 7 manj kot leta 1987. Od vseh prekinitev delovnega razmerja predstavljajo 17,61 % starostne upokojitve, 53,46 % pa prenehanje delovnega razmerja za določen čas, disciplinski odpusti, odhodi v JLA, sporazumne odpovedi itd. Ob koncu polletja je zaposlenih za določen čas v celotni TGA 286 delavcev, od tega 26 pripravnikov. Še zmeraj pa naraščajo zahteve po večjem številu novih delavcev, kar seveda pomeni, da bomo ob nezmanjšanem sprejemanju novih delavcev konec leta krepko presegli planirano število zaposlenih. Pri tem pa se postavja vprašanje, kako povečevanje števila zaposlenih vpliva na gibanje osebnih dohodkov. Na zahteve po vedno večjem številu delavcev vpliva v veliki meri tudi razporejanje neustrezno usposobljenih delavcev na bolj zahtevna dela. zaposlenost v letu 1988 „ _ DELO.-HC CHCtE ___ •»i E3 feb Ea m« est ™ Ea mm ra jii« b) FLUKTUACIJA (sklenitve in prenehanja delovnega razmerja) Celotna fluktuacija je nižja kot v enakem obdobju 1987 v celotni celovni organizaciji za 0,42 % ter znaša 5,7 % Izogibna fluktuacija v celotni delovni organizaciji je enaka v primerjavi s 1. polletjem preteklega leta in znaša 2,2 %. Najnižjo stopnjo fluktuacije ima DE Glinica (12,5 %), ker se je predčasno upokojilo kar 18 delavcev od 39 predčasno upokojenih v TGA. (Nadaljevanje s S. str.) FLUKTUACIJA V LETU 1988 OELCVHE EHCTJ. F7H PRI^D IVM OOH-M SLUŽBE c) IZOSTANKI Izostanki z dela v TGA (brez LLBK) so v primerjavi s prvim polletjem 1987 v absolutnem številu nižji (indeks 96,40). Dnevno odsotnih je bilo 338 delavcev oz. 18 delavcev manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Vsak zaposleni je bil povprečno odsoten 17,7 dni. Oba podatka sta nižja v primerjavi z enakim obdobjem 1987. leta. Odstotek odsotnosti je bil v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta nižji za 0.88 ter znaša 13,00. Primerjave med posameznimi DE in Službami zaradi spremenjenega števila zaposlenih po reorganizaciji niso realne oz. primerljive s podatki lanskega leta ter jih prilagamo zgolj kot prikaz stanja v lanskem letu. IZOSTANKI V TGA 1987/1988 za VV STA I2ÖSTAJ 1587 1500 POGODBENO DELO Pri pogodbenem delu ugotavljamo, da je v primerjavi s prvim polletjem 1987 šte\ lo delavcev, ki so opravljali pogodbeno delo večje, prav tako je večje tudi število opravljenih ur. Pogodbena dela so bila S, rS8£ ,iose ^ predložijo 30- 9- S o šolmu ** ^ o šolanj“» acijeP° holte predložili Potrd' a varstva kot tere ne boste P fe zdraVstveneg uveljavljati pr nravstveno zfvaro- . študente ^knpnosri v opravljena v glavnem v IC; razni tečbji jn praktični pouk. Pogodbeno delo je opravljalo 63 delavcev (leto 1987 - 49), opravljenih je bilo 3295 ur, (776 leta 1987). POGODBENO DELO V TGA DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA Pri opravljanju nadurnega dela ugotavljamo, da je poraslo število delavcev, ki so opravljali to delo za 42.7 % (1107 delavcev). Število opravljenih nadur (66699 ur) pa je poraslo za 62.2 %. Znižalo se je število nadur nad 30 ur mesečno. Število delavcev, ki so opravljali nad 30 nadur mesečno se je zmanjšalo za 71.9 %. Največjo rast nadur izkazuje DE Proizvodnja aluminija (leta 1987 767 delavcev z nadurami, leta 1988 pa 378). Ob obravnavi števila nadur moramo opozoriti še na vedno večje zaposlovanje ’’tujih” delavcev v DE z velikim število nadur. Podatki o nadurah zahtevajo posebno analizo, ki jo je od strokovnih služb in vodstva že zahteval Odbor za gospodarjenje. NADURE V LETU 1988/87 (ilAH IM? - JU HI J > , , DELE1.-» E E H P /1 1SB7 IXM 1 9BB ZAKLJUČEK Gibanja na področju kadrov ne moremo oceniti kot zelo dobra, saj nas trenutno evforija zaposlovanja (neprestano nove zahteve po novih delavcih in nezmanjšano razporejanje strokovno neusposobljenih delavcev na dela, kjer se zahteva višja stopnja strokovnosti) lahko kmalu pripelje v podobno situacijo, v kateri se že nahajajo nekatere sorodne firme, ki se srečujejo s problemom zaposlovanja tehnoloških presežkov delavcev. Menimo, da bi o tem problemu morala začeti razmišljati tudi vodstva delovnih enot, da o drugih ne govorimo. Realneje bomo morali presojati ali povečana proizvodnja res zahteva toliko delavcev ter tudi, kakšna je realna stopnja znanja, ki bi jo naj delavci na delih imeli. Ne pozabimo: probleme je potrebne predvideti in jih začeti odpravljati, ko je njihovo reševanje še neboleče. Rešitve, ki so sprejete šele takrat, ko teče voda v grlo so zmeraj slabe! (o čemer smo se v TGA že večkrat prepričali). B. Glazer Disciplinski ukrepi 1. Mehmed Jašarevič mat. štev.: 7246, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6. mesecev in povrnitev materialne škode. 2. Dušan Dabič mat. štev.: 4782, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6. mesecev in povrnitev materialne škode. 3. Mehmedalija Suljič mat. štev.: 6171, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 9. mesecev in povrnitev materialne škode. 4. Boris Kmetič mat. štev.: 7161, ni uporablj al zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 5. Borislav Bojič mat. štev.: 4767, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 6. Mevludin Tursunovič mat. štev.: 7455, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in plačilo materialne škode. 7. Raif Čižmičmat. štev.: 6963, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 8. Ivan Podlesnik mat. štev.: 5254, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 9. Izet Hozanovič mat. štev.: 7672, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 10. Josip Strah mat. štev.: 6761, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 11. Stane Zalezina mat. štev.: 7132, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep - prenehanje delovnega razmet ja. odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 12. Senad Račič mat. štev.: 6760, ni uporablj al zaščitnih sredstev, izrečen ukrep - prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 13. Hazim Seferovič mat. štev.: 5627, ni uporablj al zaščitnih sredstev, izrečen ukrep - prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 14. Džordža Paunič mat štev.: 7616, ni uporabljalfcaščitnih sred- stev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 15. Senad Mujkič mat. štev.: 7690, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in povrnitev materialne škode. 16. Marjan Truščak mat. štev.: 5769, predčasno zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep — opomin. 17. Daniel Ivančič mat. štev.: 7729, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 %, neto OD. 18. Štefan Zupanič mat. štev.: 7136, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin. 19. Marjan Marodi mat. štev.: 7423, neopravičeno izostalzdela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD. 20. Jože Grabrovec mat. štev.: 7323, neredno čistil premog izpod južnega korčnega traku, izrečen ukrep — opomin. 21. Miran Nedog mat. štev.: 5960, spal na delovnem mestu ter odklonil delo, imel 3. ure neopravičenega izostanka, izrečen ukrep - prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12. mesecev, (ponavljajoče dejanje). 22. Bojan Dimič mat. štev.: 7724, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD. 23. Vinko Horvat mat. štev.: 6617, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD. 24. Anton Frajnkovičmat. štev.: 7597, ni odstranil šestih škart kolutov ozkega traku iz prehodne označene poti, izrečen ukrep — javni opomin. 25. Marjan Turščak mat. štev.: 5769, predčasno zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep -opomin. 26. Robert Rebernik mat. štev. : 6868, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in sicer s prvim denm po dokončnosti te odločbe. 27. Stojan Dukič mat. štev.: 6476, opustil nošenje zaščitnih očal; izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in sicer s prvim del. dnem po dokončnosti te odločbe. 28. Miroslav Drevenšek mat. štev.: 4686, hotel odtujiti iz delovne organizacije 0,27 m3 lesa oz. 101 kom. desk I,8cmx20x75 cm, izrečen ukrep — javni opomin. 29. Bojan Černenšek mat. štev.: 7522, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD. 30. Anton Kirbiš mat. štev.: 7488, nevestno opravljal svoje delo, izrečen ukrep — opomin. 31. Stefan Ban mat. štev.: 7704, neopravičeno izostal z dela 1. uro, izrečen ukrep — opomin. 32. Dubravko Mlinarič mat. štev.: 7548, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD. 33. Franc Erjavec mat. štev.: 6229, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD. 34. Bogomir Petek mat. štev.: 7116, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % neto OD. 35. Stanislav Godec mat. štev.: 4000, zapustil delo in hotel zapustiti delovno organizacijo čez zaščitno ograjo, izrečen ukrep — javni opomin. 36. Franc Vidovič mat. štev.: 7703, od 19. 4. 1988 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep - prenehanje delovnega razmerja, in sicer s prvim dnem po dokončnosti odločbe. 37. Maks Zajšek mat. štev.: 7253, neopravičeno izstal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD. 38. Branko Črepinko mat. štev. : 6690, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12. mesecev. 39. Stanislav Kolarič mat. štev.: 6357, zamudil na delo 1. uro, izrečen ukrep — opomin. 40. Cvetko Šprah mat. štev.: 7292, bil na delu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12. mesecev. 41. Anton Darko mat. štev.: 6487, prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin. 42. Stanko Prelog mat. štev.: 6326, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 43. Božo Amidžič mat. štev.: 6639, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev. 44. Vlado Kmet mat. štev.: 7767, spal med delovnim časom ter s tem povzročil neopravičen izostanek z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 45. Frac Primožič mat. štev.: 4277, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 46. Štefan Ban mat. štev.: 7704, neopravičeno izostal z dela, zamudil na delo, izrečen ukrep — javni opomin. Nekaj utrinkov iz sej predsedstva KOOS • Člani predsedstva KOOS so se seznanili s financiranjem in finančnim poslovanjem osnovnih organizacij in konference. Članarina ZS je 0,6 % od neto osebnega dohodka člana. Za dejavnost zveze sindikatov se zbrana članarina deli: občinske ” 34,1 % osnovne organizacije ” 40 republiška ” 19,1 % zvezna ” 6,8 % Osnovna organizacija zdrži svoj delež od članarine. Ta delež se deli: za delovanje osnovne organizacije: 55 % združena sredstva na nivoju KOOS: 45 % Sredstva, ki ostanejo OOZS se uporabljajo za: pisarniški, material, stroške naročnine za časopis in knjige, nagrade za delo funkcionarjem, izobraževanje, pomoč članom, potne stroške, dnevnice, kilometrine, strokovne ekskurzije. Združena sredstva (45 %) se uporabijo za nakup bonov delavcem, Id so dalj časa v staležu, vence umrlim članom kolektiva, vence in odigrano žalostinko umrlim upokojenim članom kolektiva, darila upokojenim članom, akcije skupnega pomena. O porabi sredstev osnovne organizacije odloča IO OOS DE. Blagajnik vodi knjigo in opozarja na pravilnost porabe sredstev. Sredstva se ne smejo trošiti za namene, s katerimi ne prispevajo k izboljšanju dela in uresničevanja družbene vloge zveze sindikatov. Predsednik skrbi, da je poraba sredstev v skladu s planom in sprejetimi sklepi. Za vsako porabo sredstev mora biti izdan veljavni sklep IO OOS. Združena sredstva: o njihovi porabi odloča Predsedstvo KOOS, o čem obvešča OOS DE. Predsednik KOOS je odgovoren za trošenje združenih sredstev. Sredstva za delovanje KOOS: — dotacija — združena sredstva (45 % članarine) Dotacija so planirana sredstva za delovanje KOOS Oblikujejo se v skladu skupne porabe. Iz sredstev dotacije se pokrivajo stroški za delovanje: — KOOS redne dejavnosti — Darila upokojencem — Dotacije (osnovne šole, LLBK, SAK, ZSMS) — Aktiv žena — Aktiv krvodajalcev — Godba na pihala — Pevski zbor — Komisija za kulturo — Komisija za šport in rekreacijo — Piknik za delavce DO. • Seznanili so se z osnutkom letnega plana gospodarjenja delovne organizacije. • Odobrili so sredstva iz sindikalne članarine v višini 1.500.000 din za praznovanje ob 8. marcu. • Odobrili so nakup dveh klobukov, ki sta bila izgubljena na srečanju upokojencev. • Predsedstvo se je seznanilo s pripravami na sprejem mikroorganizacijske sheme DO. • Seznanili so se z načinom sprejemanja sprememb v SIS za zdravstvo in podali pripombe. • Predsedstvo se je seznanilo s stavkovnimi pravili in podalo pripombe. • Predsedstvo je dalo pobudo za sprejem pripravnika-invalida, ker bo tako pridobil možnost za vključitev v normalno življenje. • Predsedstvo je podalo predlog za delegate v skupščino KS Kidričevo. • Predsedstvo se je seznanilo s problematiko pomanjkanja sredstev iz sklada skupne porabe za dotacije KOOS. Glavni problem so aktivi, ki imajo v svojem programu obveznosti do delovne organizacije - godba, pevci. • Predsedstvo je zadolžilo predsednika KOOS, da se pogovarja s predsednikom KPO o vseh odprtih vprašanjih: regresirana cena počitniških domov, dotacije DPO, OD... • Predsedstvo je ugotavljalo, da se naloge ne realizirajo tekoče. Vzrok, so ugotovili, je nesklepčnost in nezainteresiranost za sindikalno delo v nekaterih DE. • Predsedstvo usklajuje višino sredstev iz združenih sredstev članarine na tri' mesece ali po potrebi - bon za BO, venec, darila upokojencem. • Povišuje se osnovni prispevek BVP in s tem osnove iz sporazuma, pripravljajo popravke tega sporazuma, predvsem zaradi nujnosti pomoči. • Predsedstvo je v svojih aktivnostih podalo tudi predlog in podporo za ponovno kandidaturo dosedanjemu predsedniku KPO. • Predsedstvo KOOS je dalo pobudo OS ZSS Ptuj, da se naredi za SO Ptuj lista OD, ker bi se iz nje lahko videlo, zakaj nam prispevne stopnje rastejo ravno iz bruto OD. • Predsedstvo KOOS je seznanilo OS ZSS Ptuj s problematiko financiranja programov DPO v DO in podalo predlog, da se del sredstev zadrži v DO. Na predsedstvu ni bilo ravno razumevanja za tak predlog, pa je kljub temtrip sklepom odobrilo 1.500.000 din za pomoč za delo v DPO v DO. S temi sredstvi bo predsedstvo KOOS poravnalo obveznosti iz zaostalih dolgov, kar pa ni dolgoročna rešitev, ukiniti bo treba nekatere dejavnosti iz plana dela. • Predsedstvo KOOS se je seznanilo s praznovanjem ob otvoritvi MPPA1 in s piknikom za delavce TGA, ki ga je pripravila posebna komisija (imenoval jo je predsednik KPO), tako v letu 88 sindikat ni organizator piknika. • Predsedstvo KOOS je pripravilo varnostno politično oceno. • Predsedstvo KOOS se je seznanilo z dotacijo sklada skupne porabe z DPO za polletje, naredilo razdelilnik sredstev in ugotovilo, da manjka za redno delo do konca leta še 10.000.000 din. • Predsedstvo KOOS je nakazalo dotacije LLBK za redne dejavnosti in OŠ za pionirsko organizacijo. • Predsedstvo je pripravilo skupni enodnevni izlet za člane sindikata v LIPIK. • Predsedstvo KOOS je pregledalo sklepe OOS DE in podalo odgovorna vprašanja: s sklepom komisije za družbeni standard in socialna vprašanja v zvezi z ureditvijo jedilnih mest in pobudo za centralno jedilnico; S AL 88 — udeležba 11 delavcev. • Predsedstvo KOOS je na podlagi gradiva OS ZSS Ptuj v zvezi z usmeritvami za izdelavo socialnega programa in izvajanja zagotavljanja varnosti delavcev v SO Ptuj podalo nekaj predlogov in pobud. • Predsedstvo KOOS je podalo predlog, da se planirana sredstva iz stanovanjskega sklada rezervirajo za posojila individualne stanovanjske gradnje, izdela naj se analiza zasedenosti naših stanovanj, spodbudi se gradnja manjših stanovanj in se ponudijo tistim, ki imajo večja stanovanja, vendar jih zaradi zmanjšanja družine ne rabijo več (upokojenci). Člane sindikata s temi utrinki le seznanjamo v skrajšani obliki, širše odgovore lahko dobijo na sestankih osnovnih organizacij sindikata delovnih enot, kjer lahko podajo tudi predloge za boljše sindikalno delo. Hoteli smo vas le seznaniti z raznolikostjo sindikalnega dela, od manj važnih do zelo pomembnih nalog, dnevni redi pa segajo na veliko področij in mnogo širše. r Komisija za priznanja je na osnovi določil pravilnika o priznanjih in odlikovanjih sprejela naslednji RAZPIS za podelitev zlatega in srebrnega znaka 1. Komisija za priznanja na osnovi določil 25. člena pravilnika in priznanjih in odlikovanjih objavlja razpis za podelitev zlatega in srebrnega znaka, ki se bosta podelila ob tovarniškem prazniku. 2. V letu 1988 bodo na osnovi določil 6. člena pravilnika podeljeni 4 zlati znaki. Po en zlati znak se lahko podeli posamezniku, kije zaposlen v delovni organizaciji in je dober delavec, discipliniran, družbenopolitično aktiven v delovni organizaciji in izven nje ter ima pravilne tovariške odnose, za naslednja področja dejavnosti: — gospodarsko — samoupravno, — ljudske obrambe in družbene samozaščite, — družbenopolitičnih organizacij. Na osnovi določil 1. člena sprememb in dopolnitev pravilnika se praviloma podeli za vsako področje po en zlati znak. Komisija lahko predlaga delavskemu svetu, da podeli za posamezno področje več zlatih znakov, vendar ne več kot 4. Zlati znak se lahko podeli tudi delovnim skupinam, samoupravnim organom ter družbenopolitičnim organizacijam. 3. Zlati znak se podeli delavcu, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima 25 let delovnega staža v delovni organizaciji, — da je prizadeven in dober delavec, — da ima zasluge pri razvoju delovne organizacije, — da je družbenopolitično in samoupravno aktiven v samoupravnih A organih in družbenopolitičnih organizacijah delovne organizacije, — da je aktiven v širši družbenopolitični skupnosti. Izjemoma se lahko podeli zlati znak tudi osebi izven delovne organizacije za posebne zasluge pri razvoju délovne organizacije, samoupravljanja in družbenopolitične aktivnosti. . Na osnovi določil 14. člena pravilnika bo v letu 1988 podeljenih 29 srebrnih znakov, in sicer: — DE Proizvodnja glinice 4 — DE Proizvodnja aluminija 6 — DE Predelava aluminija 2 — DELLBK 3 — DE Vzdrževanje g — DE Promet 2 — DE Kontrola kvalitete 1 — DE Družbeni standard 1 — DE Splošne zadeve 1 — Službe 3 Srebrni znak se podeli posameznikom, lahko pa tudi delovni skupini. 5. Srebrni znak dobijo delavci, ki imajo: — najmanj 10 let delovnega staža v delovni organizaciji, — da so prizadevni in dobri delavci in si pri delu posebno prizadevajo, — da so aktivni v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji. 6. Pismene predloge za podelitev zlatega, in srebrnega znaka lahko pošljejo komisiji za priznanja v razpisnem roku: — vsak poslovodni organ, — izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata v delovnih enotah in službah, — osnovne organizacije zveze komunistov delovnih enot in služb, — delavski svet, — osnovna organizacija ZSMS. 7. Predloge za podelitev zlatega in srebrnega znaka dostavite komisije najpozneje do 1.10.1988. MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU NA ROB Vsem občanom slovenskih občin N Komisija za boj proti alkoholizmu in narkomaniji se ukvarja s problemi alkoholizma tako, da vspodbuja zdrav način življenja in dela, pripravlja poljudno znanstvene^ medicinske informacije o alkoholizmu in z učno vzgojno literaturo nenehno prispeva k osveščanju občanov in strokovnih služb o nujnosti usklajene akcije v boju proti alkoholizmu. Komisija dela vse leto, mesec boja proti alkoholizmu pa koristi predvsem ko ’’simbolično” obdobje za prebujanje vesti tudi drugim institucijam. Obračamo se tudi rta vas — občani in vas sprašujemo ali resnično nimamo boljše izbire, od bega v opitost in alkoholno zasvojenost, za svojo prihodnost, za prihodnost naših otrok in naše družbe? Ker nas ni več tako malo, ki mislimo, da so tudi boljše poti in rešitve, vam v spodbudo in v razmislek svetujemo: — nazdravljajte si in proslavljajte tudi z mineralno vodo ali sadnim sokom (saj bistre studenč-nine itak skoro ni več), — uporabljajte alkoholne — prirodne pijače le kot dodatek k jedem v manjših količinah, — storite več za svoje fizično, zlasti pa tudi psihično zdravje z delom, športno rekreacijsko dejavnostjo, zdravo prehrano, — uživajte v vedno bolj dosegljivih kulturnih vredotah (knjiga, film, drama, opera, petje), sodelujte v akcijah za izboljšanje svojega ožjega in širšega okolja (ki ga alkoholizem v vseh pojavnih oblikah še kako kvari), storite več za boljše odnose med ljudmi, upoštevatje otroke in mlade in jim omogočite razviti svoja zdrava hotenja in sposobnosti, spodbujajte tekmovalnost in napredek s podpiranjem najbolj sposobnih in delavnih, podpirajte nagrajevanje po delu v svojih okoljih, ki edino more odločilno prispevati k napredku in pravemu samoupravljanju, pomagajte spremeniti zakon o cestnem prometu, ki še vedno dovoljuje biti za volanom opit (0,5 %o namreč ni treznost) in posredno omogoča medsebojno pobijanje in ’’proizvodnjo” tisočev delovnih in drugih invalidov, zahtevajte v svojih interesnih skupnostih, DPO, TOZD in OZD, da v svoje programe vključijo naloge (predvsem preventivne) s področja proti alkoholizmu kot so: ustrezni učno vzgojni programi šol, izvajanje z zakonom o zdravstvu določene zdravstvene vzgoje v smislu prosvetl-jevanja občanov (predvsem zdravih), organizacijo telesnih vaj in rekreacije med delom (možnost za povečano storilnost), prepoved pitja pred in med delom, ukinitev škodljivih ’’reprezentančnih” navad itd. — in končno, ker ni mogoče in ker tudi ni treba dalje naštevati, naj povemo, da lahko slehernik v svojem okolju največ prispeva z LASTNIM VZGLEDOM. Pojav alkoholizma je razširjen in težak, močno zakoreninjen. Zasluži in terja našo skupno odgovornost in posluh za nevarnost. Ce nam je tudi v resnici kaj do slovenskega naroda in do drugih narodov, s katerimi živimo in ust- varjamo lepše življenje, potem je vsako odlašanje odveč. Samo z združenimi močmi moramo uspeti. Zavedati se moramo, da naši dosedanji in redki napori morejo pokazati pozitivne rezultate šele čez leta, zato bomo delo nadaljevali in bogatili s pomočjo in predlogi vseh zainteresiranih občanov. Namestnik predsednika komisije za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Dr. Franc Žnidaršič ( k ^lvtn pact N j \ T T IY/VIVv L. J ^IVIU rUSLU > /VLfl ) DE Proizvodnja glinice V mesecu maju smo proizvedli 8.778 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 95 % glede na plan. V času od I-IV smo proizvedli 39.733 ton in zaostajamo za načrtovano količino 5.279 ton (indeks 88). S proizvodnjo 9.273 ton kalcinirane glinice presegamo postavko za 7 %, kumulativna proizvodnja je 41.662 ton in je 2 % nižja od planirane. Al hidrata A1203 smo v maju proizvedli za prodajo^ ton (indeks 14), v petih mesecih pa 743 ton oz. 40 % načrtovane količine. Skupna mesečna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) znaša 9.328 ton, s katero za 3 % prekoračujemo pian, kumulativna je 42.405 ton in je 5 % nižja od plana. V tabeli II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovi na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v petih mese- , cih porabili v primerjavi s planirano porabo 1 % več Na hidroksida, 3 % več pare in 11 % več električne energije. Nižja od plana je samo poraba žganega apna za 20 %. Pri proizvodnji kalcinirane glinice so doseženi naslednji normativi: toplotna energija (indeks 94), para (indeks 100), Al fluorid (indeks 45) in električna energija (indeks 87). V tej DE smo v maju proizvedli tudi 679 ton oz. 84 % raztopljenega vodnega stekla 38° Be, v času od I-V pa smo dosegli količino 4.382 ton, s katero presegamo plansko postavko za 10 %. Proizvodnja raztopljenega vodnega stekla 42° Be znaša mesečno 18 ton (indeks 109), letno pa 52 ton oz. 62 % planirane količine. Mesečna proizvodnja zeolita A-suhega je 45 ton oz. 23 %, kumulativna pa je 557 ton (indeks 60). DE Proizvodnja aluminija V elektrolizah smo v mesecu maju dosegli naslednje rezultate: hala A 1.640 ton (indeks 96), hala B 1.425 ton (indeks 86), hala BP 869 ton (indeks 143) in hala C 3.261 ton (indeks 99). Skupaj smo proizvedli mesečno 7.195 ton in zaostajamo 1 % za predvideno količino. Kumulativna proizvodnja je 26.471 ton in ne dosegamo planske postavke za 1.534 ton (indeks 95). Pri proizvodnji elektrolitskega aluminija so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je v vseh halah dejanska poraba surovin enaka oz. manjša od predvidene porabe. V maju smo proizvedli 1.222 ton anodne mase in s to količino ne dosegamo plana za 35 %, od januarja do maja je proizvodnja 10.226 ton in je 3 % v*šja od načrtovane. Proizvodnja anodnih blokov ”C” je dosežena mesečno 2.655 ton, v petih mesecih pa znaša 6.277 ton (indeks 100). Pri anodni masi smo porabili v času I-V 98 % petrolkoksa in 91 % katranske smole, poraba ostalih surovin pa je enaka planskim normativom. V livarni I se je proizvodnja livar-niškega asortimana v času I-V gibala takole: Al formati — za prodajo 16.186 ton (indeks 98), Al žica 753 ton (indeks 118), Al trak-ozki za prodajo 1.487 ton (indeks 179), Al trak -široki za prodajo 1.261 ton (indeks 58), gnetne zlitine 3.545 ton (indeks 141), livarske 402 toni (indeks 16), Al Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu maiu 1988. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1988. Tabela I: Dinamika poslovanja - indeksi fizičnega obsega proizvodnje DE Enota Plan poslovanja 1987 1988 1988/87 1988 Proizvod mere v I-V V I-V V i-V 7:5 8 :6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203 t 9.202 45.012 8.201 41.445 8.778 39.733 107 96 95 88 Kalcinirana glinica t 8.860 42.560 8.827 41.468 9.273 41.662 105 100 107 98 Prodani hidrat AI203 380 1.860 211 1.351 55 743 26 57 14 40 Skupaj (kalc.gl. + pr.hidr.) t 9.060 44.420 9.038 42.783 9.328 42.405 103 99 103 95 Raztop. vod. steklo 38° t 810 3.974 607 3.760 679 4.382 112 117 84 110 Raztop. vod. steklo 42° t 17 83 - 77 18 52 - 68 109 62 Zeolit A-suhi t 191 934 120 849 45 557 38 66 23 60 DE Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al - hala A Elektrolit. Al - hala B Elektrolit. Al - hala BP t t t 1.709 1.651 606 8.379 9.394 1.274 1.823 1.931 204 8.903 9.743 997 1.640 1.425 869 8.354 8.606 2.254 7.257 90 74 426 94 88 226 96 86 143 99 100 92 177 81 Elektrolit. Al. - hala C Skupaj hale Anodna masa Anodni bloki "C" t t t t 3.306 1.880 1.880 2.655 9.944 9.944 6.277 1.468 1.468 10.867 10.867 1.222 1.222 2.655 10.226 10.226 6.277 83 83 94 94 65 65 100 103 103 100 I. Livarna Al formati - za prodajo t 4.906 16.650 2.075 10.046 4.906 16.186 236 161 100 98 - za izparil t - - 175 1.356 35 358 20 26 - - Al žica - E Al + P-11 t 130 636 67 814 96 753 143 93 74 118 Al trak-ozki za prod. t 169 831 200 843 393 1.487 197 176 233 179 - ozkizarond. t 445 2.180 330 1.822 451 2.632 137 144 101 121 Al trak- šir.zaprod. t 440 2.160 341 455 303 1.261* 89 277 69 58 - šir.zaizpar. t 427 2.093 185 488 197 1.517 106 311 46 72 Al zlitine: gnetne t 512 2.508 427 2.930 648 3.545 152 121 127 141 - livarske t 522 2.562 559 2.721 62 402 11 15 12 16 - livarske za odlitke t 155 761 - - 102 639 - - 66 84 Predzlitine za last. porab. t 77 377 111 481 71 376 64 78 92 100 Drogi za kline in stikala t - - - 15 - 12 - 80 - - II. DE Predelava aluminija t 212 1.038 148 732 236 1.004 159 137 111 97 Izparilniki t 203 997 150 509 166 882 111 173 82 88 t 8.198 32.701 4.768 23.212 7.666 30.469 151 131 94 93 Od tega: blagov. proizv. t 7.095 27.291 3.967 19.151 6.810 25.520* 172 133 96 94 Pretapljanje Al za tuje nar. t - - 117 183 246 2.264 210 12 37 — Predelava: rondelice t - - 31 343 39 269 126 116 — — izparilniki t - — - 309 - - _ - — tokovodzaMPPAl t - - - 193 - 374 _ 194 7 DE LLBK Trbovlje Al odlitki t 154 762 116 632 119 667 103 106 77 88 trak-ozki za rondelice 2.632 ton (indeks 121), Al trak-široki zaizparil-nike 1.517 ton (indeks 72), livarske zlitine za Al odlitke 639 ton (indeks 84) in predzlitine za lastno porabo 376 ton (indeks 100). DE Predelava aluminija V tej DE smo v petem mesecu proizvedli 236 ton rondelic (indeks 111) in 166 ton izparilnikov (indeks 82). Kumulativna proizvodnja obeh proizvodov je nižja od planirane in sicer: rondelic (indeks 97) in izparilnikov 882 ton (indeks 88). Skupna mesečna proizvodnjua Al proizvodov znaša 7.666 ton pz. 6 % manj kot smo predvidevali, od januarja do maja pa smo proizvedli 30.469 ton (indeks 93). Mesečna blagovna proizvodnja je 6.810 ton in je 4 % pod planirano količino, v petih mesecih pa s količino 25.520 ton zaostajamo za planom 6 %, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa smo letos proizvedli 33 % več. Od začetka leta do maja smo pretopili 2.264 ton Al za tuje naročnike, predelali pa smo 269 ton rondelic tujim odjemalcem in 374 ton toko-vodnikov za potrebe MPPA1. DE LLBK Trbovlje S proizvodnjo 119 ton Al odlitkov mesečno za 23 % zaostajamo za planirano količino, s tem, da tudi kumulativna proizvodnja ne dosega planske postavke za 95 ton (indeks 88). * V blagovni proizvodnji je zajeto 230 ton Al traku vrnjeno iz Impola iz prejšnjih let. Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DE Proizvod Enota mere Doseženi normativi Planski normativ V Indeksi I-V 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203 - boksit t *2,611 2,550 2,603 98 100 - Na hidroksid t *0,09942 0,081 0,0999 81 101 - para t 4,344 3,822 4,491 88 103 - žgano apno t 0,0734 0,0429 0,05854 58 80 - el. energija kWh 386,495 406,476 428,894 105 111 Kalcinirana glinica - toplotna energija GJ 5,556 5,238 5,246 94 94 - para t 0,045 0*045 0,045 100 100 - Al fluorid t 0,0002 - 0,00009 - 45 - el. energija kWh 39,273 32,045 34,177 82 87 DE Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al -hala A - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,559 0,578 0,560 103 100 - kriolit t 0,022 0,0253 0,022 115 100 - Al fluorid t 0,040 0,0432 0,041 108 102 - el. energija kWh 17.754 18.428 18.149 104 102 Elektrolitski Al - hala B - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,560 0,495 0,514 88 92 - kriolit t 0,020 0,053 0,019 265 97 - Al fluorid t 0,040 0,039 0,039 98 98 - el. energija kWh 17.501 17.125 17.317 98 99 Elektrolitski Al - hala BP - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,560 — 0,560 — 100 - anodni bloki t 0,455 0,576 0,539 127 118 - kriolit t 0,030 0,0633 0,027 211 90 - Al fluorid t 0,040 0,043 0,033 107 83 - el. energija kWh 15.669 18.016 18.791 115 120 Elektrolitski Al - hala C - glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 - anodni bloki t 0,440 0,637 0,661 145 150 - kriolit t 0,001 0,024 0,066 2400 6600 - Al fluorid t 0,0175 0,020 0,0135 113 77 - el. energija kWh 13.695 14.166 14.418 103 105 Anodna masa - petrolkoks t 0,67165 0,57571 0,66060 86 98 - katranska smola t 0,338015 0,29182 0,30822 86 91 - zemeljski plin Sm3 4,42 4,42 4,42 100 100 - el. energija kWh 150 150 150 100 100 f-------------------- KAKO SMO POSLOVALI v____________________ J DE Proizvodnja glinice V mesecu juniju smo proizvedli 8.592 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 100 % glede na plan. V prvi polovici leta smo proizvedli 48.325 ton in zaostajamo za načrtovano količino 5.952 ton (indeks 90). S proizvodnjo 8.290 ton kalcini-rane glinice ne dosegamo planske postavke za 1 %, kumulativna proizvodnja je 49.952 ton pa je nižja od plana za 1.009 ton oz. 2 %. Al hidrata A1203 smo v juniju proizvedli za prodajo 44 ton (indeks 12), v šestih mesecih pa 788 ton oz. 35 % načrtovane količine. Skupna mesečna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) znaša 8.334 ton, polletna pa je 50.740 ton in je 5 % nižja od plana. V tabeli II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v šestih mesecih porabili v primerjavi s planirano porabo 1 % več Na hidroksida, 3 % več pare in 10 % več električne energije in 17 % manj žganega apna. Pri proizvodnji kalcinirane glinice so doseženi naslednji normativi: toplotna energija (indeks 95), Al fluorid (indeks 37) in električna energija (indeks 85). V tej DE smo v juniju proizvedli tudi 770 ton oz. 98 % raztopljenega vodnega stekla 38° Be, v času od I-VI pa smo dosegli količino 5.152 ton, s katero za 8 % presegamo plansko postavko. Proizvodnja raztopljenega vodnega stekla 42° Be znaša mesečno 27 ton (indeks 165), polletno pa 79 ton oz. 79 % planirane količine. Mesečna proizvodnja zeo-lita A-suhega je 132 ton oz. 71 %, kumulativna pa je 689 ton (indeks 62). DE Proizvodnja aluminija V elektrolizah smo v mesecu maju dosegli naslednje rezultate: hala A 1.630 ton (indeks 99), hala B 913 ton (indeks 96), hala BP 1.411 ton (indeks 99) in hala C 3.370 ton (indeks 105). Skupaj smo proizvedli mesečno 7.324 ton in prekoračujemo plansko postavko za 87 ton oz. 1 %. Polletna proizvodnja v vseh treh halah je 33.795 ton, kar je 1.446 ton oz. 4 % manj kot smo načrtovali in 10.345 ton oz. 44 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Pri proizvodnji elektrolitskega aluminija so doseženi normativi porabe surovin še kar zadovoljivi, razen električne energije, katera v vseh treh halah presega planske normative. V juniju smo proizvedli 1.012 ton anodne mase in s to količino ne dosegamo plana za 31 %, od januarja do junija smo proizvedli 11.238 ton in ne dosegamo planske količine za 1 %. Pri proizvodnji anodne mase smo v šestih mesecih porabili 99 % petrol-koksa in 92 % katranske smole, poraba ostalih surovin pa je enaka planskim normativom. V juniju smo proizvedli še 1.051 ton anodnih bokov ”B” (indeks 129) in 1.931 ton anodnih blokov ”C” (indeks 95). V času od I-VI pa znaša proizvodnja anodnih blokov ”B” 1.620 ton oz. 17 % več od plana, anodnih blokov ”C” pa 7.640 ton oz. 27 % več od planske količine. V livarni I se je proizvodnja livar-niškega asortimana gibala takole: Al formati — za prodajo 21.486 ton (indeks 100), Al žica 884 ton (indeks 116), Al trak-ozki za prodajo 1.682 • V blagovni proizvodnji je zajeto 585 ton Al traku vrnjeno iz Impola iz prejšnjih let. Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juniju 1988. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1988. Tabela I: Dinamika poslovanja - Indeksi fizičnega obsega proizvodnje DE Enota Plan poslovanja Proizvod mere VI 1 2 3 DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203 Kalcinirana glinica Prodani hidrat AI203 Skupaj (kalc.gl. + pr.hidr.) Raztop. vod. steklo 38° Raztop. vod. steklo 42° ZeolitA-suhi DE Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al - hala A Elektrolit. Al - hala BP Elektrolit. Al. - hala C Skupaj hale Anodna masa Anodni bloki "C" I. Livarna Al formati- za prodajo - za izparil Alžica-EAI + P-11 Al trak - ozki za prod. - ozkizarond. Al trak- šir.zaprod. - šir.zaizpar. Al zlitine: gnetne - livarske - livarske za odlitke Predzlitine zalastporab Drogi za kline in stikala II. DE Predelava aluminija Rondelice izparilniki Skupaj I + II Od tega: blagov. proizv. Pretapljanje Al za tuje nar. Predelava: rondelice izparilniki tokovod za MPPAI DE LLBK Trbovlje Al odlitki ton (indeks 169), Al trak-ozki za rondelice 2.915 ton (indeks 112), Al trak — široki za prodajo 1.662 ton (indeks 64), široki za izparilnike 1.304 ton (indeks 52), gnetne zlitine 4.347 ton (indeks 145), livarske zlitine — za prodajo 552 ton (indeks 18), livarske zlitine - za odlitke 749 ton (indeks 82) in predzlitine za lastno porabo 457 ton (indeks 101) ter toko-vodniki in drogi za kline 87 ton. DE Predelava aluminija V tej DE smo v juniju proizvedli 150 ton rondelic (indeks 73) in 139 ton izparilnikov (indeks 71). Kumulativna proizvodnja obeh proizvodov je nižja od planirane količine in sicer: rondelice za 7 % in izparilniki za 14 O/ /o. Skupna mesečna proizvodnjua Al proizvodov znaša 8.135 ton (indeks 100), od januarja do junija pa smo proizvedli 38.604 ton, to pomeni 5 % manj od plana ter 39 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Mesečna blagovna proizvodnja je 76268 ton (indeks 103), polletna pa je 32.787 ton, kar je 4 % manj kot smo načrtovali in 41 % več kot v polletju preteklega leta. Od začetka leta do junija smo pretopili 2.269 ton Al za tuje naročnike, predelali pa smo 269 ton rondelic tujim odjemalcem in 374 ton toko-vodnikov za potrebe MPPAI. DE LLBK Trbovlje S proizvodnjo 105 ton Al odlitkov mesečno za 32 % zaostajamo za planirano količino, pa tudi kumulativno proizvodnjo 762 ton ne dosegamo polletnega plana za 154 ton (indeks 83). t 8.608 t 8.400 380 2.240 t 8.780 t 784 t 16 t 185 t 1.654 t 1.430 t 3.199 t 7.237 t 1.459 t 816 t 4.920 t 125 t 164 t 430 t 426 t 413 t 495 t 502 t 154 t t 74 t 205 t 197 t 8.106 t t t t 7.038 t t 154 DOSEŽENO INDEKSI 1987 1988 1988/87 1988 l-VI VI l-VI VI l-VI 7:5 8:6 7:3 8:4 4 5 6 7 8 9 10 11 12 53.620 8.441 49.886 8.592 48.352 102 97 100 90 50.960 7.079 48.547 8.290 49.952 117 103 99 98 165 1.480 44 788 27 53 12 35 53.200 7.244 50.027 8.334 50.740 115 101 95 95 4.758 826 4.587 770 5.152 93 112 98 108 99 6 82 27 79 - 96 165 79 1.119 169 1.018 132 689 78 68 71 62 10.032 1.719 10.622 1.630 9.984 95 94 99 100 2.703 197 1.194 1.411 3.665 716 307 99 136 12.158 - - 3.370 10.627 - - 105 87 35.241 3.807 23.450 7.324 33.795 192 144 101 96 11.403 1.518 12.384 1.012 11.238 67 91 69 69 1.384 - - 1.051 1.620 - - 129 117 21.480 2.131 12.177 5.300 21.486 249 176 108 100 - - 1.356 175 534 - 39 - - 761 37 854 132 884 357 104 106 116 995 32 875 196 1.682 612 192 120 169 2.611 318 2.140 283 2.915 89 136 66 112 2.586 518 1.078 400 1.662 77 154 94 64 2.506 68 557 142 1.304 209 234 34 52 3.003 669 3.600 801 4.347 120 121 162 145 3.062 436 3.158 150 552 34 17 30 18 916 - - 110 749 - — 71 82 451 39 519 82 457 210 88 111 101 - - 15 75 87 - 580 - - 1.243 121 853 150 1.153 124 135 73 93 1.193 191 700 139 1.021 73 146 71 86 40.807 4.560 27.772 8.135 38.604 178 139 100 95 34.329 4.135 23.294 7.268 32.787* 176 141 103 96 — - 183 5 2.269 — - - — - 31 264 - 269 - 102 - - - - 309 — — - — — — - 43 236 - 374 - 158 - - 916 107 739 105 762 98 103 68 83 * V blagovni proizvodnji je zajeto 230 ton Al traku vrnjeno iz Impola iz prejšnjih let. Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda Doseženi Indeksi normativi DE Enota Planski Proizvod mere normativ VI l-VI 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203 - para - žgano apno - el. energija Kalcinirana glinica - toplotna energija - para - Al fluorid - el. energija DE Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al -hala A - glinica - anodna masa - kriolit - Al fluorid - el. energija Elektrolitski Al - halaB - glinica - anodna masa - kriolit - Al fluorid - el. energija Elektrolitski Al - halaBP - glinica - anodna masa - anodni bloki - kriolit - Al fluorid - el. energija Elektrolitski Al-hala C - glinica - anodni bloki - kriolit - Al fluorid - el. energija Anodna masa - petrolkoks - katranska smola - zemeljski plin - el. energija t *2,600 2,570 2,597 99 100 t *0,1014 0,113 0,1022 111 101 t 4,344 4,300 4,457 99 103 t 0,0734 0,0716 0,0609 98 83 kWh 386,495 397,285 423,274 103 110 GJ t 5,556 5,550 5,297 100 95 0,045 0,045 0,045 100 100 t 0,0002 - 0,000075 - 37 kWh 39,273 30,177 33,513 77 85 t 1,920 1,920 1,920 100 100 t 0,559 0,570 0,562 102 100 t 0,022 0,0107 0,020 49 91 t 0,040 0,043 0,041 107 103 kWh 17.754 17.623 18.063 99 102 t 1,920 1,920 1,920 100 100 t 0,560 0,537 0,516 96 92 t 0,020 0,067 0,024 335 120 t 0,040 0,042 0,0394 105 99 kWh 17.501 16.820 17.269 96 99 t 1,920 1,920 1,920 100 100 t 0,560 - 0,560 - 100 t 0,455 0,552 0,545 121 120 t 0,030 0,056 0,038 185 127 t 0,040 0,033 0,033 82 83 kWh 15.669 17.536 18.308 112 117 t 1,925 1,925 1,925 100 100 t 0,440 0,596 0,640 135 146 t 0,001 0,007 0,047 671 4700 t 0,0175 0,023 0,0165 132 95 kWh 13.695 13.226 14.452 97 106 t 0,67165 0,69074 0,66331 103 99 t 0,338015 0,33508 0,31063 99 92 4,42 4,42 4,42 100 100 kWh 150 150 150 100 100 * Programirani normativi Tudi IMPOL enovita delovna organizacija 21. junija so se v delovni organizaciji Impol na referendumu odločili za enovito delovno organizacijo. Nova organiziranost bo uveljavljena po izteku ukrepa družbenega varstva, do takrat pa bodo na referendumu sprejemali še statut delovne organizacije in samoupravni sporazum o združevanju delavcev v delovno organizacijo. Vse ostale splošne akte bodo uredili v roku šestih mesecev po konstituiranju. Nova samoupravna organiziranost zahteva nove oblike organiziranja in delovanja tudi v delu družbenopolitičnih organizacij. Namesto tozdov bodo imeli sedem programskih enot in osemnajst služb. S preoblikovanjem se uresničuje del sanacijskega programa Impola. Stroj za prebijanje skorje Dolgo vroče polletje ni izsušilo le tal, presahnili so tudi viri informacij , zato sem bila vesela sporočila na koledarju: v proizvodnji imamo nek novi stroj, pozanimaj se in nekaj napiši. Pozanimala sem se in upam, da je prav to ta pravi stroj, kajti v proizvodnji imajo veliko strojev, predvsem starih, ta pa je nov in drugačen od drugih, je namreč čisto naš. Zanj bi lahko zvedeli že veliko prej. Bilo je v obdobju pred MPPA1, ko je imel takratni tozd proizvodnja aluminija še razvoj in seveda vodjo razvoja in nekaj inženirjev in tehnikov, ki so želeli ustvarjati. Zadali so si nalogo, narediti tehnološki stroj, ki bi ga lahko postavili ob bok proizvajalcem z zahoda. Pogovarjala sem se z enim od soavtorjev. Takole pravi: ’’Take stroje imamo v hiši, stari so že deset ali nekaj več let. Poznamo njihove dobre in slabe lastnosti in ugotovili smo, da smo sposobni tak stroj skonstruirati tudi doma. Projektirali in konstruirali smo približno leto dni in vse skupaj bi šlo veliko hitreje, če se ne bi zataknilo pri dobavi predvsem domačih materialov in izdelavi. Vemo, kako so organizirane naše enote. V vzdrževanju nimamo ekipe, ki bi jo lahko izdvojil za posebne naloge, kot je bila tale s strojem. Tako so skupine ob svojem rednem delu opravile še to, in ni čudno, da je bil odnos do tega bolj mačehovski.” Potem se je začelo delo na MPPA1 in člani skupine so dobili nove naloge, delo s strojem se je ustavilo vsaj za leto dni. Pred dobrima dvema mesecema so ga dokončali in dali v proizvodnjo, kjer se je kot prototip izkazal zelo dobro. ’’Stroj je v fazi preizkušanja. Seveda so se pojavile tudi pomanjkljivosti, vendar je prevzel normalno delo v proizvodnji. Na tem primeru bi se dalo še marsikaj ugotoviti in naslednjega bi lahko zopet izdelali doma, kakor smo prvotno tudi načrtovali. Stroj je enakovreden tipu strojev, ki smo jih uvozili pred leti. V njem je 80 odstotkov domačih materialov, sestavili smo ga v domači hiši in njegova vrednost v devizah bi bila okrog 40 starih milijard.” Znajo in zmorejo, naši! Kot kaže pa iz nadaljevanja ne bo nič in delo skupine se ne bo obrestovalo po nobeni plati. Vera Peklar Zahvala ob odhodu v pokoj Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Laboratorija za meritve in ostalim, ki so se udeležili poslovilnega srečanja. Darilo, ki sem ga sprejel, mi pomeni trajen spomin na vas. Vsem delavcem DE Kontrola kvalitete želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Vaš dolgoletni sodelavec, Janez Druzovič ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JOŽEFA WE1SSBAHERJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in vsem, ki so mi denarno pomagali m darovali za venec. Franc Weissbaher OBVESTILO Sodelavce obveščamo, da je rok za uveljavitev pokojninske dobe za čas opravljanja kmetijske dejavnosti — dokup let 31.12.1988 Dokup let je možen za čas od 15. 5. 1945 do 31.12.1983 za obdobja, ko delavec ni bil na služenju JLA, na rednem šolanju, v delovnem razmerju ali na prestajanju zaporne kazni, če je po 15. letu starosti, skupaj z nosilcem kmetijske dejavnosti opravljal to dejavnost kot otrok ali drug družinski član. Zavarovalno dobo, ki se všteva v pokojninsko dobo, lahko delavci uveljavijo pod pogojem, če plačajo prispevek za kritje obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je za eno koledarsko leto v letu 1988 921.100.- din. Zahtevek lahko vložite pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — pisarna Ptuj, soba, št. 15/1 — nad lekarno, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure in v sredo od 14. do 16. ure. K zahtevku je treba priložiti: — delovno knjižico, — potrdilo o služenju JLA in — potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti od komiteja za kmetijstvo, ki ga izda občinski komite, na območju katerega se je opravljala kmetijska dejavnost. V Informacijo pripravila Bednjički Katarina, soc. del. J ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta, dedka in tasta, MIROSLAVA ŽNIDARIČA iz Zgornje Hajdine 73 (umrl 12.6.88), upokojenca TGA — Delovna enota glinica, se zahvaljujem izvršnemu odboru sindikada DE Proizvodnja glinice za darovano cvetje in Hinku Dasku za odigrano Tišino. Zahvaljujem se vsem vaščanom Hajdine, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja. Žalujoči sin Ivan z družino iz Njiverc ZAHVALA Bolečino težko izraziš z besedo, lahko jo le grenko občutiš. Ob grenkem spoznanju, da smo za vedno izgubili dobrega moža, zlatega očeta, starega ata in dedka BREZNIK STANKA upokojenca TGA se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TGA Kidričevo za izkazano pozornost. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Jožica, sinovi Stanko, Zvonko in Janko z družinami Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Po dolgi in mučni bolezni je v 70. letu starosti mnogo prerano preminil mož, oče in dedek ŠTEFAN HANŽEKOVIČ iz Njiverc, Cesta na Hajdino 22 Hvala osnovni organizaciji sindikata DE Tovarna glinice in sodelavcem za venec in denarno pomoč in vsem, ki so mi v najtežjih trenutkih pomagali, govorniku Elsnerju za besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za poslovilne besede, vsem vaščanom, ki so ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Za njim žalujejo: žena Marija, sin Štefan s hčerko Sonjo, sin Drago z ženo Bojano, vnukinji Patricija in Anja in ostalo sorodstvo. Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija ’’Boris Kidrič” Kidričevo - Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadra , Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Ma|ce , Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. Grafična priprava: s,ud'° Linea, Tra -ieva 11 tel. (062) 28-849, Maribor. Tisk: Ptujska tiskarna, Ruj. Člani kolektiva in upokojenci dobivalo list brezplačno. Rokopise» in slik rie vračamo. Naklada 3400 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321 /172 z dne 24. oktobra 1975. ______________________________________________________________________________ Med obema dvoranama Med staro in novo elektrolizo Razlaga Korak Razgovor Na peči za žganje anod